Plačana v gotovini postale I gruppo “ Cena 50 lir TRST, nedelja, 22. januarja 1967 Leto XXIII. - St. 18 (6602) 0 pogajanjih v Beogradu I 2U a zveznem sekretariatu za | Se gnje zadeve v Beogradu so j Za Pršela pogajanja I ervik stavo nove trgovinske po-9 vij eT)med Italijo in Jugosla-3 jain ?°®aianja Se vedno tra- 1 ’ Odposlanstvu italijanskih luiPP0C!arSkih izvedencev nače-jjjj . epolnomočeni minister na Car, rstvu za zunanje zadeve sko ° ,fe -^ranchis, jugoslovan-?0, ^poslanstvo pa vodi njega- .°lega Boris Žnuderl. Po-Vjn-^iern za sestavo nove trgo-deti 6 P°š°dbe sledijo priza-žav i30si°vni krogi iz obeh dr- 2 zanimJudi iz tupne z velikim I? za srfnjem’ saj gre pri tem f nei5estavo dogovora o še tes-| no;7m sodelovanju med part-t uŠn e-rna’ k* sia že leta zgled , ^Pesnega miroljubnega sožit- vzajemnega spoštovanja J ijA_„ dvema državama z raz- 3 . Politično, socialno in darsko ureditvijo. Beograj-a Pogajanj3 pa vzbujajo po-2a ost poslovnih krogov tudi di tega, ker se strokovnjaku116 menii° le za obnovitev ra ze obstoječega dogovo-en omveč za sestavo nove po-Vati ’ kl b° morala upošte-vrsto novih momentov, ki se pojavili od podpisa prejš-“ Pogodbe iz leta 1963. žit stransko utrjevanje sojo ?med Italijo in Jugoslavi-o f rodilo že mnogo sadov: vejj. m, Pričajo zlasti številne e in male pogodbe o so- dei0v kmt^aoju na gospodarskem, ročiifnern in političnem pod-Arž ’ čeda.lje girše prelivanje druB1Janov iz ene države v meri ’• številni konkretni prisoj; lndustrijsk0 - tehničnega obeh ri^a med Podjetji iz I Voj f držav, ter še posebej razit *U „580vinske menjave v okvi-*» razi, avnega trgovinskega spoji spn>.ma in vzporednih mejnih umov. TrSovin leto sk0 7/lnska izmenjava je lan-p0 ,„a,° doživela nov razmah t letur.aklem za®toju v prejšnjem vrednost oboje-menjave v prvih de- li doek!?Secil1’ za katere so bi-objavljeni uradni po- «a«C1'0 J' hov v dosegla 170.809 milijo-let0 *r’ ruedtem ko je znašala je p°Prej 145.971, a leta 1964 Ur i.0S.e8la 161.624 milijonov Vanskeagaahfki n3kupi jU!0u°' jam,Q sa blaga so v razdobju doS6gVktobe er lanskega leta S hov "7 Vrednost 83.187 milijo-" jansit'iUgoslovanski uvoz itali-Hjonr»? izdelkov pa 87.622 mi- ‘jonov * 7 ““ biian ■ lako da je trgovinska ka20va ^or>ec oktobra 1966 iz-prebitta 4-079 milijonov lir Urarin v!1 Za Italijo. Po še ne-Pa iplfl statističnih podatkih Vinske Vredn°st celoletne trgo-Partng .menjave med obema leta 3,rfJema dosegla do konca Pribil, ° mili j ono v dolarjev ali 2e tan° 194-000 milijonov lir. ki Znesek priča o uspehu, sa Je trgovin Zadnje čase doživela Ujo iv.ska menjava med Ita- Sovincb-ts *(jo j ”a menjava ura ua-sta Jugoslavijo, vendar bo- Posep’^; državi s primernimi Pia 7 ,in dobro voljo sčaso-°vire ,ko odstranili še tiste ’ 151 s0 4 ugodnejše b6 tr7ranega 7 Sovi: dela Vedlj mg n “* s° na poti nadaljnje-Sovne 6čaniu medsebojne bla-gotovil.menjave in si tako za- ^ §0 wnr»n1tr> razulta- godbo 'l Prihodnje. Že s po-lija vv_.lz leta 1963, ko je Ita- bosti*"1^3313 Jugoslaviji ugod- Priznala 4 i ‘ak° imenovane Tabele beraii,/f in povečala obseg liri. . ranporo -i„i_ medseboj- ?-en *irlUVlne’ je bil storjen va-_°rak nanrei z ®°dbo K naprej. Z novo pori,,’ 0 kateri se pravkar po- Predstavnike obeh gospo- darstev, da so se ponovno u-sedli za mizo, da bi sestavili novo, ugodnejšo pogodbo, naj omenimo le dva najvažnejša: Jugoslovansko gospodarsko reformo in vstop Jugoslavije v GATT. Kakor je nekaj dni pred svojo smrtjo poudaril podpredsednik jugoslovanske vlade Boris Kraigher, odpira jugoslovanska reforma s sprostitvijo deviznega in zunanjetrgovinskega režima čedalje bolj na stežaj vrata jugoslovanskega tržišča vplivom zunanjih produktivnosti in omogoča globlje vključevanje države v mednarodno delitev dela. Vstop Jugoslavije v GATT pa še stopnjuje možnosti nadaljnjega razvoja njene zunanje trgovine in poslovnega sodelovanja s tujimi državami, in seveda še posebej s svojim najvažnejšim zunanjetrgovinskim partnerjem — Italijo. GATT — General Agreement Tariffs and Trade ali Splošen sporazum o carinah in trgovini — je začel delovati v začetku leta 1948 z namenom, da bi pomagal včlanjenim državam (takrat jih je bilo 23) odpravljati ovire v medsebojnem trgovanju. Med osnovnimi načeli organizacije sta najvažnejši dve določbi. Prva določba pravi, da je iz GATT po statutu odpravljena vsaka zunanjetrgovinska diskriminacija med članicami. Po drugi določbi pa države članice ne smejo braniti domače industrije z drugimi sredstvi razen z običajno carinsko pregrado. V okviru prve določbe je zlasti važna tako imenovana «klavzula o naivečji ugodnosti)), katere je od 25. avgusta lanskega leta deležna tudi nova članica GATT — Jugoslavija, in po kateri mora vsaka članica organizacije priznati vsem drugim članicam morebitne ugodnejše trgovinske pogoje, ki bi jih priznala eni izmed njih. Ugodnosti, ki jih bo prineslo Jugoslaviji njeno članstvo v GATT, bodo predvidoma vzporedne z razsežnostjo in pomenom te mednarodne organizacije : danes je v GATT včlanjenih 80 držav, katerim pripada čez 80 od sto celotne svetovne trgovine. Tudi poslovanje z Italijo se bo poslej nujno razvijalo v skladu s tem novim momentom, ki bo sicer zahteval od jugoslovanskega gospodarskega ustroja nekaj neizogibnih, a zdravih žrtev, bo pa po drugi strani prav gotovo zelo koristil tako sami njeni notranji ekonomiji, kakor tudi razmahu trgovinskega poslovanja z razvitimi državami in še posebej s sosedno republiko Italijo. ELIO FORNAZARIČ Pogled na sejno dvorano tržaškega občinskega sveta med prvo sejo po lanskih novembrskih volitvah KORAK NAPREJ K REŠEVANJU POLOŽAJA JUŽNIH TIROLCEV Predsednik Volkspartei dr. Silvius Magnago se je sestal s predsednikom vlade Morom Magnago je dejal, da glede nekaterih vprašanj odgovor ni bil zadovoljiv in je zahteval pojasnila - Uraden obisk predsednika vrhovnega sovjeta Nikolaja Podgornega od 24. do 30. januarja - Razbita pogajanja za uslužbence trgovske stroke RIM, 21. — Predsednik vlade Moro je zjutraj sprejel v pa- lači Chigi predsednika južnotirolske ljudske stranke dr. Sil- gajaj0’ §°Če stV pogradu, pa bo mo-»a p0f0r'ti nov krepak korak don’iki vodi lz sedanje fa-ill?0slo Jevanj3 italijanske in V° faznVanske ekonomije, v no- b°jn/U’ V fazo popolne medse-Iflea gospodarske integracije. PostoPnirn0dki’ k* S° S svo^im dozorevanjem pri- ..'"nMunmnmmuHM....uhiiiiiii S Mo sestrelil helik policij PAUL0 (Brazilija), 21. -Cek s«,.,1®!sporočila, da je neki de-iter z navadno optcr hSkopt! i6 ZaRn-ii J° je nat-e bo objavljen uvodnik Amendole, ki pravi, da manjka še dobro leto do zaključka četrte poslovne dobe in že zagovorniki obstoječega družbenega reda trde, da ni mogoče uresničiti programa, ki so ga predstavljali kot resničen razlog za ustvarjanje levega centra. Amendola navaja nekatera bistvena vprašanja italijanske družbe, ki so prišla do izraza že v razdobju pred ustanovitvijo levega centra in glede katerih ugotavlja,« da se sedaj ne upa nihče trditi, da niso postala še resnejša«. Prav obratno, dnevna kronika priča, da so se nekatera vprašanja ((konkretizirala«, kljub temu pa se skuša dokazati, da se sedaj nič več ne more narediti. Komunistični poslanec ugotavlja, da je leto dovolj časa in da se lahko sprejmejo nekateri dobri zakoni. Tako navaja kot primer, da je dovolj časa za ustanovitev dežel in da se na tak na- čin spoštuje ustava. Zaključuje pa, da ne primanjkuje časa, temveč dobre volje. V «Avanti» pa bo jutri uvodnik Flavia Orlandija, ki pravi, da je program parlamenta za dva meseca že določen in da zato za sedaj ni treba izvršiti ((verifikacije«, odnosno ni potreben sestaneh tajnikov strank levega centra ter načelnika parlamentarnih skupin, ki so ga zahtevali republikanci. Orlandi je mnenja, da se bo v dveh mesecih dnevno izkazala dobra volja. V poslanski zbornici sedaj dokončujejo razpravo o petletnem gospodarskem načrtu, takoj nato pa bodo pričeli s proračunom za tekoče leto. V senatu čakajo na načrt in na proračun, medtem pa so zaposleni z razpravo o plačah uslužbencev zavarovalnih ustanov. Poleg tega sta na dnevnem redu senata zakonski predlog o ustanovitvi državnih otroških vrtcev in reorganizacije proračunskega ministrstva, ki prevzeme tudi posle načrtovanja. Vzporedno so zaposlene tudi razne komisije in komisija za proračun zaključuje obravnavo proračuna, komisija za zdravstvo pa je zaključila obravnavo reforme bolnišnic. Orlandi je mnenja, da parlament dobro dela in da se torej obveznosti spreminjajo resničnost. Minister za sodstvo je zahteva! od poslanske zbornice, da dovoli sodni postopek proti posl. Gae-tanu Berretti, katerega dolže goljufije ob obteževalnhi okoliščinah. Poslanec je lastnik večine delnic družbe ((Salus«, ki Je v Cagliariju upravljala hiralnico za 300 revežev, ki jim pomaga pokrajinska uprava. Pri preiskavi so ugotovili grobe poneverbe, zanemarjanje vseh higiensko-sanitar-nih predpisov, hrana je bila slaba in nezadostna za bolnike. Razbila so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev trgovinske stroke. Vse tri sindikalne organizacije so zavrnile predloge delodajalcev in se bodo ponovno sestale, da določijo način novega stavkovnega boja. Voditelji sindikalnih organizacij šole, ki so vključene v FIS, so proglasili 48-urno stavko vseh šol, ki bo 7. m 8. februarja. Stavko so proglasili v zvezi s splošnimi zahtevami državnih uslužbencev, da se predloži parlamentu zakon o preutedltvi kvalifikacij. Sindikalne organizacije uslužbencev zavarovalnih ustanov so preklicale stavko, ki je bila že proglašena za torek, 24. januar- ja. Stavko so preklicali soglasno v zvezi z razpravo, ki bo v senatu, da se najprej počaka na za: ključek te razprave. Vendar pa je prišlo do različnega stališča glede uradnega sporočila. Sindikalne organizacije CISL, UIL in CISNAIL so izdale sporočilo, v katerem je samo rečeno, da bodo čakali na zaključno glasovanje senata in da so pripravljeni nadaljevati sindikalno akcijo, če glasovanje ne bi ustrezalo upravičenim zahtevam uslužbencev. V izjavi CGIL pa se obsoja vladna namera, da se z zakonskim odlokom razveljavijo sindikalne pogodbe in znižajo že doseženi prejemki, ter končno da se okrne avtonomija sindikatov ter za dolgo vrsto let blokira ekonomski in pravni položaj prizadetih uslužbencev. Po uradnih podatkih je italijanski uvoz v razdobju januar- november leta 1966 dosegel 4.898,5 milijarde lir, izvoz pa 4.593,6 milijarde lir, tako da znaša neaktivna trgovinska bilanca 304,9 milijarde Hr. Slabi odnosi med ZDA in Alžirijo ALŽIR, 21. — Alžirska tiskovna agencija objavlja danes pismo, ki ga je poslanec ZDA Jenegan poslal predvčerajšnjim alžirskemu zunanjemu ministru Boutefliki. V pismu je rečeno, da so se odnosi med obema državama v zadnjih mesecih poslabšali, namesto da bi se zboljšali. Jenegan piše o napadih alžirskega tiska in radia proti ZDA ter da se ti napadi ne omejujejo samo na Vietnam, temveč obsegajo tudi druga politična vprašanja, ki se tičejo Afrike, Latinske Amerike, Koreje in Srednjega Vzhoda. Miscelanea storica dvesto letih med Beneško Slovenijo in Furlanijo Pred približno 200 leti je sestavil furlanski zgodovinar Ga-etano Sturolo obširno zgodovino o Furlaniji in še o marsičem pod naslovom Miscelanea storica. To zgodovino hrani v rokopisu čedadski muzej. Prebral jo je tudi Carlo Podrecca in iz IV. knjige izpisal vse, kar je Sturolo napisal o Slovencih v obmejnih krajih Furlani, je. Te svoje izpiske je Carlo Podrecca leta 1886 izdal v knjižici pod naslovom: Slavi con-finanti, ki je izšla v Čedadu. (Tip. Fulvio.) Tiskati jo je dal samo v nekaj izvodih o priliki poroke Sirch - Mulloni. Podrecca je moral v naglici pisati, ker je pri prepisovanju zagrešil precej pogreškov posebno v pisanju krajevnih imen. Znani furlanski znanstvenik Gaetano Perusini je ponovno proučil Sturolovo zgodovino in spet objavil njegovo pisanje o sosednih Slovencih, in sicer v srbski folklorni reviji Narodno stvaralaštvo Podajamo čisto na kratko izvleček iz Pe-rusinjeveg£> članka Sturolov o-pis o Slovencih v Furlaniji in Goriških Brdih, ker podaja narodnostno mejo med Slovenci in Furlani pred 200 leti. Sturolo deli Slovence, ki mejijo na Furlane v tri skupine. Prva skupina so Slovenci med Terom in Nadižo. Ti Slovenci stanujejo v predalpskem svetu terske kotline. Oblačijo se lepše in bolj čisto kot Slovenci na vzhodu Furlanije. Stanujejo se. verno od Čedada. Njihovo središče so Neme. Na zahodu mejijo na Savorgnano in Ravoso, na vzhodu pa na avstrijsko cesarstvo na vznožju nekega hriba pri Breginju in Logjeh. Njihova glavna naselja so Platišče, Prosnid, Tipana, Subid, Malina, Porčinj, čmeja, Vis-korša, Torlan, Rekluž, Ahten in druga manjša naselja onstran Tarčenta. «To malo slovensko ozemlje ni več kot 15-12-8 milj daleč od Čedada. Stanujejo na tem ozemlju, zlasti na ravnini, kmetje in kakšna plemiška družina. Ti Slovenci imajo isto narečje kot Slovenci Svetega Petra Slovencev ali pa Sv. Lenarta in drugih krajev. So zelo revni ir. nimajo niti kruha. V glavnem se u-kvarjajo z oglarenjem in redijo vsakovrstno domačo živino. Ker je njihova župnija Neme podrejena Vidmu, hodijo rajši tja kot pa v Čedad.* «V drugo vrsto štejem tiste Slovence, ki naseljujejo vse » zemlje vzhodno od Čedada do Kuje pri Tarčentu, in sicer tisti del, ki spada pod Benečijo, pod čedadsko upravo, in cesarske avstrijske zemlje Bovca in Tolmina. Ti Slovenci se precej iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiminuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||,„||„m|, KONEC FEBRUARJA V SOVJETSKI ZVEZI Pred Titovim sestankom z Brežnjevom Poročilo o brionskih razgovorih z Longom Z Brežnjevom bosla razpravljala o bodočem sestanku komunističnih strank - Popolno medsebojno razumevanje stališč ZKJ in KPI (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Na vabilo generalnega tajnisa CK KP Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva bo predsednik republike in predsednik ZKJ maršal Tito, kot je bilo danes uradno sporočeno, konec tega meseca opravil kratek obisk v Sovjetski zvezi. Maršal Tito, kot se predvideva, bo odpotoval v Sovjetsko zvezo neposredno po tridnevnem neuradnem obisku predsednika finske republike Urha Kekkonena, ki bo prispel v ponedeljek na Brione. Glavni temi, o kateri bosta Tito in Brež-njem razpravljala, bosta najverjetneje bodoči sestanek komunističnih strank, za katerega se je doslej izreklo okrog 60 komunističnih strank, in pa dogodki na Kitajskem. Zveza komunistov Jugoslavije, kot je znano, načeloma ni proti ideji sestanka komunističnih strank, na njem pa ne M smeli sprejeti obveznih sklepov z večino glasov. Poleg tega na sestanku ne bi smeli sprejeti sklepov, ki bi škodovali odnosom med partijami in gibanji, ki se sestanka udeležijo, in tistimi, ki se sprejetim sklepom niso pridružili. V krogih tukajšnjih inozemskih opazovalcev prevladuje mnenje, da je obisk generalnega tajnika KP Italije Luigija Longa na Brionih v neposredni zvezi z bodočim sestankom Tito - Brežnjev. Luigi Longo je s Titom,, člani, predsedstva ZKJ Edvardom Kardeljem, Veljkom Vlahovičem, Milentijem Popovičem in tajnikom izvršnega komiteja CK ZKJ Mljalkom Todorovičem, kot se poudarja v uradnem poročilu, proučil vprašanja medsebojnih odnosov obeh partij in nekatera druga vprašanja razvoja mednarodnih odnosov. ((Zastopniki obeh partij,« se poudarja v poročilu, so posvetili posebno pozornost izmenjavi pogledov o aktualnih vprašanjih sodobnega mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. V duhu tradicionalnega prijateljstva, ki označuje odnose ZKJ in KPI, so prikazali tudi poglede in stališča obeh partij o vseh aktualnih vprašanjih, ki so bila predmet preučevanja. V razgovorih je bila nadalje obojestransko poudarjena koristnost pogostih dvostranskih sestankov in drugih oblik posvetovanja med komunističnimi in delavskimi strankami o konkretnih vprašanjih mednarodnih odnosov m sodobnega komunističnega in delavskega gibanja, kadar koli partije udeleženke sodijo, da Je proučevanje teh vprašanj potrebno. Razgovori so pokazali,« se poudarja v poročilu, ((popolno medsebojno razumevanje stališč obeh partij do aktualnih vprašanj sodobnega komunističnega in delavskega gibanja, ki izhajajo iz posebnih in različnih pogojev, v katerih delujeta Zveza komunistov Jugoslavije in Komunistična partija Italije.« Po končanih razgovorih je Luigi Longo izjavil, da je z razgovori zelo zadovoljen in pred odhodom proti Trstu poudari), da Je to srečanje pokazalo ((bratske odnose in simpa- (Nadaljevanje na 2. strani) razlikujejo po jeziku in načinu življenja ne samo od sosednih ravninskih kmetov, ampak tudi od opisanih Slovencev o-koli Nem. Poskušajo govoriti furlansko in celo italijansko ter beneško, toda govorijo te jezike le s težavo. So zelo revni, ker precej zapravijo s to-žarenjem in prepiri. Njihova naloga je čuvati obmejni prelaz pri Podbonescu. Pridelajo vsega dovolj, razen žita. Živijo v sto večjih ali malih naseljih dveh kanalov: Sv. Petra in Sv. Lenarta. Volijo 12 sodnikov, ki skupaj z gastaldom sodijo v civilnih in kazensk'h zadevah. To njihovo sodišče se imenuje landarska in mersin-ska banka, čeravno se sedaj ne poslužujejo mnogo tega sodišča. Navadno dajejo r.edaj pravde sodnikom, izvoljenim v mestu in nato regimentu — u-pravi sodne uprave, ki ji stoji na čelu kapitan, ki ga imenuje vlada in ki stanuje v Čedadu.* Tako piše Sturolo o beneških Slovencih. Tretji Slovenci so kor.čno tisti, ki stanujejo po Brdih, ki se začnejo nad gradom Mels pri Ibani, se vlečejo preko Kr-mina in se končajo pri Ločni-ku pri Gorici. Gradovi in vasi se vrstijo na dolgem po teh rodovitnih Brdih. Ti Slovenci se lepše oblačijo in bolje živijo od drugih Slovencev. Ne znajo furlanski. Na tistem malem odseku Brc^, ki so nižja iD ki se razširjajo do bližine Čedada stanuje druga vrsta ljudi, ki jim pravijo Ronkali, po ronkih, ki se širijo po vseh teh Brdih in v katerih ne pridelajo drugega kot belo vino in sadje. Zato živijo Ronkali bolj revno in se tudi slabo oblačijo. Na Brdih Sv. Jožefa in Sv. Ane nad frakcijo Ga-gliano, ki .pada v čedadsko občino, živijo slovenski Ron> kali. To je čisto kratek povzetek Sturolovega poročila v njegovi IV. zgodovinski knjigi, napisani v zadnji četrtini 18. stoletja. Kot je razvidno iz Sturolovega opisovanja, tam kjer so živele pred dvema stoletjima «tri vrste* Schiavi ,kot je po takratni rabi imenoval Slovence, se narodnostna meja medtem ni dosti spremenila. V prvi vrsti Slovencev okoli Nem ali — kot sedaj pravimo — v zahodni Beneški Sloveniji je narodnostna meja 1* malenkostno spremenjena nad Savorgnanom in Ravoso, ki ležita na samem robu nizkega gričevja, južr.o od ceste Fojda-Ahten. V malih furlanskih mestecih ob vznožju hribovja v Tavorjani, Fojdi, Ahtenu in Nemah se Je verjetno več govorilo slovensko kot sedaj. Tudi neposredne slovenske vasi prav blizu teh mestec so se pofurlanile, morda še najbolj v okolici Tarčenta, ki je večji kraj z de"et tisoč prebivalci, medtem ko so Ahten, Fojda in druga furlanska naselja le manjša mesteca z manjšim vplivom na svojo okolico. V drugi vrsti Slovencev v Nadiških dolinah pa ni bilo v dveh stoletjih nobenega premika narodnostne meje. Pri tretji vrsti Slovencev v gričevnatem svetu vinogradov od Ibane do Ločnika pa govorijo namesto nekdanje slovenščine furtanski v dveh ronkih. na gričih Sv. Jožefa in Sv Ane blizu Gagliana pod cesto Iba-na - Čedad. Spremembe so nastopile tudi v Ibani in Pra-potnem, ker so veleposestniki jemali v službo na svojih ronkih furlanske kolone. Gre torej za premikanje narodnostne meje, ki je komaj zaznavna na zemljepisni karti in ki vedo zanjo le strokovnjaki, niti ne domačini, ki se za te stvari ne menijo. Sicer pa Je zdaj zaradi opuščanja kmetijstva in bega v mesto čisto poseben položaj nikogaršnje zemlje — «fer-rae nullis», ker je prav po nekdanji narodnostni meji, ki teče po izrazito agrarnih predelih, zemlja čedalje manj obljudena. ot m ČISTKA V OKVIRU ^KULTURNE REVOLUCIJE* V raznih organizmih se nadaljuje likvidacija partijskih odborov Novi pozivi kmetom in študentom, naj ne prihajajo v mesta- Ponav- v Ijajo se spopadi med rdečimi gardisti in delavci v Šanghaju in Kantonu MOSKVA, 21. — Kakor poroča Tassov dopisnik iz Pekinga (ki omenja uradna poročila), se v kitajski prestolnici in drugih mestih nadaljuje likvidacija partijskih odborov tako v vladnih organizmih kakor v gospodarskih podjetjih. Dopisnik pravi, da te odbore nadomeščajo »revolucionarni« odbori ali mešani od- bori, v katerih so «rdeči uporniki« in »revolucionarni uporni ki« (tako se imenujejo pristaši raznih organizacij, ki podpirajo Maocetunga). V Pekingu so novi odbori nedavno prevzeli vodstvo ministrstva za strojno industrijo in za kulturo, drugih osmih organizmov na raznih sektorjih strojne industrije, ministrstva za tekstilno industrijo itd. Vzporedno s tem so odstavili vrsto visokih funkcionarjev. Agencija poroča dalje, da so se podobni prizori dogodili v pokrajini Heilunkjang in v pokrajini Harbin, kjer Je ogromna večina pokrajinskih in mestnih upravnih uradov prišla pod nadzorstvo rdečih gardi-*tov. Agencija poroča tudi o govoru, ki ga je imel Cuenlaj 19. januarja na sestanku s predstavniki ((revolucionarnih upornikov«. Ugotovil je, da Je del gospodarskih organov, podjetij in vladnih ustanov v Pekingu sedaj v rokah «upomikov». Tudi večino sedežev tiskovnih orga. nlzmov so zasedli rdeči gardisti, ki nadaljujejo na vse načine poniževanje voditeljev in partijskih funkcionarjev v posameznih mestih. Pekinški radio je oddajal danes uvodnik šanghajskega lista «Ven Hui Pao», v katerem se ponovno pozivajo delavci s podeželja, naj ostanejo na svojih mestih in naj skrbijo za redno proizvodnjo, kljub nasprotnemu mnenju «buržoaznlh skrajnežev«. List trdi, da »buržoazni skrajneži« hujskajo tudi delavce in študente (ki so v zadnjih letih prišli na delo na polja), naj se vrnejo v mesta. «Delavci in študenti, zaključuje list, morajo ostati na svojih mestih in ne smejo zapustiti kmetijskih področij, kjer je proizvodnja padla prav zaradi dejavnosti elementov, ki nasprotujejo u-radnl politiki predsednika Maocetunga.« Radio Je tudi poročal, da sta se predsednik vlade Cuenlaj in podpredsednik vlade Li Hsien-Nien udeležila zborovanja sto tisoč nameščencev pri finančni in trgovski dejavnosti, ki je bilo na stadionu delavcev v Pekingu. Na zborovanju so odobrili nujen poziv za razvelja- vitev nedavnih povišanj mezd in drugih pridobitev (ki so jih dovolili Maocetungovi nasprotniki) in so zahtevali kaznovanje vseh, ki so »hujskali množice, naj odtegnejo denar bankam in naj stavkajo«. U-deleženci zborovanja so priporočali tudi napore za izboljšanje izvoza. Tokijski gospodarski Ust «Nihon Keizai« pripisuje veliko važnost novici, da je politični komisar kitajske vojske general Hsiao Hua podvržen ostri kritiki, ki daje misUti na njegovo bUžnjo odstranitev. Po mnenju Usta je to resen znak razkola v vojski in je dokaz, da imajo struje, ki jih vodita Maocetung in Lin Piao, opravka z zelo zapletenim stanjem. Kakor je znano, je bil general Hsiao Hua do sedaj neposredni sodelavec generala Lin Piaa. List pravi, da se Hsiao Hua že od konca preteklega leta ne strinja z Maocetungovo ženo glede metod, ki naj jih uporabljajo v vojski za uveljavitev kulturne revolucije. Včeraj so nekateri japonski Usti pisaU, da je general Lin Piao izjavil, da je Kitajska na robu državljanske vojne. Slo pa je za slabo tolmačenje njegovega govora. Lin Piao je samo izjavil, da so sedaj v vsej Kitajski «bude notranje borbe«. Glasilo rdečih gardistov aeronavt-skeg. zavoda v Pekingu objavlja danes naslednje sporočilo: «Žena predsednika Liu Šao čija bo odslej opravila redno samokritiko vsakih deset dni v prostori' univerze Cig Hua v Pekingu.« Danes je začel spet izhajati »Pekinški dnevnik«, ki je bil pod nadzorstvom starega pekinškega partijskega komiteja, ki ga je vodil Peng Čen, in je ustavil izhajanje junija lani. Sedaj se je pojavil v novi obliki. V prvi številki je rečeno: »Revolucionarni uporniki v prestolnici so pravni lastniki »Pekinškega dnevnika«. Odpravljamo linijo revizionističnega časnikarstva in časnikarstva »strokovnjakov«, Nasprotujemo reformizmu.« Neki hongkonški list piše, da je pokrajina Kiangsi v jugovzhodni Kitajski pod nadzorstvom »vojske kmetov«, ki so jih organizirali Maocetungovi nasprotniki. List pravi, da je močna skupina rdečih gardistov, imenovana »korpus 1. avgusta«, u-stanovila ločeno gibanje in pekinške oblasti so odredile njegovo razpustitev, takoj ko so ugotovile, da ga vodijo voditelji, ki nasprotujejo Maocetungu. Več tisoč rdečih gardistov, ki podpirajo Maocetunga, je prišlo v pokrajino Kjangsi, da zasedejo to področje. Toda omenjeni korpus je odklonil svojo razpustitev ter je zbral »vojsko kmetov«, ki se upirajo rdečim gardistom. Hongkonški list »V/ah Kiu« piše, da so v Šanghaju in Kantonu pogosti spopadi med rdečimi gardisti in delavci. Banke v Šanghaju so pod nadzorstvom vojske in nadzorujejo jih oboroženi oddelki. V železniškem prometu, zlasti med Šanghajem in Kr. .tonom nastajajo še vedno velike zamude. Potniki morajo pogosto-ma čakati cele dneve in noči, da lahko odpotujejo. Tokijski list «Mainichi» piše, da so delavci, zvesti Maocetungu, u-stanovili v petek vsedržavni sindikat, ki naj nadomesti razpuščeno sindikalno zvezo. List dodaja, da se je nad sto tisoč »revolucionarnih delavcev« zbralo v predmestju prestolnice, da ustanovijo novi sindikat. Delavci so objavili manifest, s katerim javljajo ustanovitev »vsedržavnega revolucionarnega poveljstva v tovarnah in rudnikih«. Novi sindikat so ustanovili, da bo mogoče večje nadzorstvo Maocetunga nad državno industrijo. Poleg pekinškega radia je tudi «Ljudski dnevnik« zelo poudaril poziv kmetom, zlasti na področju Šanghaja, naj izvajajo kulturno revolucijo na podeželju, toda naj o-stanejo na svojih domovih in naj ne prihajajo v mesta. Po mnenju opazovalcev to kaže, da se pekinški voditelji trudijo, da bi postopoma razširili kulturno revolucijo na podeželje, kjer živi 80 odstotkov Kitajcev, in da hkrati preprečijo hude motnje v kmetijski proizvodnji, ki je še vedno podlaga državnega gospodarstva. Kakor poroča dopisnik japonskega radia, se je čistka raztegnila tudi na mornarico. Običajni lepaki poročajo namreč, da je bil politični komisar kitajske mornarice obtožen kot «glavna oseba v državnem udaru, ki ga je pripravljal Ho Lung«, ter da je «zvest pristaš buržoazne in reakcionarne linije Liu Šao Čija in Penga«. PREDLOG PREDSEDNIKA ZUNANJEPOLITIČNEGA ODDORA V SENATU ZDA Fulbrightov načrt za konec vojne v Vietnamu in za nevtralizacijo jugovzhodne Azije Ameriško vojaške poveljstvo odklanja daljše premirje za vietnamsko novo leto Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama ■ Več spopadov v bližini Sajgona \ : j ; ■ : ‘>(,1191,1 VI& nb&d Istituto di Credito Fondiario delle Venezie Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI je konzorcij med hi anilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Gorizia, __ dellTstria, — Padova in Rovigo, Trento in Rovereto, — Treviso, — Trieste, — Udine, — Venezia, — Verona, Vicenza in Belluno ter Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov ZAVOD DAJE POSOJILA: * ZA GRADBENIŠTVO posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam ir ZA KMETIJSTVO za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo ir ZA JAVNA OELA IN NAPRAVE JAVNE KORISTI ki jih izvršujejo krajevne ustanove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebne družbe, ki imajo v zakupu javne storitve CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE sprejema prošnje za posojila in je na razpolago za zadevna pojasnila • vsaki finančni operaciji. ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN ODVEZNICE 5% izdane v zvezi s podeljenimi posojili omogočijo dejanski dohodek 5,70°/o in se lahko kupijo pri hranilnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu WASHINGTON, 21. — Ameriški demokratični senator Wil-liam Fulbright je predlagal načrt v osmih točkah za konec vojne v Vietnamu in za nevtralizacijo jugovzhodne Azije. Načrt je obrazložen v knjigi pod naslovom «Nadutost in moč«, ki bo v prodaji v ponedeljek. V knjigi je Fulbright zbral vrsto predavanj, ki jih je imel na fakulteti za mednarodne zadeve v John Hopkins University. Fulbright predlaga naslednje: 1. Sajgonska vlada bi morala začeti mirovna pogajanja z narodnoosvobodilno fronto. 2. Hkrati bi morale ZDA in Južni Vietnam predlagati ustavitev sovražnosti. 3. ZDA bi mo. rale ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, ustaviti pošiljanje okrepitev v Južni Vietnam in zmanjšati vojaške operacije v takšni meri, ki bo skladna z varnostjo ameriških sil. 4. ZDA bi morale obljubiti, da bodo v določenem roku umaknile svoje vojake iz Vietnama. 5. Pogajanja med ZDA in Južnim Vietnamom na eni strani ter osvobodilno fronto in Severnim Vietnamom na drugi strani bi se morala vrteti okoli ustavitve sovražnosti in okoli samoodločbe Južnega Vietnama. Ko bi se sporazumeli o teh dveh toč- lllilllHliit«»illiiiilllllllllliiiiliiilHliiilliiiiiillliiiiiiiii*iiiHmnumiiiiimiililiiiiiillllliilliiiliHiiliiniiiiiimi Sestanek finančnih ministrov petih zahodnih držav Predvsem razpravljajo o koordinaciji obrestne mere Francija zagovarja visoko obrestno mero LONDON, 21. — Britanski finančni minister James Callaghan je sklical za danes v podeželski rezidenci predsednika vlade v Chequer-su sestanek finančnih ministrov petih držav. Navzoči so angleški finančni minister Callaghan, italijan. ski minister za zaklad Colombo, francoski finančni minister Debre, zahodnonemški minister za gospodarstvo Karl Schiller in ameriški tajnik za zaklad Fowler. Po popoldanskih pogovorih so ministri osta-li ponoči v Chequersu in bodo jutri zjutraj nadaljevali posvetovanja, ki se bodo verjetno končala popoldne. V glavnem se bodo pogovarjali o bančnih obrestnih merah na Zahodu in kako bi te obresti lahko znižali. Posebno Velika Britanija in ZDA so mnenja, da previsoke o-brestne mere zavirajo gospodarski razvoj. Enakega mnenja je tudi zahodnonemški minister Schiller, ki je nedavno znižal obrestno mero v Zahodni Nemčiji za pol odstotka. V Veliki Britaniji je bančna obrestna mera poskočila na 7 odstotkov. Na sredi med francoskim stališčem ter britanskimi in ameriškimi željami, naj bi znižali obrestno me. ro, Je italijanski minister Colombo, ki sicer ne nasprotuje «poceni denarju«, toda upoštevati mora, da večina italijanskih bančnikov'‘Nagovarja trde pogoje pri dajanju kreditov. Najodločnejše stališče pa zavzema francoski minister Debre, ki odločno zagovarja drage kredite, že večkrat je izjavil, da težava ni v tem, ker je premalo denarja v obtoku, temveč v tem, da ga nekatere vlade preveč lahkomiselno tiskajo in dajejo v obtok. Visoka obrestna mera je najboljša obrambna mera proti razsipanju denarja, saj dokler ne bodo vlade temeljito zmanjšale svojih izdatkov ali pa povečale davkov. V angleških krogih pravijo, da ne bodo govorili o ceni zlata in o mednarodni likvidnosti. Ce pa bo kak minister sprožil ta vprašanja, ga bodo skrbno poslušali. Ce bi razpravljali o teh vprašanjih, bo britanska vlada poudarila, da nasprotuje predlogu za zvišanje cene zlata, ker Je mnenja, da to ne bi rešilo nobenega problema zahodnega sveta. Britanska vlada želi predvsem poudariti potrebo boljše koordinacije med državami, katerih finančna politika važno učinkuje na svetu. Velika Britanija zagovarja znižanje obrestne mere, češ da bi s tem vrnili elastičnost gospodarstvu posameznih držav. Visoka obrestna mera namreč povzroča svetovno i-skanje denarja, kjer je bolj poceni, kar ima za posiedioo, da tudi druge države zvišajo obrestno mero. Italijanski minister Colombo je pred odhodom v London izjavil, da je vprašanje, ki ga bodo obravnavali, povezano na vprašanja mednarodnega valutnega in finančnega sodelovanja, in je pripomnil, da bo londonski sestanek velike važnosti. Guevara v Argentini? iiimiHiiiiiiiiiii mm minil i!iiis;:si5s:iiiiiin|"i,,,||ii TITO (Nadaljevanje s 1. strani) tlje ter solidarnost, ki povezuje demokratična in delavska gibanja o-beh partij, ki hočeta skupno brani tl mir, miroljubno sožitje in sodelovanja med narodi«. «Za krepitev takih čustev, je zaključil Longo, «se bomo mi v Italiji vedno zavzemali.« B.B. MONTEVIDEO, 21. — Iz vladnih virov se je zvedelo, da so v Urugvaju opazili prisotnost kubanskega revolucionarja Guevare. Argentinska informacijska služba pa je urugvajski vladi sporočila, da je Guevara pristal na letališču v Carrascu. Baje Guevara nima več brade, temveč je sedaj obrit, pri sebi pa je imel ponarejene dokumente, da bi lahko prišel iz Argentine v Urugvaj. kah, bi morali sklicati mednarodno konference ob udeležbi vseh prizadetih držav, da jamčijo ta sporazum in da se pripravi referendum o združitvi obeh delov Vietnama. 7. Na isti konferenci bi morali nevtralizirati Južni Vietnam in se pogajati o sporazumu o nevtralizaciji vse jugovzhodne Azije. 8. Ce se ne bi mogli sporazumeti na podlagi tega mirovnega načrta, bi se morale ZDA za nedoločen čas razvrstiti v utrjenih področjih v Južnem Vietnamu (gre za načrt o ustanovitvi utrjenih otokov, ki ga Je predlagal general James Gavin). Fulbright trdi, da bi ta zadnja odločitev poudarila «dve temeljni stvarnosti«; «1. ZDA, ki imajo veliko odgovornost za ohranitev svetovne stabilnosti, ne morejo sprejeti poraza ali nerednega umika iz Vietnama. 2. Vojaška zmaga je mogoča samo za ceno žrtev, ki niso sorazmerne z interesi ameriške varnosti.« V Hanoju so uradno javili, da so ameriška letala 16. januarja hudo poškodovala namakalne naprave v pokrajini Tal Blnh. Sporočilo pravi, da spadajo td napadi v okvir ameriških načrtov zaostritve bombardiranja gospodarskih objektov z namenom, da ubivajo civiliste in povzročijo sušo, poplave in pomanjkanje. Južnovletnamska narodnoosvobodilna fronta je danes potrdila, da bodo osvobodilne sile spoštovale sedemdnevno premirje od 8. do 15. februarja ob vietnamskem novem letu. Kakor je znano, je ameriško vojaško poveljstvo zavrnilo ta predlog in je skupno s sajgonsko vlado sporočilo, da bo spoštovalo samo štiridnevno premirje od 8. fe- bruarja dalje. Ameriška letala so včeraj in danes nadaljevala .bombardiranje številnih krajev Severnega Vietnama. Bombardirala so železniške proge in mostove. V Južnem Vietnamu so bombniki «B 52» bombardirali včeraj In ponoči številne kraje v severnem delu Južnega Vietnama. V tako imenovanem železnem trikotniku potekajo ameriške vojaške operacije počasneje. V okolici Sajgona pa vodijo ameriške in sajgon-ske čete številne operacije proti osvobodilnim silam. Na področju Tan Blnh, 15 km severozahodno od Sajgona so se sajgonski padalci spopadli s partizani. Drugi spopad je bil davi 10 km severozahodno od Sajgona med partizani in ameriškimi vojaki. Znani ameriški vojnohujskaški senator Goldwater, ki je nedavno obiskal Južni Vietnam, je izjavil, da bi morali amer ški vojaki zasledovati v Kambodžo in Laos «severno-vietnamske čete«, za sedaj pa ni moč predvidevati vdora v Severni Vietnam. Goldwater je dejal, da bi morala ameriška vlada pustiti ameriškemu poveljstvu v Vietnamu pravico, da določi objekte svojih napadov. SKOPJE, 21. — V nekaterih vaseh Makedonije so se zaradi velikega mraza in snega pojavili lačni volkovi, ki večkrat napadajo kmete. Oblastveni organi poročajo, da so volkovi štiri kmete tako napadli in obgrizli, da so umrli. Volkovi so skoraj obkolili vasi Mavrovo in Marjo-vo, tako da se prebivalci ne u-pajo iz hiš. «The Rokes» in ostd v kinu Moderno Dvakrat se je včeraj precej d širna dvorana kii.. Moderno f' Sv. Jakobu napolnila, ko je bitr' povedan nastop «The Rokes» i" stalih. Navzoči so se precej zf vali, kot je bilo videti in soditi I burnem «sodelovanju» z nastofi:: čimi. Mladim ljudem (takih nad’ let je bil malenkosten odstotek) j gotovo najbolj ugajali prav ‘J’ Rokes« sami, ki so izpolnili ves d1' gi del sporeda živahne prireditvi’ V prvem delu smo slišali katero zabavno, prisostvovali j smo tudi nastopu mlade pevke P dane Turina, ki se je očitno it P polnoma privadila javnega nasttf nja in je tudi nekateri dovtipi * račun njene še precejšnje obilV" ne motijo. Tudi baletke «Carnaby Street!'1 so trikrat nastopile — dvakrat različnih mini krilih — so imele to simpatično lastnost, da so vse zelo mlade in primerno živolr Lucio Dalla s svojimi «Idoli» Jfj prav tako deležen hrupnega od0™ vanja. J Ni dvoma, da bosta tudi dano* dve predstavi (ob 16. in 21.IS) ? da bo «Y Cc Pi’ lel je zli »P de fit so' sti vabili toliko mladine, rana obakrat polna. ša ka si Bil vei ju sei Še vedno hud mraz v Jugoslaviji LJUBLJANA, 21. - Čeprav He Usi Člo I glc Šol PUl mo ce del le šal temperatura danes nekoliko dv® r la, je skoraj v vsej Jugoslaviji ( J vedno zelo mraz. V Sloveniji J®; n Hrvaškem morajo biti vozniki S so previdni, ker so ponoči in zfi. ceste zamrznjene. Na Lokvah 111 Trnovskem gozdu sneži. Najbolj kritičen pa je pronj^i Črni gori, kjer je še vedno kak*' deset cest zaprtih za promet. ^ V Sarajevu je bilo preteklo J še vedno 23 stopinj pod ničlo. < je nes dopoldne pa 14 stopinj pod ® sp* 1°. ..j mo Iz Beograda poročajo, da so „ ledu na Donavi ponekod tudi 1®,, debeli. Temperature so nizke i° „ r.-di tega bodo na Donavi na* verjetno še večji bloki ledu. 0p.( točju Drave in Donave razbijajo' štirje ledolomilci. Danes začetek tekmovanja za«Zlato lisico» Pohorje odskočna deska za Grenoble Na startu tekmovalke iz 10 držav (Od našega dopisnika) MARIBOR, 21. — S sinočnjo svečano otvoritvijo na Trgu svobode v Mariboru se je pričelo mednarodno FIS-A tekmovanje na Pohorju, tekmovanje za «IV. pohorski pokal« in za «Zlato lisico«. Maribor je v teh dneh popolnoma spremenil svojo podobo; zastal je običajni več ali manj uglajeni utrip mesta in prepustil mesto novemu bolj svečanemu videzu. Za dva dni, o katerih bodo Mariborčani govorili vse do prihodnje zime. 2e včeraj so prispele v Maribor tekmovalke iz 10 držav: Italije, Avstrije, Anglije, Švice, Francije, Zahodne Nemčije, CSSR, Poljske, Avstralije in Jugoslavije. Z njimi so prispeli tudi predstavniki sedme si- t0^Tvalltete 50 le iz štirih držav. Počutje tekmovalk pred jutrišnjem veleslalomu je njače, kjer so organizatorji pripravili poleg cilja pravo areno za 5.000 gledalcev. To bo torej idealna priložnost za vse tiste, ki oklevajo, da bi se že prvi dan tekmovanja popeljali na Pohorje, saj bodo tako-rekoč do cilja prišli peš, z avtobusi ali z osebnimi avtomobili. Marsikdo ima pomisleke glede le-tekmovalk, ki bodo lovile trofejo Zlate lesice. Res je sicer, da tokrat ne bo nastopila izredno Vse so zdrave, svoje spo-, Kanade^ka Greenova, tudi sestri sobnosti pa so pokazale že na današnjem treningu na Pohorju. Prvič v zgodovini FIS - a prireditev na Pohorju bo veleslalom stekel prav do vznožja v bližini pohorske vzpe- riiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHii Uspešna turneja velemojstra Parme po Primorskem Jugoslovanski šahovski velemojster se je te dni mudil na Primorskem in odigral pet simultank. Udeležilo se ji je 156 šahistov. Velemojster je dobil 131 partij, 21 jih je odigral neodločeno, medtem ko je štiri partije izgubil. TRST, 21. - Lulgl Longo je s soprogo prispel danes po 21. url zvečer v Trst z avtomobilom v spremstvu Milorada Ml Joviča, namestnika načelnika za mednarodne zveze CK ZKJ ter ob 22.25 odpotoval v Rim z brzovlakom. Na postaji so ga spremili: konzul SFRJ v Trstu Jože Gačnik, poslanka Marija Bemetič, tajnik deželnega komiteja KPI Silvano Baclcchl ter dva člana tržaškega pokrajinskega komiteja KPI. Na vprašanje novinarjev je Longo odgovoril, da j,< z brionskimi razgovori zelo zadovoljen, ker Je vciko vzajemno zanimanje za vprašanja oben partij. Dodal Je, da je bilo tudi vretne zelo lepo vse do polovice poti. Pove-daJ je tudi, da si je njegova soproga danes ogledala znamenitosti Pulja. V Postojni se Je Parma pomeril z 32 šahisti. Domačinom se kljub vsem naporom ni posrečilo zmagati niti v eni partiji, zato pa so zabeležili šest remijev. Tudi v Piranu ni okusil prozaza. Od 26 partij jih je 24 dobil in le dva nasprotnika sta rešila pol točke. Veliko zanimanje je bilo za Parmov nastop v Novi Gorici, ki Je znano primorsko šahovsko središče. Sreča pa tokrat ni bila preveč naklonjena Goričanom, saj nobeden ni mogel premagati velemojstra. Vendar je rezultat — sedem remijev Iz 32 pratlj še kar ugoden. Najbolj brezkompromisni so bili Idrijčani. Od 28 partij se ni nobena končala neodločeno! Parma Je VESLANJE RIM, 21. — Italijanska veslaška zveza Je javila, da bo od danes do 29. t. m. v atletski šoli v Formiji pregledni zbor vseh veslačev, ki pridejo v poštev za reprezentanco. Na trening so bili povabljeni skupno s trenerjem Ustolinom tudi številni veslači kluba tržaških gasilcev Ravalico In sicer Specia, Fer-mo, D'Agostini, Šansone, Bosda-chin, Bonazza, Sirk, Križman, Schia. vini, Rapotec, Dessardo in Mikol. 26 partij dobil, dve pa izgubil. Najlepši uspeh so pravzaprav dosegli Koprčani, kar pa je bilo glede na dobre kategorizacije igralcev tudi pričakovati. Od 38 partij Je Parma dve izgubil in šest remiziral. V razgovoru z novinarji je velemojster povedal, da je vrhunski Jugoslovanski šah v krizi, kar potrjujejo rezultati olimpiade in vrsta mednarodnih turnirjev. Za sebe osebno je rekel, da se pripravlja na odslužitev rednega vojaškega ro. ka in se bo zato moral pač odpovedati raznim pomembnim prireditvam, med drugim tudi kvalifikacijskemu conskemu turnirju. Na račun primorskih šahistov je izre- Goitschel in Avstrijka Hecherjeva ne bodo tekmovale na Pohorju. Zato pa se bodo prikazale mlajše, zelo obetajoče smučarke. Mimo lahko rečemo, da bodo Jutri in pojutrišnjem startala na Pohorju imena, ki jih bomo čez leto dni Gre-noblu našli na vrhu. Tega mnenja so ne-le domačini, člani organizacijskega odbora, temveč tudi vodje ekip. Dobro se spominjamo, ko je pred leti na Kriterjumu alpskih dr. žav Francoz Jean Claude Killy zablestel prav na Pohorju in je od tedaj dalje šla njegova pot strmo navzgor. Podobno Je bilo pred dvema letoma z njegovo rojakinjo Florence Steurer, ki uživa danes kot sedemnajstletnica v smučarskem svetu velik ugled. Skratka, lz skupine tistih, ki pridejo v Slovenijo na Pohorje, in morajo pokazati na zahtevnih progah vse svoje znanje, se prav gotovo Izlušči nekaj zvezd. Vse bolj je očitno, da je slavno obdobje zvenečih imen v glavnem ml. mo. Tudi na letošnjih FIS-A prireditvah v Švici in Avstriji so prodr. le v ospredje mlajše tekmovalke. Prav zaradi tega sklepamo, da bo pohorska «Zlata lisica« Se bolj zanimiva. Jutrišnji veleslalom, ki se bo pričel ob 10.30, In ponedeljski slalom, ki bo ob 11. uri, bo prenašala tudi jugoslovanska televizija. Glavna fa. vorltinja jutrišnjega veslaloma Angležinja Gina Hawthom Je na današnjem treningu pokazala preše netljivo drzno vožnjo in s tem potrdila prognoze Izvedencev Italijanske barve bodo na Pohorju branile Daniela Giolitt.o, Daniela Franceschetti, Rosella Joux, Nora Monticelli, Anna Vittorla Tulio in Gluseppina De Guio. J. UJCIC ROKOMET Svetovni naslov za ČSSR STOCKHOLM, 21 — V finalu svetovnega rokometnega prvenstva je CSSR premagala danes Dansko 14:11 in osvojila naslov, medtem ko so Romuni premagali v borbi za tretje mesto sovjetske rokometaše šele po podaljških. Avstrija v vodstv*1 INNSBRUCK, 21. Po dveh 0 j njah evropskega prvenstva v gl cftHorhiAm hrihn cf.o \r J . ■ ler € romunsko posadko Panturu-N**55 J® sedežnem bobu sta v vodstvu strijca Thaler in Dumthaler Romuna sta v drugi manche **5j dal ležila najboljši čas dneva. Izid,? ser našnje druge vožnje je našle31* j0 1. Panturu-Neagoe (Romu®*1 zel 1’09”74 2. Thaler - Umithaler (Avstd" 1’09”86 J 3. Zimmerer - Utzschneider $ Nem.) 1’10”17 stv Ser Vzr I lem.) 110 17 4. Evelyn-Fields (Anglija) 1 k, 5. Woermann-Braun (Zah. „ l’U"43 LESTVICA PO PRVIH DVE*1 VOŽNJAH 1. Avstrija 1 (Thaler-DurnthS^ 2’17”96 (1’08”10 in 1'09’’86) J 2. Romunija 1 (Panturu-Ne8F ho Voi na: le 2’18”67 (1’08”93 in 1’09”74) j « 3. Nemčija 5 (Zimmerer-Ut*$ neider) 2’18”90 (1’08”73 in 1’1?J eh, 4. Anglija 1 (Evelyn-Flells) 2'1® 0c, (1’09”32 in 1’10”60) J M 5. Nemčija 2 (Woermann-Br,tt1 , * 2’20”26 (1’08"83 in 1’11”43) J 6. Nemčija 1 (Floth-Lange) 2'2° j nili (1’08”85 in 1’11”41) ... rila 1. Nemčija 3 (Ostler - s® 2’20”92 J ^. Anglija 3 (Blockey-Freei® ; >- je rekel. «Počutim se a -'*ocuiž>, ie i ®rj)v strašno.» i «pr^rabd sem za prazni kozarec I deiM^1, u bom šo enega,» sem I fjJ • ^elo so ploskali, ko je Par- Sohnf1^30*' easlednje štiri. Bila je stilno £ .sedela sva na vrtu go-- »Pri Lordu». . V 11 c,orau». šal »rJf _narobe?» sem ga vpra - —ouiu g,a Vjjia- kaj „ j™3® Prebavne motnje ali siJ W0bnega?» s Henryjem sem Bila a!° Privoščil kakšno šalo. IČ Ver ,Sva, sešolca. Imel je mnogo f ju ; sPeha kot jaz. še nekaj najt sern i Paz“kovalo: z mirno vestjo Xlahk:> Obrabljene fraze na-je, uisem končal. Lahko jo boš delal nocoj?* sem odgovoril. , ^du. Povabim te na ve- | nejfbwv,je bil strašen dolgočas- in 0 f®10 je govoril o denarju f1 z niimVareb., bi jih lahko kupiš tud; tT1' A jedel bom dobro, pa rji rad, z®°dbo bi rad slišal. Zelo | i ^ reke] ° tad se ti pridružim,* sem J!! Jla' 7 Bds«, Sva v majhen lokal na / je'd!ar.e Rpad. «Hrana je )F Je de7','' iluaa- «nrana je dobra,* P. Je-.to* . 4'n mirno je*. Navadno % dal .iCrja' P“ Prunier’s toda ogle-[p| seiti bil mojo obleko. Hlače Jr lo * zmečkane in tudi ne ze-Zel0 Henry pa je bil vedno » cl0 n i ~ «Z X-'C* J'- ^ VV-V4IIV/ J stvari atančno oblečen. Zaradi te " Sem ene izmed mnogih, ga ni-1 - ltael preveč rad ,j» j. p eyec raa. Vzn‘r.b°t sem dejal, zelo sem J igrmi.r.]en.» (P1 btožm?3' sem se s škombri na ho ip Rl1', Hvala bogu, da je konč- d Vori]6 Pričel! Prve pol ure je go-p - ®a>Po o velikih davkih. »Misr I haseli, m' da ne veš, da sem se Jp je tamna C°rnwallu. Moja žena : toDdo*11 'Z °troki na počitnicah. H (iom.,n ji ni preveč všeč, saj je J »Ali Z dežele.» S Nalil res?» sem nevedno vprašal. :d . Sem ci _________ jd ehetg Se^n si vina, belega Montra-1 Ocvfi' .traven ribe sem jedel le 4 kdr°mpi, J tedna Qezeb prebijem samo konec i bil« čn)v nieS°vpm govorjenju je martini, odPor do trave, krav in i Se ienCk7v P° skalah. Razumel ,s< «Ler,e^'no na bike in medvede, j do tartjy> sem odvrnil. Od petka oavrnu. un peiKa Tri n' a. nekaj takega. Seveda * I “UJ . "» UCKaj OtVUUd e': hote] rekel, ker 6a nisem I U^aliti. t/ ^daji&yoa. -BSr' Stran iz Dell’Aversan ove hrvatske slovnice bolj preprost pripomoček. Med samo slovnico je uvrstil številne vaje za prevajanje iz hrvaščine v italijanščino in narobe. (Za preproste učence, na katere je Del-l’Aversano mislil, je slovnica mogoče tu in tam še pretežka). Mimogrede je na dveh, treh straneh pokazal še cirilico in prav na koncu je še dodal — recept za čevapčiče. Profesor DelTAversano je poskušal celo izdajati list na ciklostilu «Novi Obzoro; ta list naj bi izhajal v kraju San Feliče Slavo (Sfilič), vendar pa ni mogel najti potrebnega profesionalnega časnikarja. «Prilike tam dol,» pravi v pismu DelTAversano, «so žalostne, da ne rečem tragične, zaradi skrajnega uboštva prebivalstva. Razen tega je duševnost okoliškega prebivalstva negativno vplivala in oslabila naravno živahnost in bojevitost hrvaškega ljudstva. Načelno bi bil vesel, če bi mogel kaj napisati, vendar se bojim, da je kaj malo novega povedati k temu, kar je že bilo napisano. Bralci ((Primorskega dnevnika« so že brali vrsto člankov pokojnega prof. Riharda Orla. Edini novosti sta povečana e-migracija in skromna kulturna aktivnost, ki se je pričela preteklo sezono (novembra 1965). (Pismo je bilo napisano septembra 1966; Op. ur.) Razen že razmnožene slovnice ima avtor pripravljeno prvo berilo za začetnike, v delu pa je še več drugih stvari, tako tudi majhen slovensko - italijanski slovar. Pravi, da bi s tem slovarčkom še bolj pohitel, če bi imel koga, ki bi mu tipkal matrice za druga dela. Slovarček bi koristil beneškim Slovencem pa tudi drugim. Tako smo se bežno seznanili z enim tistih še ne prav gosto sejanih ljubiteljev slovenskega in hrvaškega jezika, ki tudi pozna razmere tako Hrvatov v Abrucih kot Slovencev v Benečiji in ki te razmere bolestno občuti. Prepričani smo, da bomo imeli še priložnost poročati o prof. DelTAversanu in o njegovem delu. Rr. France Forstnerič Prevod: Jolka Mitič Nikdar se ne vrni Non (omare piii Zate, ki si sam, je razplela reka kite svojih tokov. Zate, ki si sam, se je neslišno razlila v veliki pomladni Nocoj. Per te che sei solo il fiume ha sciolto le trecce delle sue correnti. Per te che sei solo e straripato tacito in un grande primaverile Stasera. Umiri se, ti, ki si sam. Lezi in čakaj, da te poplavi noč s svojim sočutjem. Lezi in utopi se. Plačati, tu, che sei solo. Coricati e aspetta che la notte ti sommerga con la sua pleta. Stenditi e annega. Nikdar se ne vrni, saj bo še mnogo pomladi zate postavala noč z mokrimi lasmi pod kostanji. Non tornare piu. Molte primavere ancora per te la notte indugerA con la chioma bagnata sotto i castagni. Nikdar se ne vrni, če si bil sam. Non tornare piti se fosti solo. France Filipič Ptice bolečin Uccelli di dolore Velika vrata v bolnici za vhod, Una porta larga per entrare alTospedale, a majhna za izhod; per uscire un usciolino; velika okna v bolnici za sanje, finestre immense per sognare alTospedale, a majhna za srečo; per la felicitA un finestrino; in dva topola do neba v bolnici, e due pioppi che toccano il cielo alTospedale in v njunih vejah ptice bolečin. e tra quei rami uccelli di dolore. Spremenjene Labbra ustnice alterate Njihove besede prosojne trepetlike, Le loro parole tremuli pioppi trasparenti, njihov šepet metulji vrtnic, 1 loro blsbigli farfalle di rose njihovi poljubi kriki samote. i loro baci grida di solitudine. njegovi življenjski poti do njegove smrti, ko je v oseminpetdesetem letu podlegel zavratni bolezni. Pripoved o Debussyju je pravi Sl.Ru. ki, se je prepričala, kako never- : jetno izkrivljena je bila njena j; predstava o vodji italijanskega fašizma. Po vojni je prebrala vse, kar je bilo napisanega o njego- j vem življenju In delu. Na voljo : ji je bila tudi vsa literatura o | fašizmu. In ko je prebrala vse* to gradivo, se ji je vsa perspek--; tiva spremenila. Spoznala je, da , je treba zgodovinske dogodke ; vrednotiti drugače. Najbolj pa se ji je spremenila podoba Mussoli- i nija. Mussolini, ki se ji je prej j s svojimi napakami vred zdel kot močan, samozavesten in bister, se je umaknil drugi, veliko bolj za- | ; pleteni osebnosti, polni nasprotij ^ ter nerešenih in morda tudi ne- < rešljivih ugank. In tako se je pi- j sateljici oblikoval Mussolini tak- j; šen, kakršen ni v nobeni biogra- | fiji, ki so doslej izšle. Kakšen Je ta Mussolini, bodo i spoznali bralci iz knjige Laure. Fermi. Predvsem bodo spoznali, '!| kako je bil Mussolini v mladih letih navdušen socialist in na- i ] sprotnik nacionalizma. Zato je tudi obsojal italijansko intervencijo v Libiji pred prvo svetovno voj- Sl no. Toda kakor je bil prej anti-militarist, tako Je v času prve |j svetovne vojne postal goreč pri- J f staš vojne. In oster nasprotnik '1 Avstrije. Toda prav isti človek je' ; po vojni postaj,- nekak protektor J te republike in je bil Hitlerja 1 sprva v napoto pri njegovih načr- | tih z Avstrijo. Končno pa je po- f stal najgorečnejši pristaš nemške* J ga obračuna z evropskimi drža- ( vami. Iz knjige Laure Fermi spo- ( znamo tudi Mussolinijev preobrat | v odnosu do katoliške cerkve, t Nekoč je bil Mussolini oster brez- -verec in antiklerikalec. Potem pa | je ta, do katoliške cerkve ne samo nasproten temveč celo nasilen človek, ki se je skrajno žaljivo izražal o katoliškem kleru, sklenil s katoliško cerkvijo lateranski sporazum in naenkrat postal goreč katoličan. Medtem ko je leta 1920 dejal, da razpošiljata dva Vatikana enciklike po svetu: eden iz Rima in drugi iz Moskve in da so fašisti krivoverci obeh ver, je kmalu po lateranskem sporazumu dejal: V duši sem globoko veren. Obenem pa je bil med prvimi evropskimi politiki, ki so po prvi svetovni vojni priznali Sovjetsko zvezo in navezal med Italijo in Sovjetsko zvezo dobre odnose. . 'I 4 i A 1 it i Takih preobratov v dejanjih, prepričanjih in mišljenjih je pri Mussoliniju vse polno. Pisateljica nam s podrobnim prikazovanjem Mussolinijevega življenja vse to prikaže in nanje posebej opozarja Pri tem pa nam diktatorja pokaže ne samo kot nenačelnega človeka, ne samo kot človeka besed namesto človeka dejanj. Pokaže nam ga kot izredno stremuškega in častihlepnega človeka, kot nezvestega moža, skopega ljubimca, kot posiljevalca žensk, nasilneža in osebnega za-snovalca različnih zločinov. Prikazujoč Mussolinijevo življenje in njegov vzpon nam pisateljica razloži, kako Je bila italijanska bur-žoazija tista, ki se Je iz strahu pred komunizmom oklenila fašizma in podprla Mussolinija, kako malo je večkrat manjkalo in kako naravnost neverjetno je bilo, da se je sploh še obdržal na oblasti; in kakšna naključja so v njegovem življenju odigrala odločilno vlogo. : i ■i :: 1 i Knjiga Laure Fermi o Mussoliniju seveda ni popolna. Tudi ni to popolna biografija Toda napisana je tako, da s prikazovanjem diktatorjevega življenja in njegovega ravnanja, z objektivnim prikazovanjem dejstev, daje resnično, stvarno podobo človeka, ki je, čeprav ((nezmotljiv«, zapletel Italijo v krvavo vojno in poraz. Zato je vsekakor vredna branja, posebno še, ker nam delno odgovori tudi na vprašanje, kako Je takšen narod, kot Je italijanski, mogel dopustiti pustolovskega in sleparskega diktatorja. P Sl.Ru. Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,7, najnižja 5.5, ob 19. uri 6.6; zračni tlak 1023.9 stanoviten, veter jug 1 km na uro, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 22. januarja Viktor Sonce vzide ob 7,37 in zatone ob 16.56. Dolžina dneva 9.19. Luna vzide ob 12.54 in zatone ob 4.16. Jutri, PONEDELJEK, 23. Januarja Rajko NA ZADNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA Trgovinska zbornica nasprotuje povišanju pristaniških tarif Poročilo predsednika dr. Caidassija o sestanku na Reki-Anketa o trgovinskih podjetjih v deseti - Povišanje električnih tarif bo prizadelo zasebnike in industrijo Vodstvo trgovinske zbornice in vsi. Na sestanku so vzeli v pretres tržaški poslovni krogi nasprotujejo vprašanje napovedane raztegnitve povišanju pristaniških tarif, ki so! padskega plinovoda na področje na ga Javna skladišča pred kratkim še dežele in vprašanje predvidene najavila v nekem svojem komentarju o poteku poslovanja v pravkar zaključenem letu. Na zadnji seji ož- porabe zemeljskega plina na tukajšnjem tržišču. Član dr. Steinbach je podal krajše poročilo o delovanju jega odbora zbornice je predsednik ' pred kratkim ustanovljenega Doku-dr. Caidassi obširno govoril o tem. mentacijskega centra za mednarod-vprašanju ter poudaril veliko ško-1 no trgovino z lesom. Doslej so v do, ki bi jo omenjeni povišek pri- zvezi s tem centrom uredili besedi-staniških tarif prizadejal trgovinske- lo njegovega statuta, ki so ga ne-mu poslovanju in tranzitu skozi tr-1 katera ministrstva že odobrila, se-žaško pristanišče. Prizadeti gospo-1 daj pa pripravljajo besedilo zadev-darstveniki so že urgirali nastop tr-; nega pravilnika, za katerega je trgovinske zbornice proti povišanju žaška zbornica že dala svoj nače-tarif, in zlasti tukajšnje združenje1 len pristanek. Organi zbornice so špediterjev se je postavilo proti tej pristali tudi na okvirno finančno bi-zahtevi Javnih skladišč. Špediterji | ianco v zvezi z delovanjem centra, z htevajo, naj bi Javna skladišča< ožji odbor, ki ga sestavlja manjša preložila za nekaj časa napovedani I skupina strokovnjakov, pa priprav-sestanek s predstavniki uporabnikov | Ija načrt za prva raziskovalna de-tržaškega pristanišča, da bi lahko j la. ki jih bo opravil novoustanovlje-temeljito proučili posledice, ki bi jih | ni center, povišanje tarif imelo za poslovanje Dr. Chiriaco je poročal odboru o delu, ki ga je trgovinska zbornica opravila pri davčnih oblasteh v zvezi z novimi poviški nad potrošnjo električne energije. Na sestanku z vladnim komisarjem so predstavniki tržaških potrošnikov poudarili, da predstavljajo novi poviški na porabo električne energije v industrijske in gospodinjske namene, kakor tudi za razsvetljavo, previsoko breme tako za zasebne potrošnike, kakor tudi za industrijce. Komisar dr. Cappellini je sicer že nastopil pri osrednjih gospodarskih oblasteh Lep je ta naš Kras V okviru prireditev kulturnega krožka «Rinaldi» je bil sinoči v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 večer, posvečen kraškemu cvetju. Prikazovanje nad 200 barvnih posnetkov je povezovalo besedilo z o-pisom posameznih cvetlic, citati iz del pisateljev in pesnikov, ljudskih receptov itd. Za glasbeno spremljavo so bili odlomki iz Beethovnovih del. Barvne posnetke je napravil ljubitelj Krasa in kraške flore Ot-tone Lantieri. ki je tudi sestavil besedilo, ter Claudio Cocevar. Tekst, posnet na trak, sta brala Pavla Kramar in Glauco Ricardo, člana novo ustanovljene skupine «Teatro del popolot, ki deluje v okviru krožka in se bo prvič predstavila občin stvu ob koncu tega meseca. Ottone Lantieri je pred začetkom prikazovanja diapozitivov poudaril, da predavanje nima znanstvenih pretenzij, pač pa je izraz ljubezni do Krasa, njegove flore in naravnih lepot. Cvetje so fotografirali skozi celo leto tam, kjer raste, v njegovem naravtiem okolju. Obljubil je, da bo prihodnjič sledilo podobno predavanje o kraških hišah vendar pa je imela zbornica za po- in vaseh, nato pa o starih tržaških trebno, da pozneje še enkrat inter-1 ulicah in hišah, kar je številno ob-vemra ter zahteva znižanje orne-1 činstvo z veseljem vzelo na znanje. njenega bremena. Pobuda krožka «Rinaldi* je po- Na koncu je odbor proučil sesta-' -ole vredna. Lepo bi bilo, če bi ' tudi kakšno slovensko prosvetno vo in delovanje pokrajinske gospo darske konzulte, ter uredil še nekaj vprašanj notranje-upravnega žnačaja. društvo organiziralo podoben večer za spoznavanje posebnosti in lepot našega Krasa. pomorskih prog in splošne trgovine. ,,,,l,l,",,,l",,ll,,,,,,,|l,||,ii*Hiiii»iiiiiiiiiiiimiimiiiNiiiiimmiinNMiiiiiuiiiiiiMiiiiiiniiiitiiiimiiiimiimiNiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiimiiiiiiiii »SS 3&ASSSS? š':l ™ PSIZIVNEU SODIŠČU V TRSTU Cappellinija, naj bi interveniral pri vodstvu Javnih skladišč ter se za-vz .1 za preložitev sestanka, ki je bil napovedan za 20. januar, za 15 do 20 dni. Med drugimi vprašanji je vodilni odbor nadalje vzel v pretres vprašanje sodelovanja s sosednimi obmejnimi področji. Predsednik Caidassi je v tej zvezi orisal potek zadnjih stikov, ki so jih predstavniki zbornice imeli z voditelji sorodne organizacije na Reki. Kakor smo v našem listu že poročali, je razprava na Reki obsegala predvsem vprašanje obmejne blagovne izmenjave, Šim mestom in Reko ter še posebej vprašanje prometnih zvez med našim mestom in Reko ter še posebej vprašanje tehnično industrijskega so delovanja na podlagi sporazuma z dne ■ 28.. novembra 1964. dahi odbora so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da je prizadevanje. poslovnih krogov, ki se zavzemajo za uresničitev zidanega doka, Pogojna kazen in odvzem šoferske knjižice avtomobilistu, ki je smrtno povozil pešca Nesreča se je zgodila pred dvema letoma blizu Ronk - Po oprostitvi na kazenskem sodišču obloženi Aronne Godina ni pričakoval obsodbe na prizivnem sodišču IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V torek v Rimu sestanek o vprašanju ladjedelstva Tržaške delavce bodo zastopali na sestanku na ministrstvu za državne udeležbe tajniki vseh treh pokrajinskih sindikalnih zvez V torek bo na ministrstvu za državne udeležbe sestanek njegovih predstavnikov s predstavniki sindikatov. Na njem bodo razpravljali o vprašanju preosnove ladjedelstva. Na sestanek so povabljeni tajnik Nove DZ—-VGIL in FIOM Giuseppe Burlo ,tajnik CCdL dr. Fabricci in tajnik pokrajinske zveze CISL dr. Novelli iz Trsta ter tajniki treh osrednjih sindikalnih organizacij iz Rima. Sklicanje sestanka so zahtevali sindikati, ki poudarjajo, da zanje sedanja rešitev vprašanja ladjedelstva IRI še ni dokončna ter da morajo imeti sindikati pri tem besedo zlasti, kar se tiče ohranitve zaposlitvene ravni. Obvestilo izletnikom v Budimpešto Aronne Godina iz Ul. dei Porta 69 je včeraj na prizivnem sodišču potrt in presenečen poslušal obsodbo, ki jo je prebral predsednik sodišča Franz, na podlagi katere je bil obsojen na 4 mesece zapora (pogojno in brez vpisa v kazenski list) ter odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 6 mesecev zaradi nenamernega umora. Godino Je 4. februarja lani goriško kazensko sodišče opro- doživelo nov uspeh. Pred dnevi je i ?„!?? 4 *0rm“/,0’ d.a bil namreč nhrni /bor knnznrriia. e, VO'j^.aZUfn ^ 'I? da si Godina zdaj ni pričakoval r "n bil namreč občni zbor konzorcija ki skrbi Za gradnjo doka in na katerem so izvolili člane izvršnega sveta. Med člani je tudi dr. Caidassi, ki bo v konzorciju predstavljal trgovinsko zbornico. Predsednik je orisal svoje gledišče v zvezi z nedavpa.okroglo mizo, ki je bila v našem %iestu 17. in 18. t.m., in ki je bila posvečena trgovinskemu sodelovanju med deželo Furlani jo-Julijsko krajino in ZDA. Sam dr. Caidassi je prebral na o-krogli mizi posebno poročilo, s katerim se je zavzel predvsem za primerno okrepitev pomorskih zvez med Trstom in Severno Ameriko in poudaril vlogo našeg;. pristanišča v razvoju tranzitnega prometa med srednjo Evropo in čezmorjem. V dneh 23. in 24. t.m. bo v Rimu napovedani sestanek posebnega odbora za promet, ki deluje pri stalni konferenci trgovinskih zbornic iz šestih držav Evropskega skupnega tržišča. Član odbora dr. Gabrielli je povedal, da je vodstvo dežele Furlanije-Julijske krajine sklenilo, da bo v kratkem opravilo širše statistično štetje trgovinskih podjetij, ki delujejo v okviru dežele. Izvedbo ankete je deželna uprava poverila stanovskim organizacijam tržaških, videmskih in goriških trgovcev. Podatke bodo najprej spremenili v simbole, te pa bodo potem predelali s pomočjo naprav mehanografskega centra, ki ga ima italijansko združenje trgovcev in turističnih delavcev v Rimu. Član odbora Frandoli je poročal o sestanku, ki se je vršil pod njegovim vodstvom na zbornici, in ka terega so se udeležili poleg tukajšnjih industrijcev tudi nekateri predstavniki državnega podjetja SNAM. Jo, z zasenčenimi lučmi in da Je hitro zavrl, komaj Je opazil Maura. Kljub mokri cesti se je avto tudi hitro ustavil, ker je Godina imel pnevmatike v zelo dobrem stanju. Obtoženca je branil odvetnik De Denaro, zasebno stranko pa je predstavljal odv. Grazlano. Goriško sodišče je nato Godino oprostilo ob- tožbe nenamernega umora, ker dejanje ni kaznivo. Proti razsodbi goriškega sodišča je javni tožilec že drugi dan vložil priziv, ker se ni strinjal z oprosti t-veno razsodbo sodišča. Čitateljem sporočamo, da se je za naš tradicionalni izlet, ki bo letos od 28. junija do 2. julija v Budimpešto, vpisalo do včeraj opoldne skupaj 306 Tržačanov in Goričanov. Zaradi velikega zanimanja čita-teljev smo med prejšnjim tednom telefonirali v Budimpešto in na ta način nam je uspelo dobiti še 50 postelj, tako da imamo sedaj na razpolago vsega skupaj 350 postelj. Kdor hoče, se torej za izlet v Budimpešto lahko prijavi še ta teden, kajti v soboto, 28. t. m. se vpisovanje dokončno zaključi. Vse čitatelje, ki so se prijavili po telefonu, prosimo, da poravnajo prvo akontacijo v znesku 7000 lir do sobote, 28. t. m., sicer jih bomo morali — žal — črtati iz seznama prijavljencev. UREDNIŠTVO Kdo je izgubil dinarje? Neka oseba je sinoči našla na Tako je prišlo do razprave pred u,ici v središču mesta večjo vsoto dinarjev. Kdor jih je izgubil, naj se javi na uredništvu našega lista obsodbe. Dogodek, ki je Godino privedel pred sodnike, se je pripetil 28. januarja 1965 zvečer, ko se je v svojem avtu «lancla appia» TS 54160 vračal iz Redipuglie v Trst in je vozil po «estii-pfoSi'Roflkam'.lE!o j ti privozil fta Ul. Redipuglia, je približno 50 metrov pred seboj, v višini stavbe štev. 40, zagledal moške-1 ga, kj se je napotil čez cesto držeč kolo. Po izjavah Godine, je sam vo-1 zil približno 60 do 70 km na uro z. j zasenčenimi žarometi ter je hitro zmanjšal hitrost, ko je opazil pešca, i Nič ni pomagalo. Godina je sicer | zavrl, vendar se ni mogel izogniti j pešcu 55-letnemu Giuseppu Mauru j iz Ronk. Sunek je bil tako silovit, da je nesrečnika vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal v predsmrtni nezavesti s hudimi notranjimi in lobanjskimi poškodbami. Maura so koj nato odpeljali v civilno bolnišnico v Tržič, kjer je naslednjega jutra podlegel hudim zadobljenim . poškodbam. Tistega večera, kot običajno, je Mauro odšel na poštni urad v Re-dipuglio, kjer je počakal na 50-letno ženo uradnico Angelo Fabbro, da bi potem skupaj odšla domov. Mauro je imel s seboj kolo in je v druž-1 bi z ženo hodil ob cesti, potem pa j je prečkal, in sicer z leve proti des-1 ni, žena pa je počakala, ker se je stalno bala avtomobilov. Prečkanje je bilo za Maura usodno. Privozil je Godina in zgodila se je nesreča ki je žal zahtevala Maurovo smrt Na podlagi preiskave so karabi njerjl Iz Tržiča prijavili Godino so dišču zaradi nenamernega umora Tako se je Godina lani v februarju moral zagovarjati pred kazenskimi sodniki v Gorici, kjer je spet obrazložil potek nesreče. Ponovno je izjavil, da je vozil z zmerno hitrost- liiiiiiiiuiinifiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiitiiiiMiiiiiiiiin VAZNO JAVNO DELO Danes novo cesto pod Delo je stalo 750 milijonov - Predor bo razsvetljen s fotocelico bodo Zlato odprli krono Vladni komisar dr. Cappellini je I sporazumno z državnim podjetjem za ceste AN AS odredil za danes dopoldne ob 10. uri izročitev prometu nove ceste, ki so jo speljali skozi Aquilinio (Žavlje). Cesta, ki so jo speljali s pomočjo finančnih sredstev ki jih je dal na razpolago komisariat, predstavlja krajšo varianto sedanje državne ceste št. 15 (Ul. Fla-via), in sicer na tistem odseku, ki je speljan mimo naprav čistilnice Aquila. Načrt za novo cesto so pripravili v maju 1962, odobren pa je bil 20. maja 1963. Cesto je speljalo milansko podjetje «Rizzani», in sicer je delo stalo 748.9 milijona lir. Delavci so opravili 46.300 delovnih dni, pri tem pa so izkopali 50.000 kub. m zemlje ter vgradili okoli 15 tisoč kub. metrov betona. Del nove ceste je speljan v 494 m dolgem predoru pod Zlato krono. Cestišče je široko 8.20 m, na obeh straneh pa je speljan 1.40 m širok pločnik. Predor rahlo visi, in sicer znaša povprečni naklon cestišča 3.22 odst. Približno na sredi predora so izvrtali navpično do slemena Zlate krone 44 m dolg jašek za ventilacijo, ki meri 3.50 m v premeru. V predoru so uredili tudi razsvetljavo, in sicer žarijo svetlobni elementi lahko različno močno. Posebna foto-stanica namreč uravnava svetlobo različno po tem, ali je zunaj sončno ali nasprotno oblačno in temno, ali pa, če je zunaj noč. Sodelovanje med tržaško mladino PSD in mladino koprskega okraja Vprašanja manjšinskih šol in zaposlitve mladine bodo predstavljala osnovo sodelovanja, ki sta ga navezali tržaška socialistična mladina in mladina iz koprskega okraja na zadnjem sestanku v Kopru. Del tega programa, o katerem bodo podrobnosti pozneje sporočene, bodo uresničili tudi v širšem obsegu, in sicer med Slovenijo in Furlanijo -Julijsko krajino. Razstava v Nemškem kulturnem inštitutu V galeriji Nemškega kulturnega inštituta so razstavljeni zanimivi kulturni manifesti, ki sta Jih dala na razpolago ustanovi Inter Natio-nes iz Bočna in Verkehrsamt, iz Berlina. Razstava Je odprta vsak dan od 17. do 20. ure razen ob sobotah. Jutri ob 20.30 bodo v knjižnici inštituta vrteli plošče s kantato «Historia von freudenreichen Ge-burt Christi« Heinricha Schuetza ter z «Akademische Festouvertuere« Johannesa Brahms«. Ljubitelje glasbe bo gotovo razveselila vest, da je Tržaška knjigarna v Ul. Sv. Frančiška 20 uredila tudi prodajni oddelek za plošče. Seveda je glavni namen te pobude nuditi odjemalcem tiste plošče, ki jih pri nas v drugih tovrstnih prodajalnah ni mogoče dobiti. To so plošče, ki jih proizvajajo jugoslovanske gramofonske hiše. V bodoče bo knjigarna posvetila svojo pozornost tudi gramofonski glasbi ostalih slovanskih dežel, zlasti Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Sedai je že na razpolago precejšnja izbira plošč lahke glasbe v izvedbah raznih znanih ansamblov, kot n.pr. Avseniki. Veseli planšarji. Kvintet Berger, Kvintet Petrič, Ansambel Bardorfer in drugi. Slovenske narodne pesmi pojo Božo Grošelj, Danica Fili-plič, Franc Koren in Beneški fantje. Poleg slovenskih je tudi nekaj narodnih dalmatinskih, hrvaških in makedonskih v izvedbi raznih ansamblov Radia Zagreb. Na razpolago je nekaj umetnih in partizanskih pesmi v izvedbi Radia Ljubljana, Ljubitelji solo petja lahko dobe skladbe Lajovica, Hrističa, Ravnika, Pahorja v izvedbi po vsej Evropi znanih solistov, kot so Heybalova, Gerlovičeva, Brajnik, Rudak in drugi. Tudi nekaj simfoničnih del je na voljo. Tako n.nr. znamenito Gotovčevo Sin-fonično kolo in zelo znana Ohridska legenda iz istoimenskega baleta Stevana Hrističa. Novost, ki bo verjetno nosebno zanimala starše in šolnike pa so pravljice na nloščah. Do sedaj še ni velike izbire: o Martinu Krpanu pripoveduje Stane Sever, o Mladi Bredi in o Butalcih pa Fran Milčinski - Ježek prizivnim sodiščem v Trstu, ki le 15. novembra lani prekinilo sodni postopek, ker se je sodnikom zdelo potrebno zaslišati še nekaj prič in pregledati cestne znake na kra|u, kjer se je pripetila nesreča. Tako je bil sodni postopek odložen za nedoločen čas in šele včeraj se je prizivno sodišče (pred. Franz, toži-JSP. Mwer. zapisnikar Parigi) ponovno sestalo in obravnavalo Godi novo zadevo. Poslušalo je številne priče, nakar je tožilec zahteval, naj Sbdišče prizna Godino za . krivega ter ga obsodi na 4 mesece zapora z vsemi olajšavami in na 6 mesečni odvzem vozniškega dovoljenja. Obvestilo Acegata v zvezi s progo številka «8» Ravnateljstvo Acegata sporoča, dn bodo od danes uvedli naslednje spremembe pri postajališčih proge številka «8,>: i 1. Obnovili bodo in samo v urah I ko vozijo avtobusi, postajališči na Nabrežju Tre novembre nasproti gledališča «Verdi» za vozila, namenjena v Rojan ter na prometnem otoku nasproti Trgu Tommaseo, za vozila, namenjena proti Sv. Andreju. 2. Premaknili bodo sedanji posta, jališči na Zelenem mostu na Trg Duca degli Abruzzi nasproti palači Assicurazioni Generali oziroma nasproti Domu pristaniških delavcev. 3. Ukinili bodo pomožno končno ; postajo nasproti hiši v Ul. Murat 2. j Zato bodo avtobusi odhajali nepo-■ sredno z zadnjega postajališča v Ul. } Čampo Marzio. j Ravnateljstvo Acegata sporoča, v zvezi s prejšnjim sporočilom, da bodo danes vozili avtobusi, trolejbusi in tramvaj na vseh progah : razen progah številka «5» in «16». Včeraj je namreč sporočilo, da ne bodo vozili samo na progi 16. Jutri pa ne bodo vozili na progah «1», «5», «14», «16», «18» in «24». Na drugih progah pa bodo krožila vozila bolj poredkoma. (tel. 93-808). Odpeljali so mu lambreto Šestintridesetletnemu pleskarju Sergiu Seplchu iz Ul. San Cilino 29 so predvčerajšnjim'med 7-39 in 10. uro neznanci ukradli lambreto TS 3417, ki jo je bil pustil' v Ul. Milano. Ko se je Sepich hotel odpeljati, ni našel vfiA^vdjega motorja. Ni mu preostajalo drugega, kot da se je zglasil na komisariatu na Tr- gu Dalmazla, kjer je dežurnemu policistu prijavil tatvino. Povedal je, da je bila lambreta vredna 150.000 lir. Policisti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznanega tatu. Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor Živa-go» Metrocolor tz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A lec Golnne.s. Omar Sharif. Excelsior 14.30 »Penelope la magnifi-ca ladra« Metrocolor. Natalie Wood, lan Bannen. Fenice 14.30 «L'estate» Technicolor. Enrico Maria Salerno. Mita Medici, Nadia Tiller. Prepovedano mladini pod 18. letom Eden 13.45 «Pelle di donna« Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.00 «Una rosa per tut-ti» Technicolor. Claudia Cardinale, Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14, letom. Hitz (Ulica San Francesco 10) 14.00 «OSS 117 a Tokyo si muore« Technicolor. Vohunski film. Alabarda 14.30 «1 4 inesorabili« Co-lorscope. Robert West, Adam Hun-dar. FUodraimnattco 14.30 «Le belile farni. glie» Annie Girardot, Sandra Milo, Adolfo Celi. Moderno 16,00 In 21,15 revija «11 fi. nimondo«. Nastopajo Lucio Dadla, Luciana Turina, dekleta iz »Carna-bv Street« ter ansambel «Gli idoli«. Cene 1500 in 1000 lir. Cristailo 14.30 «Alvarez Keliy» Technicolor. VVilliam Holden. Garibaldi 14.00 «Agente 007 dalia Rus-sia con amore« Technicolor. Sean Connery. Aurora 14.30 «Misslone speciale Lady Carlin«. Capltol 14.30 «Come rubare un milio-ne di dollari... e vtvere fellci« Technicolor. Audrey Hepburn, Impero 16.00 «FB1 operazlone gatto« Vittorio Venelo 13.00 15.45 18.30 21.30 Tutti insleme appassionatamente« Technicolor. Julie Andrevvs. Ideale 14,00 «Come svaligiammo la Bunca dTtaJia« Technicolor. Fran co Franchi, Clcclo Ingrassia. Astorta (Ul Zorutti nioDus St 1) 14.00 «1 4 figli di Katye Eldern Technicolor. Dean Martin John Way ne. Astra 15.00 «Lady L». Abbazla 14.00 «Klss... kiss... bang.,. bang» Technicolor. Giuliano Gem-ma. Gledališča SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU sporoča cenjenemu občinstvu, da je recital Branke Verdonikove s Cankarjevo «Gospo Judit« prenesen na poznejši datum. Verdi Se danes se sprejemajo pri gledališki blagajni «Verdija» (tel. 23988) abonmaji za drugo razdobje operne sezone, ki se bo pričelo v soboto z g ali predstavo Verdijevega Otella. Blagajna bo odprta od 9,30 do 13, u. re. Osnovna šola v Barkovljah sporoča, da danes popoldne ne bo najavljene šolske prireditve zaradi obolelosti otrok. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 29. jan. ob 16. url v KULTURNEM DOMU PREŠERNOVO PROSLAVO Nastopili bodo tržaški in goriški zbori Vstopnina 500 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane Včeraj-danes Povozil je upokojenca in nato zbežal Pri vsaki cestni nesreči Je obvezno, da se povzročitelj same nesreče ustavi in pomaga ponesrečencu. Poleg tega da to predvideva zakon, je tako dejanje tudi človečansko. Kljub temu se vedno znajdejo brez. vestneži, pravi cestni pirati, ki po nesreči še bolj potisnejo na plinski pedal in se oddaljijo ter pustijo ponesrečence sredi ceste. To se Je pripetilo tudi včeraj po. noči približno pol ure po polnoči v Ul. Revoltella na vogalu Ul. P.P. Vergerio. 64-letni upokojenec Antonio Binaghi iz Ul. Trevisani 6 je na omenjenem vogalu na zebrastem prehodu prečkal cesto. Ko se je znašel sredi cestišča, je privozil neznani avtomobilist in z vso silo treščil v upokojenca ter ga podrl. Binaghi se je pri nesreči pobil po glavi in desni strani obraza ter ranil na ličnici. Brezvestnež je medtem še bolj pognal avtomobil in izginil v neznano smer. Kasneje so ranjenega Binaghi-ja odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Sprejeli so ga na nevrokiruški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. O zadevi so bili obveščeni agenti letečega oddelka policije, ki so uvedli preiskavo, da bi prišli na sled neznanemu avtomobilistu. ROJSTVA. SMRTI IN POROKB Dne 21. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Je 17 oseb. UMRLI SO:74-letmi Bruno Mazzai, 77-lctna Carla Sohutz vd. Blondi, 80-detnl Luigl Ugo, 90Jetnl Giuseppe Federicl, 80-letna Regina Klein vd. Schiller, 61-letna Clementina Loren-zini vd. Colla, 73-le-tni Giovanni Zanki, 83-letnl Giovanni Cucchinl, 70-letna Maria Morostn vd. Mozzi, 68. letna Antonia Gabrovec por. Furlan, 79-lttnl Antonio Benclch, 65.1etni Francesco Covacich, 82-letna Rosalla Makovec vd. Tusulin, 65-letni Inno-cente Penzo, 77-letna Bartolomea Lo-vrich por. Roberti, 74-letna Concet-ta Tropea, 74-letna Angela Calligarls vd. Cia«. OKLICI: Kemik Fausto Petronlo in učiteljica Giliola Berti, avtomobilski električar Alberto Ciuk in prodajalka Bruna Jarz, prodajalec Riccardo Dainese In prodajalka Roberta Trl-buson, uradnik Giuseppe Rojc in gospodinja Alma Klun, telefonist Ser-gio Tommasini in prodajalka Sonla Iurissevich, delavec Gualtiero Majdini in gospodinja Rachelu Conte, šo. ter Francesco Trapasso in uradnica Gabriella Pecchlari, šofer Alberto Zi. molo in prodajalka Maria Macina, lt-nančnl stražnik Antonio Lumetta in gospodinja Giulla Maria Masotto, finančni stražnik Gennaro Balice In delavka Angela di Lascio, šofer Mario Stocca in prodajalka Maria-VIn-cenza Altamura, pomorski kapitan Franco Rajevich in frizerka Adriana Costantlni, uradnik Mauro Doimi in univerzitetna študentka Angelina Del-1’Orco, univerzitetni študent Alipio Mugnaioni in gospodinja Isabella Ca. stagna, delavec Giuseppe Mazzurco Skupni odbor za upravo na OPČINAH vabi na PROSVETNEGA DOMA VESELO PUSTOVANJE ki bo v soboto, 4. februarja 1967 v PROSVETNEM DOMU Igral bo znani ansambel iz Ljubljane Dobro založen bife z domačo kapljico Minitana in pletilja Grazlella Scri-gner, delavec Battlsta Bossoni in delavka Luisa Gambarelli, delavec Dante Surriano in baristka Loreda-na Olivatl, železničar Roberto Roltz in gospodinja Florise Tonletto, delavec Emilio Vldak in gospodinja Li-via Brunetta, finančni stražnik Francesco Čare in trgovka Pierlna Vio, mehanik Mlchele Gregorl in baristka Rosina Vidonis, Paolo Bioli in Regina Hubig, Inženir Francesco Castal-di In študentka Simonetta Bartoli, zdravnik Silvio Radin In študentka Paola Scalabrin, mehanik Bruno La. binaz In delavka Luciana Zacchlgna, kuhar Sergio Vio in baristka Maria Antonietta Busdon, trgovec Luciano Pernarclch In prodajalka Irma Anto. nia Sirca častnik finančnih straž Furio Sanzin in gospodinja Lucia Bulgarelli, geometer Marcello Zezlina in uradnica Flavia Gebbo, delavec Francesco Žagar in likarica Vittoria Davanzo, električar VValter Marcon in zobozdravnlška asistentka Nadia Pe-rossa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosl, Ul. Zanetti 19-c; Croce Verde, Ul, Settefontane 39; Ravasinl, Trg Liberta 6; Testa d oro, Ul. Maz. zini 43 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) Alla Salute, Ul. Giulla 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Oriani 2; Vernarl, Trg Valtnaura 11. SLU2UA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235 LOTERIJA SLOVENSKE FILME GORENJSKA OHCET i-ii-i-i:::-:!::-:: in druge predvaja danes, 22. januarja prosvetno društvo France Prešeren v Bo-1 juncu ob 17. uri sredo, 25. januarja Mladinski krožek na Opčinah ob 20.30 četrtek, 26. Januarja p.d. Igo Gruden v Nabrežini ob 20.30 soboto, 28. januarja p. d. Lo-njer-Katinara v Lonjerju ob 20.30 sredo, 1. februarja Slomškov dom v Bazovici ob 21. uri Prosimo še preostala prosvetna društva, da sporočijo dan za predvajanje filma pri njih, ker bomo po 5. februarju vrteli filme na Goriškem. Slovenska prosvetna zveza V torek, 24. januarja ob 20.30 bo VEČER KRATKIH FILMOV KINO KLUBA LJUBLJANA Vabimo člane in prijatelje kluba na zanimivo predvajanje filmov in pozivamo na vpis za izlet v Ptuj, ki bo 4. in 5. febr. «5 fans» v KULTURNEM DOMU danes, 22. januarja ob 16. uri Ples priredi SAK Jadran Visokošoloi imajo popust V četrtek, 26. t. m. ob 20.30 bo v prostorih prosvetnega doma «A. SIRK* v Križu predaval Bruno Križman o POTOVANJU PO JAPONSKI Predavanje bo spremljal film o zadnjih olimpijskih igrah In evropskem prvenstvu v lahki atletiki v Budimpešti leta 1966. Vabljena vsa športna mladina! Razstave Tržaški slikar Demetrij Cej bo ^ 24. t.m. do 10. februarja razstavi)*1 svoja dela v Gorici v galeriji «P|C' cola permanenle — Caffd Teatro«. j Mali oglasi NATAKARICE natakarje (banconl«^' banconiere) in pomočnice za bar ' sprejmemo takoj, teleionirati na S1, 93319. HIŠNO GOSPODINJO srednjih let s priporočilom, veščo kuhanja, išče družina 7 dvema deklicama iz Ženeve, Švica. Služba stalna. Plača odvisna od sposobnosti, srednj* 60 tisoč lir z vsemi pravicami, veljavnimi v Švici. Podrobne ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika. it GREDE, deske, železje za železobst® tn emajlirane ploščice naprodaj, ugodni ceni. Tel. 812224 • LTTKOEN« — Samaritani in — Servis v Ulici Kittmayei 4-a 8** stava tri prodaja avto potrebščn1 Ulici Giulla 41 RABLJENE ŽAGE clrkularke, tr*f ne žage, komblnlrke za obdelavo * I sa na 4 različne načine, svedri. aP*’ ratl za varjenje. Najugodnejše cti';'[ Bevilacqua. Trst, Ul. della Tesa Tel 93.071 IŠČEMO raznašalca «Prlmorskdj' dnevnika«. Plača dobra. Javiti sc f I upravi lista v Ul. S. Francesco, ‘T’ ZELO UGODNO PRODAM pOS«js| na Velikem Ubeljskem pri Postcrj z 7 ha zemlje: gozd, travnik, nF"| lep sadovnjak s hišo in gospodarsK' poslopjem. Lahko tudi posamezPj; eventualno dam tudi v najem. Vk Alojz - Novo mesto - Bršljin št. NAPRODAJ kmečka hiša v Doli" št. 143 (na Brcah). Sintetične preproge m preproge za nodntke iz pi8 Stike «BALATUM» tn »MERA KLON« Moderno pokrivanj* podov z gumo. «MOyU ETTE’ in ploščice «RIKETT» i« ((ARMSTRi )NU» Bežna vrat« «ROLLPORT», beneške zaves* (tende veneziane). Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. HALPI-ASI Trs* Trg Ospedale St. 6 Tel 45-91» ________________________ Umrl nam je v Lexinktonu (Z0* dne 12. I. 1967 naš dragi Angel Caharija Zaccaria Žalujoči: žena Marija, h da zlasti tržaški del njegove franke ni bil s tem zadovoljen. Očitno je, da bodo tudi demokristjani glasovali proti temu členu, češ saJ bi ga že tako zavrnilo ustavno andl&če. Kot smo že pisali, je večina na zadnji seji glasovala za to, naj se odloži razprava o tem členu na prihodnji torek in pričakovati je. da bo zelo živahna. Misovci in nberalci so seveda odkrito proti te-tou členu, demokristjani pa bodo 'e našli kakšno ((diplomatsko« pretvezo. Za člen pa bodo poleg predavatelja škersa glasovali socialisti , Wvše PSI, komunisti in psiupo-60 Bettoli. Temu členu sledita še va, ki pa ne bosta povzročila preglavic. prvi del seje bo posvečen vpra-^ njem, interpelacijam in reso luči-.am. Na dnevnem redu je 25 vpra- lMj’ 10 lnterPe,aclJ ln ena reso' .Jntrl pa ^ predsedstvom sve-mvalca Angellja sestane druga ko-‘alja za kmetijstvo, gozdove in £orsko gospodarstvo. Razpravljala ° n zakonakih osnutkih deželnega ^Jbora o ustanovi za razvoj kmetij-ter za razvoj živinoreje in iz-IJšanje industrije mlečnih in “nesnih proizvodov. Oba zakonska krepa, ki so ju Izdelali pod vod-deželnega odbornika za krr.e-. Jstv° Comellija, sta vellite važno- sti Za kmetijstvo v naši deželi in j^Jtomita značilno uresničenje pro-zadolžitev odbora leve »redlne. UsfalCOnslcl osnutek določa, da bo ri«l0Va za razv°J kmetijstva v Go-j.01 bo opravljala svoje funkcija Podlagi zakonskega odloka ' 848 od 23. junija 1952 ter dru- gih državnih zakonov, ki vsebujejo predpise o ustanovah za razvoj, pri čemer pa se bo moral seveda spoštovati tudi deželni statut. Novi organ bo posegal na kmetijsko torišče iz svojih skiadov ali pa izkoriščajoč ukrepe, ki predvidevajo državno ali deželno pomoč kmetijstvu sploh. Ustanova bo dajala pobude za dajanje kreditov kmetom in zadrugam ter za financiranje raznih njihovih del; nadalje bo skrbela za tečaje za strokovno usposabljanje kmetov in njihovo spopolnjevanje; za pospeševanje zadružnega nakupovanja in upravljanje kmetijskih strojev, za shranjevanje, predelavo in prodajo kmečkih pridelkov in proizvodov v državi in inozemstvu, za okrepitev živinoreje in njenih izdelkov, za večanje posestev z nakupi in morebitnim raziaščevanjem. Na kmetijskih področjih, kjer je možna bistvena izboljšava, bo lahko ustanova pripravila posebne razvojne načrte v zvezi s specifičnimi gospodarskimi m socialnimi zahtevami. Vso to dejavnost bo usklaje. val upravni svet, v katerem bodo zastopane prizadete stroke, deželni funkcionarji, kmetijski strokovnjaki ter Izvedenci raznih konzorcijev za melioracijo zemljišč. Zakonski osnutek za razvoj živinoreje pa bo omogočil izboljšanje pasme, odstranitev bolnih živali, selekcijo itd., kar bo zelo važno, saj daje živinoreja v deželi kar 52,6 odstotka od celotnega dohodka v kmetijstvu. Iz nabrežinskega področja Nedavno smo plačali potrošeno elektriko za mesec november in december 1966. Nekaj dni za tem se je pojavil uslužbenec ln — kot smo mogli izvedeti — štel uporabo kilovatnih ur za ista dva meseca. Na ta način so torej potrošniki plačali električno energijo pred ugotovitvijo porabljene količine. Gre glas, da bodo za ta dva meseca še doplačali. Bilo kakorkoli, s takšnim ravnanjem se potrošniki elektrike ne morejo strinjati, saj imajo pravico biti z ustreznimi računi na jasnem. Želimo torej vedeti, kako je s to zadevo. V naši občini prodajajo sadje in zelenjavo branjarji, ki že od daleč ponujajo svoje blago, seveda le v italijanskem jeziku. No, to Je njihova reč. Ni pa samo njihova reč, če strežejo potrošnike — naše slovenske gospodinje le v italijanskem jeziku. Ali naše žene res niti v tem primeru ne morejo spregovoriti nekaj besed v svojem Jeziku?! Vemo, da znajo zelenjadarji toliko slovensko, da razumejo, kaj je jabolko, hruška, čebula, česen itd., kaj je kg, kaj pol kg... Ce Imajo nekateri naši ljudje toliko narodnega ponosa, da kupujejo lllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllltllillllllHI lili llllllllllll! lili Ulili II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllll VESTI Z ONSTRAN MEJE Izreden ulov dvanajst vagonov cipljev Obletnica zavoda za zdravstveno varstvo Podjetje ČIB iz Bovca se je zelo lepo uveljavilo na sejmu mode v Ljubljani Predvčerajšnjim ponoči so izolski ribiči ponovno mobilizirali vse svoje sile v upanju, da bi se ponovil rekordni prejšnji ulov cipljev. Upanja pa se niso izpolnila, saj je le eni ladji uspelo uloviti 30 stotov cipljev. O prvem rekordnem ulovu nam je uspelo izvedeti še nekaj podrobnosti. Nekaj izolskih ribiških ladij je lovilo v koprskem zalivu sardelice. Nenadoma pa so opazili veliko jato cipljev, kar je za koprski zaliv nenavaden pojav. Sporočili so vest v Izolo, kjer so takoj mobilizirali celotno ribiško floto Delamarisa. Ulov je bil izreden 12 vagonov. Kakor je znano, ciplji niso primerni za predelavo, zato so velike količine rib poslali na tržnice po vsej Sloveniji. Zanimivo je, da niti najstarejši koprski ribiči ne pomnijo, da bi se ciplji pojavili v tako velikem številu v koprskem zalivu. Morda gre za jato, ki je izgubila smer, v svojem jeziku, zakaj bi ne tudi drugi? Tržaški trgovci so se sprijaznili s stvarnostjo in strežejo slovenskim kupcem v njihovem Jeziku. Zakaj bi se torej naš človek ne posluževal svojega jezika pred svojim hišnim pragom? To bi bil sicer še skromen primer naše narodne zavesti. Praprot Citamo, kakšne podvige delajo vlomilci v naši državi. Na piki imajo denarne zavode, kjer je z drznostjo moč do večjih zneskov. Takšni primeri spadajo med prve kalibre. So pa na delu tudi manjši uzmoviči, bolj stromni, ki se zadovoljujejo z majhnim plenom. Nedavno so vzeli v račun eno izmed treh novih hiš med našo vasjo in šempolajem in odnesli nekaj plaht in likerjev. V Sempolaju so okradli cerkev in odnesli miloščino. Bržkone je bilo toliko lažje, ker so hiše bolj na samem, stran od ceste in med tednom nezasedene. Ta primer Je opomin predvsem premalo previdnim, ki mogoče zre. jo v svet preveč zaupno. Žal ni več kot nekoč, ko Je bilo dovolj poštenja v vasi. Danes smo deležni obiskov tujih «gostov», spretnih in dobro poučenih, ki naglo opravijo svoj posel in se tudi naglo oddaljijo. Dejavnost deželnih organov Predvaja danes, 22. t. m. ob 16. uri technicolor panavision film: LA GRANDE FUGA (VELIKI BEG) *6r*jo: STEVE McQUEEN, JAMES GARNER, IN RICHARD ATTENBOROUGH Deželni podpredsednik Giacometti, ki je tudi odbornik za turizem in prevozništvo, se bo danes v Trbižu udeležil nagraditve zmagovalcev v državni tekmi v veleslalomu za dodelitev trofeje «Oscar Meneghini» ter v podobni tekmi, v kateri na stopijo smučarji iz Furlanije-Julij ske krajine, Slovenije in Koroške. Tekme organizirata smučarski klub CEA iz 'Tdma in klub «Monte Lus-saris pod pokroviteljstvom dežele in pokrajinske turistične ustanove iz Vidma. ali pa je neki nenavaden pojav pri-pravil jato do tega. da si je izbrala drugo zbirališče. Vsekakor bodo strokovnjaki specializiranega inštituta v Portorožu vso stvar proučili in njihovi izsledki bodo nedvomno mnogo koristili podjetjem ribje in. dustrije na koprski obali. Tune na nmmiTk^ Predvaja danes, 22. t. m. ob 15. uri Technicolor — Techniscope v°hunski film: IPCRESS •srajo: MICHAEL CAINE, NIGEL GREEN, GUY DOLEMAN ln SIDNEY J. FURIE V Ponedeljek, 23. t. m. ob 18. uri ponovitev filma IPCRESS Koprčani bodo ponovno lahko poslušali moški pevski zbor. Znano je, da je imela koprska Svoboda pred leti odličen moški pevski zbor, ki se je na tekmovanjih povzpel celo na tretje mesto v Sloveniji. Vendar je zbor prenehal delovati iz finančnih in drugih razlogov. Pred tremi meseci pa so začeli nekdanji člani zbora skupaj z mladimi talenti ponovno vaditi pod vodstvom učitelja glasbe Ivana Tavčarja. Razmere so S9 tako uredile, da so sinoči že lahko sklicali ustanovno skupščino ob prisotnosti predstavnikov kulturno-prosvetnih in družbenopolitičnih organizacij kakor tudi ljubiteljev zborovskega petja. Sklenili so, da bodo imeli prvi javni nastop 15. maja ob koprskem občinskem prazniku, nato pa bodo organizirali razne prireditve in sodelovali pri raznih manifestacijah. Pevski zbor bodo bržkone vključili tudi v zvezo kultumoprosvetnih društev. Hill« «IKIM» P ROS Eli Predvaja danes, 22. t. m. ob 16. uri Technicolor cincmascope — dramatični film: ■L V0L0 DELLA FENICE (LET FENIKSA) IS*,ajo: JAMES STEVVART, RICHARD ATTENDOROUGH, HAR-DY KRUGER, PETER FINCH, ERNEST BORGNINE kino prosek-kontov ei. Predvaja danes, 22. t. m. ob 16. uri pretresljivi fiim: AMORE MIO (LJUBEZEN MOJA) •Krata : PAUL GUERS ln ELEONORA BROWN V Kopru so priprli 22-letnega Ahma Sokolušiča iz Požarika v Bosni. Aretirali so ga na avtobusni postaji, ko se je miličnikom zazdel sumljiv zaradi osebne prtljage Res so našli pri njem razne transistorje in drugo blago. Tako so prišli na sled nenavadno drzni akciji, ko je neznanec v noči od 17. na 18. januar vdrl v devet osebnih avtomobilov, parkiranih na Na. zorjevem trgu v Kopru, in odnesel razno blago. Lastniki so takoj spo. znali svoje predmete, ki so jih nar šli pri Sokolušiču. Preiskava se nadaljuje. Videmska trg. zbornica na jugoslovanskih sejmih Videmska trgovinska zbornica bo pripravila tudi letos posebno razstavo Izdelkov in proizvodov domačih industrijskih, obrtniških in trgovinskih, podjetij v okviru skorajšnjega spomladanskega velesejma v Zšgrebu. Na sejmu, ki bo v času od 15. do 23. aprila, bo razstava videmske zbornice, v okviru katere bodo prikazala svoje eksponate o-menjena podjetja, zavzela 450 kv. metrov površine, in sicer 250 kv m v paviljonu ter 200 metrov na odprtem. Zunanje razstavišče bo posvečeno zlasti prikazovanju kmetijskih strojev Videmski poslovni krogi bodo na. stopili tudi na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, v Sporočilo podjetja Acegat Vodstvo Acegata opozarja občane na predpise glede vzdrževanja vodovodnih naprav, da ne bi prišlo do zmrznjenja in okvare cevi, ter števcev. Med drugim je treba pokriti s cunjami varovalke In glavni števec, izprazniti glavno cev, zapreti varovalko števca ter izpraniti rezervoar v straniščih. Stroški za po. pravilo počenih cevi in števcev bodo šli na račun najemnikov. programu od 13. do 22 maja. Doslej se je za ta sejem prijavilo že večje število domačih podjetij, ki bodo skupno zavzela okoli 150 kv. m razstavne površine. Medtem se nadaljuje vpisovanje podjetij, ki nameravajo nastopiti v okviru letošnjega mejnega obmejne blagovne menjave «Alpe Adria«, na programu na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 13. do 21. maja Zanimanje poslovnih krogov iz dežele Furlanije - Julijske krajine za ta sejem je še vedno veliko, čeprav se nekateri poslovni ljudje prito'ujejo, da poteka poslovanje v njegovem okviru prepočasi, da bi posamezne operacije doživele zaželen u-speh, in da se je za nekatere blagovne postavke, ki so bile — v trgovini med Italijo in Jugoslavijo — deležne carinske liberalizacije, zmanjšalo število priložnosti za uspešno kupčijo na tem sejmu Nov vrtec v ribiškem naselju V prostorih zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru so na skromni slovesnosti proslavili 10-letnico u-stanovitve te institucije. Zavod je začel v skromnih razmerah kot higienska postaja, zdaj pa ima visoko razvito higiensko-epidemiološko ter sorialno-medicinsko službo. V okviru zavoda deluje tudi specialistična ambulanta za pomorščake. V nagovoru na proslavi je direktor zavoda dr. Polde Hladnik med dru. gim omenil tudi perspektive. Vso pozornost bo potrebno posvetiti zlasti pristanišču in njegovim problemom ter relaciji pristanišče-me-sto. Tu seveda ne gre samo za preventivne zdravstvene ukrepe (pregled živil in podobno) ampak tudi za razne druge specifične naloge. Na sejmu mode v Ljubljani sta se lepo uveljavila tudi primorska industrija in obrt. Zlasti velja to za podjetje CIB iz Bovca, ki je prejelo po dve zlati, srebrni in bronasti medalji. V tem podjetju so v zadnjem času izboljšali vzorčni oddelek, ki je svoja prizadevanja usmeril k temeljitemu proučevanju o-kusa in potreb domačega potrošnika. CIB je v Ljubljani razstavila 23 vzorcev rjuh in razno konfekcijo. V koprskem gledališču je Italijan, skl kulturni krožek Giordano Bruno organiziral kulturno zabavni večer Mladi so tekmovali v qulz oddaji, v glasbenem sporedu pa so sodelovali orkester POI in kitaristi izolskega CIC Čisti dobiček pri. reditve so organizatorji namenili poplavljencem v Italiji. Predvčerajšnjim je vladni komisar odredil, naj tehnični urad izroči v ribiškem naselju družbi ONA-1RC poslopje za otroški vrtec. Upajo, da bo začel vrtec lahko čimprej delovati. Za njegovo zgraditev je poskrbel tehnični urad. Opozorilo KZ in ZMP KZ in ZMP obveščata kmečke ženske, ki so do 31. decembra 1966 dopolnile 61. leto starosti, če imajo potrebne pogoje, to se pravi, če so od leta 1957 dalje plačale 104 prispevke za pokojnino letno, naj že v januarju vložijo prošnjo za krneč, ko pokojino. Ženske, ki bodo dopolnile 61. leto starosti v letu 1967 morajo pa vložiti prošnjo v tistem mesecu, ko imajo rojstni dan. Prošnje sestavljata in vlagata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov — Ulica Geppa 9, v uradnih urah. KMETIJSKI PRIROČNIK 1967 Pred kratkim je izšel novi »Kmetijski priročnik* za leto 1967, ki ga je izdala ljubljanska založba Kmečki glas. Razen koledarskega dela vsebuje priročnik tudi zelo koristne strokovne nasvete, navodila in podatke o i iznih vprašanjih, ki zanimajo kmete. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov toplo prinoročata priročnik vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. «Kmetijski priročnik 1967» stane 500 lir in ga lahi ■ naročite na sedežu Kmečke zveze in Zveze majih posestnikov v Ul. Geppa št. 9. Jhdtna ulecUuštiui. Prejeli smo in objavljamo: Z zanimanjem sem prebral študijo M.P Pagnini o kmečki hiši na tržaškem Krasu (La časa rura-le del Carso triestino), ki je izšla v zbirki zvezkov Mestnega naravo- slovnega muzeja. Publikacija je pl-...................... podaja na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA S*»ndu|* trnubda «11 barvna raigladnlca naj»o-dobnajia lidalava (farma! cm 10.5x15, na blaitatam papirju). Rarmnoiltav poinetkov na razgladnlcah pride v poitav ob najrazlitnajtlh okolltCinah, kot na primor: druianj, ustanov. • proslava in oblalnica drui pavsklh zborov Itd.; • iportnl dogodki, popultrizoclia allotskik oklp; • Jubilejna petaatlfva, drutlnaka slavja itd.; • prlraditva vseh vrsf, zlasti folklorna In turistična, ki so predmat pozornosti Strtega Stavila udeleiencev; • reklama za gesllnska In trgovska obrate; • priložnostna volili*. Izredne nizka cone zlasti za črne bala posnetke emegočajo naročnikom gotovo lahko krltjo sirotkov; prodaja razglednic pa ulagna bili učinkovito trodstvo za zbiranja prispevkov. Ob naročilu zadostuje Izročiti negativ, ali diapozitiv kakršnega koli formata. Metna so tudi reprodukcijo starih razglednic In tiskov. Na hrbtni atranl razglednica ja moten natis besedila v kakrlnam koli jeziku braz povišanja stratkav. Cena (brat 4% davka na poslovni premet - IGE) as naslednja: — črnobete razglednica po 1S lir vtoka ab najmanjšem naročilu 500 kosov. — Pobarvano razglednica (Iz črno-belega posnetka) po 20 lir vsaka ob najmanjšem naročilu 500 košev. — Earvng razglednica (z diapozitiv) po 15 lir vtaka ab najmanjšem naročilu 5.000 kesov In najmanj 25 različnih motivov. Naročila sprajama tudi TRŽAŠKA KNJIGARNA v Ul. Sv. Prančlika 20 • Nemški šivalni stroji PFAFF za družino, obrt in industrijo • Italijanski šivalni stroji VI-GORELL1 • Originalni švicarski pletilni stroji SWISS MAG1C • Stroji za krpanje nogavic VITO J • Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov • Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, specializirana popravljslnica rpci Visle XX Settembre Ib tel #6016 NABREŽINA (center) SESUAN 1 center) ZtATI /A SKKHR.M OH It ASM PREDMETI SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 33 Tel. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščejo !! FRANKO PAHOR 2ENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST UL. IMBR1ANI, 9 DR EV. MIRAM ARE, 1°'» Delponte Pietro & C. Trst, UL Timeut, 12 Tel. 90.2’ moikllina calzature Klasični ln najnoveiši model' čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ŽENSKE OTROKE Ul. F. FilzJ 8. TRST, tel 37.7D1 (vogal Ul. Machiavelli) ■! ' PENSIONE vrrroiUA H| i I! TRSI UL. XXX OTTOBRK 12 TEL 23-986 UŽIVALI BOSTE VSAKRŠEN KONFORTI Ir. G. GRUDEN o rdinira ponedeljka, 2. |an. 1967 H od 14 do 15. ure v NOVI AMBULANTI NABREŽINA, 171 TRSI Ul. Buccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o ose ter uie (udi s inmemsrvc I* sana v italijanščini in koncu kratko vsebino v nemškem Jeziku; bogato je opremljena z res lepimi fotografijami. Na zaključku svoje razprave omenja pisateljica med drugim tudi kraški narodni park, ki je šele v načrtu, in pravi, da njeno delo ima tudi namen o-pozoriti izdajatelje gradbenih dovoljenj na skrb, da se nova poslopja skladajo z domačimi tradicijami. Meni tudi, da bi večje širjenje zavesti med naročniki in izvršitelji novogradenj po ohranjanju teh tradicij prav gotovo pripomogla, da se bi cenila preprosta in elegantna struktura kraških hiš. Pisateljici gre vse priznanje in zahvala za tako odlično in zanimivo delo, od založnika pa pričakuje, mo, da bo kmalu izdal razpravo tudi v slovenščini. Dejstvo je, da več kot od zakonov ln zaščitnih ukrepov, ki so do sedaj ostali le na papirju, Je od prebivalcev kraških vasi dosti odvisno, če se bodo ohranile značilnosti njihovih stavb. Veliko je bilo že uničenega na našem Krasu in to ne samo po krivdi potreb modeme civilizacije, saj vsak napredek zahteva svoje Vabimo vas na brezplačno potcUSflJO Ji izdelkov Ljubljanskih mlekarn in Prehrane iz Ljubljane Pokusili boste: 1 H; • več vrst mlečnih krem sladoledov • smetano C ledeno kavo € E3 kavo speeial vsak dan od 9 do 19 ure, P in sicer: 24- 1-1967: P-MARKET ■ Nova Gorica, Leninove ulica 25- 1-1967: P-MARKET ■ Sežana. Bazoviška ulica 26- 1-1967: P MARKET • Koper. Cesta ILA I ■ : :■ f 1 H saj žrtve, temveč zlasti zaradi brez- brižnosti oblasti pri izdajanju grad benih dovoljenj, zaradi politike raznarodovanja (mislim na naselja istrskih beguncev) in zaradi pomanjkanja oz. nezadostno uveljavljenega nadzorstva nad popravili starih kraških hiš. S • Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji. cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Foscolo 1). export REHRANA import, Ljubljana mm BANCA Dl Cit EDITO Dl TKIKSTK S. p. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA UR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 VLOGE LIR 1.150.000.000 Sprejema: Vloge na hranilne knjižice in na lekoče račune — Menice na inkaso A'u»/i: Kredite na tekočih računih — Eskompt la-stnih in trgovskih menic — Kratkoročna posojila — Predujme na hlago in vrednotnice - Jamstva — Investicije v vrednoslne papirje — Krožne čeke — Plačila davkov in razne druge bančne operacije Dopisniki po vsej Italiji POSEBNI POGOJI E.S.A. ZA POSOJILA OBRTNIKOM T H S T Ulica F Filzi šlev 10 Brzojavni naslov: Bankred Tel. 38-101 — 38-045 [mol fnevnl — 6 — 22. januarja 1961 NEDELJA, 22. JANUARJA PONEDELJEK, 23. JANUARJA Radio Trst A Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Foro-Mla - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu -11.15 «V puščavi in goščavi«, ro--nan - 11.45 Ringaraja za naše •nalčke - 12.00 Nabožna glasba -12.30 in 13.30 Glasba po željah -13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Trobentač Eddie Calvert - 15.00 S aesmijo naokrog - 15.30 «Evsta-lijeva cev«, komedija - 16.15 Pa--ada orkestrov - 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v minia- , ;uri - 18.30 «Tone Kuntner« - 18.45 * 11o«1 , glasba za dobro voljo - 19.15 Ne-ieljski vestnik - 19.30 Napevi iz 1 /seh dežel - 20.00 Šport - 20.30 £ ,^elja Rehar: «Uohcet buo u hiši« ’ 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 * 'Jedelja v športu . 22.10 Sodobna . »lasba - 22.30 Neapeljske pesmi -! »2.45 Antologija jazza. Trst ■1 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Na- 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Popevke treh rodov . 12.10 Brali smo za vas - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Tržaški mando-iinski ansambel - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Odvetnik za vsakogar - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 R. Schumann: Koncert v a-molu - 19.00 Elektronske orgle - 19.10 Sveta brata Ciril in Metod - 19.25 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport -20.35 Italijanski pentagram - 21.00 Igor Tuta: «Ite Missa est« - 21.15 Tamburaški ansambli - 21.30 V plesnem ritmu - 22.30 Slov. skladbe za violino in klavir - 22.45 A-meriški motivi. pozna oddaja - 12.00 Program 'sedna - 12.15 športni pregled -114.00 «E1 Campanon«. Koper jj: 7.30, 12.30, 19.15 — Poročila -: 1.15 Jutranja glasba . 8.00 Prenos ; RL - 9.05 Zabavni zvoki - 9.30 • Nedeljsko srečanje - 9.45 Orkester . iustis - 10.00 Prenos RL - 10.30 : ?esmi - 10.45 Glasbeni zmenek -I 1.00 Dogodki in odmevi - 11.30 ; Današnji pevci - 11.50 in 13.05 * Glasba po željah - 13.30 Sosedni * craji in ljudje - 14.00 in 14.45 - Glasba po željah - 15.30 Domače i ! Se s mi in melodije - 16.00 Prenos ■ »RL - 19 00 športna nedelja - 19.30 ' »renos RL - 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program '■ 8.00, 13.00 15.00, 20.00 — Porodila - 8.30 Kmetijska oddaja -' ‘ 9.15 Na- 12.05 Poje M. G. Alzetta . 12.25 Tretja stran - 13.15 Istrski motivi - 13.30 Zborovsko petje - 13.50 Koncert. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Skladbe za orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke - 15.45 Beneški fantje - 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem - 16.20 Športni ponedeljek - 16.30 Prvi jazzovski solisti - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.00 Pianistka Grazia Barbanera - 17.40 Orkester Ray Conniff - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Jankovski - 22.15 Četrt ure z orkestrom Cichellero - 22.35 Večerni koncert. 41.00 Skladbe za godala ‘ ložna oddaja - 10.45 Nove plošče 1 11.40 Roditeljski krožek - 13.28 : j »oje Adriano Celentano - 14.30 U>evci lahke glasbe - 15.30 Nogo-linet od minute do minute - 16.30 Ifopoldan z Mino - 18.00 Simfonični koncert s sodelovanjem violončelista Bruna Giuranne in violinista Franca Gullija - 19.05 »Skladbe za godala - 20.25 Glasbe-I I jio-govorni spored . 21.05 športna , f iedelja - 21.15 Sopranistka Julia : liHamari - 22.00 Plesna glasba. II. program I 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — k i1»oročila - 8.45 Oddaja za ženske -i f .35 m 10.35 Veliki variete - 11.00 1 t ibori z vsega sveta - 11.35 Juke L «iox - 12.00 športna prognoza -: -,3.00 Kvizi - 13.45 Revijski spo-■ .ted . 14.30 Teden aktualnosti po I S vetu - 15.00 Oddajali smo - 16.30 » i športna nedelja: rezultati in kro-$ j; »like - 18.00 Oddaja za avtomobi-: j iste - 20.00 Glasba po željah -» »100 Aktualnosti - 21.40 Gledali-I : ke orgle - 22.00 Glasbeno-govorni i -j pored. III. program ^ 18.30 Lahka glasba - 18.45 Te-■; Vlenski kulturni pregled - 19.15 4 J /sakovečerni koncert - 20.30 Kako J !i!b učimo jezikov - 21.00 Glasbeno-j jovomi spored - 22.30 Chopin, . j Ausorgski, Busoni. Slovenija Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 Italijanske pesmi - 10.30 Radijska šola - 11.03 Zdravnikovo mnenje . 11.30 Operna antologija - 13.15 D. Colombo: «Sovjetska zveza v dobi dveh obiskov« - 13.45 Pesmi brez besed -14.40 Orkestri - 16.30 Komorna glasba s plošč - 17.15 Lahka glasba - 17.30 M. Moretti: «Dva dečka« - 18.15 Glasba za mladino -19.30 Luna park - 20.20 Zmenek petih - 21.05 Koncert, sodelujeta mezzosopranistka M. Minetto in tenorist W. Gullino. N I 1 sila 6.00, 7.00, 13.00, 19 30 — Poro-7.30 Kmetijska oddaja . 8.05 ti A. Košuta: ttZgodba o vojaku« -i jji;.40 Skladbe za mladino - 10.00 še ti" jomnite tovariši: Mihail Domaga-j “lih: «Med angolskimi partizani« -n . 0.25 Pesmi borbe in dela - 10«45 | Stepe, melodije - 11.00 1 ,! tapotki za tuje goste ‘i larske tekme na P J Orkestralna glasba Turistični 11.15 Smučarske tekme na Pohorju - 11.35 - - - 13.30 M. šo- , JSer: «Sončna Italija — smučarska • 'Sežela« - 13.50 Godala v ritmu -14.00 Športno popoldne - 15.30 Humoreska tedna: Caldwell: «Poli-.ično imenovanje starega očeta« -7.05 Operetne melodije - 17.30 O. 'Jruun Olsen: ((Knjigarnar ne mora spati« - 19.00 Lahko noč, otro-!j’ - 19.15 Glasbene razglednice - Iliri So.00 Glasbena skrinjica - 21.00 'Slovenski onemi pevci Ital. televizija ,! £ 10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 'i f Nabožna oddaja - 14.30 Veliki sla- .* [• tim v Avstriji in konjske dirke v ji Ijfurinu - 17.00 Spored za mladino f 18.00 »Settevoci« - 19.00 Dnevnik • II 19.10 Registriran polčas nogomet-. r. te tekme - 19.55 športne vesti in i i tal. kronike - 20.30 Dnevnik -1 J 1.00 Manzoni, Bacchelli in Bolchi: Zaročenca« . 22.00 Četrt ure z Marianne Faithfull - 22.15 Športna -edelja - 23 10 Dnevnik. II. kanal c. v 18.00 Simfonični koncert - 21.00 Mbnevnik - 21.15 Recital B. Casoni [n L. Oncme - 22.05 Film «Go-* Tpbica«. ' I TELEVIZIJSKI SPORED OD 22. DO 28.-I.1967 II. program 7.30, 8.30, 9.30, 14.30, 19.30 -■ Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.40 Glasbeni spored - 11.42 Pesmi tega desetletja - 13.00 športni tednik - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Violinist Isaac Stem . 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Nove pesmi - 17.35 Latinsko-ame-riška glasba - 18.35 Enotni razred: Srce - 20.00 Revijski spored -20.50 «New York 67» . 21.00 Znanstvena oddaja - 21.40 Ital. pesmi. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Tedenski kulturni pregled - 19.15 Vsakovečemi koncert - 20.30 U. Betti: ((Incidente alTudienza« - 22.30 Glasba danes. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 - Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 Orkestralna glasba - 9.45 Kadar godba zaigra - 10.15 Skladbe Slavka Osterca - 10.35 Naš podlistek - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Spored lahke glasbe - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Smučarske tekme na Pohorju - 12.40 Leipzigški pihalni orkester - 13.30 Priporočajo vam -13.05 Melodije za razvedrilo - 15.30 Dva pevska zbora . 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Iz opernega sveta - 18.15 Plesna glasba - 18.45 Ing. Z. Kerševan: ((Prezračevalne naprave« - 19.00 Lahko noč, otroci! - 20.00 Recital Dmitrija Baški-rova - 20.40 Kulturne diagonale -21.45 Haendlov koncert štev. 2 - 22.10 Solisti zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno: Igo Gruden. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 šola - 17.00 Giocagib . 17.30 Dnevnik - 17.45 V znanstvenem muzeju Da Vinci v Milanu - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Knjižne novosti - 19.45 Športne vesti in ital. kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 Film «La časa che ho sogna-to» - 22.30 Čudeži prirode - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Ag-guato nei Caraibi« - 22.35 Kam gre Nemčija? NEDELJA, 22. januarja 8.45 Poročila - 8.50 Najboljši pes a svetu — film - 9.40 Kmetijska ddaja - 10.25 Kitzbiihel: Slalom a moške - 11.45 A. Papler: Hu-obni graščak — lutk. igra - 12.30 krivnostna gora — film - 12.55 litzbiihel: Slalom za moške - 5.45 Pokaži, kaj znaš — posnetek odi iške oddaie - 16.4! dijske oddaje - 16.45 Sejem Mo-67 - 17.00 Poročila - 17.05 Živ-nje v Sajgonu — film . 17.40 jri oče — film - 18.30 Neunič-ve Dražgoše — reportaža - 19.00 ie in priimek - 19.40 Pred ev-pskim prvenstvom v umetnostni drsanju - 20.00 Dnevnik -.45 Cikcak . 20.50 Čudovita si, idimpešta - 21.55 Dnevnik - 22.15 nučarsko tekmovanje na Po-irju. PONEDELJEK, 23. januarja 16.20 Poročila - 16.25 Smučarska kmovanja na Pohorju - 17.25 Ma-svet - 17.40 Risanke - 17.55 Ob-mik - 18.20 O našem govorjenju 18.45 O uporabnosti medu — ku-irski nasveti - 19.15 športni pre-ed - 19.40 Srečanje s pesnikom ajetanom Kovičem . 20.00 Dnev-k - 20.30 E. 0’Neil: Oh, suro-ist — TV drama- 21.30 Resna asba - 21.45 M. Selimovič: Der-š in smrt — studio Sarajevo -.00 Dnevnik. TOREK, 24. januarja 18.35 Poročila - 18.40 Nekaj no-■ga, nekaj starega — Studio Za-■eb - 18.55 Berlin — simbol ne-ira v Evropi - 19.40 Obzornik -i.OO Scott na Antarktiki — film -.50 Kulturni mozaik - 22.30 Po- Goriško-beneški dnevnik SEJA OBČINSKEGA SVETA V GOBICI Obračun občinskih podjetij za 1.1965 izkazuje 10 milijonov lir prebitka Odobreni predlogi za izgradnjo treh športnih objektov - Ostavka odbornika Zucallija - Nove vodovodne napeljave v Sentmavru in na Oslavju . Pole-mika o načinu izplačila občinskega zneska v korist poplavljencev Občinski svet Gorice je imel v petek zvečer svojo redno sejo, na kateri so sprejeli nekatere pomembne sklepe; seja se je začela ob 18.30 ter se zaključila ob 23.30. Najprej je župan sporočil občinskim svetovalcem, da je senat odobril zakonski predlog ter podaljšal zakon o prosti coni za sedem let. Opisal je delo, ki ga je on sam kakor tudi predstavniki vseh političnih skupin, ki so odšli v Rim, opravili pri svojih parlamentarnih skupinah, da med senatorji ni bilo nasprotovanj. Nadalje je sporočil sklep poslanca Zucallija, da poda ostavko na mesto odbornika za splošne zadeve v Gorici, o kateri bodo morali razpravljati in glasovati. O sporočilih se je razvila diskusija, mestoma živahna in polemična, nakar so pričeli razpravljati o obračunu mestnih občinskih podjetij za leto 1965. Poročilo je prebral predsednik podjetij prof. Vier. thaler, ki sta ga spremljala upravni in tehnični ravnatelj dr. Chien-taroli in ing. Rigonat. Predsednik j prof. Viethaler je dejal, da je bilo omenjeno poslovno leto boljše od leta 1964. Nanizal je nekaj številk, ki dokazujejo napredek v zadnjem desetletju. Iz njih je razvidno, da se je v obdobju 1955-1965 vrednost naprav mestnih podjetij zvišala za 115 odstotkov (od 797 milijonov na 1.7 milijarde lir), količina proizvedene električne energije se je zvišala za 117 od sto, plina za 20 od sto, vode za 51 od sto, število potrošnikov za 57 od sto, medtem ko se je število zaposlenega osebja zvišalo samo za 10 od sto (od 99 na 109). Izmed treh služb mestnih podjetij (elektrarne, plinarne in vodovoda) najbolje deluje elektrarna, ki je v letu 1965 imela 39 milijonov lir čistega pribitka. Elektrarna še ni u-spela doseči sporazuma z ENEL, da b: prejela koncesijo za dobavo električne energije, ker obstaja jspor, 0 ka^f$ftq mora razsoditi državni svet. Plinarna izkazuje 31 milijonov lir izgube, skoraj S‘.S 'milijona lir več kot prejšnje leto. Izguba se veča zavoljo nespremenjenega števila po-trošnikov in neprimernih tarif, ki so nespremenjene od 1953. leta. Zato postaja vedno bolj nujno spremeniti tarifo in spremeniti proizvodni proces. Med najboljše rešitve spada navezanost našega mesta na plinovod, ki ga bodo speljali v našo deželo. Vovovod je po tolikih letih prvič aktiven; pribitek znaša 2.2milijona lir. Uspeh so dosegli z zvišanjem tarife, napori za zmanjšanje stroškov, uporabo jaškov, ki smo jih zgradili na našem ozemlju, ter z odstranjevanjem okvar na vodovodnem omrežju. Podjetje je imela leto 1965 nad 10 milijonov dobičke. O predsednikovem poročilu so spregovorili nekateri svetovalci, ki K _ i _ 1; v\nlror cn nVlffl. poimenovanje krajev takšnega sklepa ni sprejela. Odbor je pripombo upošteval ter se odločil za splošno ime. Svetovalec Lupieri je razčlenil stroškovnik ter pojasnil, da stane nakup zemljišča 16 milijonov, odstranitev nekaterih hiš 15 mil., planiranje terena 12. mil. itd. Odobrili so predlog, da se okrepi črpalka v Pevmi, ki bo omogočala dobavo vode v vse hiše v Sent Mavru in na Oslavju, do katerih bodo napeljali vodovodno omrežje. Delo bo stalo 18 milijonov, dežela pa bo prispevala svoj delež. Razširili bodo zdravstveni urad v Mazzinijevi ulici (51 milijonov lir) ter izplačali 660.000 lir na državni tekoči račun za poplavljence. Okoli tega zneska, ki ga je prispevala občinska uprava (prav tolikšen znesek je notranja komisija, ki ga je zbrala med občinskimi uslužbenci, že izročila neki občini na prizadetem področju), se je razvila živahen pogovor, med katerim je svetovalec Fornasir predlagal, naj bi denar poslali občini Gradež, ker so svetovalci svoj čas tako tudi predlagali. Svetovalec Battello je nasprotoval predlogu občinskega odbora, da se pošlje naš denar na državni tekoči račun, ker se je pri poprejšnjih akcijah izkazalo, da ni prišel pravočasno v roke prizadetim. Svetovalec Sancin je predlagal, da bi morali izbrati drugačno pot, ki bi vodila neposredno do prizadetih ljudi, po možnosti v naši pokrajini. Pojasnil je, da njegov predlog ni Izraz kritike do vlade. Ob tej izjavi se je razvil oster besedni dvoboj med njim in Battellom, ki ga je prekinil županov zvonec. Za predlog župana so glasovali svetovalci levega centra, proti svetovalec Fornasir (PLI), vzdržali pa so se svetovalci ostalih skupin (KPI, PLI (n MSI). Seja se je zaključila s tajnim delom, na katerem so začasno namestili uslužbenca, ki bo por ni tro-Sarinskemu uradu ugota\ „ati dohodke občanov. Truplo utopljenca so našli pri centrali v Stražicah Sinoči okrog 21. ure so uslužben. ci pri hidrocentrali ENEL v Straži, cah opazili pri železnih grabljah pred turbino temno gmoto. Takoj so obvestili karabinjerje iz Podgo-re in ti so poklicali na kraj tudi goriške gasilce. Gasilci so se takoj odzvali in kmalu potegnili na suho truplo neznanega moškega. Po prvih ugotovitvah gre za možaka v starosti od 50 do 55 let, oblečenega v temni in zelenkasti suknji. Truplo so položili na cementno ploščo na bregu, kjer je ostalo na razpolago sodnim oblastem. Do trenutka, ko to pišemo nismo mogli priti do podrobnejših podatkov. Vsekakor gre za truplo utopljenca, ki je priplavala po Soči navzdol. Ni pa znano, ali je iz te ali druge strani meje. Policija vodi preiskavo, da bi ugotovila istovetnost utopi,jenega in pa, ali gre za nesrečo ali za samomor. VESTI Z VUHA Uspel gospodinjski tečaj za domače žene in dekleta Umrla je vzgledna vrhovska mati Menični protesti Po podatkih vestnika trgovinske zbornice je bilo v goriški pokrajini v drugi polovici meseca decembra 476 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 147, Tržiču 180, Ronkah 35, Gradežu 27, Zagra-ju 13, Foglianu 11, Škocjanu 9, Kr-minu 7, Doberdobu 7, Starancanu 7, Turjaku 5, Gradiški 5, Villessah 4, Mariana 4, Farri 3, Št. Petru ob Soči 3, Dolenjah 2, Romansu 2, šlovrencu 2, Kaprivi 1, Medelji 1 in Steverjanu 1. iiiiiiiniimiitiimiiioiiMiiiiiiiiMimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniioiiimmiiiuioiiiiiiiiiioiinniiiitioiiAiininiiiiiiinitiiMiiiniimiinomiiiiimiiiiiiiniiiioiiitiii NA VPOGLED NA ŽUPANSTVU SREDA, 25. januarja 11.00 in 16.10 Osnove splošne iz- obrazbe - 17.25 Poročila - 17.30 Otok morskih psov — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Tisočkrat zakaj - oddaja za otroke - 19.00 Reportaža - 19.30 Jifi Trnka: Arije prerije — film - 20.00 Dnevnik - 20.35 Ravni pot, najboljši pot — stara domača igra - 21.10 Operna scena - 21.40 Jazz festival na Bledu -22.10 Poročila. ČETRTEK, 26. januarja 11.00 in 16.10 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk . 17.05 Poročila - 17.10 Mala čarovnica — I. del - 17.25 Slike sveta - 17.55 Obzornik - 18.15 Razvoj tiska v Bosni in Hercegovini — reportaža - 18.35 Glasbena oddaja studia Sarajevo - 19.00 Proučevanje tržišča v turizmu - 19.30 Deset minut z Lilian Terry - 19.54 Pred EP v umetnostnem drsanju - 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni pogovori - 21.10 Opera - 22.10 Dnevnik. PETEK, 27. januarja 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila . 17.10 Oddaja za otroke - 17.55 Obzornik - 18.15 TV tribuna: Volitve - 18.45 V. Hugo: Nesrečniki - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak . 20.35 Sulliva-novo popotovanje — ameriški film - 22.00 Poročila. SOBOTA, 28. januarja 17.15 Poročila - 17.20 Drejček in trije Marsovčki — lutke 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 Obzornik -18.15 Vsako soboto - 18.30 Glasbeni magazin - 19.15 Neznani kraji - film • 20.00 Dnevnik 20.45 Po sledovih plesnih korakov -21.00 Festival zabavnih melodij -prenos iz Sanrema . 21.50 Humoreska Vase Popoviča • 22.50 Nekaj novega, nekaj starega — glasb, oddaja - 23.05 Dnevnik. go želeli pojasnil, nakar so obračun vsi svetovalci soglasno odobrili, razen Chiozze, ki se je vzdržal. Svetovalec Battello je predlagal, naj se v bodoče obračuni obravnavajo najkasneje mesec dni po predložitvi občinski upravi, ne pa kar s skoraj enoletne zamudo. Odbornik za javna dela Lupieri je nato prebral tri predloge za izgradnjo športnih objektov z deželnim prispevkom, in sicer dveh teniških igrišč na Rojcah (10 milijonov), otroškega igrišča v novem naselju v Pevmi (9.7 milijona) ter nogometnega igrišča ob novem na selju Ina-casa pri Tržaški cesti (55 milijonov). Dežela bo za vse objekte prispevala po 70 od sto. Svetovalci so vse predloge odobrili. Di skusija se je razvila o nogometnem Igrišču ob Tržaški cesti. Svetovalec Sancin je vprašal, zakaj se ta četrt imenuje sv. Ana, ko komisija za Z Goriški plačevalci družinskega davka davčno osnovo nad poldrugi milijon lir Iz lega seznama so izključeni tisti, ki so še na prvem seznamu objavljenem lanskega avgusta Objavljamo drugi del seznama go-riških plačevalcev družinskega davka z davčno osnovo nad poldrug milijon lir. V oklepaju je naveden znesek davka, ki ga bodo morali plačati. Anna Abujal.540.000 (57.954); Giuseppe Agati uradnik 1.820.000 (78 tisič' 6:14); Giuseppe Agazzi kapetan 2.050.000 (89.100); Agosta Gior-gio; uradnik 1.960.000 (68.244)) inž. Giuseppe Agostino 2.750.000 (113 tisoč 922); Mario Albanese oficir 1 milijon 860.000 (62.502); Obes Albie-ro uradnik 2.500.000 (102.738); At-tilio Alesani profesor 1.540.000 (48 tisoč 516); Antonio Gambardella u-pokojenec 1.520.000 (48.882); Vitto-rio Ali zdravnik 1.720.000 (49.956); Franco Alunni Fabbroni učitelj 2 milijona 300.000 (106.656); Lionello Amprimo špediter 2.600.000 (159 tisoč 324); Giovanni Andreani upokojenec 1.820.000 (77.322); Matteo An-dretti uradnik 2.400.000 (109.314); Federico Agsesser uradnik 1.680.000 (46.524); Lucio Antonello učitelj 1 milijon 680.000 (70.326); Venicio An-toniutti geometer 1.980.000 (80.544); Enzo Bader zdravnik 1.740.000 (52 tisoč 584); Alberto Ballaben profesor 2.450.000 (109.554); Giovanni Ballaben 2.350.000 (90.798); Vitto-rio Barazzetti kemik 1.600.000 (60 tisoč 120); Antenore Barnaba zdravnik 2.100.000 (108.056); Gilberto Barnaba mesar 1.740.000 (90.996); Cesa-re Bassi podoficir 1.640.000 (68.502); Nicol Battista uradnik 2 milijona (87.162); Bruno Battisti, uradnik ,2 milijona 450.000 (118.092); Alberto Baum uradnik 2.900.000 (137.352); Silvestro Bauzon uradnik 1.640.000 (52.410); Renato Bauzana uradnik 2 milijona (70.302); Tommaso Belli-de ravnatelj 2.750.000 (115.063); An tonio Bellinger inženir 2.600.000 (104 tisoč 292); Egidio Benci uradnik 1 milijon 820.000 (50.826); Renato Benci uradnik 2.450.000 (103.854); Bruno Berbuc delavec 1.740.000 (67.200); Izlet p. d. «Danica» na Prešernovo proslavo v Trst Prosvetno društvo «Danica» z Vrha priredi v nedeljo, 29. januarja avtobusni izlet v Trst na Prešernovo proslavo v Kulturni dom. Na Vrhu vpisujejo Teodor Devetak, Dominik Gril in Marčelo Devetak, v Sovod-njah Kuzminovi, v Gabrjah Vid Primožič, v Dolu in na Poljanah domače prosvetno društvo, v Gorici pa vpisuje urad SPZ, Ascolijeva ulica 1. Vožnja in vstopnina 900 lir. Avtobus bo odpeljal s Travnika v Gorici ob 14. uri ter bo peljal skozi Sovodnje, Gabrje, Vrh, Poljane in Dol. Ustavljal se bo na običajnih krajih. (68.514); Tiziano Bortoluzzi uradnik 2.950.000 (130.128); Fausta Boschian posestnica 1.740.000 (90.996); Ferruc-ci Bozzini oficir 2.050.000 (72.762); Giuseppe Bradaschia glasbeni učitelj 2.450.000 (108.930); Bradaschia Guido upokojenec 2.350.000 (94.980); Bradaschia Luigi , uradnik 1.540.000 (41.670); Luigi Bregant profesor 2 milijona 200.000 (95.250); Mario Bregant delavec 1.860.000 (62.082); Tul lio Bregant uradnik 1.680.000 (64 tisoč 956); Giovanni Bressan uradnik 1.760.000 (76.836); Mario Bressan 2 milijona 500.000 (88.170); Milavan Bressan uradnik 2.800.000 (117.090); Teresa Bressan profesorica 1.640.000 (53.460); Bruno Brumatti kurjač 1 milijon 520.000 (45.414); Ermelinda Bruni učiteljica 2.050.000 (89.640); Kurt Brunschvveiler industrialec 2 milijona 800.000 (17.328); Aurelio Prejšnji mesec so imele žene in dekleta z Vrha tritedenski večerni gospodinjski tečaj, ki je dobro u-spel. Obiskovalo ga je 20 deklet in žena, med katerimi so bile tudi že starejše, ki so se hotele izpopolniti v gospodinjstvu. Tečaj so imele po šest dni tedensko ter so bile proste samo ob nedeljah. Zaključile so ga pred Božičem. Pouče. vala je strokovna učiteljica iz Gorice. Med tečajem so organizatorji priredili za tečejnice tudi poučen izlet pri katerem so obiskale Videm, O-glej in perutninarsko farmo pri Palmanovi, kjer so se seznanile z modernim perutninarstvom. Ob zaključku tečaja so najboljše tečajnice prejele tudi nagrado. Na tečaju so se obiskovalke naučile marsikaj, kar jim bo prav prišlo pri domačem gospodinjstvu. Nedvomno pa bi bil uspeh še večji, če bi jim učiteljica lahko razlagala snov v njihovem jeziku. Resnici na ljubo moramo povedati, da je učiteljica znala nekaj slovenskih besed, ter jih uporabljala kjer in kadar je mogla, vendar pa to še ni dovolj. Vsekakor pa so bile vaščan-ke z njo in s tečajem zadovoljne. Prejšnji mesec smo na Vrhu pokopali 83-letno Marijo Lavrenčič vd. Devetak z Vrha št. 39. Lotila se je paraliza in v dveh tednih jo je pobralo. Iz goriške bolnišnice, kjer je bila na zdravljenju, so jo pripeljali le nekaj ur pred smrtjo domov. Pokojnico so spremili vaščani v velikem številu na njeni zadnji poti, saj je bila znana kot dobra slovenska žena, mati in gospodinja. Mož ji je umrl že leta 1932 in od takrat s svojimi petimi otroki. Od teh je Leopold padel v zadnji vojni, Stanko si je nakopal bolezen v hitlerjevskem taborišču ter se že eno leto zdravi v sanatoriju v Gorici, trije, sin in dve hčeri, pa so se preselili v Argentino. predsednika, če bi svet podprl prizadevanja deželne uprave, ki je pripravljena izplačati naprejščlno izgradnjo avto ceste Villesse - Gorica. Zanjo je potrebnih nadaljnjih 1,2 milijarde lir, kar izhaja iz diskusije v deželni komisiji za javna dela. Komisija je na osnovi trditev ministra Mancinija prišla do skle-' pa, da bo ta cesta stala skupno 3,3 milijarde lir; delo je ANAS pripravljen izvršiti, čim bo prejel celotni znesek. Deželni prispevek za šolarje v Steverjanu Pol milijona za potrebe otroškega vrtca v Sovodnjah Giuseppe Berlat mehanik 1.800.000 Burnich ur. !nik 1.580.000 (56.550); (72.306); Antonio Bertoja uradnik Odino Budicini markonist 1.560.000 1.920.000 (50.478); Bruno Bertos u- (72.840); Giuseppe Burba 1.780.000 rr.dnik 2.250.000 (104.202); Giuseppe ; (63.714); Giambattista Busolini le- Bertos 1.500.000 (66.648); Dario Ber-j karnar 2.350.000 (179.916); Vittorio tossi uradnik 2.650.000 (119.952);! Busolini 1.580.000 (48.700); Caterina Marcello Besti špediter 1.760.000 (92 Buttus uradnica 1.640.000 (47.076). tisoč 514); Annibale Beviglia zdrav- Včeraj je državni podtajnik posl. Ceccherini telefonsko sporočil pokrajinskemu odborniku Waltrit-schu na goriško federacijo PSU, da je notranje ministrstvo na njegovo posredovanje nakazalo sovodenjski občinski podporni ustanovi (ECA) 500.000 lir za potrebe sovodenjske ga otroškega vrtca. Istočasno je podtajnik Ceccherini sporočil, da se je zavzel za druge probleme sovodenjske občine, zlasti za napeljavo telefona na Vrh. Vprašanje pokrajinskega svetovalca o avto cesti Pokrajinski svetovalec KPI Meni-chino je vprašal pokrajinskega nik 2.950.000 (162.624); Adriano Be-vilacqua zdravnik 1.800.000 (84.174); Errnando Bevilacqua gradbeni podjetnik 2.400.000 (142.566); Marcello Biasutti uradnik 2.200.000 (82.572); VVerther Bianchetti 2.900.000 (124 tisoč 140); Elio Birri geometer 2 milijona 700.000 (130.350); Leonilda Birri uradnica 1.640.000 (50.856); Fe-lice Bisiach grafični tehnik 2.150.000 (91.512); Bisiac Luigia 1.640.000 (83 tisoč 748); Mario Bisiani industrijski izvedenec 2.550.000 (95.598); Al-cide Bittesini profesor 2.050.000 (83 tisoč 574); Bittesini Bruno profesor 1.840.000 (79.794); Maria Bo učiteljica 1.560.000 (50.154); Alfredo Boccie-ri upokojenec 2.800.000 (106.320); Giuseppina Bolaffio 1.720.000 (89 tisoč 712); Ettore Bolteri uradnik 1 milijon 620.000 (72.882); Francesco Bolzicco uradnik 2.350.000 (105.456); Giuseppe Bonifatto 2.350.000 (92 tisoč 148); Battista Bonino glavni e-lektričar 2.750.000 (111.468); elemente Bonnes uradnik 1.840.000 (74.628); Erasto Borsatto novinar 2.050.000 iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimittiiiiiiiiiiiitiiiiiiiititiiifitiiitiiiiiiiiHiiimiimiiiimiuHiiiiitiiMiiiimiiiiiiiiimii V DOBERDOBU PRIPRAVLJAJO itiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiiHii'miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm)ii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Dve in pol leti po pretepu še ni bila izrečena razsodba V zadevo je zapletenih 9 obtožencev iz Nabrežine in Tržiča Dve leti in pol sta že minili, nin 26 ter 27-letni Mauro Bezzi iz odkar je prišlo do pretepa v gostilni «A1 Gabbiano« v Tržiču pa še sedaj niso v zadevi zaključili obravnavo pred okrožnim sodiščem v Gorici. Prva razprava je bila 2. julija 1965, druga 22. aprila 1966 in tudi tretja, ki je bila v petek 20. t. m. popoldne, se je zaključila s ponovnim odlokom zaradi zaslišanja sodnega izvedenca ter se bo vršila 14. februarja 1967. V zadevo je vpletenih kar 9 obtožencev in sicer: 23-letni Oliviero Re iz Tržiča, Ul. Galileo 2, njegov brat 21-letni Vittorio Re, 32-letni Eugenio Bone iz Nabrežine 38, 24-letni Alberto Kocjančič iz Sesljana 116; 21-letni Paolo Pelizzari iz Sesljana 90/b; 25-letni Ezio Barbieri iz Sesljana 90/b; 32-letni Armando Fat. toretto iz Tržiča, Ul. Parini 3; 31-letni Orio Burgo iz Tržiča, Ul. Fa- Trsta, Ul. Donatello 9. V obtožnici je rečeno, da so se vsi navedeni udeležili pretepa, do katerega je prišlo dne 20. avgusta 1964 ob 23.30 v gostilni «A1 gabbiano« v Ul. S. Ambrogio v Tržiču. Takrat je bil ranjen Oliviero Re, ki se je moral zdraviti 10 dni, ranil pa naj bi ga Eugenio Bone. Iz policijskega zapisnika je razvidno, da se je tistega dne okrog 22. ure Eugenio Bone peljal z avtom fiat 1100 skozi Tržič proti Nabrežini, ko je Oliviero Re udaril s pestjo močno po karoseriji njegovega vozila, ki ga je ustavil pred neko gostilno. Bone je šel potem za krivcem in njegovimi prijatelji v gostilno, kjer so se začeli prepirati in po njegovih izjavah so ga tudi žalili s psovkami. Bone se je zato odpeljal v Sesljan in tam pobral nekaj svojih prijateljev v lo- kalu «Ai sette nani», nakar so se vsi skupaj vrnili v Tržič, kjer so se potem stepli v omenjeni gostilni ter je bil pri tem ranjen Oli-viero Re. Pri petkovi razpravi sta oba branilca, dr. Mayo in dr. Battello ugotovila pri proceduri nepravilnosti, ki so v opreki z odlokom in predpisi ustavnega razsodišča ter predlagala naj se razveljavi dosedanja preiskava in začne nova. Sodišče pa je razveljavilo nepravilno izveden pregled sodnega izvedenca, določilo za sodnega izvedenca občinskega zdravnika dr. Gregoriga iz Gorice in določilo ponovno razpravo za 14 februarja ob 10. uri. V petek so od 9. obtožencev bili prisotni samo trije in sicer oba brata Re ter Fattoretto. Za prihodnjo razpravo so pozvali vseh devet obtožencev, poleg izvedenca in gostilničarja iz Tržiča. Načrt za razširitev poulične razsvetljave O njem bo še ta teden razpravljal občinski svet Na števerjanskem županstvu s o sprejeli sporočilo, da je deželo* uprava nakazala 700 tisoč lir z* prevoz in podporo dijakom iz W občine in za prevoznino otrok & otroškega vrtca. Od tega je namenjenih pol mili jona lir za srednješolce za nabavo knjig in za prevoz do šole, 200 tiso« lir pa je prispevek občini za pre voz otrok do otroškega vrtca. Cii® bodo prejeli denar bodo povabi« upravičence, ki so napravili pro»* njo, naj dvignejo svoj delež. 1». PLANINSKI PLES SPP v Prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo 13 SOBOTA, 4. februarja od 21. do 5. ure zjutraj Igral bo ansambel VESELI PLANŠARJI IZ LJUBLJANE Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite na sedežu v Ul. Ascoli 1/1 ali pri A. Košuti, Ul. Mameli 8 v Gorici. Dvorana bo okrašena v planinskem slogu — Deloval bo dobro založen bife — Rezervacija miz. Člani in prijatelji, preskrbite si pravočasno vabila! Pred nekaj dnevi je imel občinski odbor iz Doberdoba sejo, na kateri so se pogovorili o raznih upravnih in drugih zadevah te občine, župan je ob tej priliki poročal o javni razsvetljavi v Doberdobu in drugih vaseh občine. Ugotovili so, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 15. do 21. januarja se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 16 oseb, bili sta dve poroki in trije oklici. ROJSTVA: Manuela Di Bert, Car-lo Pecorelli, Andrea Vian, Michele Tuni, Stefania Calligaris, Paola Klu-ge, Elena Turus, Cristina Chiopris, Paola Chiopris, Donatella Tobaldo, Ilaria Conte, Maria Cristina Filiput, Elena Vendrame, Sabrina Seghetta, Alessandra Fomasari, Luigi Brida-rolli, Maurizio Barile, Davide Bru-mat,, Mauro Pistocco. SMRTI: upokojenka 81-letna Anna Simeon, vd. Plet, gospodinja 63-let-na Maria Pintar, upokojenka 75-let-na Luigia Testen, gospodinja 72-letna Maria Beltram, por. Novotny, 63-letna Fernanda Menegatti, por. Cislaghi, 73-letna Antonia Vihar, por. Hualic, gospodinja 74-letna Rosa Fumis, vd. Donda, gospodinja 78-letna Ludmilla Bele’, 46-letni Antonio Drescig, upokojenka 75-letna E-linda Russo, ved. Compagnone, gospodinja 64-letna Angela Lazar, por. Bresciani, gostilničarka 76-letna Maria Batistič, vd. Pavlin, upokojenka 82-letna Santa Morasutti, vd. Monta-gna, upokojenec 79-letni Enrico Ra-gusin, gospodinja 87-letna Giovanna Ziani, en dan star Mario Dovier. POROKE: mizar Valdemaro Furlan in Natalia Pividori, tekstilni delavec Ezio Paoletti in gospodinja Marisa Mervizzi. OKLICI: financar Ciro Giarritiel-lo in gospodinja Annarosa Capella-ri, uradnik Sergio Cecconi in gospodinja Gina Pattuelli, uradnik Mauro Doimi in univerzitetna študentka Angelina Dell’Orco. da bi bilo treba poulično razsvetljavo razširiti na stranske ulici ter jo tudi pojačati, kjer že obstoja. Občinska uprava je v ta namen že pred časom zaprosila za državni prispevek, vendar izgleda, da se bo ta zadeva precej zavlekla. Da bi lahko hitreje izvedli izboljšanje raz. svetljave, so se obrnili za prispevek tudi do deželne uprave, kjer je postopek hitrejši. Med tem pa so poverili občinskemu tehniku nalogo, naj izdela podrobren načrt in predlaga proračun za izvedbo teh del. Po osnutku načrta nameravajo osvetliti nekatere stranske ulice v Doberdobu in tudi po Jamljah in v Dolu. Kjer pa imajo že razsvetljavo, jo bodo modernizirali in po glavnih cestah postavili neonske žarnice. Ko bo načrt in proračun izdelan, bo župan sklical izredno sejo občinskega sveta, da bi odobril zadeven sklep. Po vsej verjetnosti bo taka seja že v nastopnem tednu. Na njej bodo seveda svetovalci o-bravnavali tudi druge občinske probleme, ki so se med tem časom nakopičili na županstvu. fSorica VERDI. 17.15: «Cammina, non cof rere«, C. Grant in S. Egger. Artfe' riški kinemaskope v barvah. CORSO. 15.30, 18.30,21.30: «11 buon«» il brutto, U cattivo«, C. East wood in E. VVallach; ltalljansK* barvni kinemaskopskl film, ml* dini pod 14. letom prepovedan- MODERNISSIMO. 15.15: «La trU* fa che piaceva a Scotland Yard*> VVarren Beoty in Susannah Jer"’ angleški film v kinemaskopu in barvah. VITTORIA. 15.00: «Django sp* ra per primo«, G. Saxon in ^ Sancho. Italijanski kinemaskop* v barvah. CENTRALE. 15.15: «Viaggio luclnante«, S. Boyd in R. Welc8-Ampriški kinemaskope v barva*1- t rite AZZURRO. 14—22: «Cento m*1* dollari per LaSsiter«, R. Hund»r in F Tudor; v kinemaskopu. i® barvah, <; EXEI,SIOR. 14—22: «Alvarez K«1' - Rlčhšf* Vidmark, v kinemaskopu in b»f' vrb PRINCIPE. 14—22: «Scusi, lei č <* v- /oie u. cuniranoV« A. Sord*f »r Občinska uprava v Gorici je razpisala natečaj za službo šoferja z voznim dovoljenjem kategorije «D». Prizadeti morajo predložiti prošnjo na protokolnem uradu občinske u-prave do 12. ure dne 27. januarja t.l. Prošnja mora biti naslovljena na župana. A. Ekberg m P Pitagora, v b** vah in t-1---'-'-mu S MICHELE. 14-22: «Michele Str«' gaff», C. JUrgens in S. KoščiP* ti on ke EXCELSIOR. -.# d* 15—22: »Danza guerra per Rmgo«, S Grang«f Kinemaskope v barvah RIO. 15-21.30 «Sole scotta a Cipra11' D. Bogard Barvni film DEŽURNA LEKARNA V GORIC' Danes ves dan in ponoči je ad' prsta v Gorici lekarna ALESAN1, Ul. Carducci 38, tel 22 68. DEŽURNA LEKARNA V KONKA*1 Danes ves dan In ponoči je . Ronkah odprta lekarna dr Mat*" v Vermeljanu, Ul. Garibaldi 3 ri tel. 75046. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 22. januarja cvetlič*®” na Reichmann, Korzo Italija ■*" tel. 53-71. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPDEVOZNIŠKO PODJETJE Jg{j! LA GORIZIANA GORICA - UL Duca d'Aosta 180 - TU. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA r SVOJEVRSTEN^ URAD V VNEW YORKU J Ustanovitelj biroja je bil specialist za pisanje ljubezenskih pisem - Mr. F. ima 200 sodelavcev za najrazličnejše stroke-«Biro pišočih duhov» deluje noč in dan - Kartoteka I® strogo zaupna - «Glasovni dvojniki» govorijo po radiu namesto kake osebnosti «Mi vam oskrbimo karkoli želite! Napišemo vam članek o modi, knjigo o žuželkah, zgodovinsko dramo v petih dejanjih, govor o brezposelnosti ali o vaših pogledih o konfliktu na Daljnem vzhodu! Mi sestavimo, vi pa podpišete kot avtor!!!« Tako *Pektu J1- iz Je napisano v profil ga pošilja mister »voi ^ew Yorka- °n vodi naJe nenavadno podjetje v 27. v wropJu nekega nebotičnika „r, Manhattanu. Tu uraduje ^nostwriters bureau« katere-Sj_V0(^''0 «we write it, you Piše til” naP'žern°. vi pod- AlBertL dandanes P° vseJ in PPstalo že zelo znano krati zloglasno. Tam de-Do <oč 1Pe honorarje oskrbujejo ltVQ n dan za druge pisatelj- loMi*tfr F-, ki je še vedno ze- Podt m®"’ ustan°vil to letaki ali Pravzaprav biro, 8osr>r,!f29, ko ga Je tedanja redni°f^arska kriza vrgla iz u-iaseni8 nekeSa majhnega ki na cest0- v New Yor' v6rtg er Je Posel vse, si je sekat ^dPSo laže služiti kruh P® v stari Evropi, kjer je jjreriVse Polno najrazličnejših pre,sodkov in moralnih za->hažr,©?!e8 precej manjših tako th za zaposlitev. In Čas . Je bil tale brezposelni in i aar navsezadnje krošnjar *tvo p°nuJai po hišah sred-s„ ,za Pospeševanje rasti las, pvi® ukvarjal s fotografirajo rV.na niicah in trg’h in se vi] n vrste drugih opra-t,0m^ler se ni nekega dne ki .j/*1 na svoje sposobnosti, Vojif, Je razvijal zlasti med »ju ’ zaradi katere je postal nih prilJubljen pri svojih voj- t3dskikVari5ih: P’sanJa i.iube* Pisem P’scm Marsikatero bezp„,e Polno nežnosti in l.ju-lo j,nskib besed, ki Je romati^ strelskih jarkov v Fran-kaniin Z <nimy ali kak drug ameriški vojak. da ^/nister F. je brž spoznal, darjg Ptagnila ta njegova na-in o0n0st Pomeniti, imeniten vSega ^Sen posel, ki bi poleg len n , imela kar monopo-Urad^ ,.®*aj. Tako je nastal Pišočih duhov. J? Univerzitetnih ^^SORJEV *avcevneS lmam dvesto sode-aktivnji n^ed njimi štirideset *°rjev univerzitetnih profe-strok«, je pove-Je ze ' p- «Večina med njimi : Šov. Vinarjev in psihologu ak 11 lz tega Področja °ro sleherni ameriški gentleman, da mora napisati kako razpravo«. Biro pišočih duhov more obdelati vsako temo in v poljubni velikosti. Cena za to je odvisna od težav, ki so združene z iskanjem potrebnih podatkov ter se suče od pol cen- ta do osem centov za besedo. Sprejemajo tudi telefonska naročila, kajti pisarna je odprta tudi ponoči. Izkušnja je namreč pokazala, da so v A-meriki tudi osebe, ki se jim zdi potrebno, da h kakemu družabnemu škandalu, ki se je dogodil na primer v torek zvečer, izrazijo svoje mnenje že v sredo. Po njihovem mnenju je namreč to za javnost največje važnosti. V nadaljnjem pogovoru pa iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii KRIŽANKA 1 7 3 6 S 6 7 8 9 10 11 i? 13 v. 19 1fi llffi iibS 17 18 iiZ 19 ?0 ura n2 ?1 7? ■I* n 2 73 76 19 ?s 76 i— 77 19 78 ura nS tm |rS 79 30 31 n 3? 33 36 UH 1)2 36 37 ::i 38 nS 39 60 61 tiS 6? B9 67 63 a 6S n 66 68 69 VQDORAVNO: 1. pristanišče luka, 8. uredba, pravilnik, 14 diferenca, 15. embargo, prepoved izvoza ali uvoza, 16. pripadnik sta rodavnega naroda v Južni Ameriki, 17. avtomobilska oznaka Za greba, 19. znameniti indijski fizik Nobelov nagrajenec leta 1930 (Chandrasekhara Venkata), 20 sedež za več ljudi, 21. angleška filmska igralka (Diana), 23. biv ši angleški filmski prodncgnt^Ar thur), 24. gosta tekočina, 25. vr sta trdega sira, ;27.■ kemični znak za srebro, 23. plačilna obveznica 29. dolgoprstnež,- zmikavt,-SOl-lgo glasnika z začetka abecede, 32 popravljalec tiskovnih napak, 35 zemeljski tečaj, 36. gora s števil nimi samostani na grškem polotoku Halkidiki, 33. spojina ogljika z dušikom, 39 čepica, 40. črnilo, 42. kemični znak za platino, 43. ognjenik na Apeninskem polotoku, 44 dolgodlaka pasma ovac, mačk in zajcev, 46. človek, ki trezno gleda na življenje, 48. sovietski astronavt, ki je kot prvi človek stopil v vesolje, 49. zveza držav, sporazum, zaveza. NAVPIČNO: 1. poklicno udejstvovanje. 2. vzrok, motiv, 3. junak Finžgarjevega romana «Pod svobodnim soncem«, 4. brez vida, 5. trd les indijskega hrasta, ki se uporablja v ladjedelništvu, 6. kratica za «akademski klub«, 7. svetovno prepričanje, 8. kratica za «Sovjetsko zvezo«, 9. himalajska koza, 10. pristroj, naprava. 11. slovenski politik iz kroga Sta-roslovencev (Lovro, 1827-1870), 12. radioaktivna kemična prvina, 13. težko oklopno vozilo, 18. nizka razvejana olesenela rastlina, 21. pripadnik evropskega naroda, 22. ameriški pisatelj, znan po svojih zgodbah iz življenja živali (Ernest Thompson, 1860-1948), 25. povrtnina, 26. vrhnja obleka muslimanskih žena, 28 glavno mesto ameriške zvezne države Massachusetts, 30. za ‘Oddih dovoljen čas, 31. pihalni glasbeni inštrument, 32. afriška republika (glavno mesto BrazaaOffldJi; 33. likovna umetnina, 34. češka tovarna avtomobilov, 35. mesto v srednji Istri, 36 ime treh pergamskih kraljev, 37. skraišano moško ime (Martin), 39. zidarska žlica, 41. eden od danskih otokov, 43. električna merska enota, 45. medmet bolečine. 47. glavni števnik. ITEV PRE.ISN.IE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. sveča, 6. pilot, 11. status, 12. okence, 14. Ararat, 15 Kioto, 16. VR, 18. teren, 19. terna, 20. Bra, 21. Omiš, 22. Samoa, 23. kros, 24. la, 25. Petit, 27. coprnik, 30. Diana, 31. Kovič, 32. Arras, 33. korak, 34. steklar, 26. malik, 37. dieta, 33. ol, 40. Rijn, 41. hansa, 42. Gobi, 44. ORE, 45. Marat, 46. narek, 47. ŽK, 48. Marij, 49. kolera, 50. Anatol, 52. porast, 53. glina, 54. Grant. NAVPIČNO: 51. N(ova) G(orica), 52. P(aul) G(auguin). meni mister F.: ((Vsekakor pa bi bilo zgrešeno misliti, da gre pri tem izključno za nenadarjene in nečimrne osebe, ki se obračajo do nas. Tu imam na primer beležke o osebnostih, ki bi prav z lahkoto napisale razpravo ali članek, za katerega so se obrnile do nas, same. Toda življenje terja od posameznika toliko obveznosti, da kratko in malo ne more zadostiti vsem in ne ve, kateri naj bi dal prednost. In tako je tak človek vesel, da more poklicati naš biro: ’Za pojutrišnjem potrebujem za sejo industrijske družbe referat o izvozu jekla’ ali pa ’Za sprejem v Beli hiši potrebujem primeren govor pri mizi’ ali tudi ’Za naslednjo nedeljsko številko tega in tega časopisa mi napišite feljton o mojem potovanju, ki sem ga imel pred kratkim v Južno Ameriko’.« PRIPRAVE ZA DELA VELIKA Poseben oddelek ((biroja pišočih duhov« se ukvarja izključno s pripravami, ki služijo znanim in slavnim ameriškim pisateljem, za pisanje njih velikih del. Podatke, ki jih oskrbi biro, pisatelj obdela in tako nastane marsikako veliko literarno delo. Ta oddelek raziskuje razne zgodovinske podatke, obdeluje star re listine, zbira pisma, izdeluje izvlečke iz leksikalnih podatkov in sploh oskrbi avtorju vse zaželene in potrebne podatke. Večina naročnikov pa pusti, da «pišoči duhovi« sami obdelajo, oziroma kar napišejo bodisi posamezna poglavja njih knjige ali tudi kar vso knjigo, bodisi članek, kakršno je pač naročilo. V natančno vodeni kartoteki, ki pa je strogo zaupna, bi bilo moč videti vrsto finančnih magnatov, najvidnejših osebnosti iz ameriške družbe, športnih veljakov, politikov vseh smeri, časnikarjev, igralcev in nič manj kot 4000 častihlepnih žen in deklet, ki se nadejajo, da bodo s pomočjo tiskane besede postale slavne. Čeprav se prav o kartoteki tega biroja v ameriški javnosti marsikaj šušlja, posebno v določenih krogih intelektualcev, so vendarle to zgolj ugibanja, vsekakor pa povečini le prazne čenče. Kajti nihče ni do sedaj mogel o zapiskih v birojevi kartoteki izvedeti ničesar. Kot je namreč velika nečimrnost številnih ljudi, je pa tajnost biroja in njegovih sodelavcev največje vodilo, in bi brez tega ne moglo tako podjetje tako dolgo delovati in obstajati. Med temi ((duhovnimi pis- 4 /? G O IV 4 V T / ci» so razumljivo strokovnjaki vseh področij, ki zajemajo vsakdanje življenje. Njih knjižnica obsega nad 10.000 zvezkov za razne stroke, več kot petdeset mesečnikov, okoli 200 dnevnikov in številne ma-gacine. Trije znani newyorški odvetniki skrbijo za pravne zadeve in so prav v službi tega biroja postali pravi specialisti v mednarodnem avtorskem pravu. Naj novejše v tem čudežnem biroju pa so ((glasovni dvojniki« znamenitih osebnosti, ki s pomočjo magnetofona govore namesto teh po radiu, ne da bi poslušalci slutili, da ne poslušajo prave osebe, marveč le njenega dvojnika, oziroma posnemalca. To so vsekakor zelo redki specialisti, ki jih ima v svoji sredi to nenavadno podjetje, in so tudi temu primerno drago plačani. S. A. Na sliki vidimo ameriško igralko Carrol Baker, ki nastopa v filmu •'Harem«. Sredi je režiser Marco Ferreri, na levi pa igralec Phillip Law. Carrol Baker je znana po svojem filmu «Baby Doli« m po filmu, v katerem je nastopila v vlogi iz življenja znane igralke iz dvajsetih let Jean IIarluw. Takrat so naredili iz nje rjavolaske, sedaj pa so ji nadeli črno lasuljo MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllJIlilllllllllUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Režiser Marco Ferreri stalno v boju s cenzuro Čudna izbira glavne junakinje v filmu «Harem» - Ali bo ameriška lutka kos dramatični vlogi emancipiranc ženske, ki podleže v boju s konformistično družbo? Marco Ferreri je zelo izviren režiser, ki je ustvaril že mnogo filmov, pogostoma s socialno tematiko, a hkrati tudi drznih in tveganih, tako da Je prišel skoraj z vsemi navzkriž s cenzuro. Tako so mu dovolili enega šele po posredovanju nekega itul-orno razgledanega jezuita. Svoj" fil me je snemal v Italiji, pa tudi v Španiji, kamor ie dospel 1. 1956 in ki je bila zanj nekak sen Nad vladajočimi krogi se je seveda takoj razočaral, saj je čutil, da duši režim tudi njegovo umetniško delo, vendar pa se je naravnost zaljubil v revno in preprosto špansko ljudstvo, s katerim se rad druži ob raznih prireditvah, na ulicah, v gostilnah itd. Skratka, Ferreri Je po običajnih pojmih nekak čudak, kot bi pač morali biti vsi resnični umetniki. Zaradi dolgih let, ki Jih je preživel v Španiji, se čuti nekako na pol Italijana in na pod Spanca. Sedaj režira film «Harem». V njem dokazuje, da so se ženske sicer povzpele v že skoraj vse «moške» poklice, da pa je njihova enakopravnost le navidezna, češ da jim moški njihovo podjetnost in sposobnost zamerijo ter jim, če le morejo, mečejo polena pod noge. Torej film na nekakšno tezo, saj obravnava pereče vprašanje odnosov med moškimi in ženskami tudi v poklicnem in družbenem življenju. Film bo snemal v Milanu v sprejemnicah «boljših» družin, ki se gredo nekakšne ((naprednjake«, kar je pač moda in v resnici le poza. Snemal pa ga bo tudi v tovarnah. Gre za neprijetno, nevarno in težko zgodbo, ki se v glavnem naslanja na določeno idejo ali tezo, ki pa nima mnogo zapleta. Glavna junakinja filma Je Margerita, arhitektka iz Milana, neoženjena, ki ne misli na poroko. Je zelo trda, ambiciozna, odločena, da doseže v družbi velik uspeh. Na koncu pa jo nekako pogoltnejo prav ta družba, njeno okolje, njeni moški. Družba se je namreč boji, ker vidi v njej nevarnost za svet, ki so si ga ustvarili moški po svoji podobi in sebi v prid. Margerito v začetku naravnost oblega nešteto prijateljev, ki se kasneje spremenijo v sovražnike. Med njimi so specialist za opremljanje stanovanj, ki dejansko mrzi ženske, industrijec, ki ga Je zaročenka zapustila tik pred poroko, odvetnik, ki ima dejansko v rokah vse mesto, razočaran zaljubljenec, ki gre iskat srečo v Kenijo, neki Mister X, znanstvenik in svetovni popotnik itd. Ferreriju se je porodila prva misel na takšen film, ko se Je v Parizu pogovarjal z znano pisateljico Simone de Beauvoir, Sartrovo prijateljico. Prebral je vse tri knjige njenega lastnega živ-ljepisa, v katerem govori o sebi in svojem življenju zavestne in samostojne ženske ter se Je spomnil besedi, ki mu jih je rekla pod platanami kavarne «de Flore«: «Ne, da sem Jaz ženska, ni nič pomenilo, ni imelo nobenega vpliva, nobene važnosti, ni povzročilo nobene razlike v odnosu do moškega. Toda to velja zame, ne za druge.« V teh časih, ko se vse spreminja: Jezik, izrazoslovje, obnašanje ljudi .razni hobbyji, umski in seksualni vzori, se zdi položaj žensk nekam grotesken, kakor zamrznjen v sami konvencionalnosti. Ferreri pravi, da ženska vozi avtomobil, dela v tovarni, je celo lahko astronavt, toda miselnost moških se v odnosih do nje ni mnogo spremenila. Moške namreč moti, da se je ((tolažnica« iz predvmriih ~jet fizično močno razvita ženska, katere naloga je bilp le da ugaja moškim, spremenila v nekam samostojno, problematično bitje, ki ima svoje dvome, tesnobe in svoja lastna bremena To ne gre moškim in družbi v glavo Njim se zdi da je ta njen nemir, ta njena samostojnost nekakšen luksuz. Prej so se ženske branile le s svojo nežnostjo in mehkobo, nekatere pa so nosile v družini hlače. Gospodovali so jim, ali pa so v redkih primerih gospodovale. Ravno preobrazbo žensk pa obravnava režiser v o-menjenem filmu, predvsem pa njih napore, da bi se enanoprav no, tudi dejanski, vključile v družbo. In tudi Margerita .-e trudi, da bi to dosegla. V začetku se ji vsi laskajo, pozneje pa se ji rogajo, jo spravijo skoraj na sramotni oder in jo nekako ubi jejo. Vsakdo, ki nekoliko obiskuje kinematografe, bi si lahko predstavljal v vlogi Margerite npr. Jeanne Moreau. Nihče pa si ni predstavljal v tej vlogi Američanke Carrol Baker, ki Je nekako «vsa med in mleko«, to je prava lutka. Mnogi se je spominjajo iz filma «Baby Doli«, kjer je razkazovala svoje fizične čare, pa tudi naivnost. Potem so ji prebarvali lase in ji dali vlogo znane ameriške igralke iz dvajsetih let Jean Harlow, s katero se je nekako izmazala. In vendar je razboriti režiser Ferreri izbral prav njo. Spoznal jo je pred dvema mesecema v neki rimski restavraciji takrat, ko je potovala po Evropi z možem in otroki, ter «odkril» v njej ((izreden dramatičen talent«. Morda je prišel do tega sklepa, ker se mu je pritoževala, da je v Hol-lywoodu ne razumejo, da so napravili iz nje lutko, jo iznakazali in podobno. Nekoliko seveda jo Je popačil tudi sedaj Ferreri, ker ji je nadel črno lasuljo. Sedaj se trudi z njo, da bi u-stvarila pravilno podobo emancl-pirane ženske, ki se bori z zaostalo družbo v Milanu, čeprav se ta družba zdi »napredna«. Sele ko bomo videli film, se bo pokazalo, koliko mu je njegov napor uspel. Ce sodimo po prejšnjih filmih, bo tudi ta film zelo napet in drzen in najbrž tudi ne bo ugajal cenzuri. Ferreri se je ukvarjal z mislijo na razne filme. Tako je hotel snemati film o kontracepcijski piluli, o slavnem procesu »Zanzare« v Milanu, kako gledajo nanj odrasli, s čimer je pravzaprav hotel nekako postaviti pred oči ogledalo določeni milanski družbi, ki misli da je brez pred- sodkov in Je le pokvarjena in hinavska. Dva meseca se je tudi ukvarjal s filmom »Avdienca«, ki je zgodba o človeku, kateri išče resnico, vztraja na tem, da bi jo našel in Je pripravljen igrati celo vlogo norca, le da bi lahko o tem razpravljal s papežem. Potem Je bral avtobiografski roman Violette Leduc, to je pravo obsedenost ženske, ki je že od rame (mladosti sužnja »posebnih prijateljev«. Zatem je imel v načrtu tudi film «Novk Babilonija«, ki ga je hotel snemati v newyorških revnih predmestjih («slums») med potepuhi in beat-niki, ki žive noč in dan na pločnikih ali pa v javnih prenočiščih. 2e iz tega se vidi, kako široko je področje, ki ga obravnava in kakšen je predmet njegovih filmov. Zato naletava na nasprotovanje, ovire, jezo itd. Toda on gre po svoji poti in skuša uveljaviti svoje ideje. Včasih se mu to posreči, kakor ravno sedaj s tem filmom, ki smo dejali, da se imenuje »Harem«. Nekaj njegovih filmov je posvečenih tudi Španiji, ki pa ni Španija gledana skozi Hemingwa-yeve oči, to je bogatega Američana, ki nosi s seboj v žepu vedno steklenico whiskyja, ki se navdušuje nad koridami, nad plesom «flamenco», nad cigani in cigankami itd. V njegovih filmih kaže dejansko Španijo, saj Jo dobro pozna ker se je vedno družil z ljudstvom. Tako je režiral dva naravnost genialna filma »Pisito«, ki govori o mladem paru, ki išče stanovanje, kjer bi prebil noč, ter »El cochesito«, ki opisuje življenje človeka, katerega meče božjast in ki Je nekoliko umsko zaostal, a vendar veruje v civilizacijo strojev. In takšne filme je zrežiral prav v deželi, ki je zaostala vsaj za sto let. Pietro Germi na moskovski televiziji MOSKVA, 21. — Med pripravami posebne oddaje o italijanskem režiserju Pietru Germiju je moskovska TV dobila iz Rima velike količine materiala, ki ga je razdelila na dva dela, za dva programa. Prvi del te posebne oddaje je moskovska televizija prikazala svojemu občinstvu že v sredo. Ta oddaja je del programa o mojstrih moderne umetnosti. Pred časom so milijoni sovjetskih televizijskih gledalcev mogli gledati program o italijanskem filmskem umetniku Mar-cellu Mastroianiju. V že omenjeni oddaji so moskovski in tudi drugi sovjetski TV gledalci mogli slediti intervjuju s Pietrom Germi jem in nekaterim scenam iz nekaterih Germijevih filmov, kot na primer iz filma »Železničar«, «Pot upa« in še iz nekaterih drugih Germijevih filmov, ki so jih že predvajali v Sovjetski zvezi. Gornji program je za sovjetsko televizijo pripravil sovjetski filmski kritik Gregorij Bohemski, avtor monografije o Pietru Ger-miju. HORO SKOP Veljaven od 23. do 29. januarja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezni bo-f K \ sta vladala mir in razumevanje. Nepri-J/ čakovano srečanj e bo ^ prispevalo k temu, da bo teden zelo zanimiv. Na delu pojde vse dobro. Ne diskutirajte preveč in sprejmite rajši stvarne sklepe. Da se ne prehladite, se dobro oblecite. Ne bodite preveč pristranski. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojim dl-namizmom in z vljudnostjo boste sklenili zelo prijetno prijateljstvo. Bodite ekspanzivni. Sklenili boste lahko neko zelo ugodno kupčijo. V družini bo vladala blaginja. Da ostanete zdravi, telovadite. Hodite ravno po svoji poti in ne ubirajte stranskih poti. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Skušajte razumeti ljubljeno osebo brez obotavljanja in vračajte ljubezen z enako gorečnostjo. Na delu boste kmalu dosegli podporo zaupnih oseb. Zdravje bo na splošno dobro, toda pazite, da ne boste preveč obremenili ledvic. V življenju je vedno koristna zmernost. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V ljubezni vas čaka čudovit teden. Približajte se osebam drugega spola, ki so rojene pod znamenjem kozoroga. Na delu boste imeli neko krasno priliko in ravnajte z navdušenjem. Kar se zdravja tiče, boste trpeli prebavne motnje. Zato Jejte lahko hrano. Bodite optimistični. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Do ljubljene j | \ osebe bodite vedno I j lojalni in vztrajni. V J Prejeli boste neke ^^ darove ali vabilo. Sprejmite jih. Na delu bodite velikodušni, toda ne pretiravajte. Pojdite k zdravniku, da vam pregleda oči in krvni obtok. Svetujemo vam zmernost In opreznost. Cas ni primeren za pobude. DEVICA (od 23. 8. « i\ do 22. 9.) Zaradi pre-( \ velike gostobesedno- \ TJv ) sti se bo pokvarilo \ ‘V/ splošno skladje. Pre- x den se česa lotite, dobro premislite in ne sumničite. Na delu morate tudi ravnati brez pomislekov, saj čas je ugoden za uresničenje koristnih zamisli. Utrpeli boste lažjo izčrpanost živcev. TI (f£)š . ' nrv TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah bodo nastali proti koncu tedna novi problemi. Z vedrino boste našli prave rešitve. Na delu ne uvajajte nobenih sprememb in počakajte na druge premike za nove sklepe, živčno boste precej izčrpani. Počivajte in potujte, da se razvedrite. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ne- upravičene sumnje bodo motile srčni mir. Bolje bo, če boste malce bolj obvladali svoje impulze in bolj mirno živeli. Na delu so možne nove rešitve, ki bodo lahke in zagotove trajnost. Odkrili boste tudi neko zanimivo stvar. Zdravje ne bo slabo, a Imeli boste motnje na mehurju. STRELEC (od 22. 11. do 22. 12.) Imeli boste neko veliko skrb, toda pri tem lahko računate na T ^moč osebe, ki vas ima rada, da se te skrbi rešite. Na delu delajte z večjim zagonom in bodite bolj izvirni. Tudi se ne smete naravnost spopasti s svojimi tekmeci. Pazite na jetra. Zaupajte bližnjemu. ^ KOZOROG (od 23. r 12. do 20. L) V lju ( j bezm vas ne sme ) motiti zunanji videz \ y Bodite mirni. Toda vaše čustveno življe-nevarnosti. Na delu ravnajte z večjo gotovostjo. Pridobiti si morate zaupanje neke osebe, ki vam bo pomagala na vzgor Trpeli boste za skrnino. Bodite vedno potrpežljivi. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) V ljubezni bosta vladala soglasje in vedrina. Do rešitev pride počasi, toda gotovo. Družite se z osebami, rojenimi pod znamenjema dvojčkov in ovna. Na delu boste naleteli na razumevanje in boste napredovali. Ste preveč nervozni in se morate odpočiti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaradi vaše brezbrižnosti se u-tegne popolnoma o-hladiti neki čustveni odnos. Zato skušajte temu odpoimoči. Na delu delujte tiho in vztrajno in ne dopuščajte drugim, da vas prekosijo. Kar se zdravja tiče, bi morali uživati več vitamina C. čas Je, da se zganete. ni v © Smučarske tekme SPDT v Črnem vrhu SMUČARSKI ODSEK SPDT priredi dne 29. I. 1967 v črnem vrhu nad Idrijo smučarsko tekmovanje v smuku (prog:, cca 1000 m) za moške, v slalomu (proga cca 250 m) za moške, v veleslalomu (proga cca 500 m) za ženske. Tekme so preglednega značaja za člane smučarskega odseka SPDT, udeležijo se jih pa lahko tudi drugi smučarji ko. priprave na «1. zimske športne igre*, ki bodo 12. II. 1967. Prijave se sprejemajo 25., 26. in 27. I. od 18. do 19. ure v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9. Ul I : (. V; 1 lil • H } Ijj ! ‘ji i; i IR 'M •t 1 i.: , S - : \i D . k :» ):!) j l:r L ;R »s? ; ■ ( ; M i :. I i I . • • Pi 11 (I ff ! Vi l J-’, m IS* f. f! | i; * Mi ‘i o 12. februarja 1967: Rfve Zimske športne igre zamejskih Slovencev Smučarski odsek SPDT organizira dne 12.11.67 v črnem vrhu nad Idrijo «Prve zimske športne igre« zamejskih Slovencev. SPORED oh 9. uri slalom (člani-ce) ob 11. uri smuk (člani ce, začetniki-ce) smuk (nara^čajniki-ce, rojeni leta 1959 ali kasneje) oh 14.30 smučarska štafeta (3 x 1000 m) ob 15. uri sankanje (kategorije: leta 59 ali kasneje od leta 54 do leta 58 M. in 2. leta 53 ali prej M. in 2. mali bob (leta 54 ali kasneje, M. in 2.) Tekmovalci lahko nastopajo kot posamezniki ali pod okriljem kakega društva. Ker se SPDT kot organizator ne udeležuje tekem, nihče ne more tekmovati v njegovem imenu. Prijave Vpisovanje v Tržaški knjigami, kjer so na razpolago vpisovalne pole, 7., 8. in 9. februarja 1967 od 18. do 19. ure. Vpisnina znaša 100 lir za vsakega tekmovalca. Disciplina, za katero so se vpisali manj kot trije tekmovalci, odpade. Prizivi Prizive sprejema glavni sodnik pol ure po objavi rezultatov. Prizivi so pismeni s priloženo kavcijo lir 1.000. Odločitev sodnega zbora je nepreklicna. ,,, Nagrade Prvi trije tekmovalci v vsaki panogi in kategoriji bodo nagrajeni z diplomo. Sestavljena bo tudi ekipna lestvica po sistemu posamezniki: prvi 7 točk, drugi 5 točk_____ šesti 1 točko; ekipe — dvojno. Prvo društvo dobi v prehodno last pokal. Druge nagrade bodo objavljene pred tekmovanjem. Organizator si ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe, pred, med in po tekmovanju. Organizator si pridržuje pravico, da ta pravilnik po svoji uvidevnosti spremeni. DOMAČI ŠPORT Danes na stadionu «Prvi maja Moška B liga — ob 9. uri BOR -ROBUR 2enska A liga — ob 10.30 BOR - VIRTUS Ob 11. uri v Gradežu Za promocijsko prvenstvo GRADO- BOR NA STADIONU «GREZAR» Danes popoldne Triestina-Biellese Danes bo skušala Triestina, in morda se ji bo končno le posrečilo, praznovati prvo zmago letošnjega ne preveč ugodnega prvenstva. V gosteh bo imela Biellese, ki trenutno zaseda šesto mesto v lestvici. Triestina bo nastopila s postavo Colovatti, Da Rold, D’Eri, Sadar, Kuk, Ferrara, Ridolfi, Scala, Ive, Beorchia in Gentili. Za rezervi sta določena Martinelld in Zadel. A SKUPINA C TRIESTINA-BIELLESE LEGNANO—CRDA MARZOTTO—TREVIGLIESE MONZA—ENTELLA PIACENZA—MESTRINA RAPALLO—COMO SOLBIATESE—CREMONESE TREVISO—UDINESE VERBANIA—PRO PATRIA Al ATALANTA—FOGGIA BOLOGNA—LR VICENZA CAGLIARI—BRESCIA FIORENTINA—ROMA INTER—MANTOVA LAZIO—JUVENTUS LECCO—MILAN TORINO—NAPOLI VENEZIA—SPAL B MM * ALESSANDRIA—SAMPDORIA CATANZARO—MODENA GENOA—NOVARA LIVORNO— VERONA MESSINA—VARESE PADOVA—SALERNITANA PIŠA—REGGINA POTENZA—PALERMO REGGIANA—AREZZO SAVONA—CATANIA iiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiii DOBERDOB ŠE VEDNO BREZ IGRIŠČA In vendar denar je... | I l SZ BOR V ponedeljek, 30. t. m. bo na sedežu, Vrdelska cesta 7, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju 10. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Dnevni red 1. Izvolitev predsedstva 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno In vendar denar je, pravijo v Doberdobu. Predvsem med doberdobško mladino se namreč iz dneva v dan vedno bolj uveljavlja mnenje, da je denar, ki ga je dal CONI do-berdobški občini za zgraditev novega nogometnega igrišča, ostal v blagajni neizkoriščen. Gotovo ni naš cilj, da bomo tega ali onega obtoževali te velike pomanjkljivosti, temveč bomo ponovno skušali prikazati prednosti, ki bi jih nogometno igrišče doprineslo občini. Kot mnoge druge kraške vasi je tudi Doberdob brez svojega društva, ki bi znalo zbrati vso, ali vsaj del, mladine in bi jo le začasno združilo v eno samo družino. Kako priti do te združitve? Dve poti sta, ali bolje področji: kultura in šport. Prva možnost je gotovo težja, kajti redke vasi zmorejo toliko kulturnikov, da bi lahko ustanovile aktivno društvo in poleg tega si pridobili zadovoljivo število članov. S športom je stvar nedvomno lažja. Že vsak otrok se navdušuje za kako športno disciplino, ki je v največjih primerih nogomet. In s primernim vaditeljskim kadrom je vzgoja mladine izredno lahka. Najmlajšim se lahko nudijo primerne smernice, ki bi jim lahko koristile ne samo v aktivnem športu, tem več tudi v skupnosti na splošno, skratka v življenju. Poleg tega bi bila marsikdaj združena celotna vas, ko bi bodrila za svojo moštvo; združila bi se v celoto. Toda brez igrišča, kje naj fant je sploh igrajo? Nekateri so že sprejeli najbolj drastični ukrep: vpisali so se v kako drugo društvo, kjer so se tudi uveljavili. Problem bo torej (tudi v primeru zgraditve novega igrišča) ponovno pridobiti te igralce zase. Isti primer kot za mnoga tržaška slovenska nogometna moštva... Problem igrišča v Doberdobu je torej nujen, skrajen že. Ali ne bi bilo morda manj prometnih žrtev v Doberdobu, če bi I bil del mladine zaposlen s tekma- Danes, 22. t.m. III. KATEGORIJA Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj» Viani-Primorec • * * Ob 14.30 v Boljuncu Union-Breg Ob 14.30 v Nabrežini Primorjc-Gretta NARAŠČAJNIKI Ob 10. uri v Boljuncu Breg-Esperia MLADINCI Ob 12. uri v Boljuncu Breg-Aurisina • * • Ob 12.30 na stadionu «Prvi maj» Primorje-Campanelle PRIJATELJSKA Ob 10.30 v Nabrežini Vesna-Edera mi, predavanji? Žal, se moramo sklicevati tudi na take primere, ki pa bi morali končno presuniti predvsem liste, ki imajo za to največjo odgovornost. — edson — PO NAJKRAJŠI POTI NA SNEG Z vlakom z Mosta na Soči (z naloženim avtom) do Bohinjske Bistrice če hočete priti po najkrajši potil in brez izgube časa do prijetnih smučišč Gorenjske, se lahko poslu-žitev vlakov od Mosta na Soči do Bohinjske Bistrice (30 km), ki jih Je uvedel. Transportni turistični bi ro jugoslovanskih železnic že 17. decembra lani. Motorizirani smučarji bodo lahko naložili svoja vozila na vlak in se odpeljali do Bohinjske Bistrice, odkoder bodo nadaljevali z avtobusom pot do vznožja Vogla. Vlaki bodo odpotovali z Mosta na Soči ob 3.26, 8.14, 11.43, 15.26 in 19.54, in Bohinjske Bistrice proti Mostu pa ob 7.04, 11.53, 15.07, 19.05 in 23.01. Vlaki bodo odpotovali le, če bo naloženih najmanj 15 avtomobilov. Cene za prevoz vozil pa so naslednje: 500 kg — 4.000 din, 600 kg 4.800 din, 700 kg — 5.600 din, 800 kg — 6.400 din, 900 kg — 7.200 din, 1000 kg — 8.000 din, 1500 kg — 12.000 din. Avtobusi z 20 sedeži plačajo 16.000 din, s 30 sedeži 24.000 din, z več kot, 39 sedeži pa 30.000 din. Plača se lahko tudi v kakršni koli tuji valuti. Na Voglu deluje tudi smučarska šola. TURISTIČNI KOLEDARČEK ■ državna mm m železniško postaja LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje) ORVISI — vse igrače za otroke Ul. Ponchielli 3 (pri cerkvi sv. Antona) STOP — trgovina konfekcij Ul. Carducci 39 SOSSI — urarna in zlatarna Ul. S. Spiridione 6 PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34 POSLOVNI TEDEN ZA TRGOVINE IN URADE Ponedeljek, 23. januarja odprto Torek, 24. januarja odprto Sreda, 25. januarja odprto Četrtek, 26. januarja odprto Petek, 27. januarja odprto Sobota, 28. januarja odprto Nedelja, 29. januarja zaprto Claude Del»ussy in Honore (le Balzac (Nadaljevanje s 3. strani) biografski roman, vsekakor prej roman kakor biografija. Le dober poznavalec življenjepisnih podatkov bo lahko sodil o točnosti podatkov, ki jih posreduje pisatelj. Ta se celo zavaruje, da razne variante citira pod črto. Toda ne glede na to, ali je pisatelj ohranil točnost zgodovinskih podatkov, smemo priznati, da je ustvaril dober roman, katerega glavna osebnost je veliki skladatelj. Roman se lepo bere, je tudi zanimiv in daje zato tudi verno podobo velikega skladatelja. Tega spoznamo sicer bolj kot človeka kakor kot glasbenika. Bolj spoznamo tudi zunanje motive glasbene ustvarjalnosti kot pa notranje pobude njegove u-metnosti. Toda za širok krog povprečnih bralcev, manj morda za izbrane glasbenike, je ta roman nadvse prikupen. Posebno še, ker ima obilo dialogov, ker je pisan zelo razgibano in ker v njem srečamo ne samo vrsto slavnih mož iz druge polovice 19. stoletja, temveč tudi Pariz z vsemi posebnostmi in privlačnostmi tedanjega časa. Ker je La Mure spreten pisatelj in ker je snov sama nadvse privlačna, imamo torej pred seboj tekst, ki bo tudi med našimi bralci priljubljen. Drugi roman je posvečen francoskemu pisatelju Honorčju Balzacu, čigar človeška komedjia, šestnajst knjig s po 1500 stranmi vsaka, ki vsebujejo sedemindevetdeset romanov, sodi med največje literarne stvaritve na svetu. Čudaško, garaško in samosvoje življenje Balzaca (1799-1850) je prav tako, čeprav morda nekoliko manj, nudilo belgijskemu pisatelju Leonu Tlioorensu dovolj snovi za zanimiv roman. Tudi ta tekst pod naslovom: Honore de Balzac, Blišč in beda titana, je prej roman kot biografija. V gladki pripovedi, ki nam posreduje življenje velikega pisatelja od dvajsetega leta, ko se je z odselitvijo z doma postavil na lastne noge, spremljamo velikega mojstra peresa skozi vse tegobe življenja. Vso njegovo pot, ki je bila posvečena predvsem borbi za priznanje, kasneje pa kljub slavi še vedno nenehnemu trdemu delu. Morda je v tem romanu nekaj več poudarka o nastajanju posameznih literarnih del — vsekakor je imel pisatelj v tem pogledu lažje stališče kot pa avtor romana o Debussyju — toda težišče romana je vendar na prikazu življenja in dela velikega pisatelja. Ta prikaz pa je seveda zanimiv, morda napisan nekoliko manj razgibano, manj svetlo kot pri Debussyju, pa vendar lepo. Bralec bo s tem izbranim biografskim tekstom zadovoljen, posebno, ker se bo tudi v tem delu spoznal s tedanjim Parizom in Evropo in z nekaterimi velikimi možmi tistega časa. Roman je skrbno prevedel Bogomil Fatur, izdala pa ga je Mariborska založba Obzorja. ARETTA ULTRA T HI N med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLES SIDRA* Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IM POR T Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXP()RT izreden popust — Garancija — f&CP&LjOlA............OCj / j: ■« « v j{{ / »iijflj.illl x,„/ ni SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovomo-potnlšld-mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: oSPLOSNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ul. 24 In na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MiONARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI Industria Commcrcio Articoli Tecnici ANTONIO QUINTAVALLE NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO NA DEBELO TRST • Ulica Battisti št. 4 NA DROBNO Telefon 36-838 Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa. Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v TRGOVINI «MEBL0» KIDRIČEVA, v NOVI GORICI Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečiji dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom 'n ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ, PRIMER^ v trgovini «MEBLO» v NOVI GORl^1 ----------------------------------> ..................................................................................iasBŽ«iB«5BSgUffllllS:HmnaiSiin:!S:8S“:iiH::ia3:::a:15:SiHa»BB-g:“ig^^ jim Ž6I16, ko cn mHVicHolo n n iiitrar»4nw* lntu vt nnill ZORKO JELINČIČ un r '■ ■ i j! t Razvoj slovenskega ribištva ob tržaški obali Le več let kasneje, ob neki priliki, ko so se bili Čožoti med seboj stepli, v pijanosti in so se začeli med seboj obtoževati: «Ti si ga ubil, ti si ubijalec dveh, itd.», se je zadeva spet poživila v Chioggii sami. In prišlo je do sodne obravnave in tudi do precej krepke obsodbe dveh čožotskih ribičev. Seveda je bilo to v Chioggii, v Italiji, že izven vročega pasu narodnostne mržnje, kjer je vladala normalna morala za vse prestopke in zločine, ne glede na narodnost. Neposredna posledica uboja pa je bila le v tem, da v tržaške teritorialne vode nekaj let niso več prihajali lovit čožoti ki so bili uboja krivi. Medtem ko je bil dogodek Križanom spodbuda za hitrejši tehnični napredek v ribištvu. To je bil pač najmočnejši podnet za hitro razširitev uporabe malajde. Značilno za to kriško prvenstvo je njihova podjetnost, pogum, s katerim so si prvi že davno nabavili tonare od devinskega princa. Znana je stara zgodba, ki je pa zgodovinska, kako so namreč Križani namesto tunov ujeli v mreže — morskega volka. Bilo je leta 1865. ob lovu na tune. Misleč, da gre za velikega tuna oz. več njih, so stiskali obroč vedno tesneje k bregu, toliko ,da se ogromen morski volk že ni mogel več obrniti v drugo smer. V silnem naporu, da bi se rešil nadležnih mrež, se je pognal z ogromnim skokom — na breg. V smrtnem naporu je tolkel z repom, da je letelo ogromno kamenje, do stot težko, naokrog. Ribiči so se previdno umikali pred nevarnimi udarci, vendar so trdno držali «trato» — mrežo, da bi jim nevarni plen ne ušel. V smrtnem naporu so postajali sunki ogromne zveri vedno silovitejši, po ostrem kamenju se je zvijal in tolkel z repom in glavo, da se je končno sam ubil. Iz Trsta in še dlje so prihajali gledat ogromno morsko zver. še cesarica Elizabeta, ki je takrat bivala v Miramaru, ga je prišla pogledat z malim parnikom. — Med lovci je bil tudi Bocov ded Štefan. Volk je tehtal več kot 56 starih centov, (23 stotov), in je še danes, nagačen v tržaškem naravoslovnem muzeju. Do prve svetovne vojne je ribištvo imelo še zelo velik gospodarski pomen za naše obalne vasi od Barkovelj do Devina. Večji del je bila takoj za poljedelstvom najvažnejša gospodarsko pridobitna panoga v Križu in na Kontovelu pa celo sploh najvažnejša, razen v Nabrežini, kjer je bilo kam-narstvo na drugem, če ne celo na prvem mestu. Zaradi slabih prometnih sredstev — vozila je le železnica, a mnogo bolj poredkoma kot dandanes — je le še malo vaščanov delalo v Trstu. Nekaj več le iz Barkovelj, a že mnogo manj s Kon-tovela, da o drugih bolj oddaljenih vaseh niti ne govorimo. Tenka plast ilovnate kraške zemlje po vrtačah in kraških dolinah, posebno zaradi močnega sonca, pogoste burje in zelo redkega deževja v poletnem, sredozemskem podnebju s pomanjkanjem talne vode, je povzročalo v kraškem poljedelstvu zelo pogoste suše. S temi so bile neposredno združene prave lakote za tiste, ki niso imeli drugih dohodkov, razen iz že tako šibkega kmetijstva na silno razdrobljeni posesti zemlje. Zato je težil vsak kraški kmet za tem, da bi imel vsaj kos zemlje, največkrat vinograda z oljkami in sadjem v Bregu, kjer je debela peščenjakova (flišna) plast zemlje bolje ohranjevala vlago in je bila bolj zavarovana pred izsuševanjem burje. Kmetje iz Štivana-Medje vasi pa vsaj kako njivo v globoki ravninski zemlji Rižere od Timave pa gor do Tržiča in dalje proti Furlaniji. Še najvažnejše zavarovanje pred lakoto in stisko pa je bilo našim obalnim Kraševcem morje z ribolovom. Boca-švab mi je pripovedoval o svojem dedu Štefanu, v kakšni revščini so takrat živeli, ko je na bednem ležišču imel «mrežco» za vzglavje, pod njim pa kamen, da je bilo višje Iz tega je pač razumljivo, zakaj je bil tolikšen pritisk kraškega prebivalstva na morje Ribe so bile vsakdanja hrana m vir skromnih dohodkov za nakup drugih potrebnih živil, žene ribičev so takoj po lovu tekale peš v Trst prodajat ribe. še dandanes imajo v mnogih hišah «kamen za ribe«, okioglo kamnito korito za hrambo rib, največ sardin v olju. Kdor je imel njivo v Bregu je imel tudi kamen za olje, kar je bilo nekdaj najvažnejša zabela Kraševcu, vsaj dokler jim niso oljke «pomrle» oz. pozeble ob znani hudi zimi leta 1885., po kateri si gojitev oljk pri nas ni več v večji meri opomogla. Bocova žena je pripovedovala, kako je vsak dan pričakala moža v kriškem portiču, naložila ulovljene ribe v rešeto in odhitela v Trst v ribamo. Seveda je hodila le peš, «po školjih«, po stezi ob obali, ker obalne ceste takrat še ni bilo in bi vzela pot v vas na planoti in potem hoja po kraški cesti skozi Prosek-Kontovel več časa kot obmorska steza do Miramara in odtod dalje po cesti do Trsta. Bocov ded Štefan je bil tudi «bakul», vojak tržaškega okoličanskega bataljona, kakor tudi večina ribičev. Zato so so prihajale po jutranjem lovu v portič po II večinoma prinašale s seboj tudi njihove — puhlic Tu ribiči preobleklt in šli skupaj z njimi v Trst na ve^; ali na stražo, kar jim je tudi dajalo roajnen donodeK J je bilo seveda še najbolj pogosto ob vojni krizi leta nasproti Italiji. Danes je težko oceniti točno številčno stanje ribiče' prve svetovne vojne. A po Bocovem pripovedovanju je U še neposredno po prvi svetovni vojni v Križu okrog 60 J čev-gospodarjev, kar je pomenilo skupno z družinskimi “Jf največkrat sinovi, okrog sto ribičev. Dejansko je teh mesecev na leto živela od ribištva, kar je v tej dobi le še za Kontovel, a še zanj ne v tolikšni meri. Vendar je treba pripomniti, da niso vsi ti ribiči živeli le od ribolova. Ribarili so v poletnih mesecih do vlL no septembra, t. j. približno 7 mesecev, ko je lov donosen, na sardine, sardone, škombre in nazadnje na K Ostalih 5 mesecev pa so delali na polju ali pa so se -zaposlili, kolikor niso v neki meri lovili tudi pozimi: rombe sipe, bradače, kalamare-liganje itd. Neprimerno manj je bilo seveda ribičev v Nabrežini« S ker je vas manjša, predvsem ker je bil razmah kamnO*® s m i pritegnil zelo mnogo ljudi, posebno mlajših. Ribarilo J, pred1! v deset gospodarjev in seveda njihova družina, t. j. sinovi, z dvema malajdama. Seveda, kolikor jim ni stoval domači, zasilni portič, so uporabljali portič v Br° odkar so ga zgradili za vodovod. (KONEC) j Ker je prišlo v podlistku, ki je bil objavljen v sobotni štefKi zamenjave nekaterih odlomkov, objavljamo danes kar je včeraj lo in zaključek, ki je bil že pomotoma ponatisnjen. Bralce nav mo, da nam neljubo napako oproste. k ---------------------------—-----------------------r% TRST _ UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - ^ 2 250 Ur polletna' 4400 Ur celoletna 7.700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 ^ cTOiftoADiT l)2S ’ Llubljana Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 593-3-85 - OGLASI: Orna oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, oemrtnlce 150 Ur. - MaU oglas: «0 Ur beseda - Oglasi utm SFRJ. adji, uz, . s gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš PubbUcltk Italiana« - Odgovorni urednik) STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst____________________________________________