cjekorativna
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana
leto XVII
11
November 1975
Sem deloonim ljudem želimo ob n o S e m najoečjem pcasniku, da Je napcej Smelo Stopajo po poli naSe ceoolueije, da Je napcej gojijo bcatStoo in enotnost naSi/j nacodoo tec, da s dobcim delom
nenehno potcjujejo
na£o Samoupcaono pot o Socializem
Vsi smo otroci Jugoslavije
Ko govorimo o družbeni preobrazbi pri nas, tedaj razumevamo to tako, da se te spremembe vršijo po revolucionarni poti, da do njih ni prišlo lahko, brez žrtev in trpljenja. Uspešna osvobodilna borba naših narodov in sočasno strmoglavljenje starega in nezmožnega režima, ali bolje rečeno, sistema, je delo vztrajnega boja najnaprednejšega razreda, delavskega razreda Jugoslavije s Komunistično partijo na čelu.
Popovič Ana: vsi so me lepo sprejeli
(Tito: Govor na slavnostni seji Srbske akademije znanosti, 11. novembra 1948).
Ob 29. novembru ima besedo nekaj naših delavcev, ki so prišli v »Dekorativno« iz raznih krajev naše domovine.
Špernjak Mira — Hrvatica:
Doma sem iz Varaždina, v Ljubljano sem prišla leta 1966. V »Dekorativni« sem zaposlena 4 leta in pol. Z materjo sva prišli sem za sestro in bratom, ki sta bila tukaj že dlje časa.
V Ljubljani se počutim dobro, slovensko sem se naučila govoriti v pol leta. Tukaj sem se tudi poročila, z možem zidava hišo, kar pomeni, da želimo za vedno ostati v Ljubljani.
Delam na delovnem mestu pre-vijalke, z delom sem zadovoljna in se s sodelavci dobro razumem. Moje novo okolje me je lepo sprejelo, in povem vam, da nisem imela nobenih težav.
Popovič Ana — Črnogorka:
V Ljubljano sem prišla leta 1970. V »Dekorativni« pa delam že nad pet let. Z delom sem izredno zadovoljna; naredila sem tudi tečaj za inštruktorko. Hitro sem se naučila govoriti slovensko. V Slovenijo sem prišla za možem, ki je prišel sem po službeni dolžnosi. Tam, kjer stanujemo, imamo dosti slovenskih so-
sedov s katerimi prijateljujemo. Tudi v službi se s sodelavci razumem. Tukaj bom ostala dokler ne bo mož premeščen. Slovenci, s katerimi sem prišla v stik takoj po prihodu iz črne gore, so me lepo sprejeli in tudi kasneje je bilo vse v naj lepšem redu.
Andelovič Safija — Romunka:
Doma sem iz Vladimirovca v Banatu. Po rodu sem Romunka. V Sloveniji živim že deset let. Moj mož je oficir in že pred Ljubljano sva živela tri leta v Črnomlju. V začetku mi je sprememba okolja in ljudi delala preglavice. Znala sem le nekaj malega srbsko. Slovenščine sem se naučila od sosedov. Imam dva otroka, eden hodi v srb-sko-hrvatsko šolo, drugi pa hodi v vrtec. Doma govorimo romunsko, zato je morda sinu, ki obiskuje šolo, nekoliko težje.
V službi so me sodelavci izredno lepo sprejeli medse, nimam težav — vendar me domotožje le žene domov in se želim vrniti v Banat vsaj na stara leta, saj imamo tam vse sorodnike in imetje.
Tovarišica Safija želi vsem sodelavcem ob našem naj večjem prazniku številnih delovnih uspehov, razumevanja v medsebojnih odnosih in napredka.
Vovk Helena — Slovenka:
Doma sem z Goč pri Vipavi. V Ljubljano sem prišla s 16. letom. Najprej sem delala pri neki družini, sedaj pa sem že 5 let v Dekorativni. Delam na delovnem me-
stu administratorja I, obenem pa obiskujem srednjo administrativno šolo. Upagn, da bom v šoli kot tudi na delovnem mestu napredovala in s tem koristila tudi kolektivu, ki mi je šolanje omogočil. Vsem čestitam ob državnem prazniku.
Helena Vovk: vsem čestitam ob našem velikem prazniku!
Cori Ujkan — Albanec:
Za naš največji praznik čestitam vsem delavcem Dekorativne in jim želim še veliko delovnih uspehov
Doma sem iz Glogovca Drnič-kog na Kosovem. V Ljubljano sem prišel leta 1962 za bratom, ki je bil že prej tukaj zaposlen. Doma na Kosovem imam številno družino (ženo in devet otrok). Vso družino je težko nahraniti z eno plačo, zato sem šel za boljšijn zaslužkom po svetu.
V začetku, ko sem prišel v Ljubljano, mi je bilo težko, ker nisem čisto nič razumel slovenskega jezika. V »Dekorativni« so me vsi sprejeli izredno tovariško — od neposrednih sodelavcev do predpostavljenih. Sedaj se počutim odlično, trikrat na leto hodim domov na Kosovo.
Za naš naj večji praznik bi želel čestitati vsem delavcem »Dekorativne« za dosežene uspehe pri delu in za graditev bratstva in enotnosti.
Volitve pred durmi
Majerle Ljubica — Makedonka:
Doma sem iz Kumanova v Makedoniji. Poročila sqm se s slovenskim oficirjem, ki je bil takrat v Kumanovem naš sosed. To je bilo leta 1951. Potem sva bila še trinajst let v Makedoniji, tam so se nama rodili otroci, nakar sva prišla zaradi moževe službe v Slovenijo. V veliko pomoč mi je bilo to, da smo že prejšnja leta obiskovali moževe sorodnike. Slovenščine sem. se naučila kar hitro.
Od vsega začetka sem z delom in medsebojnimi odnosi v »Dekorativni« zadovoljna, čeprav sem bila prej v Kumanovem administratorka na sodišču.
Tovarišica Majerletova želi ob našem prazniku: »vsem sodelavcem vse najlepše, da bi spoštovali in cenili bratstvo in enotnost, in da bi naši otroci znali ceniti pridobitve naše revolucije.«
Ob koncu tega leta bodo v naši delovni organizaciji potekale volitve PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA. Volitve bodo potekale po sprejetju statutov temeljnih organizacij združenega dela.
STATUTI BODO OBRAVNAVANI ŽE OB KONCU TEGA MESECA (novembra). Delavci vsake TOZD bodo volili delegate v delavski svet, v svet za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, v svet za družbeno samozaščito, v svet samoupravne delavske kontrole ter v delegacijo SIS (samoupravne interesne skupnosti) in ZZD (zbor združenega dela).
Pred volitvami delegatov v zgoraj naštete organe TOZD bo potrebno razpisati kandidacijsko konferenco, na kateri bodo delavci sestavili in sprejeli kandidatno listo.
Delovno telo, ki je zadolženo za pripravo in organiziranje TOZD, bo v vsaki TOZD imenovalo volilno komisijo. Vsaka volilna komisija pa bo imenovala volilne odbore, in
sicer bo njihovo število odvisno od števila volilnih mest.
Volilne komisije po TOZD bodo med drugim pripravile volilni imenik in glasovnice. Na vsaki glasovnici bodo imena predlaganih kandidatov po abecednem redu, spodaj ali zgoraj pa bo — na levi strani — napisano GLASUJEM PROTI, na desni strani pa GLASUJEM ZA.
Po končanem glasovanju bo volilna komisija pregledala volilne lističe in razglasila izid volitev.
Namen tega članka ni podrobnejši opis volilnega postopka, temveč je njegov namen obvestiti vse delavce naše delovne organizacije o tem, da bodo naslednji mesec volitve delegatov v organe TOZD. Podrobnejše informacije na temo volitev lahko dobi vsakdo v statutih temeljnih organizacij združenega dela, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na referendum. Vsi delavci bodo podrobneje seznanjeni s potekom volitev tudi še na kandidacijski konferenci.
Nada Burič, pravnik
KUPUJTE OBVEZNICE FEDERACIJE
Šolarji se nam oglašajo
V 9. številki našega glasila je bilo nekaj kratkih informacij o politični srednji šoli, ki jo z Željko obiskujeva.
CK ZKS je to šolo organiziral kot obliko dodatnega družbenopolitičnega izobraževanja predvsem za delavce — komuniste, neposredne proizvajalce, da bi se s tem povečal vpliv delovnh ljudi v našem socialističnem razvoju in odločilna vloga delavcev v samoupravnih socialističnih odnosih v vseh sferah našega družbenega življenja.
Kljub obljubi, da bom ta prispevek napisal za deseto številko glasila, tega nisem mogel narediti. Vzrokov za to je več; naš učni program je tako zgoščen in zahteven, da nam ostane poleg dodatnega učenja doma zelo malo časa. V samem programu, ki zajema mnogo filozofskih in socioloških poglavij, temeljito proučujemo zgodovinski razvoj delavskega gibanja v svetu, kakor tudi vsa zgodovinska in sedanji jugoslovanski razvoj — vse od nastanka prve jugoslovanske države, skozi graditev temeljev nove Jugoslavije med NOB, do revolucionarno etatističnega — administrativnega socializma — od obdob-
ja ustave leta 1946 in obdobja socialistične demokracije ter inform-birojevskega vmešavanja v naše zadeve, do uvedbe samoupravljanja v naše tovarne leta 1950 in do ustavnih sprememb leta 1953, ko smo tudi v naši tovarni stopili na — z ustavo uzakonjeno — pot samoupravljanja, pod geslom »tovarne delavcem«.
Podrobno se seznanjamo s tem, kaj je in za kaj se bojuje ZK in, kakšna je vloga in mesto Zveze komunistov v družbenopolitičnih organih in organizacijah. V okvirju seminarskih nalog, ki jih pripravljamo slušatelji šole, smo že obdelali vrsto problemov in akutnih tem, s katerimi se srečujemo v vsakodnevni praksi in političnem delovanju, in razreševanju le teh v delovnih organizacijah, kakor tudi pri delu na občinskih in republiških forumih. Posebna tema, ki smo jo obravnavali v teh nalogah, je nastanek in razvoj birokratizma, posebno pa tehnokratizma v naši družbi itd.
Mnogo je podatkov, ki si jih bo treba zapomniti in jih tudi razumeti. Včasih imam občutek, da vsega tega ne bom zmogel in vendar
upam, da ne bom podlegel takšnim trenutnim krizam.
Potruditi se bom moral, da ne bi razočaral samega sebe in vseh tistih, ki so mi omogočili to šolanje. Vsi želimo, da bi si pridobili več znanja, posebno še družbenopolitičnega, da boimo lahko — vsak po svojih močeh — pomagali pri nadaljnji graditvi našega socialitič-nega in samoupravnega razvoja, ki pomeni le del tiste poti, ki vodi v brezrazredno družbo in k odločanju o celotni presežni vrednosti, za katero se bojuje moderni delavski razred.
Veliki mislec Lenin nam je postavil prekrasen izrek, ki pravi: »Učite se, učite se in še enkrat — učite se!« To so besede, ki so vredne, da se človek ob njih globoko zamisli in jih potem tudi posnema.
Zelo mi je žal, da tega pisanja nisem poslal že prej, obenem pa sem vesel, da bo moj prispevek izšel še pred Novim letom in lahko ob tej priložnosti že želim vsem delovnim ljudem naše tovarne veliko nadaljnjih delovnih uspehov in želim, da bi se kmalu zopet videli.
Srečno novo leto!
Vaš sodelavec Tone Jan
Nekaj podatkov o poslovanju podjetja v devetmesečnem obdobju
Podjetje je v treh četrtinah letošnjega poslovnega leta doseglo svoje poslovne rezultate v okviru predvidenega letnega programa. Celotna realizacija izdelkov je dosežena 100% z ozirom na planirano, v primerjavi z letom 1974 pa 124 %. Značilnost realizacije — to je vrednost prodaje v tem obdobju je ta, da je vrednost izvoženih tkanin v celotni realizaciji znatno višja. Vrednost izvoženega blaga v skupni realizaciji znaša 8,7 %, v lanskem enakem obdobju pa le 6 %. To kaže na to, da se je naše podjetje zelo aktivno vključilo v enega izmed pomembnih stabilizacijskih ukrepov, to je povečanje izvoza, s katerim želimo zmanjšati pasivno zunanje trgovinsko bilanco.
Tudi celotni dohodek je v primerjavi s planom dosežen 100 %, v primerjavi z lanskoletnim obdobjem 9 mesecev pa 124 %. Pri tem je potrebno poudariti, da je bil celotni dohodek ustvarjen na osnovi povečanega fizičnega obsega proizvodnje, ker cen v letu 1975 nismo zviševali. Tudi to je eden izmed pomembnih ukrepov, ki vodijo k ciljem naše ekonomske stabilizacije. Z oziroma na dejstvo, da so se povečali stroški poslovanja — predvsem nabavne cene materialov in uslug ter vseh proizvodnih storitev, pa predstavljajo proizvodno poslovni stroški v primerjavi z lanskoletnim obdobjem kar 29% povečanje, to je za 5 % več kot je narastel
celotni dohodek. To pa pomeni nižjo stopnjo ekonomičnosti poslovanja, saj smo morali za 1 din ustvarjenega celotnega dohodka v letošnjem letu porabiti 0,73 din, v lanskem enakem obdobju pa le 0,68 din. Kljub dejstvu, da so se čeme porabljenega materiala in proizvodnih storitev povečale menimo, da je pravilno, da vztrajamo pri nespremenjenih prodajnih cenah in da razliko, ki nastaja pri dohodku skušamo nadoknaditi z drugimi ukrepi, to je predvsem z večjo učinkovitostjo dela. še bolj bo potrebno izkoristiti sredstva za delo predvsem tako, da bodo proizvodne zmogljivosti posameznih faz proizvodnega procesa maksimalno usklajene in v planiranem delovnem času polno izkoriščene. Izboljšati bo potrebno kvaliteto nabavljenih surovin in pomožnih surovin ter s preciznejšo tehnološko obdelavo, v katero je potrebno vnesti nove elemente in nove tehnološke rešitve, izboljšati kvaliteto izdelkov. Z doslednim izvajanjem teh ukrepov, ki so sestavni del našega stabilizacijskega programa, bomo zdržali pritisk oziroma primanjkljaj pri dohodku in tako ob splošnih in skupnih prizadevanjih celotnega gospodarstva uspeli realizirati program naše družbe, to je izboljšati gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ki so nam zaupana in z njimi dosegati večje ekonomske učinke.
Kot posledica tega disproporca
med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi je seveda realiziran dohodek v letošnjem devetmesečnem obdobju samo za 10% večji od enakega obdobja v lanskem letu. še večja pa je razlika pri ostanku dohodka, to je pri tistem delu, ki ostane podjetju po odbitju obveznosti do družbene skupnosti in po odbitju osebnih dohodkov. Ostanek dohodka je namreč v tem obdobju samo za 4 % večji od lanskoletnega, ker so narasle vse obveznosti iz dohodka v primerjavi z lanskim letom, in sicer zakonske obveznosti, to je davek iz dohodka in prispevki splošne porabe za 8 %, pogodbene obveznosti, to so predvsem obveznosti, ki izvirajo iz pogodbenih odnosov med podjetjem in banko (obresti na dane kredite) za 31 % in osebni dohodki za 16 %.
Seveda se bo celotna slika poslovnega rezultata ob koncu leta spremenila. Upravičeno pričakujemo, da bodo rezultati boljši zlasti zato, ker so poslovni rezultati letošnjega tretjega tromesečja, to je mesec julij, avgust, september mnogo slabši predvsem zaradi 3-teden-skega kolektivnega dopusta in stagnacije prodaje v tem obdobju. Rezultati meseca oktobra in tudi novembra kažejo, da bomo v zadnjem tromesečju dosegli nadpo-prečno visoko proizvodnjo, kar bo vplivalo na boljši poslovni uspeh podjetja ob koncu poslovnega leta.
Franci Kragelj
Kronika
Vstopi:
Gruda Haradin, pomožni obrati Papež Angela, pripravljalnica Janček Maks, šivalnica Železnik Anton, šivalnica Lukežič Igor, upravne službe Grundner Vilko, upravne službe
Izstopi:
Gerdin Marija, upokojitev Hercigonja Tomaž, hujša kršitev Erznožnik Štefan, izjava delavca Zorman Doroteja, izjava delavca Štrukelj Ida, upokojitev Kanc Zofija, upokojitev
Poroke:
Krajnc Franc
Lucevič Hajro
Milaku Mehmet
Murn Jožefa, poroč. Pregrad
Rojstva:
Zorman-Podpeskar Francka — hči
Nezirovič Marija — sin Nartnik Marjana — hči
Delovni jubileji:
Po 15 let:
šimec Jožefa, Ulčar Fani, Virag Jože
Po 20 let:
Češnovar Marija, Retelj Henrik, Seliškar Marija, Gale Jože, Lo-vič Zekija Po 30 let:
Flajs Ana, Bačnik Marta, Okorn Antonija
Pismena opozorila je prejelo 7 delavcev.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem Hvalnice in drugih oddelkov za prelepo darilo ob moji upokojitvi in in za tople poslovile besede.
Ida Štrukelj
ZAHVALE
Ob smrti moje drage mame se kolektivu »Dekorativne« najlepše zahvaljujem za denar, ki sem ga prejel namesto venca, ter za izročeno sožalje.
Jože Šerc
Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem svojim sodelavcem za sočustvovanje in izkazano sožalje.
Angelca Uhan
Ob smrti najinega dragega očeta se delovni organizaciji Dekorativne iskreno zahvaljujeva za denar, ki sva ga prejeli namesto venca.
Nada in Irma Škorjanc
Dejavnost OO ZK med dvema konferencama
Osnovna organizacija ZK je v letošnjem letu aktivno sodelovala v delu in življenju naše delovne organizacije. Njeni člani so se vključevali v prizadevanja za boljše gospodarjenje, za večjo produktivnost dela, za kakovost dela in izdelkov, za socialno varnost delavcev in za boljše medosebne odnose.
V sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in strokovnimi službami, so komunisti obravnavali vsa pomembnejša vprašanja.
Na osnovi poročila, ki je bilo podano na letni konferenci OO ZK in diskusije, so bili zajeti naslednji sklepi in priporočila za notranje delo osnovnih organizacij:
—• OO ZK ocenjuje, da je v ob-dobju med dvema konferencama dobro delovala in, da se je aktivno vključevala na vseh področjih dela v delovni organizaciji.
— V bodočih osnovnih organizacijah je potrebno nadaljevati s takšno aktivnostjo in angažiranostjo članov Zveze komunistov.
— V bodočih TOZD je potrebno uveljaviti načelo dobrega gospodarjenja, aktivnega samoupravljanja in solidarnega reševanja problemov. Pomembna bo tudi vloga družbenopolitičnih organizacij pri aktiviranju članov delovne skupnosti za skupne naloge in cilje.
— OO ZK ugotavlja, da je »Dekorativna« v stabilizacijskih priza-devanjh odigrala svojo vlogo. Ta prizadevanja morajo ostati naloga vseh delavcev delovne organizacije.
— Prizadevati si je treba, da se bosta izboljšali kvaliteta in kvan-
titeta dela, posebno na režijskih delovnih mestih.
— Smotrno je treba izkoristiti delovni čas in izven delovnega časa organizirati razne oblike družbenopolitične dejavnosti.
— Poostriti je treba delovno disciplino in, OO ZK daje vso podporo vodstvenim in vodilnim delavcem pri izvajanju ukrepov za izboljšanje delovne discipline.
— Poostriti je treba odgovornost pri pravočasnem prihajanju na delo, odhodu z dela in zapušče-nju delovnega mesta med delovnim časom, člani ZK morajo vplivati na sodelavce za zmanjšanje teh pojavov.
— Premajhna je aktivnost mladih članov ZK iin — vsi člani ZK moramo pomagati mladinski organizaciji pri njenem uspešnejšem delu. Mladi člani ZK morajo biti mnogo bolj aktivni v mladinski organizaciji.
— Nadaljevati je treba z akcijami in ukrepi za družbeno samozaščito in v to vključiti večje število družbenopolitičnih organizacij. Člani ZK se morajo vključevati tudi v delo krajevnih skupnosti na območju, kjer živijo.
Z ozirom na sklepe in priporočila, ki so bila sprejeta na letni konferenci OO ZK, bo imela organizacija ZK dosti dela — posebno pa še zato, ker se v tem času deli sedanja OO ZK na štiri osnovne organizacije, ki bodo samostojno delovale po TOZD in koordinirale svoje delo na nivoju delovne organizacije v svetu ZK.
Franci Dobnikar
Kratke
vesti
e
Pri našem izvozu na konvertibilna tržišča je trenutno največje povpraševanje po art. 9216. Povpraševanje je tolikšno, da ne moremo izdelati sproti toliko blaga, kolikor bi ga lahko prodali.
Pred nekaj dnevi se je vrnil s poslovnega potovanja po Danski in Švedski tovariš Mlakar — vodja izvoza. Pričakovati je, da bo v letu 1976 naš izvoz na Dansko živahnejši, medtem ko prodiramo na Švedsko z veliko težavo in počasi, ker nas kupci še ne poznajo dovolj in tudi, ker je švedsko tržišče najzahtevnejše na svetu! Kljub temu pa le pričakujemo v letu 1976 več naročil tudi s Švedske.
Potrošniki v EGS so lani kupili za 195 milijard DM tekstila in oblačil. Tekstilna industrija v državah EGS je dosegla v istem razgob-ju promet 140 milijard DM.
Med številnimi podpanogami tekstilne industrije je industrija pletenin in nogavic zabeležila lani aktivni zunanjetrgovinski saldo v višini preko 660 milijard lir. Tudi v prvih mesecih tega leta je podpano-ga zadržala vodilno mesto. Posebno uspešen je bil izvoz, ki se je lani količinsko povečal za 3,7 %, vrednostno pa celo za 29,7 %. Proizvodnja panoge se je v letu 1974 povečala realno za 3,4%, po tekočih cenah pa za 31,7 %. V prvih mesecih 1975 pa je proizvodnja nazadovala za 4 %. naročila pa za 2 %. Italijanska industrija pletenin in nogavic je zabeležila lani promet v višini 222,63 milijard lir.
TUDI MLADINCI: LETNA KONFERENCA — PRED KONCEM LETA
Nekaj iz obravnavane problematike:
V našem podjetju je kar 470 mladih, od katerih pa jih je le 146 vključenih v OO ZSMS. Idejno-po-litična komisija je izvedla anketo, v kateri so anketiranci odgovarjali na vprašanja o svojem delu v OO ZSMS, o željah in o novih predlogih. 2e ko smo začeli te ankete zbirati, se je pokazalo, kako zelo nezainteresirani so naši mladinci. Od 172 odposlanih anket smo dobili samo 88 vrnjenih, in od teh 48 anket, kjer člani OO ZSMS izjavljajo, da ne želijo delati v OO ZSMS. Izkazalo se je, da so izpolnili ankete v glavnem le mladinci, ki so že do sedaj delovali v MO.
Na letni konferenci so predlagali popestritve pri delu komisij npr.: Precej želja je bilo, da se ustanovi pevski zbor in dramska skupina. Še več pa je bilo napisanih besed, kaj je z aktivnostjo naše jnladine. Vsi bi se morali zavzemati za boljšo udeležbo na mladinskih akcijah in tudi za večji napredek v proizvodnji. Zavzeti bi se morali za boljšo izobraženost našega kadra, temu bo pa sledil tudi boljši poslovni uspeh. Poleg tega pa bi morali imeti tudi večjo politično zavest pri uresničevanju samoupravnih socialističnih načel.
Sedaj pa še nekaj besed o delovanju mladincev
Mladinci delujejo v štirih komisijah:
—	idejno-politični komisiji,
—	športni komisiji,
—	kulturni komisiji in
—	komisiji za informiranje.
Člani idejno-politične komisije
so med drugim letnim delom sestavili anketo in anketirali mladince ter vodili anketo z novospreje-timi mladinci.
Člani športne komisije so se udeležili večjih tekmovanj v raznih panogah. Najboljše uspehe so dosegli člani ekipe v malem nogometu na tekmovanju v okviru občine šiška (II. mesto) in članice ekipe namiznega tenisa na sindikalnem tekmovanju v Jaršah (I. mesto). Športna tekmovanja so bila odigrana tudi med kasarno »Boris Kidrič« in našimi mladinci ter nekaj tekmovanj med oddelki naše OZD.
Kulturna komisija je prirejala kulturne programe ob praznikih, sodelovala je s kasarno »Boris Kidrič«, pripravili so tudi kviz, ki je dobro uspel, vendar je bilo zelo malo občinstva. Komisija za informiranje je v tovarniškem glasilu objavljala razne članke ob praznikih in o delu ter uspehih mladinske organizacije v naši OZD.
Takšna je bila okvirna vsebina poročila o delovanju OO ZSMS v letošnjem letu, iz tega pa so izhajale tudi vse kritične ocene in smernice za delo v letu 1976.
Rink Silva Klančar Marinka
25 LET V »DEKORATIVNI«
Suhadolc Tončka, Roudi Minka, Kocijan Francka, Faletič Alojz in Dušan Pokovec so naši sodelavci, ki so že 25 let v »Dekorativni«.
Tovarišica Suhadolčeva je prišla v »Dekorativno« avgusta 1949. leta. Doma je iz bližnjih Dolnic. V službo se že vsa ta leta vozi s kolesom, kadar pa je posebno slabo vreme (pozimi), pa hodi v službo peš. Dela na delovnem mestu tkalke v tkalnica. Pravi, da je od takrat, ko je prišla v »Dekorativno« — pa do nekaj let nazaj — delala pri stroju, ki je izdeloval frotirke.
Takoj po vojni je tovarišica Suhadolčeva za kratek čas delala na kmetiji in pravi, da je komaj čakala, da se je zopet lahko vrnila v tovarno na delo. V teh dolgih 25. letih je bilo mnogo varčevanja, odrekanja in marljivega dela tako, da sta si z možem zgradila hišo. Tovarišica Tončka ima do upokojitve pred seboj še 9 delovnih let in upa, da ji bodo hitro minila ob delu.
Roudijeva Minka je v »Dekorativni« pravzaprav že 31 let, vendar je leta 1949 delo za kratek čas prekinila (ker se je omožila na leme ti j o in je kazalo, da bo tam
ostala. Tovarišica Minka hodi v službo že vsa leta z naj večjim veseljem, zlasti pa je poudarila, da ji vseh teh 25 let nočno delo ni delalo težav, saj je ponoči še nekako posebno mirno in se da odlično delati.
Tovarišica Francka Kocijan dela v šivalnici, v »Dekorativni« je že 25 let. Pravi, da jo je delo, ki ga opravlja, vedno veselilo in ji je doma zelo dolgčas, še zlasti, odkar so ji umrli starši. Iz Vižmarij, od koder je doma, hodi v službo peš. Pravi, da bo ostala v »Dekorativni« vse do upokojitve, če ji bo le zdravje to dopuščalo.
Dušan Pokovec dela v »Dekorativni« že od leta 1950. Takoj po vojni je delal najprej pri tekstilni direkciji BiH v Sarajevu, nato pa še kratek čas v Tekstilni — Medvode, za tem pa je prišel v »Dekorativno«.
Faletič Alojz je dolgoletni šofer v naši tovarni. Tu je začel delati — natančneje —• leta 1948.
Vprašali smo tov. Faletiča in tov. Pokovca, kaj je tisto, kar ju je vezalo na »Dekorativno« vsa ta leta. Oba sta odgovorila, da je nastala ena od preprostih vezi že za-
voljo stanovanja v bližini tovarne pa tudi navajenost na kolektiv, saj ni prijetno menjavati delovnih okolij in se vedno znova navajati na nove ljudi. Oba tudi pripominjata, da je nemajhen faktor, ki vpliva na stalnost tudi ta, da so bile razmere v »Dekorativni« vedno take, da se je človek lahko počutil v nekem smislu varnega — kar zadeva osebnih dohodkov; nikoli nismo bili na »vrhu« plač v industriji, vedno pa nekje v sredi in v sorazmerju s standardom ter v enakomernem sorazmerju s povečanjem življenjskih stroškov.
Tovariš Pokovec je dobil v teh letih od »Dekorativne« družbeno stanovanje, za katerega pravi, da je tudi delček tistega, kar človeka veže na delovno organizacijo... Tovariš Faletič bo v nekaj letih izpolnili svojo delovno dobo, v »Dekorativni« pa se je zaposlila tudi njegova hčerka, ki bo morda nadaljevala očetovo tradicijo.
Vsem tovarišicam in tovarišem, ki so dosegli 25 let dela v »Dekorativni« — se zahvaljujemo in jim ob delovnem jubileju čestitamo.
BŽJ
NOVI SOMETI V »ŠMIT« TKALNICI
Ti stroji za našo tovarno pomenijo izredno smotern in pravilen nakup, saj so med trenutno najboljšimi v Evropi.
KAKO PA TRŽIŠČE
V zadnjih treh mesecih se je stanje na področju prodaje naših tkanin bistveno spremenilo. Povpraševanje po naših tkaninah je narastlo tako, da ne moremo v dovoljšnji meri oskrbovati tržišča. Ni naključje, da je tako veliko povpraševanje potegnilo za seboj vrsto problemov. Ti problemi so še veliko večji, ker se je povpraševanje v precejšnjem delu nagibalo k asortimanu novih artiklov. To je povezano s težavami nabave novih količin različnih surovin. Velike težave so bile tudi s preureditvijo asortimana v proizvodnji. In, ko danes ugotavljamo, da je celotnemu kolektivu z izrednimi napori uspelo te težave prebroditi, lahko tudi ugotovljamo, da je to rezultat velike delovne zavesti celotnega kolektiva, zlasti pa moramo poudariti visoko stopnjo sodelovanja vseh služb — od proizvodnje do uprave, ki so usklajeno, z razumevanjem reševali vse tekoče probleme. S takim načinom dela smo vsaj delno ublažili težave, ki bi bile sicer še mnogo večje. To preteklo obdobje naj nam bo za primer, kako se moramo obnašati
v bodoče, ker bomo samo na tak način lahko tudi vnaprej imeli zagotovljen napredek v naši organizaciji združenega dela. Pri teh ugotovitvah lahko tudi zagotovo trdimo, da so tako politične, kakor tudi družbene organizacije odigrale svojo vlogo. Za zadovoljitev naših kupcev je bila potrebna odgovornost in pripravljenost vseh naših ljudi.
Te naloge bi bile sicer opravljene dosti teže, zato pa je bilo potrebno na nekaterih delovnih mestih uvesti tudi nadurno delo ter delo ob sobotah. Tak kolektiv kot je naš, si iz teh razlogov lahko obeta perspektiven razvoj, saj je že dostikrat dokazal, da se zna obnašati tako v času stagnacije, kakor v času konjunkture.
V naslednje mesece gledamo precej optimistično, ker že sedaj sprejemamo naročila za januar. Zato pričakujemo, da se bodo vsi člani naše OZD tudi v bodoče potrudili izpolniti zaupane nam naloge, saj bomo s tem največ pripomogli tako k splošni stabilizaciji, kakor tudi k uspehu celotnega kolektiva.
NEBEC JANEZ
ko, da mlajši in najmlajši obiskovalci ne morejo »motiti« mladostnikov, le-ti pa, po drugi strani, predšolskim otrokom in osemlet-karjem tudi ne kratijo prijetne zavesti, da je Pionirska knjižnica predvsem »njihova« knjižnica.
Oddelek za mladino do 14. leta je odprt vsak dan od 11. do 19.30. Ob sobotah od 8. do 13. ure.
Oddelek za mladino od 14. leta naprej pa je odprt vsak dan od 8. do 19.30 ure. Ob sobotah od 8. do 13. ure.
Članarina je 5 din. Izposojnine ni.
Pionirska knjižnica
Sposobnostna slika kroničnega alkoholika v treznem stanju
Kratek odlomek iz sestavka psihologa S. Baloha v glasilu samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani:
Alkoholik je tudi v treznem stanju manj sposoben za dojemanje novega. Dobro se počuti pri repetitivnem delu. Na različne zahteve okolja reagira stereotipno in tako reakcije pogosto niso ustrezne. Zato vsaka sprememba na delovnem mestu ogroža njegovo varnost. Zaradi primarnih motenj za posameznika specifičnih intelektivnih sposobnosti (organiki), ta določene problematike ni sposoben razumeti, niti kot problema in še manj — posledic. Vsakdanje delovne in socialne probleme vidi tako z manj vidikov, pa jih zato rešuje po svoje; drugače in zelo težko se prilagodi mnenju drugih. Tako ni sposoben za delovna mesta, ki zahtevajo kreativnost v komuniciranju, čeprav zna biti tudi prav zabaven.
Kroničnega alkoholika tudi v treznem sanju spremlja tremor, ki vpliva zlasti na fino motoriko. Prizadeta je zlasti lahkotnost in preciznost spretnosti prstov. Glede na normalno populacijo je tudi tempo pri tem upočasnjen. Kronični alkoholik ni sposoben za delovna mesta, ki ves delovni čas zahtevajo vsaj normalno spretnost prstov. Reakcij ki čas, tj. čas, ki traja od takrat, ko je naredil napako, do takrat, ko jo ustrezno popravi, je zelo podaljšan, in sicer toliko, da je glede na normalno populacijo že abnormalen, zato kronični alkoholik ni varen na delovnih mestih, ki zahtevajo, čeprav le občasno, hitro in pravilno reagiranje.
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko se reakcijski čas in spretnost prstov z zdravljenjem alkoholizma normalizirata, tj. ali alkoholizem prizadene spretnost samo ali le zniža storilnost.
PREJELI SMO:
Poznate Pionirsko knjižnico?
Starši ste danes najbrž vsi po vrsti prezaposleni. Zato boste gotovo z veseljem pozdravili kulturno ustanovo, ki vam pri vzgoji vaših otrok lahko zanesljivo priskoči na pomoč vsaj kar zadeva področje »mladina in knjiga«. Uvajanje mladine v svet knjig, zbujanje veselja do knjig, spodbujanje k branju, pestra in bogata knjižna zaloga, pomoč pri izbiranju starosti primernih leposlovnih in informativnih knjig itd., so samo nekatera od strokovnih prizadevanj PIONIRSKE KNJIŽNICE, ki deluje sredi Ljubljane, v Komenskega ulici 9. Pionirska knjižnica je edina javna splošnoizobraževalna knjižnica v Ljubljani, ki je namenjena izključno mladini. Svoje delo usmerja med predšolske otroke, med osemletkar j e in med mladostnike.
Predvsem predšolskim otrokom je na voljo PRAVLJIČNA SOBA. V njej si mali obiskovalci lahko ogledujejo pestro zalogo najlepših slikanic z vsega sveta v originalih. V Pravljični sobi so tudi Ure pravljic za otroke od 5. leta naprej, ki radi poslušajo pravljične zgodbe. Ure pravljic pripravljajo in vodijo za to delo posebej usposobljene knjižničarke.
Predšolskim otrokom in osemletk ar jem je po svoji
knjižni zalogi namenjen ODDELEK ZA MLADINO DO 14. LETA z izposojevalnico in čitalniškim prostorom. Otroci v predbralni starosti obiskujejo ta oddelek običajno v spremstvu staršev ali varuhov. Le-ti si knjige, ki si jih otrok želi pobliže spoznati, bodisi izposodjo domov, lahko pa jih malčku prebirajo že kar v knjižnici, v Mali čitalnici. V njej najdeta otrok in njegov varuh prijeten prostor in možnost za nemotene skupne »sprehode« po pisanih straneh dobrih mladinskih knjig. Osemletkarjem so v tem oddelku na voljo vse knjige za obvezno branje, za bralno značko in druga knjižna tekmovanja, obenem pa še bogat izbor drugih, starosti ustreznih leposlovnih in informativnih knjig ter revialni tisk za otroke.
ODDELEK ZA MLADINO OD 14. LETA si s svojo že zahtevnejšo knjižno zalogo prizadeva slediti in hkrati tudi zadostiti različnim interesom mladostnikov, kadar le-ti potrebujejo dobro leposlovno knjigo, zanimiva sodobna poljudno znanstvena dela, aktualno informacijo iz časnikov in revij ter drugo gradivo o najrazličnejših temah, ki zanimajo mladostnika v prostem času ali v zvezi z delom v šoli.
Vsi našteti oddelki so v stavbi Pionirske knjižnice razporejeni ta-
Pogovor v kuhinji vtisi iz potovanja po SZ
Ni še dolgo tega, ko so imeli tudi v naši tovarniški menzi — ali, če hočete — kuhinji, diskusijski sestanek. Zato amo se oglasili pri tovarišici Milojki, da bi natančneje poizvedeli, kaj so se pogovarjali in, kaj so predlagal v smislu varčevanja in stabilizacije.
Najprej sva se spogledali, kje bi bilo dobro začeti, ko pa je beseda stekla, so se teme kar same ponujale.
Tudi naše kuhinjsko osebje je na svojem diskusijskem sestanku obravnavalo porabo plastičnih kozarčkov za kavo in čaj. Tovarišice v kuhinji se nagibajo k mnenju, da bi ver j eno najuspešneje rešili ta problem, če bi začeli uporabljati nelomljive steklene kozarce, ki bi jih raznašalke tudi pobirale in odvažale pomiti.
Nadalje so na sestanku ugotavljali neracionalno porabo serviet pri malicah — obenem pa so sklenili, da bodo skušali porabo le teh zmanjševati z nenehnim opozarjanjem ljudi.
Tretja pomembna stvar, ki jo dostikrat zanemarjamo — v kuhinji pa se jezijo — je malomarno ravnanje s steklenicami sokov, kisle vode ... Ljudje steklenice(čke) odnašajo, puščajo kjerkoli, škoda pa je velika, saj so se cene stekleni embalaži tako zvišale, da stane npr. vsebina soka le nekaj par več kot njegova steklenička. Torej bo potrebno tudi pri steklenicah narediti red!
Zadnje čase je zopet opaziti malomarno ravnanje s kruhom, razpostavljenim v košaricah po mizah. Opaziti je celo na kruhu ugašene cigaretne ostanke! K temu najbrž komentar ni potreben.
Nazadnje pa nam je tovarišica Milojka povedala nekaj o tem, kako ni vedno za vse malicarje ene izmene — vseh vrst hrane (predvidene za tisti dan) na razpolago. Tisti, ki prihajajo nekoliko pozneje na malico se seveda razburjajo, ker zvečine »ta boljše« že zmanjka. Tovarišica Milojka pravi, da je eden od vzrokov sicer res — premajhna kapaciteta kuhinje, se pa skoraj redno dogaja tudi to, da nekateri odnašajo domov cela kosila. Zlasti so na »udaru« klobase in pohane piške.
Toliko o piškah in o problemih, ki so jih obravnavali na diskusijskem sestanku v jedilnici. Sicer so pa potekali diskusijski sestanki prejšnji mesec po vseh oddelkih in — v prihodnji številki bomo skušali strniti bistvene konstatacije in stabilizacijske predloge s teh sestankov — v enem članku.
B.Ž. J.
Ted Kosmač:
Kot vsako leto doslej, smo tudi letos absolventi Visoke šole za organizacijo dela v Kranju organizirali končni (absolventski) izlet, in sicer v Sovjetsko zvezo.
Iz letališča Brnik smo poleteli 23. oktobra ob 16. uri z letalom Tu-poljev in to 70 slušateljev študija ob delu. Kot prvo mesto, katerega smo si ogledali, je bil na vrsti Leningrad, kamor smo prispeli ob pol devetih zvečer, kajti v SZ je čas premaknjen za dve uri naprej. Nastanili so nas v hotelu Leningrad, iz katerega je lep razgled na del mesta, prav nasproti pa je zasidrana v reki Nevi križarka Aurora, iz katere je bil oddan prvi strel s topovi, znak za začetek velike oktobrske revolucije in napad na Zimski dvorec, sedež tedanje začasne vlade. Takoj naslednji dan smo začeli z zelo obsežnim programom.
Tako v Leningradu kot v Moskvi sta nam bili dodeljeni dve vodički, ki sta se res trudili in nam, kolikor je čas dopuščal, skušali čim več pokazati in povedati o zgodovinskih znamenitostih stare Rusije kot tudi o sedanjih znamenitostih in dosežkih SZ. Kot že rečeno, smo si v treh dneh bivanja v Leningradu ogledali res ogromno zgodovinskih znamenitosti. Med svetovno znane spadajo vsekakor Er-mitaž; muzej, eden naj večjih na svetu, katerega jedro je kolekcija Katarine II., za katero je bil tudi zgrajen. V njem se nahajajo zbirke slikarstva, kiparstva, antične umetnosti, oddelki za numizmatiko ... Samo zbirka slik obsega okoli 40.000 primerkov, imeti njimi tudi dela Rembrandta in drugih svetovno znanih umetnikov, Puškinov dvorec, v katerem je tudi lepo urejen muzej. Pri tem naj povem, da se marsikje poznajo še sledovi II. svetovne vojne, čeprav za svoje zna-
menitosti skrbijo in jih lepo obnavljajo. V Puškinovem dvorcu (nekdanje Carskoje selo) so se v II. svetovni vojni namreč bili zelo hudi boji.
Katedrala svetega Izaka. Tudi ta je preurejena v muzej. Notranjost je skoraj vsa v mozaikih in pozlačena. V njej sem se nehote spomnil na cerkev Sv. Marka v Benetkah.
Admiraliteta v Leningradu, osnovana v času 1703, ustanovitelj pa je bil Peter Veliki. Nahaja se ob reki Nevi, ki se izliva v Finski zaliv. Tu se nahaja tudi naj višja cerkev v Leningradu. Ta predel je spremenjen v prekrasen kulturni spomenik. Kot sedanjo znamenitost naj povem še to, da se ob zidu admi-ralitete celo leto (tudi pozimi) kopajo nekateri hrabri Leningrajčani.
Ogledali smo si tudi Leningrajsko univerzo in se seznanili z načinom študija v SZ. Univerza je res zelo (kot vse v Leningradu) širokih dimenzij in zelo lepa. Sezidana je v baročnem stilu.
Obiskali smo še Piskarevski spomenik, tj. ogromno pokopališče, kjer so pokopane žrtve I. in II. svetovne vojne. Leningrad (nekdanji Petrograd) je res lepo in veliko mesto, polno znamenitosti, kulturnih spomenikov ... Med n j mi naj omenim še znamenito Zadčejsko ulico, ki je bila zgrajena v stilu številk 22. Dolga je namreč 220 m, široka 22 m, na obeh straneh jo omejujeta stavbi, ki sta visoki natanko 22 m, na njo pa se razgledujejo okna, katerih višina je tudi 2,2 m.
Naj s skopim opisom nekaterih Leningrajskih znamenitosti končam.
Prihodnjič:
Moskva, splošni vtisi o SZ in povratek v Jugoslavijo.
Na fotografiji vam predstavljamo naš novi tiskarski stroj
Nekaj izhodišč in predlogov za oblikovanje programov SIS družbenih dejavnosti Ljubljane v letu 1976
SIS za vzgojo in izobraževanje
Izobraževalne skupnosti ljubljanskih občin so pripravile enotni osnutek programa razvoja za leto 1976 v posameznih občinah.
V	skupnem poročilu o izvajanju programa za leto 1975, so skupnosti za izobraževanje po ljubljanskih občinah in mestne izobraževalne skupnosti — obravnavali devetmesečno realizacijo planov, iz katerih povzemamo le nekaj važnejših podatkov iz izobraževalne skupnosti občino šiška:
—• na celodnevno delo je prešlo v tem letu 15 oddelkov osnovne šole Stane Kosec,
—• na novo vključenih otrok v VVZ je bilo letos 492 (v medobčinskem merilu je ostalo letos brez varstva za 20% več otrok kot v letu 1974!).
Številčni podatki o devetmesečni realizaciji finančnih načrtov za leto 1975:
dohodki
—	skupno planirani dohodki
92.669.000	din, doseženi dohodki (do 30. 9. 1975) — 64.314.505,05 din, realizacija je bila 69,40%.
izdatki
—	plan izdatkov za 1975 je bil
92.669.000	din, realizacija do 30. 9. 1975 pa je bila 63.440.771,80 din. To so bili le glavni podatki iz poročila o izvajanju programa izobraževalne skupnosti občine.
Program za leto 1976 oz. izhodišča in predlogi zanj predvidevajo povečanje števila šolskih otrok v občini šiška na 8332, število rednih oddelkov na 293, število učencev v podaljšanem bivanju naj bi bilo 1435 — in število oddelkov v podaljšanem bivanju — 64. število otrok vključenih v skrajšano obliko »malo šole« naj bi bilo v šiški 828, medtem ko naj bi bilo oddelkov »malo šole« — 39. VVZ naj bi imeli 25 oddelkov za dojenčke (ca. 333 dojenčkov), 114 oddelkov za predšolske otroke (ca. 2603 otroci) in 4 oddelke za osnovnošolske otroke s približno 95 do 100 otroki. Tako naj bi bilo v VVZ vključenih skupno 3031 otrok.
V	glasbeno dejavnost naj bi se vključilo, ali nadaljevalo — 707 otrok. Plan za izobraževanje zajema tudi pridobivanje osnovnošolske izobrazbe ob delu pri DU Boris Kidrič in DPU. Posebno osnov-
no šolo naj bi na novo obiskovalo ca. 66 otrok iz vseh ljubljanskih občin. Za uresničevanje osnovnošolskega programa skrbe tudi posebne svetovalne službe, kot so: knjižničarska, pedagoška, psihološka in socialna. Tudi v letu 1976 je predvideno v občini šiška za delo na teh mestih 18 strokovnjakov. Poleg tega bo treba dalje skrbeti tudi za učence — vozače, za izpopolnjevanje dopolnilnega izobraževanja zaposlenih prosvetnih delavcev, za kadrovske štipendije za pedagoške poklice...
V prihodnjem letu bo treba uresničiti samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na področju izobraževanja, treba bo pričeti z reševanjem pereče stanovanjske problematike delavcev na tem področju. Pomemben korak pri nadaljnjem razvijanju kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela bo sistematsko postopno prehajanje na celodnevno delo osnovnih šol. V občini šiška naj bi s takim delom začeli OŠ Pirniče in OŠ A. Kebeta.
Osebni dohodki delavcev v šolstvu naj bi se v prihodnjem letu valorizirali na podlagi realnih podatkov o povečanju družbenega proizvoda v SR Sloveniji (predviden 30 % porast sredstev za materialne izdatke). Za dejavnost iz obveznega programa, ki izhaja iz zakonov in izvršilnih predpisov naj bi bilo na voljo 96.370.886 din.
Skupnost otroškega varstva
ljubljanskih občin
Z organiziranjem SIS otroškega varstva v decembru 1974 v ljubljanskih občinah ter organiziranjem mestne skupnosti za OV, se je samoupravni položaj občanov in delovnih ljudi na tem interesnem področju družbene skrbi varstva in vzgoje otrok — bistveno okrepil. V sprejetem programu za leto 1975 jo bilo določeno, da bomo zagotovili 2000 novih mest v VVZ, tako bi bilo v družbenem varstvu 12.140 otrok, kar bi bilo 50 % od celotnega števila ljubljanskih otrok v starosti od 0—6 let. V devetmesečni realizaciji dogovorjenega programa za leto 1975 je dogovor uresničen 43,3.%. V devetih mesecih letošnjega leta se je kapaciteta v VVZ povečala za 866 otrok, kar bo skupno s prejšnjim številom in z manjšimi spremembami predstavljalo sliko kapacitete VVZ ljubljanske regije, dokler ne bodo v ta na-
men zgrajeni novi objekti iz programa samoprispevkov za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Na izredno kritično stanje potreb kaže podatek, da so v letošnjem letu starši zaprosili za sprejem v VVZ za 6910 otrok, ugodno pa je bilo rešenih le 2178 prošenj. V šiški je 7591 otrok od 0—7 let, od tega je vključenih v VVZ 2874 otrok, kar je 57,5% od skupnega števila otrok. Kljub izrednim naporom upravnega odbora sklada pri TIS za gradnjo šol in VVZ za uresničitev programa izgradnje novih kapacitet (590 mest), se naloga ni časovno uresničevala, ker so nastale nove in nove vrzeli, ki povečujejo časovne odmike dogovorjene izgradnje VVZ (podražitve, počasna izbira mikrolokacije in pridobitve lokacijske dokumentacije z vsemi spremljajočimi dovoljenji, odlok zveznih organov o obveznem 50 % pologu od celotne investicijske vrednosti itd.).
Organi samoupravnih interesnih skupnosti OV so skupaj s samoupravnimi organi VVZ zagotovili, da se v Ljubljani uporablja enotna lestvica za obračun stroškov cene z izhodiščem, da se mora v Ljubljani zagotoviti enotna merila in osnove za vse otroke.
Po skupnem družbenem dogovoru za leto 1975 bodo vse skupnosti otroškega varstva ljubljanskih občin razpolagale s 33.279.000 din. Poleg teh virov se v skupnostih združujejo sredstva, zbrana od prispevkov izplačanih pokojnin in invalidnin po stopnji 0,40. Iz tega vira predvideni dohodek znaša 4.047.660 din; v mestni skupnosti OV je združenih 76 % od planiranih dohodkov. Tako visoka solidarnostna udeležba združenih sredstev je bila nujna zaradi obveznosti do sofinanciranja objektov, ki se gradijo po programu iz samoprispevka (podražitve-).
Mestna skupnost je za sofinan-siranje gradnje osnovnih šol in VVZ določila 21.112.000 din, od tega je že poravnane obveznosti v višini 15.000.000 din.
Za občino šiška je bilo planiranih dohodkov za 8.914.096 din, doseženega dohodka do 30. 9. 1975 pa 6.858.722 din, kar je v odstotkih 76,9 %.
Izdatki OV občine šiška so bili planirani za leto 1975 v višini 2.146.104 din, realizacija v letošnjih deveth mesecih pa je bila 1.200.000 din
Izhodišča plana za leto 1976 obsegajo zlasti tiste naloge, ki so opredeljene s srednjeročnim načrtom razvoja otroškega varstva od 1976 do 1980. Naj večja skrb bo posvečena pridobivanju novih delovnih mest, saj bo prav s tern uresničen skupni interes občanov in delovnih ljudi, ki združujejo sredstva.
Največ sredstev bo prihajalo v sklad samoprispevka, iz katerega bo po programu za leto 1976 zgrajenih (predvidoma) 10 vzgojno-var-stvenih objektov — dozidav.
Občinske skupnosti otroškega varstva bodo zagotovile del sredstev za novogradnje v občinah in TOZD ter bodo z njihovo pomočjo zgradile dodatne prostore za otvoritve novih vzgojnovarstvenih zavodov. Za ta namen je v programu predvidenih 5.434.000 din sredstev.
Pri obstoječih vzgojno-varstvenih objektih obstoje možnosti, da se z manjšimi adaptacijami pripravijo prostori, ki bi ustrezali namenom otroškega varstva. V ta namen je predvidenih 3.458.000 din
Tako se bo stekal denar za otroško varstvo iz sredstev skupnosti OV, samoprispevka, s soudeležbo občinskih skupščin izobraževalnih skupnosti in TOZD — iz teh sredstev je poleg ostalih objektov oz. gradenj predvideno naslednje število na področju občine šiška (ki nas še posebno zanima):
9 VVZ, 10 oddelkov za dojenčke, 48 oddelkov za predšolske otroke — kar je skupaj 58 oddelkov!
V	tem predlogu programa je predvidena tudi vsota 1500.000 din za ureditev varstvenim zavodom prepotrebnih — zelenih površin, ki o njih nenehno ugotavljamo, da jih je premalo. Nekaj denarja (4.940.000 din) je predvidenega tudi za t.i. »družinsko varstvo« otrok, ki niso bili iz kakršnega koli razloga sprejeti v VVZ (tudi iz zdravstvenih razlogov).
V	prihodnjem letu si obetamo bolj razvito dejavnost za otroke, ki niso vključeni v VVZ redno. Tudi tem otrokom bo treba nuditi vsaj del vzgojnega programa v potujočih vrtcih in že obstoječih VVZ.
Tudi t.i. »dnevno letovanje« otrok ali bolje — dnevni izleti v naravo so ena od oblik, ki se mora še razviti. Zaradi letnih dopustov je pomanjkanje vzgojno-varstvenega kadra prejšnja leta postavljalo vprašanje dodatnega financiranja, kar smo v tem osnutku predvideli z določeno vsoto iz proračuna (915.000 din).
V	zvezi s kadrovanjem v VVZ so za laični kader predvidena predavanja in seminarji.
Za strokovno službo in delo samoupravnih organov sta od vseh programiranih sredstev predvidena le 2 %.
Občinske skupnosti za otroško varstvo bodo v mestni skupnosti združevale le toliko sredstev, kolikor jih bo potrebno za reševanje nalog, pomembnih za vso Ljubljano.
SIS za socialno skrbstvo
Skupnost socialnega skrbstva je bila konstituirana v Ljubljani 26. februarja 1975. Do konstituiranja mestne skupnosti se ti problemi niso reševali na mestni ravni, razen v kolikor so se samoiniciativno sestajali direktorji centrov za socialno delo.
Ker na mestni ravni do konstituiranja SIS za socialno skrbstvo ni bilo službe, ki bi delala strokovno za dejavnost socialnega skrbstva, je bilo potrebno iskati vso pomoč pri občinskih skupnostih socialnega skrbstva in centrih za socialno delo.
Kljub težkim problemom in različnim situacijam v občinah smo dosegli, da iščemo skupne rešitve za Ljubljano in, da so prizadevanja vseh usmerjena k temu, da bi se približali vsi SIS za socialno skrbstvo k skupnim startnim osnovam pri dodeljevanju vseh vrst socialnih pomoči in, da je na področju Ljubljane nujno treba delo usklajevati, se dogovarjati in da ni mogoče, da bi vodili — vsak svojo politiko.
Tudi glede računovodske in strokovne službe smo dosegli soglasje, da je potrebna skupna služba za Ljubljano.
V letošnjem letu je na področju financiranja dejavnosti socialnega skrbstva dovoljena za 23,3 % večja poraba. Predpisana stopnja ne pokriva dovoljene porabe zato nastaja razlika za 4,235 din, ki je pa letošnje leto zagotovljena v proračunu mesta Ljubljane.
S spremenjenim načinom financiranja so se ljubljanske občine znašle v različnem položaju in nimajo vse dovolj sredstev niti za redno dejavnost.
Od 1. 1. do 30. 9. 1975 je finančno stanje za SIS socialnega skrbstva v občini šiška naslednje: plan za leto 1975 je predvideval 13.578 din, realizacija v devetih mesecih je 8.980 din, kar pomeni 66,1 % od predvidene vsote.
Socialno skrbstvo ljubljanske regije se je znašlo v neugodnem finančnem stanju in ugotovljeno je bilo, da se je znašlo pred dejstvom, da pokriva dejavnosti, ki niso bile planirane v letošnjem letu in, da posamezna področja niso razmejena in so bila dana le socialnemu skrbstvu, kot npr.: financiranje demonstracijskega eksp. centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine v Ljubljani, financiranje raznih humanitarnih društev in organizacij, financiranje delovanja občinskih in republiških skupnosti socialnega skrbstva, pokritje dajatev, ki nastajajo s povečanjem števila prebivalstva.
Glavni okviri osnutka programa SIS za socialno skrbstvo Ljubljane in ljubljanskih občin za leto 1976 izhajajo iz potreb, ki so ocenjene v srednjeročnih programih razvoja socialnega skrbstva občinskih skup-
nosti. Na tej osnovi se pripravlja tudi srednjeročni program socialnega skrbstva za mesto Ljubljana. Glavne naloge na tem področju bodo: delo z otroki in družinami, ki imajo neurejeno družinsko življenje (v tem okviru bo treba ožje obravnavati področja: otroci in mladostniki v rejniških družinah, otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih, otroci v zavodih za rehabilitacijo, nezakonska rojstva, razvezani zakonci, mladoletni storivci kaznivih dejanj, posvojitve, problemi otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, področje mladoletnih oseb pod skrbništvom...). Na področju varstva odraslih gre predvsem za strokovno izvajanje polnoči tistim osebam, ki niso sposobne skrbeti zase, za zavodsko skrbstvo, dodeljevanje pomoči (denarnih), vključevanje v tuje družine (rejništvo odraslih) ...
Doslej ni bilo na mestnem nivoju posebne službe socialnega skrbstva, pravtako pa tudi ni bilo posebne koordinacije teh služb med občinami.
SIS za zaposlovanje
Preden navedemo nekaj osnovnih smernic za delovanje te samoupravne interesne skupnosti, naj v kratkem povzamemo nekaj podatkov iz finančnega poročila o delovanju SIS za izobraževanje v devetih letošnjih mesecih.
Dohodek po prispevku za zaposlovanje ni dosegel konec septembra sorazmernega odstotka planiranega zneska:	realizacija znaša
70 % Pri znesku 16,667.329 din. Drugi dohodki so zelo nizki in v celotnem znesku pomenijo le 0,8 % skupno planiranega dohodka.
Poraba sredstev na področju zaposlovanja se giblje pod načrtovanim 75-odstotnim zneskom.
V	osnutku dela in plana za delo te samoupravne interesne skupnosti za leto 1976 je razvideti, da je glavna in poglavitna naloga v prihodnjem letu — izhajanje iz delegatskega sistema, njegova graditev in izpopolnjevanje.
Ljubljana bo v letu 1976 — kot v prvem letu srednjeročnega planskega obdobja — usmerjena v take oblike zaposlovanja, ki bodo omogočale čimvečjo usklajenost med človeškimi potrebami in planiranimi cilji razvoja našega gospodarstva in družbe. V nadaljnje uspešno uresničevanje tega cilja pa se bodo morali zavzeto vključevati vsi nosilci nadaljnjega razvoja — tako družbeno-politični kot gospodarski.
V	program so vključene naloge s področij — analize dela, naloge pri posredovanju zaposlitev in strokovnem izobraževanju, naloge poklicnega usmerjanja, socialne zaščite ter naloge v zvezi z oblikovanjem skupnosti in njene strokovne službe. Finančni načrt predvideva za vse te dejavnosti 34,800.000 din. Prispevna stopnja za to SIS pa naj bi se v letu 1976 povečala za 0,20 %.
SIS za zdravstvo
Tudi tu si najprej oglejmo nekaj splošnih ugotovitev o poslovanju regionalne zdravstvene skupnosti v prvih devetih mesecih tega leta.
Da bi gibanje sredstev skupne porabe že med letom uskladili z usmeritvijo republiške resolucije in družbenega dogovora je Izvršni svet skupščine SR Slovenije predlagal, da služba družbenega knjigovodstva od 1. julija 1975 dalje usmerja dohodke samoupravnih interesnih skupnosti in družbenega sektorja, ki združujejo sredstva iz bruto osebnih dohodkov in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela, ki se plačujejo od osnove bruto osebnih dohodkov, na funkcionalne račune samoupravnih interesnih skupnosti le do višine planiranih odstotkov letnega plana dohodkov posamezne samoupravne interesne skupnosti iz družbenega sektorja. Za devet mesecev znaša odstotek planiranih letnih dohodkov 70,6. Realizirani prispevki, ki v posameznem obdobju presegajo odstotke planiranih letnih dohodkov iz družbenega sektorja, se imobili-zirajo.
Izvršni svet je tudi predlagal, da samoupravne interesne skupnosti ukrepajo in dopolnijo svoje dogovore ter znižajo prispevne stopnje, če bi bil dotok večji od planiranega.
V devetmesečnem poslovanju Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana ugotavljamo:
—	da je poraslo število zavarovancev za 4,35 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, kar je več kot je bilo planirano,
—	da rastejo tudi dohodki od prispevkov nad predvidenimi, kar se odraža v imobiliziranih sredstvih,
—	da so bile zdravstvenim organizacijam predlagane v podpis pogodbe za 1975. leto, ki poleg cen urejajo tudi obseg programa zdravstvenega varstva za 1975. leto, vendar le-te niso v celoti podpisane,
—	da se izdatki za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja gibljejo še v predvidenih okvirih, razen izdatkov za zdravila in nadomestila osebnega dohodka, kjer se nakazujejo preseganja,
—	dotok dodatnih sredstev znotraj okvirov družbenega dogovora za investicijske naložbe je manjši od pričakovanega.
Sedaj pa še najosnovnejši podatki o izdatkih in dohodkih.
Skupni izdatki regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljane znašajo za letošnjih 8 mesecev 842, 791.964 din, kar je glede na finančni načrt za leto 1975 71,2%.
Dohodki v obdobju 8 mesecev t.l. so doseženi v višini 1.186.596.799 din, kar je 71,4% od letnega finančnega plana in 28,6 % več od enakega obdobja v letu 1974.
Iz osnutka programa zdravstvenega varstva zdravstvene skupno-
sti Ljubljana za leto 1976 povzemamo izhodišča in okvire:
Družbeni interes na področju zdravstvenega varstva, iz katerega izhaja pogram za leto 1976 in ga je potrebno uresničevati, je podan zlasti:
—	v zagotovitvi ravni zdravstvenega varstva iz 1975. leta,
—	v izpopolnjevanju zdravstvene dejavnosti zaradi postopnega izenačevanja pogojev izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva med območji posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti — v okvirih regijske solidarnosti in rizično-sti, kakor je to zapisano v ustanovitvenih aktih interesnih zdravstvenih skupnosti, ki svoje interese združujejo v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana,
—	v uresničevanju družbeno dogovorjenih in verificiranih prioritet, vključujoč potrebo po boljši organizaciji, predvsem pa večji funkcionalni povezanosti med posameznimi oblikami zdravstvenega varstva.
Program zdravstvenega varstva
—	tako za regijo kakor za občino
—	_ mora vsebovati in v delovnih načrtih zdravstvenih delovnih organizacij odražati družbeno ugotovljene in dogovorjene stabilizacijske ukrepe na področju skupne porabe, in sicer predvsem z gledišča načrtnih in kar najbolj uspešnih ukrepov za odpravo anomalij, in siceršnjih neskladij, kot se kažejo v dosedanjem fizičnem obsegu zdravstvenega varstva oziroma v strukturi zdravstvenih storitev.
Osnutek programa še nadalje specializira naloge s področij: bolnišničnega in specialističnega zdravstvenega varstva, lekarniške dejavnosti, govori o prioritetnih nalogah zdravstvenega varstva za 1976. leto, ter o izpopolnjevanju in dogovarjanju zdravstvene mreže.
V okviru ljubljanske regije naj bi se gibali skupni dohodki SIS za zdravstvo za leto 1976 v okvirih 2.101.186 din, izdatki pa v enaki višini.
SIS za kulturo
Iz obsežnega poročila o delu SIS za kulturo ljubljanskih občin in plani občinskih kulturnih skupnosti. Iz tega konteksta povzemamo plan dela kulturne skupnosti občine šiška — za leto 1976, ki je za nas posebno pomemben.
Na območju občine Ljubljana-Ši-ška delujejo: Muzej ljudske revolucije Slovenije, Muzej izvenevropskih kultur v gradu Goričane, Knjižnica šiška s svojimi podružnicami: Šentvid, Vodice, Medvode in Dravlje ter Lutkovno gledališče Jože Pengov v Dravljah. Poleg tega pa vrsta kulturno umetniških društev in skupin: Pihalni orkester Litostroj, Pihalni orkester Medvode, Pevski zbor Zveze borcev Karol Pahor, KUD Oton Župančič v Sori, kulturna sekcija Osnovne organizacije sindikata Avtomontaže in pevski zbor in instumentalni ansambel, Moški pevski zbor upokojencev Šentvid, Pevski zbor Viator, Folklorna skupina Emona, DPD Svoboda Medvo-
de, KUD Tacen, Skaručna, KUD Vodice, DUD Gatneljne, OOZSM Bukovica Šenkov turn, KUD Pirniče, Godba Vodice, Pevski zbor Staneži-če, Pevski zbor Bombažne tkalnice Vižmarje, Zveza kulturno prosvetnih organizacij združuje ljubljanske kulturno umetniške skupine in društva, jim nudi strokovno pomoč pri delu in je nosilec kulturne akcije na področju občine. Vrsto kulturnih prireditev organizira tudi Zveza socialistične mladine občine Ljubljana-šiška.
S sprejemom aneksa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti so se delegati v letu 1975 odločili, da med drugim na ravni mesta skrbe za naslednje dejavnosti:	Muzej
ljudske revolucije Slovenije, Muzej neevropskih kultur Goričane, Knjižnica šiška in Lutkovno gledališče Jože Pengov.
Knjižnica šiška kot delo enotne ljubljanske knjižnične mreže potrebuje za širjenje svoje dejavnosti večje prostorske možnosti, zlasti čitalnico, mladinske oddelke in izposoj evališča v odročnejših krajih, poleg tega pa seveda nujno kadrovsko okrepitev ob ustreznem večanju knjižnega sklada. To je v občini Ljubljana-šiška, kjer se razvija vrsta novih stanovanjskih naselij dokaj obsežna naloga, ki vključuje tudi širjenje kroga bralcev in posodabljanje delovanja knjižnice.
Kulturno umetniška društva in skupine morajo nastajati v sleherni krajevni skupnosti, večji delovni organizaciji in med mladino, za kar bo skrbela zlasti zveza kulturno prosvetnih organizacij v povezavi z družbeno političnimi organizacijami in ostalimi dejavniki kulturnega življenja.
Med pomembne naloge v letu 1976 spada zlasti razvijanje kulturnih dejavnosti v novih soseskah in krajevnih skupnostih, pri čemer ne gre pozabiti tudi na ustrezne družbene in kulturne prostore. V letu 1976 bomo realizirali predlog likovnih umetnikov, ki sicer delujejo organizirano kot sekcija, da se ustanovi »odbor za likovne dejavnosti« pri občinski kulturni skupnosti Ljubljana-šiška. Analogno temu programiramo ustanavljanje strokovnih odborov za vse vrste kulturnih dejavnosti. Doseči bi morali, da bi se del prispevka, ki je namenjen za kulturo in sicer občinsko, povečal od dosedanjega, ker bo edino tako mogoče uresničiti razvojne težnje ljubiteljskih kulturno umetniških skupin in poklicnih ustanov in ne samo obstoj. (Sanacija dotrajanih prostorov, adaptacija še uporabnih prostorov, obnovitev opreme, skrb za tekoče vzdrževanje, itd.). Z zvišanjem prispevka bo moč uresničiti tudi nove pobude, kar pri dosedanjem stanju ni mogoče.
Pričela bo akcijo za sporazumevanje s skupnostmi samoupravnih interesnih skupnosti ljubljanskih občin za ureditev Vodnikove hiše v šiški.
Občinska kulturna skupnost Ljubljana-šiška bo na osnovi principa vzajemnosti in funkcionalnega dopolnjevanja združevala tudi sredstva za skupni kulturni program v okviru ljubljanske kulturne skupnosti, pa tudi za program skupnih republiških nalog, katerega nosilec je kulturna skupnost Slovenije.
Več pozornosti je treba posvetiti mladim kulturnim delavcem po šolah. Le-tu bi morali obvezno ustanoviti šolska kulturna društva, ki naj bi bila nosilec celotne kulturne dejavnosti na šoli in v okolju, v katerem deluje.
Na vsak način je treba zagotoviti sredstva za amortizacijo osnovnih sredstev, saj društva nimajo denarja za razne instrumente, uniforme, kulise, notni material in podobno. Tako je našim organizacijam onemogočena izvedba enostavne reprodukcije, da o razširjeni reprodukciji sploh ne govorimo.
Vprašanje investicij in obnova prostorov tudi ni rešena in marsikje se dela velika škoda na objektih, ki pa bi se z manjšimi zneski lahko odpravila s primernimi adaptacijami in dozidavami in na ta način bi se pridobili novi prostori za delo.
V	regijskem merilu gre za nekaj prioritetnih nalog, ki jih je nujno treba vključiti v plan za leto 1976: financiranje elektroinstalacij za Opero SNG, dva obroka za novo kupljene galerijske prostore v sklopu modeme galerije, financiranje novih prostorov za lutkovno gledališče... nato še 7 večjih vzdrževalnih investicij (muzeji ...) ter investiciji za obnovo kulturnih domov v KS in nakup rekvizitov za dejavnosti kultumo-umetniških ustanov.
V	osnutek plana ljubljanske kulturne skupnosti so načrtovani še: štipendiranje, mestna organizacija kultumo-prosvetnih organizacij ter informiranje in propaganda. Potrebna sredstva za uresničitev predvidenega programa ljubljanske in občinskih kulturnih skupnosti znaša
162.422.000	din, kar je za 59,7% več od lanskega finančnega načrta!
SIS za telesno kulturo
V poročilu o devetmesečnem delu v tem letu zasledimo pospešeno telesno-kulturno dejavnost, iz programa za leto 1976 pa navajamo plan nujnih investicij na področju občine šiška:
1.	Izgradnja asfaltnih ploščadi v krajevnih skupnostih 1,800.000 din
2.	Dokončanje objekta ob smučarskih skakalnicah v Mostecu
360.000	din
3.	Dograditev športnega centra ŽŠD Ljubljana 1,000.000 din
4.	Dograditev športnega centra DTK Ilirije 1,000.000 din
5.	Investicijsko vzdrževalna dela
388.000	din
Skupaj 4,548.000 din.
TUDI SINDIKAT — LETNA KONFERENCA
Tudi OOZS »Dekorativna« je imela v soboto, 15. novembra, svojo redno letno konferenco. Pregled dela v latoš-njem letu je dal osnovo za smernice dela v letu 1976.
Letos se tudi OOS preformira v osnovne organizacije po TOZD in upati je, da bo taka organizacija pospešila in popestrila delo sindikata »D«.
<JCtizem kcakem pci to&acni:
Mrzlično pregledovanje in izbiranje vzorcev pred mednarodnim sejmom pohištva v Beogradu
\AA/,^W'vVWWWWVyVVWyWWW^vA^>AA/WWWWVWWVWVWW AAAA/V
ALI VESTE?
Tale portal z znamenitimi levi ob strani, je ponesel slavo svojega mesta daleč v svet.
Za katero
mesto
gre?
(Odg. v prih. št.)
»Dekorativna« glasilo delovne skupnosti Dekorativna Ljubljana. Odgovorni urednik Vladimir Kočevar. — Tisk: Tiskarna Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju Ur. 1. SRS (121-1/72) oproščeni davka na promet.