dal polovico teksta, ki ga ima v originalu župan, ("leprav je Županovo Micko vseskozi preganjal dež, je s peto predstavo dne 19. avgusta zaključila fiPP 1964. V četrtek, 1.3. avgusta, je bil na istem prizorišču rečer domačih ansamblov in doma čijske lirike Cvetka Golarja. Sodelovali so štirje ansambli: Vokalni sekstet bratov Ple- ško s Triom Igorja Jamnika, Trio Bardorfer z vokalnim kvartetom Zvonček, Škofjeloški študentski oktet in Fantje s Praprotnega. Sodelovala sta vezalca in recitatorja Sonja Pe- statorjeva in Peter Ovsec. Program je bil zelo obsežen (.36 točk) ter je vzbudil veliko zanimanje "in priznanje publike. Zadnja premiera, dne 16. avgusta — pred stava Naš Shakespeare, je odkrila novo pri vlačno prizorišče za klasična dela na Cankar jevem trgu. Odlomke iz Shakespearovih del Sen kresne noči, Romeo in Julija, Othclo in Hamlet je režiser in prireditelj Zdenko Furlan povezal v celoto in jim dodal vezalca v vlogi avtorja Shakespeara. Predstava je bila pri pravljena v počastitev 400-letnice Shakespea rovega rojstva. Zaradi mnogih objektivnih vzrokov (zavračanje vlog, pomanjkanje prosto rov za vaje, dopusti itd.), predstava ni mogla biti takšna, kot si jo je režiser zamislil, vendar nam je pokazala nekaj lepih amaterskili igral skih stvaritev in iz-redno lepo ter funkcionalno sceno inž. arh. Viktorja Molke. Pri predstavi so prvič sodelovali tudi igralci iz Selške doline (Železniki, Bukovica) in so tako prireditve za jele igralce cele občine. Škofjeloške poletne prireditve 1964 je sko raj v celoti spremljala kritika Dela, Ljubljan skega dnevnika in Glasa. S priznanjem je spre jela prvi dve premieri, medtem ko je zadnjo odklonila, vendar ni znala v njej poiskati tudi njenih pozitivnih vrednot. Po vsem tem lahko ugotovimo, da so SPP 1964 uspele v osnovnem konceptu, moralno in finančno. Prvotno pred videni inkaso od vstopnine je bil presežen in je znašal 2,640.000 din; če k temu dodamo še dotacijo Skupščine občine Šk. Loka 1.300.000 dinarjev in dohodek od gledališkega Usta 800.000 dinarjev, znesejo vsi dohodki skupaj 4,740.000 dinarjev, ki bodo po dosedanjih pretividevanjih v glavnem krili vse izdatke. V izdatke pa so vštete tudi velike nabave, ki bodo materialna osnova za naslednja leta. Te so: dve kompletni sceni z vsem lesom, 500 stolov, plakati in odkup osnutka za plakat, električni kabel itd. Na osnovi dosedanjih izkušenj pa moramo ugotoviti še tole. Program naslednjih pri reditev mora biti znan že jeseni za prihodnjo sezono; za študij je najprimernejši čas pozimi, tako se lahko delo pred premiero le še adaptira in utrdi: v prihodnjem odboru mora biti dober vodja tehničnih del oziroma gospodar, ki bo skrbel za ves inventar in imel nad njim točno evidenco; v prihodnji odbor naj bi bili imenovani le tisti, ki se delu ne bodo odrekli, tako da bodo vse naloge primerno razporejene in da delo ne ho trpelo zaradi preobremenjenosti tistih, ki so voljni delali. Janko Krek OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI Konec avgusta 1964 je preteklo 25 let od ustanovitve muzeja v Škofji Loki. Zato je Muzejsko društvo v Škofji Loki, iniciator, organizator, ustanovitelj, dolgoletni upravljalec in družbeno odgovorni skrbnik škofjeloškega muzeja, povezalo svoj redni občni zbor prav s praznovanjem lega jubileja. Po programu, ki je bil razposlan vsem članom Muzejskega dru štva in večjemu številu gostov, sta bili z obč nim zborom Muzejskega društva prireditvi, in sicer muzejski večer in strokovno posvetovanje Društva muzealcev SR Slovenije. Prva prireditev v okviru praznovanju 25- letnice Loškega muzeja je bil muzejski večer, ki ga je priredilo Muzejsko društvo v soboto, dne 17. oktobra 1964 zvečer ob 20. uri v dvo rani DPD Svoboda na Spodnjem trgu. Nabito polno dvorano poslušalcev je v imenu Muzej skega društva pozdravil njegov tajnik Branko Berčič ter razložil namen in vsebino muzej skega večera. Za uvod je pevski kvintet »Fant je s Praprotna« zapel nekaj domačih narodnih pesmi. Sledilo je predavanje dr. Pavleta Blaz- nika in Franceta Planine Loka nekdaj in sedaj, v katerem sta ob številnih barvnih dia pozitivih (okrog 160) govorila o škofjeloški pokrajinski podobi, o zgodovini mesta, o škof- 220 jeloških kulturnih spomenikih ter o pogledih muzejskih delavcev na urbanistično in turi stično problematiko mesta. V istem prostoru je bil v nedeljo, dne 18. oktobra 1964 ob 9. uri dopoldne občni zbor Muzejskega društva. Predsednik društva dr. Pavle Blaznik je uvodoma pozdravil zbrane društvene člane in ugledne goste, med njimi generalnega tajnika Slovenske akademije zna nosti in umetnosti dr. Milka Kosa, predstav nika Zgodovinskega društva za Slovenijo dr. Frana Zwittra in podpredsednika Društva muzealcev SR Slovenije Marijana Vidmarja, ter obudil spomin na umrle dolgoletne in za služne škofjeloške muzejske delavce O. Bur- dycha, L. Finžgarja, Iv. Hafnerja in G. Kank- Ija. Po sprejetju dnevnega reda se je začel odvijati delovni del občnega zbora, v katerem so navzoči poslušali in obravnavah poročila o delovanju društva \' zadnjem poslovnem ob dobju. Poročilo predsednika {Poroča dr. Pavle Blaznik) Današnji občni zbor Muzejskega društva spada v čas, ko proslavljamo srebrni jubilej loškega pokrajinskega muzeja. Zato menim, da ne bo odveč, če se v svojem poročilu ne omejim samo na razdobje, ki zajema čas od zadnjega občnega zbora, marveč da skušam pri kazati le z zelo kratkimi besedami delo Mu zejskega društva od njegovega nastanka dalje. Srebrni jubilej Muzejskega društva je šel povsem neopazno mimo naše javnosti. Letos je namreč preteklo že 28 let od njegove usta novitve. Ko so loški obrtniki leta 1936 pri redili obrtno-industrijsko razstavo, so naprosili prof. Franceta Planino, da jim zbere v raz stavne namene v posebnem prostoru stare obrt niške rekvizite. Prof. Planina je svojo nalogo tako uspešno opravil, da bi bilo zares škoda, razdreti s tolikšnim trudom nabrano razstav ljeno gradivo, med katerim so bili zlasti dra goceni cehovski predmeti. Tedaj se je poro dila pri nekaterih loških profesorjih-domačinih misel na ustanovitev muzeja, ki je bila za tiste čase kar drzna. Upoštevati je namreč treba, da je takrat vsa Slovenija znotraj državnih meja premogla samo osrednje muzeje v Ljub ljani, sicer pa le še tri muzeje in to v Mari boru, Celju in Ptuju, ki so potekali še iz avstrijskih časov. Na pobudo loških profesor- jev-domačinov je bilo tedaj ustanovljeno Mu zejsko društvo, ki naj prevzame skrb za uresni čitev zamisli. Odbor Muzejskega društva se je takoj z vso silo vrgel na zbiranje predmetov. Delo je bilo zelo uspešno. Že po treh letih smo zbrali toliko materiala, da smo napolnili štiri sobe. ki smo jih dobili na razpolago v drugem nadstropju starega rotovža. Muzej smo slo vesno odprU 27. avgusta 1939 — zadnjo ne deljo pred izbruhom druge svetovne vojne. Takratno delo v Muzejskem društvu se pa ni omejevalo samo na zbiranje muzealij. Da zainteresiramo za muzejska vprašanja čim širše kroge, smo uvedli pestre loške večere, kjer smo obravnavali muzejsko tematiko. Večeri so bili zelo dobro obiskani, Žal je prekinila tako vneto zastavljeno delo vojna, ki nas je že dobro poldrugo leto po od prtju muzeja raztepla na vse strani. Okupator je muzejske prostore uporabil v stanovanjske namene, muzeaUje pa zmetal v kapucinsko cerkev. Z okupacijo je bilo sicer nasilno prekinje no srečno začeto delo Muzejskega društva, vendar je bila muzejska misel tako globoko zasidrana, da najdemo odbornike na delu že prvi mesec po okupatorjevem otlhodu, saj je bilo treba nujno reševati številne naloge. Mo rali smo hiteti, da preiščemo razna podstrešja, ki so vsebovala zanimiv okupacijski material; posebno pozornost so odborniki posvečali gra divu, ki je bilo razmetano po raznih ustano vah; reševati je bilo treba dragocene predmete na podeželju. Nič manjša skrb pa ni bila posvečena vprašanju, kako čim hitreje napra viti muzealije dostopne javnosti. Ob polnem razumevanju ljudske oblasti je bil muzeju do deljen puštalski grad s 14 prostori. Že leta 1946 so bile zbirke toliko urejene, da smo — to pot torej drugič — odprli muzej. S tem je muzej stopil v drugo fazo razvoja. Pri društvu je pa šlo Se vedno za prvo fazo, pri kateri je značilno, da je vsa skrb za muzej slonela izključno na odbornikih. Muzej ni imel nobenih uslužbencev. Vse delo — od zbiranja in prevažanja predmetov preko njihovega ure janja do dežuranja, čiščenja predmetov in 221 prostorov, opravljanja administrativnih poslov itd. itd. je slonelo izključno na ramenih od bornikov, ki za to delo niso ne pričakovali ne dobili nobene nagrade. Edino, a nikakor ma lenkostno plačilo jim je bila zavest, da so z lastnimi silami ustanovili muzej, ki je vzbu jal čedalje večje zanimanje javnosti. Ta faza je začela doživljati določene spre membe šele leta 1948, ko je muzejsko delo že toliko naraslo, da je bilo treba nujno po iskati plačane uslužbence. Toda tudi odslej Muzejsko društvo ni stalo na strani. Ce je doslej vodilo in upravljalo muzej, je sedaj odboru društva še vedno pripadala naloga, da delo v muzeju usmerja. To nalogo je Muzejsko društvo opravljalo ne samo v drugi razvojni fazi muzeja, marveč tudi v tretji, ko se je ob izredni naklonjenosti ljudske oblasti loški mu zej preselil na loški grad, kjer se je mogel šele zares razmahniti. Ljudska oblast namreč zna pravilno vrednotiti muzej. V njem vidi živo vzgojno ustanovo, ki naj služi družbi kot središče splošnega izobraževanja, kjer je na zorno prikazano življenje loškega človeka od kmeta in bajtarja preko delavca do loškega meščana, tako v gospodarskem kot družbenem pogledu, skozi dolga stoletja do današnjih dni. Ne da bi se hotel zaustavljati pri podrob nem obravnavanju dela Muzejskega društva v zadnji poslovni dobi, naj se — upoštevajoč poročila, ki bodo sledila — dotaknem samo najvažnejših vprašanj, ki smo jim posvečali veliko pojornost. Tako naj omenim v zvezi z zbiranjem mu zejskih predmetov samo skansen kot najvaž nejšo pridobitev v zadnjih letih, ki naj pred stavlja tip loške kmečke domačije. Od zad njega občnega zbora smo načrtno priključili §koparjevi hiši še vrsto kmečkih gospodarskih objektov, tako mlin, pajitvo, čebelnjak, kozo lec, senik. S skansenom skušamo približati obiskovalcem dejavnost loškega agrarnega pre bivalstva, obenem pa reševati predmete, ki bi sicer utegnili na terenu prej ali slej propasti. Poudariti moram, da potekajo vsi predmeti z loškega ozemlja in da smo tudi ob tej pri- dobitv i ostali zvesti svojemu staremu načelu, da naj namreč loški muzej zbira samo pred mete, ki so zrasli na loških tleh. Delovanje Muzejskega društva že od vsega začetka ni bilo usmerjeno samo v zbiranje muzealij. Že v prvih društvenih pravilih je bila npr. skrb za spomeniško varstvo označena kot bistvena naloga društva. Tej nalogi je ostalo društvo zvesto vsa leta svojega delo vanja. V zadnjem času je reorganizacija spo- meniškovarstvene službe v Sloveniji imela do ločen odmev tudi v naših krogih. Na zadnjem občnem zboru sem poročal, da se ustanavlja v Loki poseben občinski zavod za spomeniško ^ varstvo. Poskus se .spričo kadrovskih težav ni obnesel. Zato se je občinska spomeniškovar- stvena služba v loški komuni vključila v med občinski zavod s sedežem v Ljubljani, s ka terim je Muzejsko društvo tesno povezano. Uslužbenec zavoda se pogosto udeležuje naših sej, kjer vzajemno rešujemo večkrat tudi dokaj kočljive spomeniške zadeve. Prav^ tako je Mu zejsko društvo lesno povezano s komisijo za urbanizem pri Občinski skupščini v Škofji Loki. V tej komisiji ima društvo svojega pred stavnika, ki skuša usklajevati spomeniškovar- stvene interese z urbanističnim preurejanjem loškega ozemlja. S posebnim veseljem poročam, da je šte vilo rlanstvtt v zadnjih dveh letih krepko na raslo. Saj smo dosegli število 400. Na porast članstva vplivajo predvsem ugodnosti, ki so jih člani deležni; članska izkaznica namreč daje prost vstop v muzejske zbirke in seveda na lep grajski vrt. Povezavo s članstvom pa sku šamo čim liolj utrditi še na razne druge na čine. Loški razgledi goto\o dobro služijo tudi temu namenu. Z zadoščanjem lahko poročam, da izdajamo ta zbornik leto za letom točno po načrtu. Doslej je izšlo deset letnikov, enajsti je v tiskarni in bo izšel v letošnjem decembru. Okrog Loških razgledov se je zbralo lepo šte vilo že kar stalnih vnetih raziskovalcev loškega ozemlja z najrazličnejših izhodišč. Čeprav se članki namenoma nanašajo na teritorialno omejeno ozemlje, vzI)ujajo mnogi med njimi, spričo svoje kvalitete živahno zanimanje tudi daleč izven loških meja; s povzetki v tujih jezikih hočemo približati Loške razglede tudi zunanjemu svetu. Povezavo s članstvom in zanimanje za loški muzej je mogoče poglobiti tudi s tako imeno- 222 vanimi loškimi večeri. Pri prvem večeru je predaval pred tedni tragično preminuli ravna telj iNarodne galerije v Ljubljani dr. KareJ Dobida o loškem rojaku slikarju Antonu Ažbetu. Večer je zelo dobro uspel. Včeraj smo priredili drugi takšen večer, ki je bil povezan s proslavo 23-letnice obstoja loškega muzeja. INa tem večeru sva predavala s prof. Planino o temi »Loka nekdaj in danes«. Obe predavanji so spremljali številni barvni dia pozitivi. Povezavo s članstvom skušamo še vnaprej utrjevali tudi s poučnimi muzejskimi izleti, ki jih zna tako spretno organizirati naš od bornik Lovro Planina. Lan.ski izlet nas je vodil na Dolenjsko, kjer smo si ogledali muzeje v Kočevju in v Metliki (Belokranjski muzej. Ganglov muzej). Letos nas je pot peljala v Prekmurje, kjer smo se med drugim ustavili v Polani ter si ogledali ondotno muzejsko zbirko. Ko primerjani sedanji položaj loškega mu zeja s tistimi skromnimi začetki v zadnjih letih pred vojno, moram priznati, da tedaj nihče niti v .sanjah ni mogel slutiti takega razmaha. Loški muzej je postal v letih svobode ena najpomembnejših prosvetnih ustanov na loških tleh, kar je nedvomno tudi izraz ma terialne in duhovne ravni družbe v loški po krajini. Zato se ni čuditi, da raste zanimanje zanj, kar najbolj izpričuje naraščajoči obisk domačega prebivalstva in tujih gostov. Oh koncu bi rad podčrtal samo dve misli: 1. Trajne uspehe more doseči le velika zavzetost in globoka ljubezen do stvari, kjer med sodelavci ni mesta za sebičnost. 2. Vse delo bi bilo jalovo, če ne hi bili deležni tako velikega razumevanja in naklo njenosti ljudske oblasti. Zato naj se oh tej priložnosti zahvalim vsem nesebičnim sodelavcem, ki jim ni bilo ža! ogromnega truda in cesto velikih samoprema- govanj. Prav tako pa velja zahvala vsem pred stavnikom ljudske oblasti od osvoboditve dalje. ki so čvrsto podpirali naša stremljenja in pri zadevanja ter s tem omogočili tak dvig loškega muzeja, da je deležen vsestranskega priznanja in pohvale. Želim samo, da bi pri tem ostalo tudi v prihodnje. Tajniško poročilo (Poroča Branko Berčic) ^ Na zadnjem občnem zboru Muzejskega društva 3. junija 1962 je bil izvoljen upravni odbor, ki se je na svoji prvi seji takole kon stituiral: predsednik dr. Pavle Blaznik, pod predsednik Stevo Šink, tajnik Branko Berčie, blagajnik Jože Krašovec, gospodar France Pla nina in odborniki Janez Eržen, Slavko Fojkar, Rado Jan, Svetko Kobal, Tone Mlakar, Janko Pintar, Tone V^arl, Milan Žakelj in Andrej Pavlovec kot ravnatelj Loškega muzeja. V nad zorni odbor so bili na občnem zboru izvoljeni Tine Kalan, l/ovro Planina in Ivo Plestcnjak. \ vsem poslovnem obdobju je odborniške vrste zapustil samo Svetko Kohal, ko se je zaradi službene premestitve začasno odselil iz Škofje Loke, vendar na izpraznjeno mesto ni bil nihče kooptiran. Upravni odbor Muzejskega društva se je v času med obema občnima zboroma, ki za jema 28 mesecev, sestal na 23 sejah, o katerih so bili redno vodeni zapisniki. Razen lega je hilo več sej raznih društvenih komisij, katerih predlogi in sklepi so bili redno obravnavani oziroma potrjeni na sejah upravnega odbora. Zaradi svojega specifičnega položaja in vloge, ki ju je vseskozi imel odbor Muzejskega dru štva pri delovanju Loškega muzeja, je bUo od navedenih 23 sej 15 takšnih, na katerih sta se hkrati sestala muz;ejski svet in društveni odbor (junij do avgusta 1962, september 1963 do septeml)er 1964). Ločeno sta se oba organa se stajala samo v času obstajanja škofjeloškega občinskega zavoda za spomeniško varstvo. \ en- dar je tudi v tem času društveni odl)or ne posredno sodeloval pri delu takratnega muzej skega oddelka, ker mu je svet zavoda poveril nalogo svojega družbenoupravnega pomočnika za zadeve muzeja v obliki muzejske komisije sveta zavoda. V tej funkciji se je muzejski odbor sestal na 8 sejah (september 1962 do julij 1963). Udeležba društvenih odbornikov na sejah je bila, razen redkih in večinoma opravičljivih izjem, vedno redna. \ si sklepi so bili pravnoveljavno sprejeti in sproti izvajani. Po svojih izbranih zastopnikih pa je društveni odbor sodelo\al tudi na vseh sejah sveta ob- 223 činskega zavoda za spomeniško varstvo (7 sej v času oktober 1962 do avgust 196.3). Na sejah so bila obravnavana naslednja najvažnejša vprašanja: program dela Muzej skega društva, delovni in finančni načrti mu zeja in spomeniškega varstva, 7-letni plan za razvoj muzejske in spomeniškovarstvene službe, ustanovitev občinskega zavoda za spomeniško varstvo in poznejša njegova reorganizacija, personalne zadeve kot razpis mesta vodje in sodelavcev zavoda, izpolnitev muzejskih stro kovnih uslužbencev, nastavitev novih muzej skih sodelavcev in vprašanje njihovega stro kovnega kvalificiranja, disciplinske zadeve, statut in pravilnik o nagrajevanju v muzeju in v zavodu, ocenitev delovniii mest v muzeju oziroma zavodu, trimesečno ocenjevanje deta muzejskih uslužbencev, razgovori s predstavni ki občine in republiškega sekretariata za kul turo in prosveto o problemih loškega muzeja in spomeniškega varstva, delo in preurejanja v tehniški, zgodovinski in obrtni zbirki, na stajanje, otvoritev in dopolnjevanje muzeja na prostem, adaptacije v grajski dvorani in pro gram postopnega preurejanja gradu in muzej skih zbirk, stanovanja za ravnatelja zavoda in za kustose, ureditev sobe za goste, ureditev sta rega vhoda na Loški grad in njegove fasade, spomcniškovarstvena vprašanja kot pogodba s tovarno ».Sešir« o urejanju Kašče in njene okolice, načrt za površinsko ureditev Plača, smernice za urejanje lokalov na Placu, preure ditev okolice Cvingerša in Žebljarjeve hiše, urejanje fasade pri Brojenčku, prezidave pri Fidelčku in pri Savcu v Puštalu, adaptacije v čistilnici na Spodnjem trgu, preurejanje no tranjščine nekdanjega farovža za potrebe Na rodne banke, ureditev novih lokalov za Peko, Tobak, knjigarno in Modo, preureditev dvori šča Krenerjeve hiše, program za ureditev Mar tinove hiše, vprašanje kompleksa ob Pepetovi žagi in kapucinskega kompleksa, program za ureditev Polenčeve hiše, izaščita cerkve na Gabrški gori in na Gostečem, vprašanje Župa nove hiše v Poljanah, asanacija Kalanove do mačije na Bukovici idr., pridobivanje novih muzejskih predmetov, darovi ameriškega rojaka F. Kerna, obiski v muzeju, okrepitev dežurne službe, priprave za muzejske razstave, nadalje vanje in zaključek arheoloških raziskovanj na Lui)niku. zaščita gomil v Godeških Doljravah, sondiranje na grajskem dvorišču, predlog in pozneje kritične pripombe k loški mestni za stavi, obravnavanje in odklonilno mnenje glede eventualne premestitve starih dražgoških oltar jev v novo dražgoško cerkev, sestanek ljubite ljev muzeja v Železnikih, pridobitev Plavčeve hiše, njena ureditev in priprave za ureditev železnikarske muzejske zbirke, problematika v zvezi z Loškimi razgledi kot sprememl)e v uredniškem svetu, vsebina posameznih številk, finančna vprašanja, določitev honorarjev sode lavcem, ekspedit, cena itd., poslovanje muzej ske okrepčevalnice, propaganda za muzej, spre- ' jemanje turističnih skupin in prirejanje kmeč kih južin. 80-letnica podpredsednika .Sinka, 60-letnica predsednika dr. Blaznika, slovo od odbornika Kobala, iniciativa za pravočasne pri- j)ra\e na praznovanje 1000-letniee Loke, ukrepi proti prekupčevalcem z etnografskimi predmeti, sodelovanje pri .'>kofjeIo.-kih poletnih priredit vah itd. itd. V zadnjem poslovnem obdobju je Muzejsko društvo s pomočjo občinske skupščine in gospo darskih organizacij izdalo letnika Loških raz gledov za 1962 in 1963. tretji pa je v tiskarni (za 1964). Ob tem smo leta 1963 praznovali z deseto številko Loških razgledov majhen ju bilej. Iz jubilejnega kazala je razvidno, da je v tej publikaciji doslej sodclo\aI širok krog 100 avtorjev in da je bilo objavljenih 317 prispevkov, ki z različnih strokovnih področij obravnavajo škofjeloško ozemlje. Računajoč na klado posameznih številk, je bilo doslej natis njenih 12.300 izvodov Loških razgledov. Od teh je bilo 8183 ali več kot dve tretjini raz poslanih naročnikom in zamenjevalnini part nerjem, stanje zaloge pa je naslednje: prvi letnik 43 izvodov, drugi 49, tretji 231. četrti 515, peti 731, šesti 642. sedmi 459, osmi 563. deveti 432 in deseti letnik 412 izvodov, skupaj 4117 izvodov. Skupna vrednost razposlanih Loških razgledov (a 500.—) znaša 4.091.500 dinarjev, vrednost zaloge pa 2.058.500 din. Loške razglede pošiljamo v zamenjavo na 145 naslovov raznih domačih in tujih kulturnih in znanstvenih zavodov. Pri opravljanju društvenega dela je kore spondenca narasla za 152 aktov. \eč zadev pa je bilo odstopljenih v reševanje upravi muzeja. 224 medtem ko so bile zadeve z ožjega škofjelo škega področja večidel reševane z neposrednim kontaktom interesentov. Urejena in prečiščena je bila kartoteka članov Muzejskega društva, ki se je v zadnjem obdobju pomnožila /za 151 novih imen. To je prvi rezultat akcije za pri dobivanje novih društvenih članov, med katere so bili med drugim povabljeni tudi vsi pro svetni delavci z loškega področja in mnogi ro jaki, ki živijo v drugih krajih. Po sedanjem stanju je v društvu vpisanih 400 članov, med njimi je 6 ustanovnih članov. Med ustanovne člane je dru.šlvcni odbor v zadnjem poslovnem času, zaradi njunih zaslug za muzejsko delo v Škofji Loki, izvolil akademskega slikarja Gvidona Birollo in društvenega podpred.scdnika Steva Sinka ob njegovem 80-letnem jubileju. Nekaj članov je ob pregledovanju kartoteke odpadlo; nekateri zaradi odselitve ali zaradi neplačevanja članarine, nekateri pa so medtem tudi umrli. Med umrUmi naj se spomnimo ustanovnega člana Gvidona Birolle in nekda njega ravnatelja loškega muzeja Karla Pleste- njaka. Vsem društvenim članom so bile izstav ljene nove društvene izkaznice, ki veljajo kol vstopnice za brezplačni obisk muzeja. Raizen obiskov muzeja in Loških razgledov je društvo za svoje člane organiziralo več izletov in v zad njem letu pričelo prirejati strokovna predava nja, t. j. muzejske večere. Izleti so bili trije, in sicer: leta 1962 na Cerkljansko in Idrijsko, leta 1963 na Dolenjsko. Kočevsko in v Belo krajino ter leta 1964 v Prekmurje. Vse izlete je organiziral odbornik Lovro Planina. Preda vanji pa sla bili doslej dve. Dr. Kari Dobida je govoril o slikarju Antonu .\žbetu, dr. Pavle Blaznik in France Planina pa o Loki nekdaj in .sedaj. Društvo se je po svojih zastopnikih udele ževalo občnih zborov Zgodovinskega društva za Slovenijo in drugih sorodnih organizacij ter povsod poročalo o muzejskem delu v Škofji Loki. O tem delu je bilo v preteklem poslo\- nem obdobju objavljenih tudi večje število člankov v domačem in tujem dnevnem in stro kovnem časopisju, kar je prispevalo k prido bivanju novih simpatizerjev in obiskovalcev .''kofje Loke in Loškega muzeja. Naj na koncu poročila navedem, da je veliko večino administrativnega in operativ nega dela društvenega tajništva opravljalo osebje muzeja, med njimi zlasti tajnica Metka Sterletova, ravnatelj Andrej Pavlovec in ku stos Janez Eržen. Njihovemu sodelovanju velja odborova iskrena zahvala in priporočilo. Blagajniško poročilo (Poroda Jože Krasovec) Od zadnjega občnega zbora v letu 1962 je imelo Muzejsko društvo naslednje prejemke in izdatke: 1'rejeinki: članarina 100.592, prodaja IM- ških razgledov in drugih publikacij 1,337,959, dotacije in slično 323.960, dohodek okrepče valnice 245.026, oglasi in slično 207.000. razni drugi prejemki 202.60T din. Izdatki: tiskanje Loških razgledov 1.054.776, honorarji sodelavcem Loških razgledov z dav kom 588.726, bančni stroški 11.029. razni ma- nipulacijski stroški 225.140 din. Rekapitulacija: skupni prejemki 2,417.144, skupni izdatki 1,879.671, saldo blagajne 537.473 din. Poročilo gospodarja (l'oroča France Planina) Ko slavimo danes 25-letnico otvoritve mu zeja, naj bo tudi meni dovoljeno, da se ozrem nazaj na skromne, z današnjega stališča kar idilične začetke našega dela in na glavne etape v 25-letnem življenju muzeja. Ko smo pripravljali ustanovitev muzejskega društva, smo pred\ideli fimkcijo gospodarja, ki naj zbira predmete in urejuje zbirke ter skrbi zanje. Z zbiranjem predmetov sva pričela s lov. predsednikom leta 1937 in nadaljevala v naslednjih počitnicah. Obiskovala sva me ščanske družine, jih seznanjala z načrti o mu zeju in dobila marsikateri predmet, nekatere kot darilo društvu, druge kot deponate s pri držano lastninsko pravico. Za nakup predmetov ni bilo denarja, ker smo začeli popolnoma praznih rok in smo bili navezani samo na članarino, ki pa je komaj zadostovala za admi nistracijo in drobne potrebščine. Z do\oljenjem hišnih lastnikov, ponekod tudi brez njega, sva brskala po prašnih podstrešjih, premetavala lo Loški razgledi 225 staro šaro, nosila in z vozičkom vozila« nabrane predmete na stari rotovž, kjer nam je občinski odbor dal na uporabo majhen prostor, ki so ga prej uporabljali za zapornike na odgonu. Tudi drugi odborniki so vneto pomagali s poizved bami in prinašanjem predmetov. Veseli smo bili že, če je kdo prinesel kak star novec, lepak ali fotografijo. Največja pridobitev so bili cehovski predmeti, ki so jih hranili neka teri obrtni mojstri in jih do tedaj še rabili pri praznovanju cehovskih praznikov in pri cerkvenih slovesnostih. Naj ob jubileju pouda rim, da je misel o muzeju naletela na lep odziv pri mnogih meščanih in so začeli tudi sami prinašati razne stvari, včasih tudi čisto brez muzejske vrednosti, ki pa jih vendar nismo odklanjali, da ne bi zmanjšali njihove zbiralske vneme. Učitelj Janez Grum je vse šolsko leto izdeloval s svojim razredom pri pouku ročnega dela relief in zemljevid lo škega ozemlja, ki sta še sedaj osnova pokra jinske zbirke. Velikega pomena je bilo. da smo v času nestrpne strankarske razcepljenosti postavili delo društva na čisto nadstrankarsko stališče in s tem dobili zaslombo pri vsem prebivalstvu, ki mu je bila pri srcu veljava do mačega kraja. Tudi takratni občinski odbor je rajumel pomen in namen našega dela in je na društveno prošnjo izpraznil policajevo sta novanje v drugem nadstropju starega rotovža ter ga dal na razpolago za razstavno zbirko. Okrajno sodišče in občina sta nam na posebno prošnjo prepustila nerabno arhivsko gradivo. Na podstrešju ljubljanske realke smo dobili zavržene razstavne omarice, od katerih še zdaj dve stojita v drugi sobi živalske zbirke. Tako smo poleti 1939 imeli prve prostore, ne kaj omaric in prvo zbirko eksponatov, da smo mogli pripraviti otvoritev muzeja. Zadnjo ne deljo v velikih počitnicah 1939 smo prvič odprli muzej ob zastopstvu banske uprave, lo škega občinskega odbora, loških šol in društev. Kakor se to vedno dogaja, smo zadnji dan delali pozno v noč in dokončno spravili vse v red in počistili prostor, ko so na hodniku že čakali slavnostni gosti. Ko se danes spominjam rojstva muzeja pred 25 leti, ugotavljam tole: Naš muzej je izšel iz ljudstva samega, ni bil dekretiran in privilegiran od oblasti. Nastal je brez denarne podpore, zgolj s požrtvovalnim delom društvenega odbora in članov. Že v za četni ureditvi je imel razstavljene skupine predmetov, ki so bili zametki sedanjih specia liziranih zbirk: pokrajina in narava, gospo stvo, mesto, obrt in cehovstvo, etnografija, kulturni rojaki, umetnost in arhiv. Od vsega početka je bil pod upravljanjem društva in voljenega odbora, torej ljudstva, in ni bilo v tem bistvene spremembe, ko so drugi zavodi vpeljali družbeno upravljanje namesto inter nega. Že dobro leto po otvoritvi so vojni dogodki preprečili nadaljnje delovanje muzeja. Prav takrat, ko je bil pred rotovžem sprejem nem ških oblastnikov, sem v muzeju odbiral listine in fotografije, ki bi jih okupator utegnil upo rabiti za propagando nemštva v Loki, in jih odnesel. Dalj časa je ostal muzej nedotaknjen, potem pa so Nemci zasedli prostor, ker so se v sredini mesta čutili najbolj varne pred parti zani. Vse predmete so prepeljali v kapucinsko cerkev in jih naložili po klopeh in oltarjih. Ko sva prišla s tov. predsednikom konec maja 1945 spel v Loko, sva našla vso muzejsko lastnino razmetano v cerkvi, vmes marsikaj poškodovanega. Sreča v nesreči pa je bila. da je bivši tajnik muzejskega društva Ivan Kržiš- nik rešil dražgoške oltarje in jih razstavljene pripeljal v drvarnico kapucinskega samostana, zbirka v cerkvi pa se je pomnožila z etnograf skim gradivom, ki ga je po loškem ozemlju zbiral etnograf Grebene in ga ni več utegnil odposlati v Celovec, kamor ga je namenil. Ker je bilo treba cerkev izprazniti, smo odborniki vse predmete znosili v samostan in jih vskla- diščili v dveh prostorih. Naslednje leto je društvu priskočil na po moč občinski ljudski odbor z denarno pomoč jo in prevzel skrb za nadaljnji obstoj muzeja. Ob tej zagotovitvi smo najeli prostore v puštal- skem gradu in že drugič selili muzejske pred mete. Poleti 1946 smo imeli drugo otvoritev muzeja v mnogo večjih prostorih. Nato je društvo še dve leti muzej samo upravljalo. Medtem se je inventar bistveno povečal, ko smo s pomočjo Zveze borcev zbrali razne do kumente in predmete iz NOB ter prevzeli opremo Visokega v hrambo. Nekaj predmetov smo dobili od Federalnega zbirnega centra. 226 Spet smo sami zbirali, urejali, dežurali. tov. Lovro Planina je opravljal celo posle hišnika in snažilke. Ko nas je vedno bolj zaposlovalo poklicno delo, je bilo treba odložiti amaterske posle. ObLO je poleti 1948 namestil prvega upravnika muzeja lov. Karla Plestenjaka. iVc- kaj časa je dajal denarno pomoč OLO Kranj, kmalu pa je loški ObLO prevzel muzej v svoj proračun in tako začel fungirati kot nje gov ustanovitelj. S tem se je začela druga doba v življenju muzeja. Leta 1950 je ObLO namestil še tov. Dorotejo Goriškovo, da je delala v ptsarni, arhivu in zbirkah. Razen na meščenega osebja je društvo še dalje delalo za muzej na vseh področjih, razen v admini straciji. Gospodarjeva funkcija je zgubila velik del svojega pomena, vendar je še stalno sode loval pri pridobivanju predmetov in urejanju zbirk. Ko so nekako pred 10 leti prišli v dru štveni odbor tovariši Sveto Kobal, Milan Ža- kelj in še drugi politični delavci, se je za našo ustanovo začela doba razcveta. Nismo se vpraševali, kaj so dolžnosti in pravice uprave; kaj društva, temveč smo se složno lotevali novih akcij — izkopavanj, razstav, izdajanja Loških razgledov in spomeniškega varstva. Mu zej v Puštalu je bil vedno bolj znan, posebno v šolah, ki so prirejale mnogo akskurzij v Loko in na ogled naših zbirk. Po bistroumni uvidevnosti krajevnih poli tičnih funkcionarjev je z novim letom 1959 prešel v upravo muzeja loški grad, ki ga je do ledaj uporabljal kazensko-poboljševalni zavod. Po opravljenih adaptacijah smo takoj preselili vse zbirke iz Puštala in jih po vnaprej dolo čenem načrtu namestili po sobah. To je bila tretja selitev muzeja. Ker so zbirke do takrat že zelo narasle, je bilo treba opraviti kar veliko delo. Čeprav so bili nekateri mnenja, da za tolikšne prostore ne bo dovolj ekspona tov, nam prostora zdaj bolj primanjkuje kot preostaja. Pridobili pa smo z vrtom prikladen prostor za muzej na prostem. Z njim smo napravili največji korak v razvoju. Iz tega kratkega pregleda o pomembnih spremembah v muzeju in iz upravnikovega poročila o sedanjem stanju zbirk in o številu obiskovalcev je razvidno, da je seme, ki smo ga vsejali pred 25 leti, obrodilo kar precejšnji sad. Mislim, da nisem neobjektivcn. če posna mem iz tega še drugo misel, in sicer, da za rast kulturne ustanov'e ne zadostujejo samo denarna sredstva, temveč je potrebna tudi vrsta vnetih in požrtvovalnih sodelavcev. Za napredek in uspeh je treba tako prvo kot drugo. Naj ob tem pogledu v preteklost posežem še nekoliko v prihodnost in omenim samo nekaj najbolj perečih potreb in načrtov izmed onih, ki sem jih nanizal na zadnjem občnem zboru pred dvema letoma. Najnujnejša potreba je dograditev spodnje in srednje dvorane v južnem traktu. Letošnja dela je preprečila omejitev investicij, upati pa je, da se bo delo v kratkem kljub temu nadaljevalo. Obe etaži tega trakta sta na pol zgrajeni, zato ne moremo celotnih zbirk pre urediti in dopolniti. \' spodnji dvorani bi uredili razstavo likovnih umetnin, ki jo imamo že več let v načrtu, saj je loško ozemlje dalo lepo vrsto umetnikov od Jerneja iz Loke do sedaj živečih. V srednji del bi premestili zbirko o ljudski revoluciji, njene prostore zgo raj pa bi uporabili za novo zbirko o gospo darskih in političnih razmerah kapitalistične dobe. Potrebna bo tudi zbirka o sedanjih go spodarskih podjetjih. Začetne zbirke o pokra jini in naravi loškega ozemlja bi prestavili v prostore ob starem grajskem vhodu v pod pritličju in bi nanje navezali arheološko zbir ko, ki je po izkopavanjili v Kevdercu in pri Retečah že toliko obsežna, da jo je vredno razstaviti, seveda primerno opremljeno. S temi premestitvami bomo pridobili prostor tudi za dopolnitev zbirk o šolstvu in društviJi. Treba bo najti sredstva za ta popravila, ki bodo v korist prosveti in turizmu. V Tržiču, kjer so šele letos odprli muzej, rešujejo te probleme s tem, da industrijska podjetja prevzemajo pa- tronat nad zbirkami, ki posegajo v njihovo stroko. Takšen način bi bil posebno zaželen v Železnikih, kjer je lokalna (zbirka intenzivno povezana s staro obrtjo in razvojem industrije. Z ureditvijo zbirke o zgodovini kapitali stične dobe bo prišla do veljave tudi tehniška zbirka, ki je zdaj skoro neopazen privesek mu zeja. Da morajo napredovati tudi naravoslovna, etnografska in starejša zgodovinska zbirka, specialna zbirka o pomembnih rojakih, muzej 15* 227 na prostem in Loški razgledi, je samo po sebi umevno, saj »kar ne napreduje, nazaduje«. Za vse to in za sodelovanje pri spomeniškem var stvu, ki je bilo vsa leta Muzejskega društva pomembno torišče njegovega delovanja, je po trebno skladno sodelovanje muzejske uprave in Muzejskega društva ob močni podpori j)oli- tičnih in prosvetnih činiteljev. Na koncu omenim še potrebo, da se mu zejska uprava izpopolni s strokovnjaki. Muzej sko društvo pa z mlajšimi člani. Za tem stre mimo že dalj časa in želimo, da se to čimprej uresniči, ker čakajo naš muzej velike naloge ob proslavljanju tisočletnice Loke leta 197.i, ki se približuje s hitrimi koraki. Poročilo nadzornega odbora (Poroča Ivo Pleslenjak) Na zadnjem občnem zboru Muzejskega društva v Škof j i Loki so bili za člane nad zornega odbora izvoljeni tovariši Lovro Pla nina, Tine Kalan in Ivo Plcstenjak. Društveno poslovanje sta pregledala člana Tine Kalan in Ivo Plestenjak. Pregledala sta blagajniško knjigo, društveno imovino, sejne zapisnike upra\nega odbora in društveno ko respondenco ter seznam članov Muzejskega društva kakor tudi kartoteko Loških razgledov. Primerjala sta vse postavke v blagajniški knji gi in finančne operacije. Dokumentacija je v redu. Finančni rezultat se ujema z zadnjim bančnim izpiskom in s prešteto gotovino. Tajniške posle vodi odbornik Branko Ber- čič. Vodijo se sledeče knjige: knjiga sejnih zapisnikov, vložna knjiga o sprejeti in poslani pošti, kartoteka članov Muzejskega društva in kartoteka Loških raižgledov. Vse knjige s kar totekama vred so v redu vodene. Vsi sejni za pisniki so v redu podpisani. Kartotečna evi denca o plačilu članarine je bila na novo na stavljena in je vodena zelo pregledno. Vsem članom Muzejskega društva so bile poslane nove članske izkaznice, ki služijo obenem kot brezplačna \slopnica \ muzej. Vsa tehnična dela v zvezi z naštetimi knjigami opravlja tov. Meta Sterletova. Sprejeti sklepi so bili večji del izvršeni sproti. Člani nadzornega odbora so spremljali delovanje upravnega odbora lor se udeleževali njegovih rednih sej. Nadzorni odbor ugotavlja, da je bilo poslo vanje Muzejskega društva in njegovih organov v zadnjem obdobju prav uspešno in v redu. Zato predlaga dosedanjemu upravnemu odboru razrešnieo s pohvalo. Poročilo o delu muzeja (Poroča ravnarelj Andrej Pavlovec) Od četrtstoletnega dela muzeja bo moje poročilo zajelo skromen del zadnjih dveh let, to je leti 1962 in 1963 ali čas od zadnjega občnega zbora do današnjega dne. Poročevalci pred menoj so podali celotno sliko o delu mu zeja v preteklih letih in naj bo moje poročilo nekoliko podrobnejši pogled na dva kamenčka, ki sestavljata mozaik dela petindvajsetih let. Kljub temu, da ste danes že spoznali vso pot razvoja našega muzeja, moram zaradi lažjega razumevanja tega podrobnejšega jioročila poseči nekoliko nazaj. Ob dvajsetem jubileju pred petimi leti se je muzej predstavil v novih prostorih na loškem gradu. Že leto nato, 1960., je že razširil svoj delokrog izven samega mesta in izven Loke, v Sorici v župnišču odprl svojo podruž nico, zbirko Groharjevih mladostnih del. Leta 1961 je na grajskem vrtu začel rasti prvi mu- TKJ na prostem, katerega prvi objekti so bili predani občinstvu na ogled v decembru 1962, naslednji pa prav tako v decembru 196.3, oba krat v i)očastitev občinskega praznika. V ta leta sodi tudi začetek del pri adaptaciji dvo ran za potrebe zbirke NOB in galerije, v ka teri bi morali, če bi šlo vse ])0 sreči in po naših načrtih, tudi praznovati današnji srebrni jubilej muzeja. Leta 196.3 je Loški muzej po novno pričel z deli izven Loke. in sicer v Že leznikih, kjer je prevzel od Tehniškega mu zeja Slovenije železarsko zbirko, ki jo moramo v prihodnjem letu urediti in nato izpopol- nje\ ati \ zporedno z razvojem in delom v ma tičnem muzeju; ob tem moram poročati, da smo od bivše Kmetijske zadriige na Češnjici dobili v last in upravljanje tudi gornji dve nadstropji Plavčeve hiše. kjer ima prostore železarska zbirka. 228 Tak je najkrajši pregled dosežkov zadnjih petih let. Prav je, če k temu dodamo še po gled naprej. Pri tem bom podal izvlečke iz sedemletnega načrta, po katerem bi morali bili že v letošnjem letu gotovi dvorani, ki pa ju bo mogoče dograditi šele do pomladi prihod njega lela, in to z izdatno finančno pomočjo Sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejav nosti in občinske skupščine. V letu 1963 .smo po načrtu hoteli urediti tudi grajsko dvorišče. V ta namen smo že letos pričeli z odkopava- njem in raziskovanjem temeljev osrednjega stolpa, kar naj bi skupaj z ostanki starih zido^. odkritimi v prejšnjih letih \ kleti .severoza hodnega trakta, pomagalo raz^ozlati tudi zelo zapleteno stavbno zgoet za občinski praznik. Adaptacija dvoran je sicer navidezno po čivala, ker smo ostali v zadnjem letu brez zadostnih sredstev in smo morali dopolniti ne katere načrte. Vendar ta zastoj ni škodoval, ampak prej koristil. Medtem smo rešili neka tere probleme funkcionalne ureditve dvoran. V tem obdobju je muzej nadaljeval po membno izkopavanje v jamskem kompleksu pod Lubnikom. Arheološka akcija iz leta 1962 je zahtevala nadaljevanje, kar smo opravili letos. S temi deli je lokaliteta v glavnem raz iskana, ker zaradi specifičnosti najdišča ne moremo misliti na odstranitev 4 do 6 metrov debelega podora, ki na nekaterih mestih pre kriva kulturno plast. Znanstvena obdelava gra diva je še v teku, delno pa je že publicirana v Loških razgledih in v glasilu Inštituta za raziskovanje Krasa Acta carsologica. Plan za arondacijo Sorskega polja je spro žil zaščitno arheološko topografsko akcijo. Re zultati so biU objavljeni v 10. številki Loških razgledov: tu naj omenim, da je bilo ugoto\- Ijenih 52 gomil. Arheološka zbirka pa ima še vedno svoj začasni značaj. S preureditvijo pro storov ob starem vhodu bo tudi ta problem rešen. Prej razmeroma živahna razstavna dejav nost je v letu 1962 in 196.3 upadala in konč no zamrla. To je osnovna ugotovitev, ki pa terja tudi opravičilo. Gradnja dvorane je na eni strani onemogočila razstavljanje v provi- zornih prostorih zgornjega hodnika, na drugi strani pa smo razstave planirali prav zaradi te provizornosti že v novo dvorano. S čakanjem na novo dvorano se je daljšal tudi čas raz stavnega mrtvila. Prirejene so bile naslednje razstave: Izbor iz gradiva urbanističnih študij za Selško dolino; razstava novo pridobljenih predmetov v letu 1962; študijska razstava del slikarja Jerneja iz Loke; Naše zaščitene rože (potujoča razstava Prirodoslovnega muzeja iz Ljubljane) in končno priložnostna razstava ob prvih .škofjeloških poletnih prireditvah, ki je prikazala olja in ilustracije Visoške kronike, delo arhitekta Borisa Kobeta. in pomembnejše natise Tavčarjevih literarnih del. Muzej je pridobil v tem obdobju .398 predmetov, kar je na prvi pogled malo, so pa tu med drugim všteti tudi veliki objekti v skansenu. Ta številka pa še ni dokončna, ker bodo arheološki predmeti inventarizirani šele po končani obdelavi. Poročilo naj zaključim z nekaterimi podat ki o obiskih v muzeju. V letu 1962 si je muzej ogledalo 16.850 obiskovalcev, od teh 60 % šolskih skupin, 5 % ostalih skupin in 35 °/b posameznih obiskovalcev. Tujce, med njimi največ Švedov in Italijanov, smo na šteli 467. V letu 1963 je muzej zabeležil ponoven dvig števila obiskovalcev. Medtem ko je leta 1962 število obiskovalcev v primerjavi z letom 1961 naraslo le za nekaj več kot 100, se je v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 dvignilo za 1700 obiskovalcev; torej je bilo v letu 1963 18.594 obiskovalcev. K temu niso prišteti vsi obiskovalci Visoške kronike, ki so si ob prihodu na grajsko dvorišče skozi stari grajski vhod ogledali tudi razstavo ilustracij Visoške kronike; teh je bilo po prodanih vstopnicah za prireditve 12.000. Med obiske nismo posebej šteli vseh tistih obiskovalcev, ki so si ogledali samo muzej na prostem, ker smo začeli pobirali muzejsko vstopnino pri vhodu na grajski vrt šele letos. S to novo kon trolno točko ni obisk v muzeju nazadoval, kakor smo sprva pričakovali, ampak daleč prekaša vsa prejšnja leta, kakor to lahko zasle dujemo in primerjamo po posameznih mese cih; število obiskovalcev se je v enem samem mesecu letošnjega leta povečalo za toliko, ko likor je naraslo v vsem letu 1963. Pri golem naštevanju števila obiskovalcev bi bilo poro čilo pomanjkljivo, če bi številk ne brali tudi nekoliko drugače. Po republikah so seveda na prvem mestu obiskovalci iz .Slovenije s 17.574 obiskovalci, 248 jih je bilo iz Hrvaške, 208 iz Srbije, 142 iz Makedonije, 63 iz Bosne in Hercegovine in 11 pa iz Črne gore. Med tujci prednjačijo Italijani s 102 obiskovalcema, 55 jih je bilo iz Zvezne republike Nemčije, 49 iz Anglije, 29 iz so.sednje Avstrije, ki je tako šele na četrtem mestu, nakar sledijo Francija in Nizozemska z 19, Nemčija in ZUA s 17. Belgija z 11 in Švica z 10 obiskovalci. Manj kot deset obiskovalcev pa je bilo iz Sovjetske zveze. Bolgarije, ('eškoslo\aSke, Danske. Nor veške, .Švedske in Kanade. \ iižcn podatek pa 230 je tudi struktura obiskov. V letu 1963 je mu zej obiskalo 241 skupin, ki jih razdelimo na 199 šolskih, 27 skupin delovnih kolektivov, 5 študentskih. 8 izletniških in 2 skupini tujcev. Vse skupine so si ogledale muzej pod stro kovnim vodstvom. Zaključna ugotovitev mojega poročila na zadnjem občnem zboru je bila. da je Loški muzej v zadnjih letih dosegel izredno nagel razvoj, ki so ga označevali nekateri med seboj prehitevajoči dogodki in uspehi. Letošnja ugo tovitev bi bila. da je muzej dosegel napredek v smislu načrtnega dela, pretehtanih in skrb nih priprav na posamezne akcije, ki bodo pri vedle ustanovo do novih, brez dvoma še lep ših uspehov in dosežkov, s katerimi bomo. vsaj upam, dostojno proslavili 1000-lelnico Loke. Dovolite mi, da se prav na koncu svojega poročila v svojem imenu in v imenu kolektiva, ki ga votlim, zahvalim za predano delo odbor nikom Muzejskega društva in članom mu zejskega sveta, saj je prav njihovo delo iu včasih skoraj očetovska skrb za muzej, kate remu so položili temelje, meni in kolektivu vzor in ogromen prispevek k doseženim uspe hom loškega muzeja. * V razpravi, ki je sledila poročilom, .so se oglasili navzoči gostje in čestitali Muzejskemu društvu ob 23-letnici Loškega muzeja. V ime nu Zgodovinskega društva za Slovenijo je to storil dr. Fran Zwitter, poudaril lepe rezultate petindvajsetletnega dela, ki so plod požrtvo valnosti predanih lokalnih muzejskih delavcev in podpore ljudske oblasti, in ugotovil, da je po splošnem mnenju med strokovnjaki loški muzej najboljši lokalni muzej v Jugoslaviji in da so Loški razgledi na prvem mestu med lo kalnimi zborniki. Akademik dr. Milko Kos se je ob čestitkah v imenu Slovenske akade mije znanosti in umetnosti spomnil skromnega začetka ob prvi otvoritvi loškega muzeja, ga primerjal z današnjim razmahom, pogojenim z nesebičnostjo društvenih članov in pomočjo ljudske oblasti, in pri tem poudaril, da gradi akademija kot najvišja slovenska znanstvena institucija svoje delo prav na delovanju aktiv nih manjših enot. katerim pripadata tudi škof jeloško Muzejsko društvo in Loški muzej. V imenu Društva muzealcev SR Slovenije je izrekel čestitke in priznanje Marijan Vidmar, ugotavljajoč, da je postal Loški muzej s svo jimi zbirkami, publicistiko in sodelovanjem z ljudsko oblastjo primer in pojem pravilnega delovanja, zaradi česar mu upravičeno pripada eno pomembnih mest v muzejstvu Jugoslavije. Dr. Emilijan Cevc pa je čestital v imenu Lmetnostnozgodovinskega društva Slovenije, poudarjajoč umetnostno dragocenost loške po krajine, ki jo tako vzorno varujeta Muzejsko društvo in Loški muzej. Sledile so volitve novega društvenega uprav nega in nadzornega odbora. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen dr. Pavle Blaž- nik, znanstveni svetnik. V upravni odbor so bili izvoljeni Branko Berčič, višji bibliotekar, Slavko Fojkar. delavec, Jože Krašovec, tr govski poslovodja. Tone Mlakar, dipl. inženir arhitekt, Janko Pintar, upokojenec (Železni ki), France Planina, profesor, Polde Polenec, operni solist in režiser, Stevo Šink. odvetnik, Franci Stukl, študent. I^ojze Zupane, učitelj, Milan Žakelj kot zastopnik občinskega odlmra Zveze borcev in ravnatelj muzeja Andrej Pav- lovec. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Tine Kalan, tovarniški obratovodja, Lovro Planina, obrtnik in Ivo Ptestenjak. bančni uradnik. Ra zen navedenih društvenih organov je občni zbor po statutu Loškega muzeja izvolil v mu zejski svet kot predstavnika javnosti društvena funkcionarja dr. Pavleta Blaznika in Franceta Planino ter sklenil predlagati občinski skup ščini, naj za druga dva predstavnika jav nosti v muzejskem svetu imenuje društvena člana Jožeta Nastrana, direktorja veletrgovine »Loka«, in Rada Jana. direktorja gimnazije. Po končanem obenem zboru so se udele ženci napotili v loški muzej na prostem, kjer je bilo v Skoparjevi hiši strokovno posvetova nje Društva muzealcev .SR Slovenije o temi Muzej kot žarišče kulturnega življenja v ko muni. Uvodni referat je imel Andrej Pavlovec, ravnatelj Loškega muzeja. Posvetovanja se je udeležil tudi s\clnik republiškega sekretariata za kulturo in prosveto Dušan Tomše. Po ži vahni razpravi so gostitelji za zaključek svo jega praznovanja postregli gostom z domačo kmečko južino. 231