Ekonomsko ogledalo #UMAR Ekonomske analize/oktober 2007 št. 10, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Lejla Fajić (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Denarni trg – krediti, Borza), Jasna Kondža (Javnofinančni prihodki), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Jure Povšnar (Promet), Mateja Kovač (Gozdarstvo), Alenka Kajzer (Stopnja prostih delovnih mest), Janja Pečar (Delovna mesta in zaposlenost po regijah), Ana Vidrih (Tehnološka zahtevnost – gospodarske družbe v predelovalnih dejavnostih), Andreja Poje (Javnofinančni tokovi med Slovenijo in EU). Odgovarja: Boštjan Vasle, v. d. direktorja. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 500 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 2 Aktualno Tudi v poletnih mesecih nadaljevanje ugodnih gibanj v proizvodnji, izvozu in brezposelnosti; inflacija se je v oktobru še povišala str. 3 Mednarodno okolje MDS znižal napovedi gospodarske rasti predvsem zaradi finančne krize v ZDA str. 4 Cenovna gibanja in politika Glavni dejavnik pospešene inflacije ostaja rast cen hrane str. 5 Denarni trg – varčevanje prebivalstva Rast neto plač in zviševanje pasivnih obrestnih mer okrepila rast varčevanja prebivalstva v bankah str. 6 Denarni trg – krediti Sezonski dejavniki nekoliko okrepili zadolževanje prebivalstva str. 7 Borza V tretjem četrtletju visoka medletna rast trgovanja z delnicami str. 8 Javnofinančni prihodki Zmerna realna rast javnofinančnih prihodkov kaže na davčno razbremenjevanje gospodinjstev in gospodarstva str. 9 Trg dela Kazalniki gibanj na trgu dela večinoma še naprej ugodnejši kot v lanskem letu str. 10 Plače Rast plač v zasebnem sektorju predvsem zaradi avgustovske uskladitve str. 11 Predelovalne dejavnosti Tretjino rasti proizvodnje v avgustu je prispevala avtomobilska industrija str. 12 Promet Velik obseg prevozov slovenskih cestnih prevoznikov na prebivalca str. 13 IZBRANE TEME Gozdarstvo Intenzivnost poseka se je povečevala tudi lani, vendar je bila že tretjina sanitarne narave str. 17 Stopnja prostih delovnih mest Stopnja prostih delovnih mest v Sloveniji nekoliko povečana v letu 2007, vendar še vedno nižja kot v povprečju držav EU str. 18 Delovna mesta in zaposlenost po regijah Koncentracija delovnih mest v Osrednjeslovenski regiji krepi dnevno delovno migracijo iz sosednjih regij str. 19 Tehnološka zahtevnost – gospodarske družbe v predelovalnih dejavnostih V dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti se krepi predvsem delež srednjenizko tehnološko zahtevnih dejavnosti str. 20, 21 Javnofinančni tokovi med Slovenijo in EU Slovenija je tudi v letu 2006 ohranila status neto prejemnice sredstev iz proračuna EU str. 22, 23 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta podatek zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje VIII -12,6 8,8 8,6 8,4 Predelovalne dejavnosti VIII -14,2 10,1 10,0 9,8 Oskrba z elektriko, plinom, vodo VIII -3,4 -9,6 -10,5 -11,3 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno VIII 4,7 30,4 30,2 33,1 Izvoz blaga (nominalno)1 VIII -15,1 18,8 18,0 17,8 Uvoz blaga (nominalno)1 VIII -13,1 20,0 19,8 20,1 Realni efektivni tečaj2 VIII 0,1 1,8 1,7 1,6 Bruto plača na zaposlenega, realno VIII 1,3 2,7 2,8 2,7 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 VIII 0,2 11,4 11,0 9,8 Javnofinančni prihodki, realno IX -9,4 3,6 3,1 2,2 Število formalno delovno aktivnih VIII 0,0 3,5 3,4 3,4 Število registriranih brezposelnih IX -2,7 -17,9 -18,0 -18,1 Število prostih delovnih mest IX 15,6 5,7 6,5 4,8 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % VIII 7,4 7,6 7,5 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % X 0,7 4,2 5,1 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % IX 1,1 5,1 5,8 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1plačilno-bilančna statistika; 2tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17-ih trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; 3medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 4skupaj v zadnjih 12-ih mesecih. Aktualno Svetovna gospodarska rast se po oktobrskih napovedih Mednarodnega denarnega sklada postopno upočasnjuje. Lani je svetovno gospodarstvo doseglo najvišjo gospodarsko rast v obdobju 1999–2008, ki je znašala 5,4 %, v letih 2007 in 2008 pa se bo postopoma znižala na 5,2 % oziroma 4,8 %. Letos se kot glavni dejavnik upočasnitve kaže umirjanje rasti zasebne potrošnje in padec naložbene dejavnosti v ZDA, ki so ga sprožili pretresi na nepremičninskem trgu, medtem ko se rast ostalih gospodarskih regij še ohranja na visoki ravni. Na države evroobmočja bodo takšna gibanja po oceni MDS vplivala predvsem preko zaostritve pogojev financiranja in manjše razpoložljivosti kreditov, kar se bo odrazilo na upočasnitvi rasti investicij v prihodnjem letu, rast zasebne potrošnje pa naj bi se za razliko od ZDA pod vplivom ugodnih gibanj na trgu dela okrepila v vlogo glavnega motorja gospodarske rasti, ki naj bi letos dosegla 2,5 % in prihodnje leto 2,1 %. Takšne napovedi so v veliki meri skladne s predpostavkami glede izvoznega povpraševanja, ki smo jih upoštevali pri pripravi Jesenske napovedi (gl. str. 4). Rast domače industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in izvoza sta se tudi v avgustu ohranili na visoki ravni. Avgustovska proizvodnja in izvoz sta bila zaradi običajnih sezonskih gibanj, ko se veliko podjetij odloči za kolektivni dopust, nižja od julijske, na medletni ravni pa se rasti niso umirile. V primerjavi z lanskim avgustom je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti realno višja za 10,6 %, izvoz pa nominalno za 25,5 % in je presegel tudi povečanje uvoza v tem obdobju (20,8 %). Kljub ocenam o postopnem umirjanju v mednarodni konjunkturi so takšna gibanja pričakovana zaradi postopne krepitve proizvodnje in izvoza cestnih vozil in plovil, ki je bila avgusta letos v primerjavi z lanskim avgustom višja za skoraj 90 % in je k skupni rasti proizvodnje prispevala približno tretjino (gl. str. 12). Umirjanje v mednarodnem okolju bo tako na skupno rast slovenskega izvoza v večji meri vplivalo šele prihodnje leto. Podobno kot na proizvodni in izvozni aktivnosti se počitniška sezona v avgustu kaže tudi pri zaposlovanju. Skupno število formalno delovno aktivnih je v avgustu ostalo nespremenjeno, medtem ko je bila rast v osmih mesecih letos (3,5 %) še rahlo višja kot v polletju (3,4 %). Med dejavnostmi, kjer se je število zaposlenih povečalo tudi v avgustu, ponovno izstopa gradbeništvo (za 0,9 % glede na julij, v osmih mesecih medletno za 11 %). Še naprej se je zmanjševalo število brezposelnih, ki jih je bilo v septembru 66.658, vendar je bilo zmanjšanje v tem mesecu v precejšnji meri posledica črtanj oseb iz registra brezposelnih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, v celem devetmesečnem obdobju pa so bila ta črtanja precej pod lanskimi (gl. str. 10). Slovenija se ob takšnih gibanjih sooča s presežnim povpraševanjem na trgu dela oz. pomanjkanjem delavcev, ki je najizrazitejše prav v gradbeništvu, vendar na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da iz tega naslova še ne prihaja do povečane rasti plač. Eno izmed meril razlike med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela predstavlja stopnja prostih delovnih mest, ki se v Sloveniji povečuje od drugega četrtletja 2005, ko je prišlo do pospešitve gospodarske rasti. Presežno povpraševanje po delovni sili je prisotno zlasti v gradbeništvu, gostinstvu in dejavnosti poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev. Čeprav povečevanje stopnje prostih delovnih mest v teh dejavnostih ob hkratnem zniževanju brezposelnosti kaže na povečevanje neskladij na trgu dela, pa podatki o rasti plač ne Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 10/2007 str. 3 kažejo, da bi v teh dejavnostih že prihajalo do pospešitve rasti plač. V osmih mesecih letos je bila povprečna nominalna rast bruto plač v gradbeništvu 6,9-odstotna, v gostinstvu 5,1-odstotna in v dejavnosti poslovnih storitev 6,3-odstotna in torej ni bistveno odstopala od povprečne rasti plač v zasebnem sektorju, ki je bila 6,5-odstotna (gl. str. 11). Pomanjkanje delavcev delodajalci namreč deloma nadomeščajo s povečanim številom nadur, kjer jih v gradbeništvu opravlja že 23,5 % zaposlenih (v gospodarstvu v povprečju 18,1 %), ter z zaposlovanjem delavcev iz tujine, ki jih je bilo v tej dejavnosti v juniju 2007 za 45 % več kot junija 2005 (gl. str. 18). Rast plač je letos spodbujena z ugodnimi poslovnimi rezultati, zaradi davčne razbremenitve pa rast neto plač za okoli dve odstotni točki presega rast bruto plač. V osmih mesecih letos so bile bruto plače v zasebnem sektorju nominalno za 6,5 % višje kot v istem obdobju lani (v enaki primerjavi lani je bila rast 5,5-odstotna), kar je odraz tako lanske kot letošnje poslovne uspešnosti podjetij. V javnem sektorju je bila rast v tem obdobju letos 4,2-odstotna (lani 3.4 %). Z januarjem uveljavljene spremembe v dohodninski zakonodaji, ki so za 11 % dvignile splošno olajšavo, kar se pozna pri vseh zavezancih, in zmanjšale obdavčitev zaposlenih predvsem v višjih dohodkovnih razredih, so vplivale tudi na hitrejšo nominalno rast neto plač (7,9 %) glede na bruto plače (5,7 %). Ocenjujemo, da se je del povečanih sredstev, ki izhaja iz višje rasti neto plač (za 3 o. t. glede na lani), ob dvigih obrestnih mer prelil tudi v varčevanje, saj so neto tokovi vlog prebivalstva v bankah v osmih mesecih letos za 1,3-krat presegli vrednost iz istega obdobja lani (gl. str. 6). V sicer ugodnem makroekonomskem okolju rast javnofinančnih prihodkov zaostaja za gospodarsko rastjo, kar je posledica njene strukture in davčnih razbremenitev gospodinjstev in podjetij. V devetih mesecih so se javnofinančni prihodki skupaj realno povečali za 3,6 %. V tem so se zaradi uveljavitve nove dohodninske zakonodaje realno znižali prihodki od dohodnine, zaradi nadaljnjega znižanja davka na izplačane plače pa so bili realno nižji tudi prihodki iz te obvezne davčne dajatve. Po drugi strani so se bolj od skupnih prihodkov povečali prihodki od trošarin, zlasti od cigaret in mineralnih olj, in prihodki prispevkov za socialno varnost. Zaradi strukture gospodarske rasti, ki temelji predvsem na izvozu in investicijah, je rast prihodkov iz davka na dodano vrednost v osmih mesecih nižja od povprečne rasti prihodkov, saj nanje vpliva predvsem gibanje rasti potrošnje gospodinjstev in države, ki letos zaostaja za gospodarsko rastjo (gl. str. 9). Ob nadaljevanju hitre rasti cen hrane in rekordno visokih cenah nafte se inflacija še naprej povečuje. V desetih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 4,2 %, kar je za 2,2 o. t. več kot v istem obdobju lani. Podobno kot v preteklih mesecih lahko razliko pojasnimo predvsem z višjimi cenami hrane, ki so se samo v oktobru povišale za 2.5 % (lani v celem letu za 3,6 %), in rekordnimi cenami nafte. Ob visokem mesečnem dvigu cen (0,7 %) je zaradi baznega učinka znižanja cen v oktobru lani (-0,8 %) prišlo do močnega skoka letne inflacije – na 5,1 %, s 3,5 % v septembru. V prihodnjih mesecih bo za umirjanje visoke inflacije in zajezitev inflacijskih pričakovanj ključnega pomena, kako se bodo razpletla pogajanja med delodajalci in delojemalci glede dogovora o plačah. Pri tem mora vlada ohraniti restriktivno držo pri nadzorovanih cenah ter s fiskalno politiko ohranjati okvir, ki bo omejeval pritiske na inflacijo. Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 4 Primerjava različnih napovedi oz. predpostavk UMAR – realna rast BDP 2007 2008 Realna rast, v % EMU Nemčija 2006 2,8 2,9 UMAR mar. 07 2,4 1,9 MDS apr. 07 2,3 1,8 MDS jul. 07 2,6 2,6 UMAR sep. 07 2,6 2,6 CONS okt. 07 2,6 2,6 MDS okt. 07 2,5 2,4 UMAR mar. 07 2,2 2,0 MDS apr. 07 2,3 1,9 MDS jul. 07 2,5 2,4 UMAR sep. 07 2,3 2,3 CONS okt. 07 2,0 2,2 MDS okt. 07 2,1 2,0 Italija 1,9 1,8 1,8 1,8 1,9 1,8 1,7 1,5 1,7 1,7 1,5 1,4 1,3 Avstrija 3,3 2,5 2,8 n.p. 3,1 3,3 3,3 2,3 2,4 n.p. 2,4 2,5 2,5 Francija 2,0 2,0 2,0 2,2 1,9 1,8 1,9 2,0 2,4 2,3 2,0 1,9 2,0 ZDA 2,9 2,4 2,2 2,0 1,8 2,0 1,9 3,0 2,8 2,8 2,3 2,4 1,9 Vir podatkov: Eurostat; Consensus Forecasts (oktober 2007); IMF World Economic Outlook (april 2007, oktober 2007); IMF World Economic Outlook Update (julij 2007); UMAR Pomladanska napoved 2007, Jesenska napoved 2007. Oktobrska napoved MDS za letošnjo svetovno (Quarterly report on the euro area; oktober 2007) bo gospodarsko rast je ostala nespremenjena glede na poslabšanje kreditnih pogojev upočasnilo gospodarsko julij (5,2 %), za prihodnje leto pa je nižja za 0,4 o. t. rast na območju evra v prihodnjem letu, vendar le v (4,8 %). Napoved je bila najbolj znižana za ZDA, ki omejenem obsegu, saj naj bi bili gospodarski temelji zaradi razmer na nepremičninskem trgu predstavljajo zdravi: banke so v preteklih letih dosegale visoke glavno tveganje za napoved. Po drugi strani bo izmed dobičke, kar jim ob poslabšanih kreditnih pogojih daje vseh držav prispevek Kitajske in Indije k skupni svetovni nekaj manevrskega prostora, zaradi nizke rasti plač v rasti prvič največji (po merilu paritete kupne moči). Za preteklih letih so bili visoki tudi dobički nefinančnih pomembnejše trgovinske partnerice z območja evra so institucij. Po drugi strani učinek finančne krize še ne bo napovedi MDS v primerjavi z našimi jesenskimi jasen, vsaj dokler ne bodo znani podatki o poslovanju predpostavkami rahlo nižje za Nemčijo in Italijo, višje za evropskih bank. Obstaja tudi nevarnost širjenja težav na Avstrijo ter enake za Francijo (gl. tabelo). ameriškem nepremičninskem trgu v nekatere evropske države, kjer je bila rast cen nepremičnin v zadnjih letih MDS je predvsem za prihodnje leto znižal tudi napovedi gospodarske rasti v EMU, glavni dejavnik rasti bo zasebna potrošnja. Nižje tuje povpraševanje in močan evro bosta vplivala na nižjo rast izvoza, precej višja kot v ZDA. Rekordne cene nafte in ostalih surovin lahko vplivajo na višjo inflacijo, ki je septembra prvič po lanskem avgustu presegla 2,0 %. zaostritev kreditnih pogojev bo vplivala na nižjo rast Do okrevanja gospodarske rasti v ZDA bo prišlo investicij. Rast zasebne potrošnje se bo prihodnje leto šele leta 2009 (gl. graf), saj naj bi upočasnitev na okrepila in bo postala glavni dejavnik gospodarske rasti, nepremičninskem trgu trajala vsaj do konca leta kar je bilo pričakovano glede na občutno izboljšanje 2008. Vsi zadnji podatki o stanju nepremičninskega trga razmer na trgu dela. V lanskem prvem četrtletju se je nakazujejo, da bo korekcija cen in stanovanjskih okrepila rast zaposlenosti, ki je v naslednjih šestih investicij trajala še nekaj časa. Septembra je bilo četrtletjih na medletni ravni v povprečju znašala 1,6 %. izdanih najmanj gradbenih dovoljenj po letu 1995, novih Stopnja brezposelnosti je avgusta že tretji mesec gradenj pa je bilo najmanj po letu 1993. Posledično je zapored znašala 6,9 %, kar je najmanj po letu 1993. Na padlo tudi razpoloženje v gradbenem sektorju, in sicer začetku letošnjega leta se je pospešila tudi rast na najnižjo raven od začetka merjenja leta 1985. Število razpoložljivega dohodka, in sicer iz 3,3 % v zadnjem zaplemb nepremičnin je septembra sicer padlo za 8,0 % lanskem na 4,5 % v prvem letošnjem četrtletju. glede na avgust, vendar je bilo za 99,0 % večje kot lani. Razpoloženje potrošnikov, ki ga meri EK, se je sicer v Ključno vprašanje je, kako bo padec cen nepremičnin, ki zadnjih mesecih poslabšalo, vendar še naprej ostaja na smo mu priča že od začetka leta, vplival na rast višji ravni od dolgoletnega povprečja. zasebne potrošnje, ki se je v drugem četrtletju upočasnila na 1,4 % (iz 3,7 % v prvem; anualizirano Finančna kriza v ZDA in posledično poslabšanje medčetrtleno). kreditnih pogojev predstavljata glavno tveganje za gospodarsko rast v območju evra. Po mnenju EK Graf: Medletna gospodarska rast po četrtletjih, v % 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 2005 2006 2007 2008 2009 Vir podatkov : Eurostat; Consensus Forecasts september 2007. Opomba: od Q3 2007 naprej napov ed. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 5 Indeksi cen Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2006 XII 2006/ ? (I 06–XII 06)/ IX 2007/ XII 2005 ? (I 05–XII 05) VIII 2007 2007 IX 2007/ ? (X 06–IX 07)/ IX 2006 ? (X 05–IX 06) 102,8 102,5 100,4 103,5 102,8 Blago Goriva in energija 102,1 103,9 102,0 108,2 101,2 99,1 102,9 99,6 102,1 101,6 Drugo 101,7 100,5 101,7 103,6 102,2 Storitve Cene življenjskih potrebščin (HICP) Regulirane cene1 Energija Drugo 104,3 103,0 103,4 102,5 98,7 100,4 104,7 103,6 104,3 103,0 102,1 105,8 98,5 103,7 108,0 99,1 97,9 100,2 97,2 100,1 99,1 102,5 101,3 101,2 101,5 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje - brez hrane in energije Cene industrijskih proizvodov: - domači trg 102,7 102,0 102,8 101,2 100,3 100,5 102,5 103,1 102,2 102,0 102,8 102,3 101,1 105,8 104,4 - EMU Cene življenjskih potrebščin v EMU 106,3 101,9 102,6 102,2 99,7 100,4 103,8 102,1 106,2 101,9 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Inflacijski pritiski se kažejo na dolgoročnejših Cenovna gibanja v septembru so bila zaznamovana indikatorjih inflacije. Potem ko je v avgustu povprečna tudi s sezonskimi vplivi, ki pa ne odstopajo od inflacija znašala 2,7 %, se je v septembru pričakovano povišala, in sicer na 2,8 %. V primerjavi z avgustom so cene v septembru zrasle za 0,4 % (enako kot v lanskem septembru), skupaj pa za 3,6 % v letošnjem letu. Medletna inflacija se v primerjavi z avgustom ni spremenila in je znašala 3,5 %. Pospešek v inflaciji je predvsem posledica rasti cen hrane in je po naši oceni prehodne narave. V ostalih skupinah indeksa cen so cenovna gibanja podobna lanskoletnim. preteklih. K mesečni inflaciji so višje cene oblačil in obutve prispevale 0,7 odstotne točke, nižje cene počitnic v paketu pa so inflacijo znižale za 0,4 odstotne točke. Za cene v obeh skupinah je namreč značilno, da sezonsko zelo nihajo (gl. graf). V septembru sta inflacijo znižala dva enkratna dejavnika. Vlada je znižala trošarine na tekoča goriva na minimalno raven, ki je dovoljena s predpisi EU, kar je znižalo inflacijo za približno 0,2 o. t. Cene komunalnih V septembru so se realizirale nekatere napovedane storitev v Ljubljani, kot jih statistično zajema SURS, so podražitve hrane. Cene hrane so v prvih devetih se vrnile na julijsko raven, zaradi česar je bila inflacija mesecih zrasle za 9 %, k 3,6-odstotni inflaciji tega nižja še za nekaj več kot 0,1 o. t. obdobja pa so prispevale približno 1,4 odstotne točke. Tudi v EMU se je rast cen v septembru pospešila. Podatki kažejo, da so se v septembru občutno podražili Potem ko je bila medletna inflacija evroobmočja v predvsem kruh in drugi izdelki iz žit (11,6 %), kar je k avgustu 1,7-odstotna, se je v septembru povišala na mesečni inflaciji prispevalo 0,4 odstotne točke. Za več 2,1 %, kar je nad srednjeročno ciljno vrednostjo ECB, ki kot odstotek so se podražili tudi meso, ribe, mlečni je opredeljena kot vrednost pod dvema odstotkoma, izdelki in jajca. Cene hrane so tako še naprej glavni vendar blizu te vrednosti. Sicer so se v primerjavi z dejavnik pospešene domače inflacije. avgustom cene v evroobmočju povišale za 0,4 %. Graf: Četrtletna indeksa cen obleke in obutve ter počitnic v paketu 130 125 120 115 110 105 100 95 90 85 80 Obleka in obutev Počitnice v paketu ' \ ' \ /\ L \i /!\ /\ x' y • VjX • \l/ v/ Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov : SURS; preračuni UMAR. Denarni trg – varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 6 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljalcev Nominalni zneski, v mio EUR 31. XII 2006* 31. VIII 2007 Celotni prihranki, skupaj Nominalne stopnje rasti, v % 31. VIII 2007/ 31. VIII 2007/ 31. VIII 2007/ 31. VII 2007 31. XII 2006* 31. VIII 2006* 11.451,3 12.200,0 Prihranki v domači valuti, skupaj 7.181,3 11.781,4 Vloge čez noč1 3.730,9 5.406,9 0,2 6,5 11,4 0,2 -1,3 n.s. n.s. n.s. n.s. Kratkoročne vloge 2.558,1 4.514,7 0,6 n.s. n.s. Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Devizni prihranki, skupaj Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge 677,2 215,0 1.227,0 632,8 2,1 6,6 n.s. n.s. n.s. n.s. 4.270,0 1.794,3 1.877,1 418,6 174,5 179,8 0,0 0,6 -1,7 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Vzajemni skladi2 474,4 124,2 45,2 19,1 -0,7 13,8 n.s. n.s. n.s. n.s. 1.967,3 2.692,1 4,9 36,8 75,7 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombe: 1vpogledne vloge; 2podatki so za mesec junij; *zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Mesečna rast vlog prebivalstva v bankah se je sicer rasti imajo tudi kratkoročni depoziti, ki so v tem obdobju avgusta v primerjavi s preteklimi meseci precej dosegli 5,8-odstotno rast. Na drugi strani se je precej umirila, vendar je bila že dvanajsti mesec zapored zmanjšal prispevek vlog čez noč, ki sicer predstavljajo pozitivna. Še naprej se po razmeroma visokih stopnjah dobrih 45 % vseh vlog prebivalstva. Celotni neto tokovi krepijo vezane vloge, ki so dosegle 1,4-odstotno rast, so v osmih mesecih letos dosegli vrednost 748,7 mio kar je tudi mesečno povprečje v osmih mesecih letos (v EUR, kar je za 1,3-krat več kot v primerljivem obdobju preteklem letu je bilo na ravni 0,3 %), medtem ko so lani. vloge čez noč upadle za 1,2 %, kar je največ po Razlog za višje stopnje rasti bi lahko iskali v višji januarju letos. Ta upad je najverjetneje povezan z rasti neto plač in v postopnem dvigovanju pasivnih nekoliko višjim trošenjem v času počitnic. Najvišjo obrestnih mer. Višja rast neto plač je značilna za mesečno stopnjo rasti že osmi mesec zapored dosegajo skupine z večjo nagnjenostjo k varčevanju in je vloge na odpoklic, ki so se na mesečni ravni okrepile za posledica nižje progresije v novi dohodninski 6,8 %, kar je sicer za 1,7 odstotne točke manj od zakonodaji. Dvigovanje obrestnih mer je bilo najprej letošnjega mesečnega povprečja. Na drugi strani so posledica dvigovanja ključne obrestne mere ECB (zadnji dolgoročne vloge z 2,0-odstotno rastjo za dobro dvig je bil v juniju). Kasneje bi bilo lahko razlog za polovico presegle mesečno povprečje v osmih mesecih dvigovanje domačih pasivnih obrestnih mer tudi letos. zaostrovanje razmer na medbančnih trgih, ki so posledica finančne krize. Tako so se banke za Varčevanje prebivalstva v bankah se še naprej financiranje svoje močne kreditne aktivnosti ponovno krepi. Prihranki so v prvih osmih mesecih letos dosegli pričele zatekati k varčevalcem. Opažamo, da so se v 6,5-odstotno rast, kar je za 3,5 odstotne točke več kot v drugi polovici leta nekoliko močneje pričele krepiti rasti primerljivem obdobju lani. Dobri dve petini rasti je posledica rasti vlog na odpoklic, ki predstavljajo le dobrih 5 % vseh vlog prebivalstva, vendar so se v osmih mesecih letos skoraj podvojile. Pomemben prispevek k Graf: Gibanje obrestnih mer za vezane vloge prebivalstva v bankah dolgoročnega varčevanja, kar je pozitivno z vidika ročnostne strukture bilanc bančnega sektorja. 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 Vezane v loge, do 1 leta Vezane v loge, nad 2 leti Vloge na odpoklic z najavo nad 3 mesece Vezane vloge, nad 1 do 2 leti Vloge na odpoklic z najavo do 3 mesece Vir podatkov : BS. Denarni trg – krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 7 Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % Obseg kreditov domačih bank 31. XII 2006* Krediti skupaj Krediti v domači valuti 20.193,3 Krediti podjetjem in NFI Krediti prebivalstvu Krediti državi 7.457,5 Devizni krediti 4.066,8 2.896,4 494,3 Krediti podjetjem in NFI Krediti prebivalstvu Krediti državi 12.735,8 Krediti prebivalstvu po namenu 10.091,3 2.484,3 160,1 Potrošniški krediti Stanovanjski krediti Ostalo 5.380,7 2.286,6 1.955,8 1.138,3 31. VIII 2007 24.651,4 23.070,9 17.070,7 5.484,0 516,1 1.580,6 725,6 839,1 15,9 6.323,1 2.587,9 2.428,5 1.306,7 31. VIII 2007/ 31. VII 2007 2,6 2,4 2,8 2,2 -7,2 4,8 31. VIII 2007/ 31. XII 2006* 22,1 n.s. n.s. n.s. n.s. 31. VIII 2007/ 31. VIII 2006* 32,1 n.s. 3,8 5,8 -2,4 n.s. n.s. n.s. n.s. 2,7 n.s. n.s. n.s. n.s. 2,2 2,9 3,4 17,5 n.s. n.s. n.s. 13,2 24,2 14,8 25,9 18,4 38,8 20,2 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI – nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. V avgustu je bila mesečna rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem na najnižji ravni po marcu letošnjega leta. Kljub temu rast še naprej ostaja razmeroma visoka. Znižanje rasti je v največji meri posledica nekoliko manjšega zadolževanja podjetij in NFI, medtem ko se je zadolževanje prebivalstva celo nekoliko okrepilo. Kljub upadu skupne mesečne rasti se je medletna rast v avgustu krepila že peti mesec zapored. Banke so v Sloveniji v osmih mesecih letos domačim nebančnim sektorjem neto odobrile kredite v višini 4.458,2 mio EUR in so za skoraj tri četrtine presegle neto kreditiranje iz primerljivega obdobja lani. Krepila se je tudi medletna rast v ostalih državah članicah EMU (sicer na precej nižjih ravneh), ki je avgusta v povprečju dosegla 10,8 %. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je na mesečni ravni povečal za 2,9 %. Rast je bila sicer najnižja v zadnjih petih mesecih. To je posledica tako nižje rasti kreditov za obratna sredstva kot tudi investicijskih kreditov, medtem ko se je rast kreditov za ostale namene okrepila. Obseg kreditov podjetij in NFI je v osmih mesecih letos dosegel 25,7-odstotno rast, kar je skoraj 10 odstotnih točk več kot v primerljivem obdobju lani. Še naprej se je na najvišje ravni (od kar imamo primerljive podatke) vzpenjala njihova medletna rast, ki je bila konec avgusta že 37,0-odstotna. Podjetja in NFI so v osmih mesecih pri domačih bankah neto najela kredite v višini 3.638,2 mio EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot v istem obdobju lani. Podjetja in NFI so v juniju kredite najete v tujini neto odplačevala, v juliju pa so se ponovno neto zadolževala. Kljub temu so bili neto tokovi v sedmih Graf: Gibanje medletnih stopenj rasti kreditov prebivalstvu v EMU ter v Latviji in Litvi mesecih letos za dobro četrtino nižji kot v primerljivem obdobju lani in so dosegli 314,6 mio EUR. Pri zadolževanju bank na tujem je v zadnjih dveh mesecih prišlo do občutnega premika v ročnosti zadolževanja. Tako so domače banke okrepile neto zadolževanje predvsem v obliki kratkoročnih kreditov (v juniju in juliju 219,3 mio EUR, v sedmih mesecih letos 259,4 mio EUR), neto zadolževanje v obliki dolgoročnih kreditov pa se je še posebno v juliju precej umirilo. V prihodnjih mesecih, ko bo na voljo več podatkov, bo znano, ali je omenjeno gibanje posledica slučajnih dogodkov, ali gre za odziv tujih bank na dogajanje na finančnih trgih z omejevanjem posojanja za daljši rok. Mesečna rast kreditov prebivalstvu je bila v avgustu zaradi sezonskih dejavnikov (dopusti in začetek šolskega leta) na najvišji ravni letos. Okrepili sta se predvsem rast kreditov za ostale namene (najverjetneje gre za večji obseg negativnih stanj na tekočih računih) in nekoliko tudi rast potrošniških kreditov. Rast stanovanjskih kreditov se je že tretji mesec zapored ohranjala na ravni okrog 3 %. Prebivalstvo je samo v prvih osmih mesecih letos neto najelo kredite v višini 942,4 mio EUR, kar je za dobro četrtino več kot v primerljivem obdobju lani. Medletna stopnja rasti kreditov prebivalstvu se še naprej ohranja na 25-odstotni ravni, kar je sicer največ v EMU, med novimi državami članicami pa zlasti baltske države dosegajo stopnje rasti, ki so višje tudi od 50 %. Delež kreditov prebivalstvu v BDP je v Sloveniji v letu 2006 dosegel 17,7 %, povprečje EMU pa je bilo na ravni 54,0 %. 75 60 45 30 15 Vir podatkov: ECB, preračuni UMAR. 0 Borza Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 8 Celotni promet, I–IX 2007 Tržna kapitalizacija, 31. IX 2007 Promet in tržna kapitalizacija na Ljubljanski borzi d.d. V mio EUR Skupaj 2.997,0 Stopnje rasti, v % I–IX 2007/I–IX 2006 3,2 V mio EUR 26.597,0 Stopnje rasti, v % 30. IX 07/30. IX 06 69,1 Borzna kotacija Skupaj 2.303,1 148,8 21.678,0 80,3 Delnice Obveznice 2.195,3 59,7 153,9 -1,8 16.610,0 4.892,0 147,5 -7,8 Vzajemni skladi Prosti trg Skupaj Delnice 48,1 - 176,0 381,5 227,0 0,3 28,9 4.919,0 2.915,0 32,9 70,5 Obveznice 57,3 Delnice investicijskih družb 97,1 TUVL (trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti)1 Skupaj 312,3 -32,1 -19,0 -80,5 1.014,0 990,0 -20,4 38,0 Obveznice Kratkoročni vrednostni papirji 193,2 119,1 -79,1 -82,4 Vir podatkov: LBo, izračuni UMAR. Opombi: številke se zaradi zaokroževanja ne seštevajo vedno; 1podatki so od septembra 2005 dalje. Po rekordno visoki rasti osrednjega indeksa SBI20 v četrtletju letos pa se je na medletni ravni okrepil za drugem četrtletju se je v nadaljevanju leta njegova dobri dve petini. Razlog za visoko rast je treba iskati rast prepolovila, a je še naprej ostala na visoki predvsem v obsežnem trgovanju z delnicami (brez ID-ravni. Tako se je v tretjem četrtletju njegova vrednost ov), saj je bil njihov promet za 1,5-krat višji kot v povečala za 14,5 %, kar je predvsem posledica visokih primerljivem obdobju lani. Trgovanje z njimi je bilo rasti v juliju in avgustu, medtem ko je septembra indeks spodbujeno predvsem zaradi visokih donosov. Promet upadel. Podobno gibanje se je nadaljevalo tudi v na ostalih segmentih trga je zaostajal za doseženim v oktobru. Vrednost SBI20 je tako v prvih devetih mesecih istem obdobju lani. Kljub visoki četrtletni rasti je bil letos dosegla 89,4-odstotno rast, kar je najvišja rast zaradi upada v prvih dveh četrtletjih promet v devetih doslej. mesecih letos približno na ravni iz istega obdobja lani. Okrepilo se je trgovanje z delnicami (brez ID-ov), ki je Podobno kot pri osrednjem indeksu se je četrtletna bilo vrednostno za 1,3-krat višje kot v primerljivem rast tržne kapitalizacije v tretjem četrtletju obdobju lani. Promet z obveznicami je v tem obdobju prepolovila in dosegla 7,7 %. Najbolj, za skoraj dve upadel za dobrih 70 % (na TUVL-u je bil upad skoraj 80-tretjini, se je umirila rast tržne kapitalizacije delnic (brez odstoten), promet z delnicami ID-ov pa je upadel za ID-ov), ki je bila 10,8-odstotna. Tudi v tretjem četrtletju dobro petino. letos se je nadaljevalo upadanje tržne kapitalizacije obveznic, ki je bila za 2,5 % nižja kot ob koncu drugega Po razmeroma visokih rasteh pomembnejših četrtletja (v drugem četrtletju je padla kar za desetino). indeksov na tujih kapitalskih trgih v drugem Zaradi visokih rasti v prvi polovici leta se je v devetih četrtletju letos se je njihova vrednost v tretjem mesecih letos celotna tržna kapitalizacija povečala za četrtletju večinoma znižala. Znižanja so bila na ravni 40,3 %, kar je največ v zadnjih petih letih. Potem ko se med 1,8 % in 7,5 %. Razlog za takšno gibanje je je letos iz meseca v mesec poviševal delež tujcev v tržni najverjetneje treba iskati v posledicah finančne krize, ki kapitalizaciji na Ljubljanski borzi (konec avgusta je bil na je odraz krize na ameriškem trgu drugorazrednih ravni 6,17 %, kar je bilo največ po avgustu 2003), je hipotekarnih posojil. Kljub temu sta prav ameriška septembra upadel na 5,82 %. To je najverjetneje borzna indeksa Dow Jones in NASDAQ v tretjem posledica odziva na negativna gibanja na Ljubljanski četrtletju letos dosegla rast, kar pa je v veliki meri borzi. posledica pozitivnega odziva vlagateljev na septembrsko 0,5-odstotno znižanje ključne obrestne Promet je v predhodnih treh četrtletjih (sicer v veliki mere ameriške centralne banke (na 4,75 %). meri zaradi manjšega obsega prometa na TUVL-u) zaostajal za ravnjo iz istega obdobja lani, v tretjem Graf: Struktura četrtletnega prometa na Ljubljanski borzi 100% 80% 60% 40% 20% 0% Obv eznice ID Delnice Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov : LBo, preračuni UMAR. Javnofinančni prihodki Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 9 Javnofinančni prihodki I–IX 2007, v tisoč EUR Indeksi rasti, nominalno Struktura, I–IX IX 2007/ VIII 2007 IX 2007/ ? 2006 I–IX 2007/ I–IX 2006 2007 2006 Javnofinančni prihodki skupaj 9.343.448 91,0 101,4 106,7 100,0 100,0 Davek od dohodka pravnih oseb 874.007 103,9 98,9 111,0 9,4 9,0 Dohodnina 1.274.664 84,3 99,5 97,9 13,6 14,9 Domači davki na blago in storitve 3.038.408 82,1 96,4 109,1 32,5 31,8 V tem: - davek na dodano vrednost 2.020.163 79,4 87,0 106,5 21,6 21,7 - trošarine1 831.678 100,0 107,1 114,0 8,9 8,3 Carine in uvozne dajatve 85.163 124,8 282,0 243,0 0,9 0,4 Prispevki za socialno varnost 3.300.691 101,1 108,3 108,2 35,3 34,9 Ostali javnofinančni prihodki 770.515 86,2 90,5 97,0 8,2 9,1 Vir podatkov: APP, UJP, Poročilo B-2 (bruto vplačila); metodologija in preračuni UMAR. Opomba: 1podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje. V prvih devetih mesecih so se skupni realna rast je bila 10,7-odstotna. V septembru so se javnofinančni prihodki na medletni ravni realno zneski trošarin na mineralna olja zaradi politike blažitve povečali za 3,6 %. Po nizki realni rasti ob polletju vpliva svetovnih cen nafte na domačo inflacijo zmanjšali (2,1 %) se je po relativno ugodnih prilivih davkov in na minimalno raven. V juliju so se skladno s programom prispevkov v avgustu in septembru v devetih mesecih usklajevanja trošarin z evropsko direktivo povečale realna rast nekoliko okrepila. trošarinske dajatve na cigarete. Z marcem je bila uvedena trošarina na električno energijo. V letošnjem letu se davki in prispevki oblikujejo v relativno ugodnem makroekonomskem okolju in v Realna rast prihodkov iz prispevkov za socialno pogojih spremenjene davčne zakonodaje, kar varnost je stabilna. Ob nespremenjenih prispevnih vpliva na njihov obseg in strukturo. Vpliv stopnjah (38,2 %) je bila v prvih devetih mesecih makroekonomskega okolja na javnofinančne prihodke medletno 5-odstotna. se v danem davčnem sistemu kaže predvsem v Ugodni so bili tudi prilivi davka na dohodek pravnih nominalnem gibanju davčnih in prispevnih osnov. Kar oseb, ki so se v obravnavanem obdobju realno dve tretjini javnofinančnih prihodkov sledita gibanju povečali za 7,8 %. Rast prihodkov iz tega naslova je bila nominalne rasti mase bruto plač, ki v letošnjem letu pogojena z ugodnimi lanskimi poslovnimi rezultati. raste hitreje od načrtovane, saj se hitreje od Nekoliko so jo upočasnili le poračuni davka po zaključnih načrtovanih povečujejo tako plače na zaposlenega kot računih, ki so bili zaradi spremembe zakona manjši od tudi število zaposlenih. Zato bodo v letošnjem letu višji poračunov v letu 2006. Trenutne mesečne akontacije od načrtovanih vsi davki in prispevki, ki se plačujejo davka so še določene na osnovi obračuna davka za leto na osnovi mase bruto plač. Visoka gospodarska rast 2006, poračun po novem zakonu o davku na dohodek je predvsem ugodno vplivala na prihodke od trošarin pravnih oseb pa bo opravljen v naslednjem letu po (naftni derivati) in nekaterih drugih, v davčni strukturi zaključnih računih za leto 2007. manj pomembnih davkov. Zaradi strukture Prihodki iz davka na dodano vrednost so se v prvih gospodarske rasti, ki jo letos generirajo predvsem devetih mesecih glede na isto lansko obdobje realno izvoz in investicije, je gibanje davka na dodano povečali za 3,4 %. Hitrejša od realne rasti skupnih vrednost nekoliko pod pričakovanji, saj na prihodke od prihodkov davka na dodano vrednost je bila realna rast davka na dodano vrednost vpliva predvsem gibanje davka na dodano vrednost od uvoza (8,7 %), počasnejša porabe gospodinjstev in države, ki letos v rasti pa realna rast prihodkov od davka na dodano vrednost po zaostajata za gospodarsko rastjo. obračunu (1,8 %). Rast prihodkov iz davka na dodano V prvih devetih mesecih letos se že kažejo prvi vrednost, ki sledi predvsem domači potrošnji učinki davčne reforme. Zaostajanje rasti gospodinjstev in države, se je v juliju in avgustu nekoliko javnofinančnih prihodkov za gospodarsko rastjo v okrepila. sicer ugodnem makroekonomskem okolju kaže na Prihodki od dohodnine, vplačani po novem zakonu o davčno razbremenjevanje gospodinjstev in dohodnini (gl. EO 4/2007, str. 12), so bili v prvih gospodarstva. Zaradi letos uveljavljenih sprememb devetih mesecih glede na isto obdobje lani realno davčnih zakonov so se v devetih mesecih medletno že nižji za 5 %. Akontacije dohodnine od dohodkov iz zmanjšali prihodki iz dohodnine in iz davka na zaposlitve so se realno zmanjšale za 4,8 %, akontacije od izplačane plače. Uveljavljena zakonska sprememba dohodkov iz drugih virov pa so se povečale za 6,3 %. Na pri davku na dodano vrednost je vplivala na manjše zmanjšanje prihodkov so dodatno vplivala vračila likvidnostne izpade prihodkov od davka na dodano dohodnine po lanskih dohodninskih napovedih. vrednost. Učinek spremembe zakona o davku na Zmanjševanje prihodkov davka na izplačane plače dohodek pravnih oseb se bo pokazal šele v zaradi postopnega zniževanja stopenj davka se prihodnjem letu. nadaljuje. V obdobju devetih mesecev se so prihodki od Zaradi povečanja trošarinskih dajatev in ugodne tega davka glede na isto lansko obdobje realno zmanjšali gospodarske rasti so hitreje od celote v devetih za 15,9 %. mesecih naraščali prihodki od trošarin. Njihova Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 10 V tisoč Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile I–XII 2006 VIII 2006 XII 2006 VIII 2007 VIII 2007/ VII 2007 I–VIII 2007/ I–VIII 2006 ? 2006/ ? 2005 A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 910,7 908,2 911,3 923,1 -0,1 1,4 0,6 B Formalno delovno aktivni* 824,8 825,2 833,0 854,6 0,0 3,5 1,4 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 675,1 674,7 681,7 696,1 0,0 3,0 1,3 Zaposleni pri fizičnih osebah 66,5 67,3 67,5 71,0 0,2 5,2 1,7 Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,3 83,2 83,8 87,5 0,2 6,1 2,1 C Registrirani brezposelni 85,8 83,1 78,3 68,5 -2,3 -18,0 -6,6 Ženske 47,0 46,4 42,6 38,1 -3,2 -17,3 -4,9 Starejši od 40 let 39,7 39,3 37,7 36,6 -1,0 -7,1 -0,9 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 41,3 39,7 35,6 -0,6 -12,6 -3,6 D Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 9,4 9,1 8,6 7,4 - - - Moški 8,9 7,3 7,1 5,9 - - - Ženske 12,0 11,4 10,5 9,3 - - - E Prosta delovna mesta 19,0 16,4 15,9 19,7 4,8 6,5 12,3 Za določen čas, v % 75,3 78,5 76,4 77,1 - - - F Nove zaposlitve 13,0 9,9 9,1 9,9 -1,4 -1,3 13,8 Z nižjo izobrazbo 3,9 3,1 2,6 3,2 2,6 2,6 19,4 S srednjo izobrazbo 7,1 5,5 5,2 5,4 -3,2 -3,0 13,8 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 1,3 1,3 1,3 -3,6 -3,2 4,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. V avgustu in septembru so se nadaljevala razmeroma brezposelnih (15,8 % več kot avgusta, vendar 17,0 % manj ugodna gibanja na trgu dela. Število formalno delovno kot septembra lani). Precej več kot zadnje mesece je bilo aktivnih je zaradi počitniške sezone ostalo v avgustu skoraj tudi odliva iz brezposelnosti iz drugih razlogov (neto 2.687, nespremenjeno, s čimer se je stopnja registrirane kar je 40,8 % več kot avgusta, a 34,4 % manj kot brezposelnosti ob zmanjšanju števila brezposelnih znižala septembra lani). Povečal se je odliv brezposelnih v redno na 7,4 %. Septembra se je število registriranih šolanje ter odliv oseb, ki so se same odjavile iz evidence brezposelnih ponovno zmanjšalo (na 66.658), v precejšnji brezposelnih. meri tudi zaradi povečanih odlivov, ki ne pomenijo Prilivi v brezposelnost so že vse leto za petino manjši zaposlitve brezposelnih. Po poletnem zmanjšanju se je kot lani, vendar tudi delo dobi manj brezposelnih kot septembra ponovno povečalo število potreb po delavcih in lani. Tudi v tretjem četrtletju 2007 je bil priliv v realiziranih zaposlitev, skupno število realiziranih brezposelnost spet (tako kot že v prvem in v drugem zaposlitev v prvih devetih mesecih letos pa je bilo nižje kot četrtletju) za petino manjši kot v istem obdobju 2006. Po lani. Še naprej se povečuje tudi število delovnih dovoljenj drugi strani je manjše kot lani tudi število brezposelnih, ki za tujce, ki jih je bilo septembra že 63.860. so dobili delo. V tretjem trimesečju jih je bilo za 16,2 % Tudi v avgustu je bila najvišja mesečna rast manj kot v istem obdobju lani. Manjše kot lani je bilo tudi zaposlenosti (0,9 %) dosežena v gradbeništvu. zmanjšanje števila brezposelnih iz drugih razlogov (v Razmeroma ugodna (0,3 %) je bila tudi v prometu ter v tretjem trimesečju za 36,7 %, tudi tokrat predvsem zaradi drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah, pozitivna pa še manjšega števila črtanj iz evidence brezposelnih zaradi v poslovnih storitvah, trgovini in v finančnem posredništvu. kršitev obveznosti brezposelne osebe; gl. EO 7/2007, str. V predelovalnih dejavnostih se je število delovno aktivnih 11). zmanjšalo za 502 ali 0,2 %, kar je podobno kot julija. V prvih devetih mesecih letos je bilo razpisanih 5,9 % Septembrski tokovi registrirane brezposelnosti kažejo več potreb po delavcih in realiziranih 0,9 % manj novih na sicer manjši priliv v brezposelnost, vendar tudi na zaposlitev kot v istem obdobju lani. Pri tem je bilo letos manjši odliv v zaposlenost kot septembra lani. Med več novih zaposlitev z nižjo izobrazbo in manj novih brezposelne se je prijavilo 5.864 oseb, od tega 4.233, ker zaposlitev s srednjo in višjo ali visoko izobrazbo kot lani (gl. so izgubile delo (skoraj petina več kot avgusta, vendar graf). Manj je bilo tudi razpisanih potreb po delavcih z višjo 17,6 % manj kot septembra lani), delo pa je dobilo 4.426 in visoko izobrazbo. Graf: Realizirane zaposlitve po stopnjah izobrazbe, po četrtletjih 2004–2007 - - - .Nižja izobrazba -----¦------Srednja izobrazba Višja in visoka izobrazba 20.000 16.000 12.000 8.000 4.000 __^_—¦------.____»--^"""""^ » * - « " * «, t " » * * • Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov : ZRSZ, preračuni UMAR. Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 11 Plače v Rast bruto plače na zaposlenega, EUR v indeksih rasti VIII 2007 Bruto plača na zaposlenega, skupaj 1.279,40 Nominalno VIII 07/ VIII 07/ VII 07 VIII 06 101,3 105,7 Realno1 VIII 07/ VIII 06 102,1 Zasebni sektor (A do K) A Kmetijstvo 1.210,50 1.072,38 102,6 106,8 104,2 108,7 I–VIII 07/ I–VIII 06 105,7 VIII 07/ VII 07 101,0 106.5 102,3 107.6 103,9 103,2 105,0 I–VIII 07/ I–VIII 06 102,7 103,5 104,5 Ribištvo B C Rudarstvo D Predelovalne dejavnosti 1.077,60 106,2 112,4 104,3 105,9 108,6 101,2 1.548,96 1.131,88 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.602,19 F Gradbeništvo 1.071,34 G Trgovina 1.151,13 H Gostinstvo 944,58 102,1 103,9 103,7 106,9 106,7 102,0 105,2 105,3 104,2 101,8 106,2 103,4 104,1 106,9 106,4 101,7 100,4 103,2 101,7 101,8 101,3 103,2 101,2 103,9 I Promet, skladiščenje in zveze 1.342,61 J Finančno posredništvo 1.853,31 K Poslovanje z nepremičninami 1.360,73 Javne storitve (L do O) 1.485,65 L Javna uprava 1.511,81 101,3 102,7 101,0 107,8 106,0 105,7 107,7 105,1 105,7 101,0 102,4 100,7 104,1 102,4 102,2 104,7 102,1 102,8 101,1 102,3 M Izobraževanje 1.555,55 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.401,24 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.415,35 98,4 96,6 107,1 107,6 103,5 104,9 107,9 106,3 99,0 102,6 98,5 103,3 101,2 103,1 104,2 104,5 100,8 102,0 98,1 96,3 103,5 104,0 104,8 98,7 103.5 98,2 103.6 100,9 100,0 101,4 104,8 103,3 99,1 99,8 99,6 101,3 101,5 101,8 100,6 100,7 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne Bruto plača na zaposlenega se je v avgustu nominalno povečala za 1,3 %, realno pa ob 0,3-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin za 1,0 %. Bolj od skupne se je povečala bruto plača v zasebnem sektorju (A do K) in dosegla 2,6-odstotno nominalno in 2,3-odstotno realno rast. Povečanje plač je izhajalo predvsem iz naslova uskladitvenega mehanizma v Kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust. Plače iz kolektivne pogodbe so se povečale za 2 % in dodatno še za 0,5 % kot razliko med lansko dejansko in v uskladitvenem mehanizmu predvideno inflacijo. Razlike v rasti plač po dejavnostih so bolj posledica razlik v obsegu dela in le v manjši meri zaradi ugodnejšega uskladitvenega mehanizma, dogovorjenega na ravni posameznih dejavnosti. Uskladitveni odstotek je bil ugodnejši v štirih kolektivnih pogodbah dejavnosti, od tega v treh (grafična, časopisna in kovinska) v višini 3 % in v eni (gradbena) v višini 2,8 %. V ostalih dejavnostih je uskladitveni odstotek v skladu s kolektivno pogodbo znašal 2,5 %. V skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F) se je bruto plača na zaposlenega nominalno povečala za 3,6 %. V tej skupini se je najbolj povečala bruto plača v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo. Najbolj umirjeno, 1,4-odstotno nominalno rast je storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. imela bruto plača v skupini proizvodnih storitev (G, H, I). Nekoliko bolj se je povečala bruto plača na zaposlenega v skupini poslovnih storitev (J, K) in dosegla 1,9-odstotno nominalno rast. Avgustovska bruto plača v javnih storitvah (L do O) je nominalno upadla za 1,6 %, realno pa za 1,9 %. Nominalni padec plač je bil pričakovan zaradi učinka osnove, saj so bile julijske plače višje zaradi izplačil polletnega poračuna razlike med lansko dejansko in predvideno inflacijo v julijski plači. Najbolj je upadla bruto plača v javni upravi, kjer je gibanje plač najbolj odvisno od usklajevalnega mehanizma. V dejavnosti izobraževanja in zdravstva na gibanje plač lahko vplivajo tudi drugi dejavniki (obseg dodatnih šolskih obveznosti, opravljene nadure, dežurstva, gibanje plač pri zasebnih izvajalcih v teh dejavnostih). Z avgustovsko plačo so bile uresničene vse uskladitve, dogovorjene v kolektivnih pogodbah. V javnem sektorju ni predvidenih drugih večjih povečanj, razen izplačil iz naslova uspešnosti in povečanja plač zaradi napredovanj v oktobru. V zasebnem sektorju se pričakuje precejšnje povečanje plač zaradi izplačil trinajstih plač ob koncu leta. Na osnovi teh predpostavk se bo bruto plača v letu 2007 glede na predhodno leto v zasebnem sektorju nominalno povečala za 6,6 %, v javnem sektorju pa za 4,7 %. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 1.200 1.100 1.000 jan. 2006 f eb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov . Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. dec. jan. 2007 f eb. mar. apr. maj jun. jul. avg. Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo številka 10/2007 UMAR str. 12 Izbrani konjunkturni kazalci Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 VIII 2007/ VII 2007 -14,2 -23,3 -12,7 Stopnje rasti, v % VIII 2007/ VIII 2006 10,6 27,8 7,2 I–VIII 2007/ I–VIII 2006 10,1 14,9 9,8 I–XII 2006/ I–XII 2005 6,5 7,6 8,5 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 -3,6 -0,2 -14,0 0,5 6,3 0,9 9,6 11,1 4,6 1,0 9,0 8,2 0,8 -1,7 8,3 1,8 Povprečno število zaposlenih Produktivnost dela Vrednost zalog proizvodov5 Prihodek od prodaje5 Nova naročila5 -16,6 8,4 12,1 0,7 9,0 11,3 5,2 5,5 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) 0,2 4,1 3,9 2,3 - Relativno glede na inflacijo -0,1 0,6 1,0 -0,2 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki); 2 podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %; 3 podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %; 4 podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %; 5 realna rast. V avgustu je bil zabeležen običajen sezonski padec vozil in plovil (DM), saj je to najbolj izvozno usmerjena industrijske proizvodnje. V primerjavi z julijem se je panoga slovenske predelovalne industrije, ki na tujih industrijska proizvodnja znižala za 14,2 %, kar je trgih ustvari preko 86 % prihodkov. povsem običajen avgustovski pojav, ko se veliko V primerjavi z julijem je bilo v predelovalnih podjetij odloči za kolektivni dopust. Po desezoniranih in dejavnostih manj zaposlenih. Število formalno delovnim dnem prilagojenih podatkih je bila rast delovno aktivnih se je avgusta zmanjšalo za 502 oz. proizvodnje v primerjavi z julijem rahlo pozitivna 0,2 %. Pojav, ki je za ta mesec značilen, ni bil prisoten (0,2 %). le v treh izmed štirinajstih podpodročij predelovalne Približno tretjino je k rasti v avgustu prispevala industrije.2 Najbolj se je število zaposlenih avgusta proizvodnja vozil in plovil (DM). Omenjeno povečalo v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (DJ), podpodročje, ki predstavlja okoli 5 % slovenske in sicer za 73 oz. 0,2 %. Omenjeno podpodročje, ki predelovalne industrije, je k 10,6-odstotni avgustovski aktivno zaposluje že vse od začetka leta, je imelo v medletni rasti predelovalnih dejavnosti prispevalo prvih osmih mesecih v povprečju zaposlenih 2.667 oz. tretjino povišanja proizvodnje. Čeprav je bila 6,4 % več delavcev kot v istem obdobju lani. Ugodni proizvodnja vozil in plovil v primerjavi z julijem bistveno trendi zaposlovanja so bili letos prisotni tudi v manjša (za 38 %), so vendarle proizvedli za 89,9 % več proizvodnji vozil in plovil (DM), kjer so imeli v kot v lanskem avgustu.1 Visoka rast v zadnjih štirih pričakovanju pospešene proizvodne aktivnosti 1.165 oz. mesecih je močno povišala letošnjo povprečno rast te 10,3 % več zaposlenih kot v istem obdobju lani. dejavnosti, ki je bila tako v prvih osmih mesecih 11,4- Obsežno zaposlovanje v omenjenih panogah je več kot odstotna (do aprila je bila še negativna). nadomestilo nadaljevanje upadanja zaposlenosti v Hitreje rastejo prihodki od prodaje na tujih trgih. nekaterih delovno intenzivnejših panogah Rast prihodkov od prodaje na tujih trgih je v prvi polovici (prehrambena, tekstilna in usnjarska industrija so leta zaostajala za rastjo prihodkov na domačem trgu, a skupaj zaposlovale 2.607 delavcev manj kot v istem se je trend v zadnjih mesecih obrnil v prid prvih. Tako obdobju lani). Čeprav se bo zaposlovanje proti koncu so predelovalne dejavnosti v letošnjih osmih mesecih leta najverjetneje umirilo, je po večletnem upadanju povečale prodajo na tujih trgih za 9,7 %, na domačem števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih letos moč pa za 7,4 %. Na nadaljevanje ugodne prodaje na tujih trgih bo pozitivno vplivala tudi pospešena proizvodnja 1 Za proizvodnjo vozil in plovil je sicer značilna šibka proizvodna aktivnost v avgustu. Graf: Proizvodnja in zaposlenost predelovalnih dejavnosti (I–VIII 2007/I–VIII 2006) 16 12 8 4 0 -4 pričakovati njihovo povečanje. 2 Poleg proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ) še usnjarska (DC) in pohištvena industrija (DN), ki pa sta v primerjavi s preteklim avgustom zaposlovali bistveno manj delavcev. glede na izvozno usmerjenost 'SSSSSSSSSSSSSS 'SSSSSSSSSSSSSS 'SSSSSSSSSSSSSS 'SSSSSSSSSSSSSS 'SSSSSSSSSSSSSS 'SSSSSSSSSSSSSS H...;...;...;...;...;...;. ::::::: fSSSSSSSSSSSSSSs Obseg proizv odnje Zaposlenost I zrazit o izv ozno usmerjene panoge Zmerno izv ozno usmerjene panoge Pretežno na domači trg usmerjene panoge Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Promet Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 13 Absolutni podatki Rast v % Izbrani kazalci dinamike prometa QII 2006 QII 2007 Železniški, v mio potniških km Cestni,1 v mio potniških km Mestni, v 1.000 potnikov Zračni, v mio potniških km Letališki, v 1.000 potnikov 201 236 24.334 251 330 202 222 23.292 288 382 QII 2007/ QII 2006 0,3 -6,0 -4,3 15,0 15,9 I–XII 2006/ I–XII 2005 2,4 0,3 -3,4 2,3 9,0 Potniški promet Železniški, v mio tonskih km Blagovni Cestni, v mio tonskih km promet Pomorski, v mio tonskih km Pristaniški, v 1.000 ton 814 3.413 11.544 3.877 913 3.418 13.224 3.967 12,1 0,1 14,5 2,3 3,9 9,8 -6,4 22,5 Vir podatkov: SURS. Opomba: 1brez zasebnega prevoza potnikov s taksiji, avtobusi in osebnimi avtomobili. V drugem četrtletju se je na medletni ravni v okviru na prebivalca med državami EU povsem pri vrhu. Pri potniškega prometa nadaljevalo upadanje tem upoštevamo obseg prevozov, podan v tonskih avtobusnih prevozov, močno se je povečal zračni in kilometrih, ki se nanaša na tovorna vozila, registrirana v letališki promet. Glede na drugo četrtletje 2006 se je posamezni državi. Ne gre za merjenje obsega prevozov zmanjšalo tako število prepeljanih potnikov z avtobusi na teritoriju države, ampak za prevoze domačih tovornih mestnega prometa kot tudi obseg prevozov z vozil doma in v tujini. V letu 2006 so v okviru EU daleč medkrajevnimi in primestnimi avtobusi. Prevoz potnikov največ cestnih blagovnih prevozov na prebivalca opravili po železnici je stagniral. V primerjavi s prvim četrtletjem prevozniki z vozili, registriranimi v Luksemburgu (kar sta se močno okrepila zračni in letališki promet 18.766 tkm; gl. graf). Na drugem mestu (s sicer trikrat (medletna rast v prvem četrtletju je bila le 0,9- oz. 6,8-manj prevozi) so bili slovenski prevozniki, ki so opravili odstotna; gl. tabelo). za 58,9 % več prevozov kot povprečni prevozniki v EU. V okviru blagovnega sta se močno povečala Visoka intenzivnost cestnega blagovnega prometa v pomorski in železniški promet, obseg cestnega pa Sloveniji je posledica velike rasti cestnih prevozov zlasti je ostal približno na ravni lanskega drugega v letih 2004 in 2005 (rast 27,9 % in 22,5 %). Od četrtletja. Potem ko se je obseg pomorskih prevozov v drugega četrtletja 2004 do drugega četrtletja 2007 se je prvem četrtletju znižal za petino, se je v drugem obseg prevozov pri nas registriranih tovornih vozil četrtletju 2007 medletno okrepil za 14,5 %. V zadnjih povečal za 53,8 %. Notranji prevozi po Sloveniji so se letih se je povečalo nihanje obsega prevozov, po povečali za 23,9 %, mednarodni pa dosti bolj, za umiritvi svetovne konjunkture v panogi po letu 2005 pa se obseg prepeljanega blaga ni bistveno znižal. Pomorski promet je sicer ena od manjših prometnih dejavnosti v Sloveniji. Prevozi blaga po železnici so se v prvem četrtletju povečali za 14,9 %, v drugem četrtletju pa se je rast ohranila na visoki ravni. Skromno rast je beležil pristaniški promet, medtem ko se cestni blagovni prevozi v drugem četrtletju medletno praktično niso povečali, tudi zato, ker je bil obseg cestnih prevozov v lanskem drugem četrtletju zelo visok. Podatki kažejo, da se je rast omenjenih prevozov, spodbujena z odpravo omejitev ob pridružitvi Slovenije EU, letos nekoliko umirila. Slovenija je po obsegu cestnih blagovnih prevozov prehodnega obdobja. Graf: Cestni blagovni prevoz na prebivalca v državah EU v letu 2006 63,8 %. Znotraj mednarodnih prevozov sta se najbolj, za 3,2-krat, povečala prevoz po tujini in kabotaža (opravljanje prevoza znotraj tuje države). Nadpovprečno razvito prevozništvo v Sloveniji povezujemo z ugodno lego naše države na križišču V. in X. evropskega koridorja, na katerih se promet krepi, naši prevozniki pa se odzivajo na ponujene poslovne priložnosti. Z vstopom v EU so za slovenske prevoznike pri prevozu po državah EU odpadle mnoge administrativne ovire (predvsem pridobivanje omejenega števila dovolilnic). Izpogajali smo si tudi možnost opravljanja kabotaže v državah EU 15, kar bo takratnim vzhodnoevropskim pristopnicam omogočeno šele po preteku petletnega 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 18.766 6.04 1 6 — i------1 i------1 i—i i------1 i------1 i------1 i------1 i—i i------1 i------1 3.805 i------1 i------1 i------1 i------1 i------1 i—i .__. LU* SI FI ES LT NL CZ AT LV SE PT IE EE SK BE DE DK EU IT* PL FR GR HU UK* RO BG CY Viri podatkov : Eurostat, izračuni UMAR. Opomba: *podatki za leto 2005. Izbrane teme Gozdarstvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 17 Stopnje rasti, v % 2005 2006 2006/05 2006/01 Bruto dodana vrednost,1 tekoče cene, v mio SIT 2002 2003 15.014 16.474 2004 16.411 16.581 23.943 44,4 63,3 V tem: - vrednost proizvodnje - vrednost vmesne porabe 19.816 4.803 22.341 5.867 23.503 25.030 35.947 7.092 8.449 12.005 43,6 42,1 93,1 203,5 Površina gozda, v tisoč ha Letni prirastek, v tisoč m3 Lesna zaloga, v tisoč m3 Letni posek lesa, v tisoč m3 1.150 1.158 7.102 7.290 276.574 2.646 285.735 3.007 1.164 7.446 1.169 1.174 7.569 7.652 293.532 300.795 307.689 2.958 3.253 3.718 0,4 1,1 2,3 14,3 2,7 10,5 14,8 42,2 V tem: - negovalni - sanitarni - zaradi krčitve 1.885 1.866 566 976 66 47 1.734 1.873 2.288 1.055 1.212 1.224 71 65 86 22,1 19,2 1,0 142,6 33,6 65,0 - za infrastrukturo Intenzivnost poseka lesa,2 v % 43 39,7 48 42,8 50 48,6 3,3 5,2 45 45 37,3 41,2 Vir podatkov: SURS, Zavod za gozdove Slovenije (Poročilo o gozdovih za leto 2006), preračuni UMAR. Opombi: 1po ekonomskih računih za gozdarstvo; 2z intenzivnostjo poseka izražamo razmerje med letnim posekom in letnim prirastkom lesa. Bruto dodana vrednost gozdarstva se je lani o. t. več). Drugi, ki se zaradi vse večjega napada izjemno povečala. Po prvi objavi ekonomskih računov insektov z leti hitro povečuje, je k skupnemu poseku za to dejavnost se je ob 43,6-odstotni nominalni rasti prispeval že 32,9 % (pred petimi leti 13,6 o. t. manj). S vrednosti proizvodnje in ob nekoliko nižji rasti vrednosti hitrejšo rastjo poseka od prirastka se je ponovno vmesne porabe zvišala za 44,4 %. K skupni vrednosti izboljšala intenzivnost poseka lesa (z 42,8 % na 48,6 %) proizvodnje je industrijski les prispeval 63 % (pred in je bila najvišja v zadnjih petnajstih letih. Kljub temu bi petimi leti 88 %), 19 % gozdarske storitve, ostalo pa les jo bilo mogoče še izboljšati, saj je bil posek lesa le v za kurjavo in drugi proizvodi. Vrednost proizvodnje se je višini 82 % možnega po gozdnogospodarskih načrtih (v v zadnjem petletnem obdobju skoraj podvojila (v tem sta letu 2005 75 % možnega). Tudi lani je bil v državnih se najbolj zvišali vrednosti gozdarskih storitev in lesa za gozdovih opravljen ves možni posek, v zasebnih, ki kurjavo), vrednost vmesne porabe potrojila, bruto obsegajo skoraj tri četrtine vseh gozdov, pa ne, ker ga dodana vrednost dejavnosti pa zvišala za 63,3 %. Njen ovira močno razdrobljena posest. delež v skupni dodani vrednosti kmetijstva, lova in Količina pridobljenega lesa na enoto gozdne gozdarstva je sicer relativno nizek (v letu 2006 po površine je v Sloveniji podobna povprečju držav EU, nacionalnih računih 9,0-odstoten), a se z leti zvišuje. povečuje pa se hitreje. V letu 2005 je v Sloveniji Skupna površina gozdov, prirastek lesa, lesna znašala 2,3 m3/ha, v povprečju držav EU pa 2,5 m3/ha. zaloga, posek lesa in njegova intenzivnost so se Največ lesa na površino so pridobile Belgija (7,4 m3/ha), tudi lani še naprej povečevali. Površina gozdov se je Češka (5,9 m3/ha) in Nemčija (5,3 m3/ha). V zadnjih povečala za 0,4 %, letni prirastek lesa za 1,1 %, lesna petih letih je bila rast proizvedenega lesa v Sloveniji zaloga pa za 2,3 %. Posek lesa, ki je znašal 3,7 mio m3 21,3-odstotna, v povprečju držav EU pa 9,6-odstotna. (60 % iglavcev in 40 % listavcev), je bil za 14,3 % večji Dinamika se med posameznimi članicami močno kot v letu prej in za 42,2 % večji kot pred petimi leti. V razlikuje: v treh državah skoraj ni bilo sprememb, v največji meri je negovalne in sanitarne narave. Prvi, ki je trinajstih je bilo pridobljenega več, v osmih pa manj za razvoj gozdov nujen in zato najobsežnejši, se je po lesa. Tudi v štirih največjih evropskih proizvajalkah lesa prejšnjem upadanju povečal drugo leto zapored in je je bil trend različen: Švedska in Nemčija sta proizvodnjo znašal 61,5 % skupnega poseka (pred petimi leti 11,9 povečali, Finska in Francija pa zmanjšali (gl. graf). Graf: Proizvodnja lesa v letu 2005 in njena rast v letu 2005 glede na leto 2000 v posameznih državah EU - 120 100 80 60 40 20 Proizvodnja Rast (desna os) ¦ "D" nnnnnnnnnnnnrnrn^^- D Vir podatkov : Eurostat. Opomba: Malta nima gozdov . 60 40 20 0 -20 -40 -60 0 Stopnja prostih delovnih mest Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 18 Stopnja prostih delovnih mest, v % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Q1 2007 Q2 SKUPAJ 0,7 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 0,7 0,8 1,0 1,0 1,0 1,0 1,5 1,0 B Ribištvo in ribiške storitve 0,5 0,5 0,5 0,9 0,4 0,4 0,0 0,4 C Rudarstvo 0,2 0,1 0,1 0,2 0,3 0,2 0,3 0,2 D Predelovalne dejavnosti 0,6 0,5 0,5 0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 0,2 0,3 F Gradbeništvo 1,5 1,2 1,6 1,8 2,2 2,2 2,9 2,9 G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 0,9 0,7 0,7 0,8 0,8 1,0 1,1 1,1 H Gostinstvo 1,2 0,9 0,9 1,2 1,3 1,4 1,4 1,6 I Promet, skladiščenje in zveze 0,6 0,5 0,5 0,7 0,9 0,9 1,0 1,1 J Finančno posredništvo 0,4 0,4 0,4 0,7 1 0,8 0,7 0,6 K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve 1,0 0,8 0,9 1,1 1,6 1,8 1,9 2,1 L Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje 0,4 0,2 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 M Izobraževanje 0,7 0,6 0,7 0,7 0,8 0,7 0,3 1,1 N Zdravstvo in socialno varstvo 0,5 0,6 0,5 0,5 0,5 0,5 0,4 0,5 O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 0,5 0,5 0,5 0,6 0,5 0,5 0,7 0,6 Vir podatkov: SURS. Opomba: stopnja prostih delovnih mest je odstotni delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest (prosta + zasedena). Slovenija se sooča s presežnim povpraševanjem na prostih delovnih mest kaže na največja neskladja med trgu dela oziroma s pomanjkanjem delavcev, ki se je ponudbo in povpraševanjem (gradbeništvo, gostinstvo v prvi polovici leta še nekoliko povečalo. Stopnja in dejavnost poslovanja z nepremičninami, najema in prostih delovnih mest (SPDM) je eno od meril razlike poslovnih storitev). Gibanja povprečne bruto plače na med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela oz. zaposlenega v sektorjih, kjer stopnja prostih delovnih pomanjkanja delavcev. Začasni podatki o SPDM se mest kaže na največja neskladja med ponudbo in ujemajo z izjavami podjetij, ki med omejitvenimi povpraševanjem, v prvi polovici leta 2007 niso bistveno dejavniki navajajo pomanjkanje usposobljene delovne odstopala od gibanja povprečne bruto plače na sile (gl. tudi EO 7/2007, str. 11). Na ravni gospodarstva agregatni ravni (gl. tudi str. 11). Podatki o rasti plač in o je stopnja prostih delovnih mest presegala 1 % vse od presežnem povpraševanju po dejavnostih ne kažejo, da drugega četrtletja 2005, ko je prišlo do pospešitve bi v teh dejavnostih že prihajalo do izrazite pospešitve gospodarske rasti. Presežno povpraševanje po delovni rasti plač. Pomanjkanje delavcev delodajalci sili je močno prisotno v dejavnostih gradbeništva, nadomeščajo z večjim številom opravljenih delovnih ur gostinstva ter poslovanja z nepremičninami, najema in že zaposlenih, predvsem v gradbeništvu, kjer nadure poslovnih storitev. K relativno visoki SPDM v opravlja kar 23,5 % zaposlenih (povprečje v slovenskem gradbeništvu in v gostinstvu prispeva tudi nadpovprečna gospodarstvu znaša 18,1 %). Pritiske na plače verjetno fluktuacija delavcev v teh dveh dejavnostih, ki je zmanjšuje tudi zaposlovanje tujcev. Število tujih povezana s sezonskim značajem dela. Izrazito delavcev v gradbeništvu se je od junija 2005 do junija povečanje SPDM je v letu 2007 doseglo predvsem 2007 povečalo za 45 % (za 9.125). Podobno kot v gradbeništvo. Podatki o presežnem povpraševanju po gradbeništvu je obseg zaposlovanja tujih delavcev velik poklicnih skupinah zaenkrat kažejo na primanjkljaj tudi v dejavnosti K, kjer se je število zaposlenih tujcev v delovne sile predvsem na področju delavcev za omenjenem obdobju povečalo za 36 % (z 2.984 na preprosta dela in poklicev za neindustrijski način dela. 4.070), predvsem zaradi zaposlovanja v agencijah za Povečevanje SPDM kljub zmanjševanju stopnje zaposlovanje. Tudi obstoječi sistem določanja plač, ko brezposelnosti kaže na povečevanje neskladij na trgu kolektivne pogodbe določajo izhodiščne plače za dela. posamezne ravni usposobljenosti, verjetno ne dajejo veliko možnosti za dodatno rast iz naslova pomanjkanja S presežnim povpraševanjem po delavcih, ki je celo določenih profilov. Hkrati pa trenutno primanjkuje večje kot pri nas, se soočajo tudi druge članice EU. predvsem manj usposobljene delovne sile, za katero V povprečju je SPDM po začasnih podatkih v EU 27 v delodajalci praviloma niso pripravljeni plačati bistveno drugem četrtletju letos znašala 2,1 %. Po razpoložljivih višje cene. podatkih povprečno stopnjo najbolj presegajo Nemčija (3,4 %), Estonija (3,3 %), Češka (2,7 %), Finska (2,7 %) Prikazano stanje temelji na podatkih SURS o prostih in Združeno kraljestvo (2,4 %). delovnih mestih in plačah po dejavnostih, ki ne omogočajo podrobnejše analize. Za bolj poglobljeno Ocenjujemo, da rast plač za zdaj še ne izhaja iz analizo pritiskov na plače, ki izhajajo iz pomanjkanja pritiskov, ki izvirajo iz pomanjkanja delavcev. Tezo o delavcev, bi potrebovali podatke o pomanjkanju pritiskih na plače, ki izvirajo iz pomanjkanja delavcev, delavcev po posameznih profilih in o njihovih plačah, ki smo skušali preveriti s pomočjo analize rasti plač in pa niso razpoložljivi v okviru sedanjih statističnih prostih delovnih mest po dejavnostih. V ta namen smo raziskovanj. posebej pogledali rast plač v dejavnostih, kjer stopnja Delovna mesta in zaposlenost po regijah Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 19 Statistična regija Število delovnih mest Delež del. mest, SLO = 100 % Rast št. del. mest, v % Stopnja aktivnosti, v % Delovna mesta na aktivno prebivalstvo (indeks nezadostnosti del. mest) Delovna mesta na delovno aktivno preb. (indeks dnevne delovne migracije)* I–VI 04 I–VI 07 I–VI 04 I–VI 07 I–VI 07/ I–VI 04 I–VI 04 I–VI 07 I–VI 04 I–VI 07 I–VI 04 I–VI 07 Osrednje-slovenska 244.651 268.335 30,4 31,7 9,7 65,2 67,0 107,9 114,1 116,6 121,6 Obalno-kraška 42.489 45.236 5,3 5,3 6,5 63,1 65,2 90,0 91,9 97,9 98,3 Gorenjska 72.514 72.606 9,0 8,6 0,1 63,4 64,2 82,9 81,9 89,9 86,2 Goriška 46.681 48.399 5,8 5,7 3,7 63,0 64,6 89,6 90,9 96,1 95,8 Savinjska 103.919 106.853 12,9 12,6 2,8 65,2 66,0 87,4 88,1 100,1 97,9 Jugovzhodna Slovenija 53.489 55.612 6,6 6,6 4,0 65,3 67,1 85,1 85,0 92,7 91,6 Pomurska 42.676 43.065 5,3 5,1 0,9 63,7 63,9 77,0 77,8 92,9 90,4 Notranjsko-kraška 17.961 18.044 2,2 2,1 0,5 65,9 67,9 76,9 74,4 83,7 78,9 Podravska 117.769 124.555 14,6 14,7 5,8 62,3 63,6 83,4 86,5 97,8 97,1 Koroška 26.269 26.803 3,3 3,2 2,0 63,0 62,9 79,1 81,0 89,6 88,7 Spodnje-posavska 23.069 24.198 2,9 2,9 4,9 63,7 64,6 74,3 76,7 85,9 84,5 Zasavska 13.888 13.523 1,7 1,6 -2,6 63,5 63,2 67,6 66,7 79,3 74,3 SLOVENIJA 805.375 847.228 100,0 100,0 5,2 64,1 65,3 89,5 92,0 100,0 100,0 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *kmetje so vključeni. Največja koncentracija delovnih mest je v Pomanjkanje delovnih mest v domačem kraju povzroča Osrednjeslovenski regiji. Ta regija ima dobrih 31 % vseh dnevno delovno migracijo in povečano stopnjo delovnih mest, kar je več kot jih imata skupaj Podravska in brezposelnosti. Največji pritok delovno aktivnega Savinjska regija, ki ji sledita. Leta 2007 (I–VI) je glede na prebivalstva (indeks dnevne migracije) dosega leto 2004 (I–VI) Osrednjeslovenska regija najbolj povečala Osrednjeslovenska regija, kamor se dnevno vozi delovno število delovnih mest (za 9,7 %.). S tem se je povečal tudi aktivno prebivalstvo pretežno iz sosednjih regij, ki jim njen delež v celotni Sloveniji za 1,3 o. t. Nadpovprečno rast primanjkuje delovnih mest (Zasavska, Notranjsko-kraška, sta imeli še Obalno-kraška in Podravska regija, edino v Gorenjska regija). Na drugi strani je v Podravski in v Zasavski regiji je število delovnih mest upadlo (gl. tabelo). Savinjski regiji število delovnih mest skoraj izenačeno s Presežek delovnih mest nad tamkaj živečim aktivnim številom domačega aktivnega prebivalstva, a imata kljub prebivalstvom ima le Osrednjeslovenska regija. Tu je temu visoko stopnjo registrirane brezposelnosti (gl. EO 8– dobrih 14 % delovnih mest več, kot je aktivnega prebivalstva. 9/2007, str. 21). Tu se delovno aktivno prebivalstvo kljub Tudi povečanje v obravnavanem obdobju, ki je znašalo razpoložljivosti delovnih mest ne more zaposliti v domačem 6,3 o. t., je bilo tu največje. Zasavska regija že vrsto let beleži kraju, ker so delovna mesta zanj neustrezna (strukturna največji primanjkljaj delovnih mest, kjer jih je kar tretjina brezposelnost). premalo za domače aktivno prebivalstvo. V obravnavanem Stopnja formalne delovne aktivnosti se v zadnjih treh obdobju se je ta primanjkljaj še nekoliko povečal (za letih v vseh regijah povečuje (gl. graf). V obravnavanem 0,9 o. t.). Z izrazitim primanjkljajem delovnih mest je še obdobju se je najbolj povečala v Spodnjeposavski, Notranjsko-kraška regija, kjer primanjkuje dobra četrtina Podravski, Notranjsko-kraški in Obalno-kraški regiji, najvišjo delovnih mest za domače aktivno prebivalstvo. Obenem je ta pa je v letu 2007 (I–VI) dosegla Notranjsko-kraška regija, ki regija tudi najbolj povečala primanjkljaj (za 2,5 o. t.). Približno pomanjkanje delovnih mest nadomešča z dnevno delovno petina delovnih mest primanjkuje še v Spodnjeposavski, migracijo. Pomurski, Koroški in v Gorenjski regiji (gl. tabelo). Graf: Stopnja formalne delovne aktivnosti, % 60 55 1-------- " " " jan.-jul. 2004 jan.-jul. 2007 Slov enija, jan.-jul. 2004 Slov enija, jan.-jul. 2007 Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Tehnološka zahtevnost – gospodarske družbe v predelovalnih dejavnostih Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 20 Izbrani kazalniki poslovanja skupin1 gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti Dejavnost Število zaposlenih2 Neto čisti dobiček,3 v mio SIT Gospodarnost poslovanja4 2005 2006 2005 2006 2005 2006 Predelovalne dejavnosti 202.755 206.408 158.950 204.081 1,046 1,052 Visoko tehnološko zahtevne (VT)6 11.744 12.318 46.434 62.544 1,127 1,187 Srednjevisoko tehnološko zahtevne (SVT)7 62.556 64.360 54.368 57.536 1,044 1,044 Srednjenizko tehnološko zahtevne (SNT)8 55.126 57.967 49.346 63.303 1,055 1,057 Nizko tehnološko zahtevne (NT)9 73.329 71.763 8.802 20.697 1,018 1,021 Dejavnost Dodana vrednost na zaposlenega, v tisoč SIT Delež stroškov dela v dodani vrednosti, v % Izvozna usmerjenost,5 v % 2005 2006 2005 2006 2005 2006 Predelovalne dejavnosti 6.560 6.954 63,8 62,4 61,1 62,2 Visoko tehnološko zahtevne (VT) 14.749 15.810 48,9 45,9 75,8 78,9 Srednjevisoko tehnološko zahtevne (SVT) 6.632 6.919 64,6 64,3 74,9 75,5 Srednjenizko tehnološko zahtevne (SNT) 6.616 7.028 61,3 60,4 59,5 60,9 Nizko tehnološko zahtevne (NT) 5.144 5.407 72,1 70,7 41,1 41,0 Vir podatkov: AJPES – Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2006, preračuni UMAR. Opombe: 1gospodarske družbe so na ravni skupine (3-mestna numerična šifra po SKD) predelovalnih dejavnosti (D) razdeljene v štiri skupine (VT, SVT, SNT, NT) glede na tehnološko zahtevnost, kar je skladno z metodologijo OECD (Hatzichronoglou, T. Revision of the High-Technology Sector and Product Classification, 1997); 2povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju; 3razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja; 4poslovni prihodki/poslovni odhodki; 5čisti prihodki od prodaje na tujem trgu/čisti prihodki od prodaje; 6DG-24.4, DL-30, 32, DM-35.3; 7DG (razen 24.4), DK, DL (razen 30, 32), DM-34, 35.2, 35.4; 8DF, DH, DI, DJ, DM-35.1, DN-36 (razen 36.1); 9DA, DB, DC, DD, DE, DN-36.1, 37. Ena pomembnih usmeritev Strategije razvoja dejavnosti, deleža srednjevisoko in nizko tehnoloških Slovenije (SRS 2005) na področju povečevanja dejavnosti pa sta se zmanjšala (gl. graf 1). Družbe VT konkurenčnosti gospodarstva je prestrukturiranje dejavnosti so lani povečale strukturni delež v dodani predelovalne industrije v smeri krepitve tehnološko vrednosti področja D za 0,6 o. t., na 13,6 %. Glavnino, zahtevnejših dejavnosti. V tem prispevku v luči 77,9 %, dodane vrednosti VT dejavnosti so ustvarile doseganja strateške usmeritve analiziramo poslovanje družbe, ki proizvajajo farmacevtske izdelke. Te družbe gospodarskih družb predelovalnih dejavnosti v letu so ustvarile tudi relativno visok, 10,6-odstoten del 2006. Pri tem zaradi metodoloških sprememb, ki jih je dodane vrednosti celotnih predelovalnih dejavnosti. prinesla uvedba Slovenskih računovodskih standardov Družbe SVT dejavnosti so nekoliko, za 0,2 o. t., 2006, primerjamo podatke za leto 2006 z metodološko zmanjšale delež v dodani vrednosti predelovalnih prilagojenimi podatki za leto 2005, ki vključujejo le tiste dejavnosti. K zmanjšanju strukturnega deleža so največ družbe, ki so poslovale v letu 2006. Pri analizi prispevale družbe s proizvodnjo merilnih, kontrolnih in sprememb v strukturi dodane vrednosti predelovalnih navigacijskih instrumentov. Skupni prispevek VT in SVT dejavnosti ohranjamo tudi daljše časovno obdobje dejavnosti se je tako rahlo okrepil in dosegel najvišjo (2002–2006), saj ocenjujemo, da v tem primeru razlike v vrednost (44,6 %) v obdobju 2002–2006. Na drugi strani podatkih niso tolikšne, da bi povsem onemogočile se je lani zelo povečal (za 1,0 o. t.) delež srednjenizko medletne časovne primerjave (gl. primerjavo podatkov tehnološko zahtevnih dejavnosti, kar je v veliki meri za leto 2005 v grafu 1). V skladu z metodologijo OECD povezano z vplivom izjemno ugodne konjunkture v smo družbe razdelili v štiri skupine dejavnosti gradbeništvu na rast nekaterih panog iz te skupine (Hatzichronoglou, 1997): visoko tehnološko zahtevne (proizvodnja plemenitih in neželeznih kovin, cementa in (VT), srednjevisoko (SVT), srednjenizko (SNT) in nizko apna, gradbenih kovinskih izdelkov, površinska tehnološko zahtevne (NT). Omenjena metodologija pri obdelava kovin). NT dejavnosti zmanjšujejo delež v razvrščanju dejavnosti upošteva dva kriterija tehnološke dodani vrednosti. Od leta 2002 so ga zmanjšale za zahtevnosti: raven razvitosti tehnologije, ki je značilna skoraj 7 o. t., na 27,0 %. Lani, podobno pa tudi v letu za posamezno dejavnost, in tehnologijo, vsebovano v 2002 sta dobro petino prispevali proizvodnji drugih živil inputih posamezne dejavnosti. Prvi kriterij je opredeljen in pohištva. z razmerjem med izdatki za raziskovalno-razvojno Podrobnejša analiza poslovanja je pokazala, da so dejavnost in dodano vrednostjo, drugi s tehničnimi visoko tehnološko zahtevne dejavnosti lani v koeficienti za posamezne dejavnosti na osnovi input- primerjavi z drugimi skupinami dosegle zelo dobre output tabel. rezultate. Poslovno leto so zaključile z neto čistim Spremembe v strukturi dodane vrednosti družb dobičkom obračunskega obdobja, ki je bil za 34,7 % predelovalnih dejavnosti so bile v letu 2006 z višji kot v preteklem letu, povečanje pa je bilo v glavnem razvojnega vidika le delno ugodne. Po dveh letih posledica višjega neto dobička iz poslovanja. S tem so upadanja se je ponovno povečal delež visoko družbe VT dejavnosti dosegle največje izboljšanje tehnološko zahtevnih dejavnosti, vendar se je še bolj gospodarnosti poslovanja v lanskem letu (gl. tabelo). okrepil delež srednjenizko tehnološko zahtevnih Daleč najvišja je bila tudi donosnost prihodkov (13,3- Tehnološka zahtevnost – gospodarske družbe v predelovalnih dejavnostih Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 21 odstotna oziroma za 9,6 o. t. višja od povprečja predelovalnih dejavnosti). Izjemno visoko rast poslovnih prihodkov (9,9 %) so dosegli predvsem s povečanjem prodaje na tujih trgih, ki je bila višja skoraj za četrtino. Nadpovprečno visoko donosnost prihodkov so lani usmerjenost najvišja v obeh tehnološko zahtevnejših skupinah dejavnosti (VT in SVT). Družbe VT dejavnosti so v letu 2006 tudi najbolj med vsemi skupinami, za 3,1 o. t., povečale delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih prihodkih. Glavnino čistih dosegli še v SNT dejavnostih (3,9 %), zlasti v prihodkov od prodaje so realizirale na trgih izven EU, za dejavnostih, povezanih z gradbeništvom (18,9 % v razliko od povprečja predelovalnih dejavnosti, ki so tam proizvodnji cementa in apna, 10,1 % v obdelavi ustvarile le skromno petino prihodkov od prodaje (gl. naravnega kamna). graf 2). Farmacevtska industrija, ki je čiste prihodke od VT dejavnosti so lani dosegle tudi najvišjo rast prodaje na tujem trgu povečala za 30,7 %, je v letu produktivnosti dela. Zaposleni v VT dejavnostih je lani 2006 na ruski in ameriški trg izvozila skoraj tretjino v povprečju ustvaril več kot dvakrat večjo dodano izdelkov. vrednost glede na povprečje predelovalnih dejavnosti. Za nadaljnji hitrejši razvoj bodo morale tehnološko To je glede na relativno visoko kapitalno intenzivnost najnaprednejše dejavnosti nujno povečati vlaganja tehnološko zahtevnih dejavnosti razumljivo (sredstva na v človeške vire in v raziskovalno-razvojno zaposlenega so v VT družbah 2-krat višja kot v dejavnost.1 Le tako bodo namreč lahko povečale povprečju v predelovalnih dejavnostih), zelo spodbudno absorbcijsko sposobnost za uvajanje najsodobnejših pa je, da je bila v VT dejavnostih dosežena tudi najvišja, tehnologij v proizvodni proces. Pri realizaciji 7,2-odstotna rast produktivnosti. Zelo visoko rast (tehnoloških) inovacij so zelo pomembna tudi produktivnosti dela so ob vplivu ugodne konjunkture v netehnološka znanja (upravljanje s kadri, sistemi gradbeništvu dosegli tudi v SNT dejavnostih. Tako je kakovosti, organizacijske sheme, trženje), kjer so dodana vrednost na zaposlenega v SNT dejavnostih zagotovo še možnosti za izboljšave, ki bodo privedle do lani prvič presegla (za 1,6 %) raven produktivnosti dela, krepitve rasti dejavnosti z najvišjo dodano vrednostjo. ustvarjeno v SVT (gl. tabelo). Pri tem je skupina SNT dejavnosti zabeležila tudi največje povečanje števila 1 Po zadnjih podatkih (2005) je slovenski poslovni sektor v zaposlenih (5,2 %) izmed vseh štirih skupin. RRD dejavnost investiral sredstva v višini 0,82 % BDP, evropski (EU 25) pa v povprečju 1,01 % BDP. Tudi izvozna usmerjenost narašča s tehnološko zahtevnostjo. Kot je razvidno iz tabele, je izvozna Graf 1: Struktura dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti glede na tehnološko zahtevnost, 2002–2006 100% 90% 80% 30% 70% 60% 50% 40% 10% 0% :::::::::33,9:::::::: :::::::::31,4:::::::: m29,9 m :::::::::28 5:::::::: >>>>:28,4>>>> :;x;x27,0:;:;x; — 25,0 25,4 26,1 27,2 27,4 H ^^^^^H ^n^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^H l29,2l II II 11,8 14,3 139 12,9 13,0 13,6 NT SNT SVT VT 2002 2003 2004 2005* 2005** 2006 Vi r podatkov: AJPES, pr er ačuni U M AR . Opombi : *Podatki s e nanašaj o na dr užbe, ki so posl oval e v l etu 2005 i n s o j i h AJPES- u oddal e v tekočem letu. **Podatki za leto 2005 se nanašaj o samo na dr užbe, ki s o posl oval e v l etu 2006, s aj zar adi metodol oški h s pr ememb, povez ani h s Sl ovenski mi r ačunovods ki mi standar di 2006, ti podatki ni so povs em pr i mer l j i vi s podatki , ki so j i h dr užbe oddal e z a l eto 2005 kot tekoče l eto. Graf 2: Struktura čistih prihodkov od prodaje v skupinah predelovalnih dejavnosti v letu 2006 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% ¦ 24,5 ¦ I391I I37,8I ^*^^ m^ I590I |296| |695| 49,3 I57,2I ¦ 48,1B 44,3 27,7 20 3 18,2 17,9 12,8 13,2 10,2 Domači trg Trg EU Trgi izv en EU VT SVT SNT NT Vir podatkov : AJPES, preračuni UMAR. A–O D Javnofinančni tokovi med Slovenijo in EU Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 22 Mio EUR Struktura Mio EUR Struktura 2000–2006 2000–2006 2004 2005 2006 2004 2005 2006 Prejeta sredstva iz proračuna EU 1.270,2 100,0 282,0 366,1 406,0 100,0 100,0 100,0 Kmetijstvo 311,8 24,5 49,4 102,6 159,9 17,5 28,0 39,4 Strukturne akcije 168,9 13,3 24,4 53,5 91,0 8,7 14,6 22,4 Strukturni skladi 129,9 10,2 24,4 45,0 60,5 8,7 12,3 14,9 Kohezijski sklad 39,0 3,1 0,0 8,5 30,5 0,0 2,3 7,5 Notranje politike 222,4 17,5 57,9 65,9 78,5 20,5 18,0 19,3 Zunanje akcije 1,4 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Administrativni izdatki 25,2 2,0 6,1 6,8 7,8 2,2 1,9 1,9 Predpristopna strategija 280,6 22,1 39,1 43,6 7,9 13,9 11,9 1,9 Pavšalna povračila 259,8 20,5 105,1 93,8 61,0 37,3 25,6 15,0 Vplačana sredstva v proračun EU 724,2 100,0 170,4 274,7 279,1 100,0 100,0 100,0 Plačila iz naslova DDV 116,8 16,1 25,1 43,9 47,8 14,7 16,0 17,1 Plačila iz naslova popravka v korist VB 60,7 8,4 16,1 23,2 21,4 9,5 8,4 7,7 Plačila na osnovi bruto nacionalnega dohodka 471,0 65,0 116,9 179,5 174,6 68,6 65,3 62,6 Tradicionalni lastni viri 75,7 10,5 12,3 28,1 35,3 7,2 10,2 12,6 Neto položaj po računovodski definiciji - - 111,6 91,4 126,9 - - - Neto položaj na osnovi popravka v korist Velike Britanije - - 109,7 101,5 142,7 - - - Vir podatkov: Evropska komisija; preračuni UMAR. Opomba: zaradi zaokroževanja se vsote ne seštejejo. Evropska komisija (EK) je objavila končne podatke o predstavljali 10,6 % prejetih sredstev. Črpanje sredstev vseh javnofinančnih tokovih med Slovenijo in glede na Kopenhagenski paket brez sredstev iz teh dveh proračunom EU v obdobju 2000–2006. V tem obdobju naslovov je bilo glede na »odobrena sredstva za plačilo« smo iz proračuna EU skupno prejeli 1.270,2 mio EUR 92,2-odstotno, glede na »odobrene pravice za prevzem sredstev, vanj pa vplačali 724,2 mio EUR. V letih 2004– obveznosti« pa 65,2-odstotno. 2006, za katera se izračunava neto položaj, je bila Skupaj s sredstvi iz naslova predpristopne strategije in Slovenija neto prejemnica sredstev. Po računovodski administrativnih izdatkov je Slovenija v obdobju po definiciji neto položaja je bila Slovenija v letu 2006 neto vstopu v EU iz proračuna EU skupaj prejela 1.054,1 mio prejemnica sredstev v višini 126,9 mio EUR, po definiciji na EUR. V obdobju 2004–2006 je Slovenija največ sredstev osnovi popravka v korist VB pa v višini 142,7 mio EUR. prejela iz naslova kmetijstva (29,6 %). Črpanje teh V obdobju 2000–2003 je Slovenija skupno prejela 216,1 sredstev se je vsako leto povečevalo (v letu 2006 glede na mio EUR. V prvih štirih letih smo največ sredstev prejeli iz leto 2004 za preko 2,2-krat). Največ sredstev je bilo naslova predpristopne strategije (87,9 %); prejeta črpanih za razvoj podeželja (76,2 %), sledijo direktne sredstva iz tega naslova po letih nihajo – največ smo jih pomoči (17,6 %), izvozna povračila (3,0 %), ostala prejeta prejeli v letu 2002 (58,5 mio EUR), najmanj pa v letu 2000 sredstva (2,7 %) in sredstva iz naslova skladiščenja (30,8 mio EUR). Velik delež vseh prejetih sredstev so v (0,5 %). Drugi način delitve sredstev iz naslova kmetijstva prvem obdobju predstavljala tudi sredstva iz naslova je delitev na prejeta sredstva za rastlinske proizvode notranjih politik (9,3 %). Črpanje sredstev iz tega naslova (9,7 % sredstev za kmetijstvo), živalske proizvode smo po letih povečevali; v letu 2003 glede na leto 2000 kar (13,2 %), pomožne izdatke (1,0 %) in sredstva za razvoj za 2,2-krat. Struktura črpanih sredstev za notranje politike podeželja (76,2 %). Glede na »odobrena sredstva za se med obema obdobjema zelo razlikuje. V prvem obdobju plačilo« smo sredstva iz naslova kmetijstva črpali 83,2-je bila večina sredstev črpanih za raziskave in tehnološki odstotno; zelo uspešni smo bili pri črpanju sredstev iz razvoj (84,4 % teh sredstev), sledijo sredstva za naslova razvoja podeželja (118,5-odstotna realizacija), izobraževanje, mlade, kulturo itd. (9,3 %) in energijo manj uspešni pa smo bili pri črpanju sredstev iz skupne (4,3 %). V tem obdobju smo prejeli tudi sredstva iz naslova kmetijske politike (CAP), saj smo jih črpali le 42,7-odstotno. zunanjih akcij (0,7 %) in administracije (2,1 %). Iz naslova predpristopne strategije smo v obdobju 2004– 2006 načrpali za 1,1-krat manjši znesek kot v prvem V Kopenhagnu je bilo leta 2002 v okviru finančnega obdobju; najmanj v letu 2006. Pavšalna povračila smo ogrodja za širitev Sloveniji za obdobje 2004–2006 prejeli v višini 259,8 mio EUR. Črpanje teh sredstev se je odobrenih 1.023 mio EUR sredstev iz naslova začelo po vstopu v EU. Glede na odobrena sredstva za »odobrenih sredstev za plačilo1« in 1.445,7 mio EUR plačilo smo ta sredstva črpali 97,8-odstotno. Črpanje sredstev iz naslova »odobrenih pravic za prevzem sredstev iz naslova notranjih politik se je v obdobju po obveznosti2«. V Kopenhagnu odobrena sredstva ne vstopu močno povečalo (za 9,0-krat glede na prvo vključujejo sredstev iz naslova predpristopne strategije in obdobje), struktura teh sredstev pa se je glede na prvo administrativnih izdatkov, ki so v letih 2004–2006 skupaj 1Obseg predvidenih plačil glede na odobrene pravice smo v drugem obdobju prejeli za sodelovanje v programu praviloma ustreza pričakovanemu črpanju povprečno uspešne za vzpostavitev zunanje meje EU (2004: 68,9 % teh države v preteklem obdobju. Izračune pripravi Evropska sredstev, 2006: 53,5 %), sledijo sredstva za izobraževanje, komisija na osnovi izkušenj s črpanjem sredstev v preteklosti. 2 mlade, kulturo itd. (11,4 %). Pri črpanju sredstev iz naslova Predstavljajo dogovorjena maksimalna razpoložljiva sredstva, ki si jih je izborila posamezna država v okviru pogajanj. notranjih politik smo bili glede na »odobrena sredstva za Javnofinančni tokovi med Slovenijo in EU Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 23 plačilo« najuspešnejši, saj smo jih črpali 101,1-odstotno. Iz strukturnih skladov smo v obdobju 2004–2006 prejeli 129,9 mio EUR. Črpanje sredstev iz strukturnih skladov smo po letih povečevali (v letu 2006 glede na leto 2004 za skoraj 1,5-krat). Največ sredstev iz tega naslova smo načrpali za uresničevanje prvega cilja (spodbujanje razvoja in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju; 95,7 % teh sredstev); od tega največ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 86,4 mio EUR, iz Evropskega socialnega sklada pa 28,3 mio EUR. Sredstva iz kohezijskega sklada smo začeli črpati v letu 2005 in v dveh letih načrpali 39,0 mio EUR. Črpanje se je v letu 2006 glede na leto 2005 povečalo kar za 2,6-krat. Tudi pri črpanju teh sredstev smo bili glede na Kopenhagenski paket uspešni. Sredstva iz strukturnih skladov smo namreč glede na »odobrena sredstva za plačilo» črpali 93,7-odstotno, sredstva iz kohezijskega sklada pa 89,1-odstotno. Delež prejetih sredstev iz naslova administrativnih izdatkov je bil v obdobju 2004–2006 minimalen (2,0 %). Slovenija je začela vplačevati sredstva v proračun EU po vstopu v EU; v obdobju 2004–2006 smo skupno vplačali 724,2 mio EUR. Vplačila so se po letih povečevala, sama struktura vplačil pa se ni bistveno spreminjala. Največji delež vplačil so v opazovanem obdobju predstavljala sredstva iz naslova bruto nacionalnega dohodka, katerih delež se je med leti zmanjševal (gl. tabelo). Tem sledijo vplačila iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in vplačila iz naslova tradicionalnih lastnih virov (TLV), ki predstavljajo čiste prihodke EU. Države glede na pobrana sredstva iz naslova TLV vplačajo 75 % sredstev v proračun EU, 25 % pa zadržijo kot nadomestilo za stroške pobiranja teh sredstev. V obdobju 2004–2006 so znotraj TLV največji delež predstavljala vplačila iz naslova carin (98,3 %), le manjši del pa sladkorne dajatve (1,1 %) in posebne davščine pri uvozu kmetijskih proizvodov (0,6 %). Slovenija je iz naslova stroškov pobiranja TLV v treh letih zadržala 25,2 mio EUR. Najmanjši delež vplačanih sredstev v obdobju 2004–2006 so predstavljala sredstva iz naslova popravka v korist VB. Po nedokončnih in nepopolnih podatkih Ministrstva za finance je bila Slovenija do septembra letos po računovodski definiciji neto plačnica sredstev v proračun EU, in sicer v višini 46,3 mio EUR. Ti podatki niso primerljivi s podatki EK, saj ne zajemajo sredstev, izplačanih neposredno prejemnikom v Sloveniji za notranje politike in podatkov o predplačilih iz strukturnega sklada in sredstev za razvoj podeželja. Iz proračuna EU smo v devetih mesecih leta 2007 prejeli 199,8 mio EUR (34,3-odstotna realizacija glede na spremenjeni proračun za leto 2007), vanj pa vplačali 246,1 mio EUR. Ker ti podatki še ne zajemajo vseh prejetih sredstev iz evropskega proračuna, bodo končni podatki EK za leto 2007 verjetno višji od sedaj razpoložljivih. Sicer pa je slabo črpanje v prvem letu nove finančne perspektive značilno tudi za »stare« države članice. Največ sredstev smo po nedokončnih in nepopolnih podatkih MF tudi v letu 2007 prejeli iz naslova kmetijstva. Teh je bilo 115,3 mio EUR oz. 57,7 % vseh prejetih sredstev – ponovno največ za razvoj podeželja. Iz naslova notranjih politik smo prejeli 19,8 % vseh sredstev oz. 39,5 mio EUR; od tega 95 % za vzpostavitev zunanje meje EU, 5 % pa za izvajanje notranje politike. Za strukturno politiko smo prejeli 13,7 % vseh sredstev; največ (65,8 %) iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, sledita Evropski socialni sklad (16,3 %) ter Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (17,6 %). Iz naslova kohezijske politike smo črpali 9,2 mio EUR oz. 4,6 % vseh prejetih sredstev, največ za področje okolja (92,3 %), sledi področje prometa. Iz naslova predpristopnih sredstev EU smo prejeli 6,3 mio EUR (3,2 % vseh prejetih sredstev), in sicer ponovno največ iz naslova Programa pomoči skupnosti za države Centralne in Vzhodne Evrope (PHARE; 69,0 %), sledijo sredstva iz Predpristopnega instrumenta za strukturno politiko (ISPA; 31,0 %). V proračun EU smo v devetih mesecih letos vplačali skupno 246,1 mio EUR. To je 77,6 % predvidenih sredstev spremenjenega proračuna za leto 2007. Največ sredstev smo tudi v letu 2007 vplačali iz naslova bruto nacionalnega dohodka (54,5 %). Vplačila iz naslova tradicionalnih lastnih virov (TLV) so se v letu 2007 močno povečala in predstavljajo že 23,7 % vseh vplačil; glede na isto obdobje lani so se povečala za 1,3-krat. Največji del vplačil iz naslova TLV so predstavljala vplačila iz naslova carin (99,5 %), ki so se glede na isto obdobje lani povečala za več kot 1,3-krat. Vplačila iz naslova popravka v korist VB so se zmanjšala na 7,0 % vseh vplačanih sredstev. Graf: Struktura prejetih sredstev Slovenije iz proračuna EU v obdobju 2000–2006 Struktura prejetih sredstev 2000-2003 Administracija; 2% Zunanje akcije; 1% Struktura pre jetih sredstev 2004-2006 Administracija; 2% Predpristopna strategija; 9% Notranje politike 19% Strukturne akcije 16% Notranje Kmetijstv o politike; 9% 29% Vir podatkov: Evropska komisija, praračuni UMAR. Pav šalna pov račila 25% Statistična priloga Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 10/2007 str. 2 2003–2006 stalne cene preteklega leta, 2007–2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 123.669 147.506 139.222 142.730 608 617 627 15,1 -4,4 -3,8 1,0 1,5 1,5 B Ribištvo 800 875 1.014 996 4 4 4 -7,0 20,4 1,5 0,0 1,0 1,0 C Rudarstvo 24.674 28.084 30.647 32.719 137 137 137 6,8 0,4 7,5 1,0 0,5 -0,5 D Predelovalne dejavnosti 1.278.086 1.385.784 1.441.576 1.538.233 6.927 7.339 7.732 3,7 3,6 8,5 8,5 6,0 5,3 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 140.397 153.187 174.594 187.081 769 780 784 6,8 5,7 5,7 -3,0 1,5 0,5 F Gradbeništvo 264.015 282.539 316.444 394.283 1.892 2.062 2.073 0,0 4,9 15,2 14,0 9,0 0,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 563.223 628.070 679.306 753.850 3.408 3.553 3.689 4,2 4,5 6,1 7,5 4,3 3,8 H Gostinstvo 108.731 115.150 127.161 137.422 634 665 696 -1,1 1,2 2,9 3,0 5,0 4,5 I Promet, skladiščenje in zveze 357.817 402.669 442.608 500.231 2.221 2.342 2.495 5,3 6,1 9,4 6,5 5,5 6,5 J Finančno posredništvo 222.430 263.041 278.993 285.593 1.403 1.486 1.584 17,1 10,5 9,8 7,0 6,0 6,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 807.976 886.022 978.785 1.047.398 4.695 4.895 5.118 2,8 3,5 3,7 4,8 4,3 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 300.255 337.436 356.269 375.972 1.633 1.665 1.699 4,8 2,9 2,9 1,2 2,0 2,0 M Izobraževanje 271.188 297.113 328.786 347.104 1.527 1.554 1.583 2,3 3,3 1,7 1,8 1,8 1,8 N Zdravstvo in socialno varstvo 247.634 275.279 299.347 310.503 1.345 1.385 1.427 5,6 5,2 1,6 1,7 3,0 3,0 O Druge javne, skupne in osebne storitve 167.258 183.431 209.598 219.146 1.002 1.042 1.084 2,8 3,3 1,2 3,5 4,0 4,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.007 1.103 1.436 1.114 5 5 5 -8,1 5,9 -3,5 -4,1 0,0 0,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 4.879.160 5.387.291 5.805.787 6.274.375 28.210 29.530 30.736 4,4 4,0 6,0 5,9 4,7 4,1 Davki na proizvode in storitve 751.700 828.100 883.539 919.784 4.143 4.319 4.485 4,2 4,7 3,9 4,9 4,3 3,8 Minus: subvencije na proizvode in storitve 23.598 29.272 31.323 38.790 140 144 147 -2,0 -0,4 10,0 1,0 3,0 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004–2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR= 239,64, ki se upošteva od leta 2007 dalje. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 3 Tekoče cene, v mio SIT Tekoče cene, v mio EUR Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.922.917 6.392.985 6.768.266 7.296.627 33.177 35.953 38.482 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -46.503 -75.128 -58.391 -78.661 -497 -474 -534 -1,2 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,4 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 5.876.414 6.317.857 6.709.875 7.217.966 32.680 35.479 37.949 98,8 99,1 98,9 98,5 98,7 98,6 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 6.994 -10.555 -34.525 -50.281 -96 -81 -39 -0,2 -0,5 -0,7 -0,3 -0,2 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 5.883.408 6.307.302 6.675.350 7.167.684 32.585 35.398 37.909 98,7 98,6 98,2 98,2 98,5 98,5 6. Izdatki za končno potrošnjo 4.424.637 4.703.677 4.964.645 5.299.860 23.750 25.663 27.302 73,6 73,4 72,6 71,6 71,4 70,9 Zasebna potrošnja 3.275.936 3.473.290 3.653.249 3.896.317 17.522 18.861 20.045 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 52,1 Državna potrošnja 1.148.701 1.230.387 1.311.395 1.403.543 6.229 6.802 7.257 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 18,9 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.458.771 1.603.625 1.710.706 1.867.824 8.834 9.735 10.607 25,1 25,3 25,6 26,6 27,1 27,6 8. Bruto investicije 1.510.498 1.770.142 1.846.356 2.068.981 10.000 10.854 11.378 27,7 27,3 28,4 30,1 30,2 29,6 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -51.727 -166.516 -135.650 -201.156 -1.165 -1.118 -770 -2,6 -2,0 -2,8 -3,5 -3,1 -2,0 Viri podatkov: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2003–2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 1. Izvoz proizvodov in storitev 3.157.565 3.653.898 4.145.398 4.788.469 23.259 25.660 28.136 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 3.194.810 3.694.754 4.101.467 4.830.821 23.762 26.173 28.333 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 8,2 3. SALDO* (1-2) -37.245 -40.856 43.931 -42.352 -502 -514 -197 -0,5* 2,0* 0,0* -0,6* 0,0* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 4.195.627 4.557.677 4.836.456 5.168.882 22.952 23.826 24.583 3,0 2,8 4,1 3,8 3,8 3,2 a. Zasebna potrošnja 3.112.561 3.373.478 3.566.122 3.800.103 16.946 17.624 18.220 3,0 2,7 4,0 4,2 4,0 3,4 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 1.083.066 1.184.199 1.270.334 1.368.779 6.006 6.201 6.363 3,1 3,2 4,4 2,6 3,2 2,6 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.448.880 1.669.298 1.777.616 2.028.838 9.763 10.394 10.687 10,5 0,4 9,9 13,1 6,5 2,8 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.368.338 1.531.410 1.666.102 1.872.354 9.110 9.679 9.931 7,3 2,5 8,4 14,5 6,2 2,6 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 80.542 137.887 111.514 156.484 653 714 756 0,9* -0,5* 0,6* -0,1* 0,2* 0,1* Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od leta 2007. *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 4 2006 2007 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 Q II Q III Q IV Q I Q II 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 105,4 106,9 112,8 116,5 123,7 124,1 122,1 130,6 128,8 133,7 124,7 108,5 133,0 134,4 139,7 117,6 125,4 121,4 139,5 129,0 135,2 136,8 136,5 119,4 C Rudarstvo 99,2 104,9 97,6 104,2 115,0 115,1 106,6 134,5 113,5 129,9 98,2 102,4 119,1 135,5 152,6 115,3 94,1 107,6 138,7 133,6 135,2 120,8 92,1 121,7 D Predelovalne dejavnosti 104,8 106,5 111,6 115,6 123,2 124,1 122,5 129,3 129,1 135,4 125,5 108,0 134,0 134,2 138,9 114,8 125,0 121,8 140,5 129,8 137,0 139,3 139,2 119,5 DA Hrana, pijače, tobak 98,6 99,6 89,4 88,0 87,9 89,7 88,4 95,5 79,8 90,9 88,0 87,3 90,0 88,9 104,7 92,8 76,1 76,2 87,0 89,6 90,9 92,1 91,7 90,6 DB Tekstilije in izdelki 80,5 71,3 61,7 54,1 52,3 49,7 54,3 47,5 56,7 51,6 60,0 44,3 58,5 51,1 50,2 41,2 55,1 52,4 62,5 52,0 49,8 53,1 54,3 40,8 DC Usnje in izdelki 83,6 72,7 68,2 72,7 76,5 77,8 72,1 77,7 72,8 52,3 67,0 66,5 82,9 90,3 91,1 51,6 86,0 61,0 71,5 53,2 51,2 52,4 79,6 50,3 DD Les in izdelki 94,3 91,0 94,7 100,7 104,1 109,7 104,5 108,4 111,6 124,6 109,8 88,4 115,2 114,7 119,6 91,0 97,1 110,7 127,1 120,1 129,0 124,8 122,4 103,3 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,9 100,6 101,2 104,8 103,9 103,0 102,0 109,5 103,0 106,6 101,0 97,9 107,1 110,3 113,4 104,8 103,2 93,4 112,3 104,0 110,2 105,7 111,8 108,0 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 34,2 36,3 – – – – – 20,9 22,3 18,6 – 15,8 19,9 21,1 21,6 19,9 22,8 21,2 23,0 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 114,5 128,0 147,5 158,7 179,4 183,3 172,1 189,3 201,1 213,9 191,6 154,4 170,4 207,4 198,6 161,9 209,4 193,6 200,4 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 99,8 103,6 116,5 122,2 130,0 126,8 136,9 135,9 135,1 141,2 134,6 124,8 151,4 145,6 149,7 112,3 127,3 125,5 152,6 131,0 146,7 146,0 145,5 137,1 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 100,9 101,6 84,6 78,7 83,6 88,0 90,6 89,2 78,1 92,9 91,7 85,3 94,9 96,4 98,1 73,1 71,4 72,5 90,5 85,4 97,8 95,4 96,0 87,8 DJ Kovine in izdelki 108,3 112,0 107,8 116,3 129,8 130,5 131,5 136,6 143,9 147,2 133,0 120,0 141,5 147,6 146,1 116,1 142,7 135,4 153,6 142,5 148,3 150,7 146,4 131,1 DK Stroji in naprave 128,6 120,9 138,5 140,9 149,5 147,8 144,7 161,7 163,5 165,8 153,6 121,1 159,4 162,4 173,4 149,2 154,1 154,1 182,4 161,6 167,9 168,0 162,1 139,4 DL Električna, optična oprema 110,3 122,8 153,0 157,7 181,5 182,2 183,0 193,6 186,8 199,9 171,8 152,0 225,1 193,6 210,0 177,2 173,4 175,4 211,6 185,9 211,8 202,1 193,3 174,8 DM Vozila in plovila 106,4 111,7 152,7 184,7 177,7 185,6 149,4 173,3 195,2 206,4 177,0 75,4 195,8 175,0 180,3 164,6 179,6 184,6 221,5 184,4 216,5 218,4 230,9 143,2 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 106,3 102,6 103,4 108,7 107,5 107,9 107,8 111,1 106,5 106,6 108,3 97,5 117,7 115,0 122,2 96,0 100,0 104,6 114,9 103,6 110,8 105,4 105,9 84,2 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 115,3 111,3 132,9 130,9 129,6 122,3 117,7 140,9 126,4 104,2 121,2 113,1 118,7 130,7 137,5 154,6 142,4 117,5 119,3 108,3 102,4 101,9 114,6 110,7 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 259,9 255,1 251,7 247,3 243,3 243,0 243,0 244,7 243,3 243,0 244,7 244,6 245,5 243,6 242,9 242,7 243,3 244,6 245,4 244,0 244,1 244,8 245,0 244,6 C Rudarstvo 5,1 4,8 4,4 4,2 4,0 4,0 4,0 3,9 4,0 4,0 3,9 3,9 3,8 4,0 4,0 4,0 4,0 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 3,7 D Predelovalne dejavnosti 243,1 238,9 236,1 231,8 227,9 227,5 227,5 229,2 227,9 227,5 229,2 229,4 230,2 228,0 227,4 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 229,3 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,7 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,5 11,5 11,4 11,4 11,5 11,3 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,4 11,3 11,3 11,4 11,5 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 97,9 105,7 108,4 111,7 128,8 120,0 149,0 169,4 128,8 120,0 169,4 104,0 157,8 143,9 140,4 132,3 174,2 188,1 163,2 157,0 88,7 98,1 125,1 173,9 Stavbe 104,2 104,9 114,6 126,4 144,2 131,4 165,3 179,6 144,2 131,4 179,6 123,0 172,7 157,3 152,7 156,1 187,1 191,9 169,9 177,0 107,2 115,3 146,5 183,0 Gradbeni inženirski objekti 92,1 106,4 102,6 98,0 114,5 109,5 133,8 160,0 114,5 109,5 160,0 91,5 148,1 131,5 128,9 110,2 162,3 184,6 157,1 138,4 76,6 86,8 111,1 168,0 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,4 99,1 97,5 102,0 109,6 108,6 113,1 114,3 109,6 108,6 114,3 114,1 120,3 110,5 112,2 112,9 114,2 114,9 115,2 112,7 112,9 114,4 114,8 125,2 Vir podatkov: SURS. Opombe: *Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). 1Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 5 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q II Q III Q IV Q I Q II 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 850 236 180 223 209 222 46 85 79 77 66 70 62 76 69 80 73 45 43 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 197 189 210 196 202 58 70 72 71 69 - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 251 411 200 183 289 143 121 83 60 57 62 56 65 79 88 121 161 158 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.402 3.373 815 817 942 918 913 259 269 315 321 306 - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 11.545 12.618 11.494 10.813 13.224 3.955 3.954 4.381 2.846 4.267 4.477 2.949 3.387 4.884 3.967 4.373 4.585 3.676 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.112 3.413 2.778 3.020 3.103 3292 - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 24,3 14,6 27,7 26,3 23,3 3,7 6,9 9,1 9,4 9,2 8,7 8,5 9,1 8,3 7,8 7,2 4,1 3,8 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 334 488 282 251 382 171 148 116 88 79 82 78 91 108 123 152 184 181 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 3.877 3.555 4.158 4.282 3.967 895 1.416 1.426 1.362 1.370 1.197 1.323 1.762 1.091 1.383 1.493 1.113 1.167 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 1.814 3.115 1.389 1.472 1.997 1.209 749 548 407 434 472 497 502 568 619 811 1181 1259 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 691 1.226 620 700 786 457 271 219 197 203 177 282 242 208 239 339 483 467 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.489 1.123 1.889 769 771 1.211 753 478 329 209 231 296 215 261 359 380 472 698 792 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 573 853 484 555 627 324 255 219 83 183 175 191 189 205 196 225 277 323 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 493 961 216 203 524 346 248 118 31 67 47 62 94 139 152 233 376 366 KMETIJSTVO, zakol v kla vnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 9,0 8,4 11,7 8,0 8,6 2,9 2,9 3,4 4,0 4,3 2,6 2,5 2,9 3,0 2,9 2,7 2,6 2,7 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 9,1 7,9 8,4 8,2 8,5 2,7 2,6 2,7 2,6 3,1 2,7 2,5 2,9 2,9 2,9 2,6 2,7 2,6 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 12,0 12,3 12,5 13,9 14,3 4,2 3,8 4,2 4,1 4,1 4,6 4,1 5,2 4,6 4,7 5,0 5,2 5,1 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 101,6 103,3 102,4 103,7 106,7 25,6 26,1 33,4 101,3 109,7 8,9 9,3 9,6 10,5 13,3 32,2 31,1 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 155,0 271,3 179,3 174,5 246,0 92,7 94,3 91,4 51,8 36,1 83,4 65,3 25,8 39,6 77,8 128,7 51,1 123,4 Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 6 2002 2003 2004 2005 2006 2006 QQ Q II III IV 2007 Q Q I II 2006 7 8 9 10 11 12 2007 1 2 3 4 5 6 7 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun 247 -196 -720 -561 -857 91 -261 -512 -210 -134 -168 -32 -60 -54 -197 -261 -21 -149 -39 -94 -56 15 -57 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -118 -257 -570 -224 -323 -76 -116 -65 -93 -197 -281 -81 -78 -66 -128 -119 -76 -72 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 17.028 4.288 4.168 4.543 4.784 5.028 1.455 1.177 1.537 1.579 1.599 1.365 1.469 1.510 1.805 1.583 1.739 1.706 1.740 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.179 4.407 4.425 5.113 5.008 5.351 1.530 1.293 1.602 1.672 1.796 1.645 1.550 1.588 1.870 1.711 1.859 1.782 1.812 Storitve 620 540 688 849 866 269 299 160 233 388 74 115 109 85 28 46 108 45 80 99 149 140 112 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.143 3.449 850 1.072 855 855 1.105 360 386 326 292 267 295 307 243 305 349 380 377 446 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.294 2.584 580 773 695 623 717 285 271 217 207 239 249 199 198 225 250 231 237 334 Dohodki -168 -219 -322 -288 -398 -54 -227 -100 -144 -155 -147 -10 -69 -48 -13 -38 -42 -49 -53 -51 -51 -54 -59 Prejemki 490 510 530 648 902 232 241 242 217 271 75 78 88 77 72 94 71 70 75 89 92 91 90 Izdatki 657 728 852 936 1.300 286 468 342 361 427 223 88 157 125 85 132 114 119 128 139 143 144 149 Tekoči transferi 60 26 -76 -97 -173 -6 -75 -2 -74 -44 -19 -21 -35 2 -15 11 -6 -68 0 -15 -34 5 -38 Prejemki 500 474 561 738 785 224 165 237 197 227 61 56 48 85 59 93 51 59 86 75 60 91 57 Izdatki 439 449 638 835 958 230 240 238 271 271 80 77 83 83 74 82 57 127 86 89 95 87 95 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 818 1.050 94 504 424 611 662 294 40 170 -107 23 508 -179 385 404 218 42 402 324 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -131 -3 -39 -96 22 -12 -4 -6 -29 -7 -12 -77 12 20 -10 10 -8 -14 0 Finančni račun 167 211 794 932 1.182 96 543 519 589 674 297 46 199 -100 35 584 -191 366 414 207 51 416 323 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -43 -207 -71 136 -154 -95 -9 145 -47 38 -48 -194 88 -87 -70 62 -17 -75 83 -112 Domače v tujini -166 -421 -441 -516 -718 -201 -164 -218 -307 -234 -23 -48 -93 -54 -168 4 -103 -148 -56 -113 -101 -20 -140 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 473 512 131 300 64 211 225 168 1 131 6 -26 84 16 77 118 96 27 103 27 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.466 -1.444 -179 -336 -677 -626 -1.198 -76 -271 11 -65 -183 -429 -905 -151 430 -416 -620 -162 233 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -10 -3 2 2 -2 -6 1 2 -3 2 4 5 -4 1 0 0 -2 -6 Ostale naložbe 565 849 945 2.639 1.564 60 63 954 1.253 1.894 -176 110 129 84 324 545 610 715 -72 585 811 498 77 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.459 -1.936 -934 -384 -264 -2.234 -18 37 -27 -393 83 -23 -324 -751 -741 -742 -671 582 71 -382 Komercialni krediti -135 -116 -237 -226 -435 -186 -77 120 -386 -175 -35 77 -119 -90 -57 267 -28 -161 -197 -75 -11 -89 25 Posojila -174 -223 -281 -340 -733 -190 -87 -297 -351 -435 -44 28 -71 -50 -75 -172 -18 -75 -258 -45 -203 -187 -209 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -872 -747 -546 -194 -90 -1.521 580 118 -126 -187 219 103 -412 -773 -499 -248 -547 793 334 -187 Ostale terjatve -71 -68 -69 -21 -21 -12 -26 3 23 12 -3 -7 -16 4 6 -7 68 -6 -39 -3 3 13 -11 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 4.098 3.500 994 446 1.218 3.488 1.912 -213 137 522 1 348 869 1.362 1.455 671 1.256 229 427 459 Komercialni krediti 95 59 214 291 468 133 63 282 280 33 75 -64 52 131 117 34 -161 212 229 -36 80 -11 44 Posojila 838 1.123 1.671 2.731 2.064 872 357 467 15 1.548 -42 148 252 -43 299 210 142 -54 -72 1.021 294 232 221 Vloge 130 428 335 1.053 998 1 39 448 3.208 338 -243 61 221 -82 -69 599 1.406 1.282 521 279 -140 199 188 Ostale obveznosti 39 -31 33 23 -30 -13 -12 21 -16 -7 -2 -7 -2 -5 1 26 -25 16 -6 -9 -5 6 7 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 295 684 394 55 -11 409 254 20 -68 86 376 185 -123 -7 55 -65 -1 132 Statistična napaka -250 150 22 -257 -194 -185 -243 88 -401 -528 -126 -8 -110 161 174 -246 200 -236 -365 -123 13 -418 -267 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 615 622 705 n.p. n.p. 222 168 231 224 245 236 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 2.139 2.094 2.203 n.p. n.p. 720 604 770 772 810 621 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.453 1.366 1.589 n.p. n.p. 485 367 515 560 532 497 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 723 746 978 n.p. n.p. 245 204 297 276 344 358 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.713 2.738 2.981 n.p. n.p. 972 800 966 1.010 1.072 900 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za široko porabo 2.686 2.838 3.301 3.646 4.172 1.011 986 1.183 n.p. n.p. 320 289 376 399 409 375 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 7 2005 2006 2006 2007 December 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 DENARNI SISTEM – KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 216,5 220,7 212,1 210,3 213,1 214,0 197,6 172,8 2.709 2.684 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1.491,0 1.694,1 1571,7 1598,7 1595,6 1594,9 1605,7 1590,4 1608,0 1694,6 6.902 6.866 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 Depoziti čez noč pri BS – nedenarne finančne institucije 3,1 5,0 4,9 3,6 3,6 5,7 4,8 6,0 4,5 5,0 47 37 36 37 40 41 50 57 Depoziti čez noč pri BS – ostali državni sektor 3,3 1,3 2,1 1,8 2,2 2,1 2,1 1,9 1,9 1,3 6 7 5 5 6 7 8 10 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 7,0 5,3 5,9 7,8 6,9 7,9 6,4 6,4 53 43 41 43 47 48 58 67 Vezane vloge – obveznosti BS 0,3 0,0 0,7 0,5 0,5 - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge – obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1.688,0 1.747,3 1688,4 1678,2 1710,8 1692,2 1735,0 1728,8 1744,1 1746,4 7.379 7.441 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 164,9 197,5 168,8 179,8 166,0 171,5 182,7 184,6 188,4 197,5 962 918 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 9,2 9,1 6,7 7,0 7,7 7,3 7,5 7,9 8,1 29 32 46 52 52 61 62 66 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1.713,9 1.853,3 1795,3 1824,8 1813,5 1812,9 1825,7 1812,3 1812,0 1873,7 9.664 9.593 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3.524,6 3.798,1 3653,2 3683,3 3690,7 3676,6 3743,4 3725,6 3744,5 3817,6 18.005 17.952 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3.534,2 3.807,2 3662,3 3690,0 3697,7 3684,2 3750,7 3733,1 3752,4 3825,8 18.035 17.984 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 16,9 16,9 16,9 16,8 16,9 16,8 16,8 16,6 69 69 69 68 68 68 68 68 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 777,2 774,9 774,5 777,8 782,2 792,5 787,7 776,6 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 23,4 23,2 23,4 20,6 20,4 21,5 21,8 24,9 108 106 107 105 107 107 107 110 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1.289,8 1134,9 1157,3 1180,4 1203,7 1229,2 1252,3 1277,6 1289,8 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 Nefinančne družbe (s.11) 2.620,9 3.245,5 2910,3 2951,5 2988,9 3025,0 3096,8 3157,9 3214,5 3245,5 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 278,1 283,0 287,5 296,5 303,5 325,7 338,3 368,3 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 Denarni sektor (S.121, 122) 1.408,2 1.157,1 1441,9 1414,1 1293,7 1236,0 1251,2 1265,8 1244,9 1158,7 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.203 2.209 2.431 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2.099,2 2.307,3 2114,1 2149,9 2121,8 2136,1 2152,6 2200,9 2223,7 2264,6 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 V tuji valuti 2.199,4 3.109,6 2618,8 2716,2 2748,5 2814,9 2894,6 2992,1 3048,8 3109,6 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 Vrednostni papirji skupaj 1.791,0 1.442,6 1837,0 1741,8 1682,7 1612,7 1638,9 1627,3 1617,7 1449,5 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.475 3.483 3.479 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.608,5 2.904,1 2704,9 2749,2 2752,1 2773,4 2846,7 2886,7 2892,4 2902,9 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 Čez noč 987,0 1.178,1 1032,6 1073,0 1056,9 1057,6 1067,4 1061,9 1074,0 1178,1 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 Vezane vloge – kratkoročne 1.175,5 1.252,9 1236,8 1225,4 1257,0 1270,0 1323,3 1361,3 1353,8 1251,2 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 Vezane vloge – dolgoročne 309,9 291,9 283,4 285,2 282,9 286,1 286,9 297,2 291,3 292,4 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 152,1 165,6 155,3 159,8 169,1 166,3 173,3 181,2 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 Vloge v tuji valuti skupaj 1.349,9 1.454,0 1417,4 1432,4 1424,9 1420,9 1433,9 1424,7 1449,2 1454,7 634 614 607 597 615 610 605 628 Čez noč 395,6 552,7 559,0 556,9 559,1 565,0 562,8 555,7 576,3 552,7 311 293 285 264 280 274 270 278 Vezane vloge – kratkoročne 623,7 544,7 522,4 533,6 521,4 506,3 517,6 514,9 519,0 545,5 240 239 237 251 248 249 242 258 Vezane vloge – dolgoročne 295,2 318,5 302,6 307,8 311,1 316,1 319,2 316,9 318,3 318,5 64 64 62 60 61 60 61 62 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 33,4 34,1 33,3 33,6 34,3 37,3 35,7 38,0 19 18 23 22 26 27 32 30 Vir podatkov: BS. Cene Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 8 2006 2007 2006 2007 Indeksi, 2005=100 2002 2003 2004 2005 2006 Q III Q IV Q I Q II Q III 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 89,2 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,2 103,1 105,8 106,9 103,6 102,8 103,1 103,6 102,9 102,7 103,8 104,9 106,1 106,5 106,6 106,9 107,3 Hrana in brezalkoholne pijače 95,9 100,3 100,8 100,0 102,3 102,3 103,1 105,3 108,7 110,7 102,7 101,9 103,4 104,0 105,7 104,7 105,5 107,5 109,3 109,2 109,5 109,7 113,0 Alkoholne pijače in tobak 80,8 91,0 96,3 100,0 103,7 105,2 106,2 107,1 108,0 113,6 105,2 106,3 106,1 106,2 106,9 107,0 107,4 107,6 108,1 108,2 113,9 114,0 113,1 Obleka in obutev 93,5 99,3 101,0 100,0 99,5 94,0 105,5 95,4 105,7 97,1 99,2 104,9 106,2 105,5 92,9 93,3 100,1 103,4 106,8 107,0 95,0 94,2 102,3 Stanovanje 80,2 85,4 91,7 100,0 105,3 107,0 103,8 104,2 107,1 109,3 107,6 103,3 103,8 104,2 103,6 103,9 105,1 106,7 107,0 107,7 108,5 110,3 109,1 Stanovanjska oprema 90,1 94,3 96,5 100,0 104,1 105,2 106,2 107,0 108,3 109,0 106,0 106,1 106,1 106,4 106,9 106,7 107,5 108,0 108,2 108,8 108,8 109,1 109,1 Zdravje 93,4 98,8 100,3 100,0 98,3 98,0 98,3 99,9 99,9 99,1 97,9 98,0 98,2 98,7 99,2 99,7 100,8 100,0 99,7 99,9 100,0 98,7 98,7 Prevoz 88,0 92,1 97,4 100,0 101,3 103,0 100,3 99,7 102,6 102,1 103,0 100,3 100,1 100,6 99,8 99,3 100,1 101,6 102,9 103,2 102,9 102,2 101,1 Komunikacije 98,5 99,8 100,0 100,0 100,3 100,4 101,5 100,0 99,6 100,9 102,2 102,2 101,1 101,1 101,5 99,3 99,2 99,3 99,7 99,7 100,6 100,8 101,5 Rekreacija in kultura 89,8 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 101,1 102,5 104,3 110,6 103,3 100,6 100,9 101,8 102,3 102,9 102,3 102,0 104,4 106,4 111,0 113,0 107,9 Izobraževanje 83,5 87,1 93,4 100,0 103,1 103,5 102,9 103,1 104,7 105,7 102,1 102,9 102,9 102,9 103,0 103,1 103,0 103,0 105,6 105,6 105,6 105,6 106,0 Gostinske in nastanitvene storitve 84,9 91,1 95,8 100,0 104,5 105,4 106,3 109,2 110,8 112,8 105,8 106,0 105,5 107,4 108,9 109,3 109,6 110,3 111,0 111,1 111,8 112,7 113,9 Raznovrstno blago in storitve 88,8 94,5 98,1 100,0 104,1 104,4 105,9 106,4 107,1 108,2 104,6 105,7 105,8 106,1 106,2 106,5 106,7 106,7 107,2 107,3 107,8 108,3 108,5 HICP 89,1 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,3 103,4 106,2 107,0 103,7 102,9 103,2 103,7 103,1 103,0 104,1 105,3 106,5 106,8 106,7 106,9 107,4 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 91,0 93,3 97,4 100,0 102,4 102,6 103,2 105,9 107,4 108,2 102,9 103,1 103,1 103,6 104,3 106,5 106,9 107,1 107,4 107,7 107,8 107,7 108,9 Proizvodi za vmesno porabo 89,6 91,4 96,9 100,0 103,5 104,2 104,7 109,1 111,7 112,6 104,7 104,4 104,5 105,3 106,1 110,4 110,7 111,3 111,8 112,1 112,3 112,1 113,5 Proizvodi za investicije 94,8 94,7 97,0 100,0 100,2 100,5 100,8 101,2 101,1 101,5 100,9 100,9 100,7 100,9 101,4 101,0 101,3 101,4 101,0 100,9 101,6 101,4 101,6 Proizvodi za široko porabo 91,8 95,3 98,1 100,0 101,5 101,2 102,1 103,1 103,6 104,2 101,2 102,1 101,9 102,3 102,8 103,0 103,4 103,2 103,5 104,0 103,8 103,8 105,1 REGULIRANE CENE1 Energetika 81,1 83,3 89,4 100,0 108,0 111,9 105,9 102,6 109,5 110,1 112,6 106,2 105,5 105,9 103,6 100,4 103,7 107,5 110,3 110,7 111,8 109,8 108,5 Naftni derivati 78,9 80,2 86,7 100,0 110,3 116,3 105,7 101,4 110,9 111,3 117,0 106,5 105,1 105,6 102,9 98,4 103,0 107,5 112,3 112,9 113,5 111,0 109,3 Elektrika za gospodinjstva 90,4 93,8 98,6 100,0 101,6 102,0 102,7 101,7 107,1 – 102,7 102,7 102,7 102,7 101,9 101,0 102,4 107,1 107,1 107,1 – – – Komunala 83,4 88,6 96,2 100,0 97,4 100,9 87,8 93,8 94,7 97,2 100,9 83,3 89,3 90,7 92,5 94,4 94,4 94,7 94,7 94,7 94,7 101,7 95,2 Promet in zveze skupaj 91,5 95,2 97,9 100,0 101,5 101,6 101,6 101,9 102,2 102,2 101,6 101,6 101,6 101,6 101,7 101,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 Ostale regulirane cene 86,0 89,8 95,7 100,0 102,6 103,2 103,3 104,9 104,9 106,3 103,2 103,2 103,3 103,3 104,2 105,1 105,3 105,3 104,7 104,7 105,5 107,1 106,4 Regulirane cene skupaj 82,5 85,5 91,5 100,0 107,0 110,2 106,9 105,6 110,8 112,0 113,3 106,5 106,9 107,3 106,0 104,1 106,6 109,4 111,3 111,7 112,6 112,7 110,7 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Obrestne mere in investicije Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 10/2007 str. 9 Konec leta 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - - 0,47 0,32 0,30 0,28 0,27 0,28 0,27 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 - Vezane vloge do 1 leta - - - 3,34 2,96 2,81 2,82 2,80 2,81 2,84 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 - Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - - 4,18 4,99 4,56 4,57 4,60 4,42 5,19 4,29 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 - Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let - 8,58 5,36 5,23 4,64 4,47 3,61 4,66 5,04 5,11 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,21 2,25 2,00 2,02 2,78 3,00 3,00 3,25 3,25 3,50 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 - NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od leta 2007 v 000 EUR Skupaj 524.626 610.923 760.662 772.675 824.957 56.808 62.610 58.911 86.544 147.057 283.943 287.486 252.076 387.674 377.167 375.300 483.585 460.832 362.648 Industrija skupaj 114.794 136.349 184.271 181.466 164.226 9.218 11.634 12.008 16.069 22.452 54.811 66.902 68.461 62.123 71.435 60.840 81.370 81.419 93.484 Energetika 36.959 31.538 39.105 38.701 36.856 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 Predelovalne dejavnosti 77.835 104.811 145.163 142.765 127.370 7.099 8.174 9.714 11.237 15.117 43.040 40.582 55.568 53.051 61.639 46.169 68.176 67.423 63.721 Gradbeništvo* 8.937 11.350 21.470 129.609 170.369 15.119 14.507 13.065 14.565 43.112 97.608 68.472 -120.858 13.463 44.591 34.762 11.816 4.168 16.039 Promet in zveze* 58.244 39.779 54.720 63.689 57.978 5.076 7.245 3.401 9.931 4.165 11.029 32.975 194.924 142.273 120.681 86.677 211.395 185.566 60.813 Trgovina 66.950 67.852 80.272 93.793 82.460 6.325 4.527 6.229 4.926 6.846 16.599 12.242 25.851 34.770 29.893 32.765 36.881 34.166 45.906 Gostinstvo 9.144 14.665 14.206 15.641 12.356 1.319 816 439 722 1.483 7.841 5.197 7.092 5.981 2.300 13.813 10.544 3.008 6.131 Finančne in tehnične storitve 40.339 48.049 52.291 48.192 47.530 4.199 2.560 3.805 4.297 4.655 11.926 22.401 9.369 14.409 20.320 14.473 27.755 20.885 10.422 Ostalo 226.220 292.876 353.432 240.285 290.038 15.552 21.321 19.964 36.034 64.344 84.129 79.297 67.236 114.655 87.946 131.970 103.824 131.620 129.853 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 162.078 177.777 223.096 180.751 197.802 16.649 16.725 13.348 19.366 49.344 89.490 105.197 64.170 57.115 68.286 76.713 202.593 107.145 76.037 Energetika 36.959 46.562 46.469 42.212 36.857 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 Oskrba z elektriko 25.132 26.903 23.107 24.251 22.736 1.200 2.516 1.304 3.331 3.946 6.664 21.210 7.479 5.503 7.270 11.458 9.714 10.160 28.005 Oskrba s plinom 1.380 1.282 689 678 729 80 58 26 111 117 229 242 335 107 100 268 106 485 269 Oskrba s toplo vodo 1.168 2.725 2.027 2.564 2.640 125 216 240 346 714 1.540 898 640 350 290 267 890 634 1.015 Oskrba s hladno vodo 9.280 15.652 20.645 14.720 10.752 714 670 724 1.044 2.558 3.337 3.970 4.439 3.112 2.137 2.679 2.484 2.717 474 Prometna infrastruktura 125.119 131.215 176.627 138.539 160.945 14.530 13.265 11.054 14.534 42.009 77.719 78.876 51.278 48.043 58.489 62.041 189.399 93.149 46.274 Železnice 16.924 1.717 1.822 2.615 6.677 1.487 1.653 77 493 70 590 1.360 897 727 1.406 1.629 515 1.204 1.144 Zračni promet 618 1.774 2.660 3.462 2.120 469 96 123 139 502 1.508 2.028 1.515 2.064 2.802 4.143 3.147 2.251 1.646 Ceste, avtoceste 81.467 103.849 141.157 106.040 136.142 11.516 11.064 10.310 13.150 40.435 72.863 62.228 46.038 41.167 40.883 49.348 182.016 84.437 39.653 Pošta in telekomunikacije 24.573 20.923 26.717 24.143 13.609 770 372 432 399 613 1.717 1.402 1.780 2.196 6.750 5.459 2.298 1.240 1.996 Ostalo 1.538 2.952 4.271 2.279 2.397 287 80 112 354 389 1.041 11.858 1.048 1.889 6.647 1.462 1.424 4.017 1.834 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 1izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. *Od aprila 2007 je v prometu zajeto večje infrastrukturno podjetje (sprememba glavne dejavnosti iz F v I). Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 10 Število v tisoč 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q II Q III Q IV Q I Q II 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 911,4 899,1 900,3 905,0 910,7 910,9 909,6 914,0 919,1 923,5 908,2 909,8 915,0 915,5 911,3 918,0 919,2 920,0 921,6 923,6 925,4 924,5 923,1 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 808,7 801,4 807,5 813,1 824,8 823,6 826,6 834,5 841,8 852,7 825,2 829,5 833,7 836,7 833,0 838,0 841,5 845,8 849,0 852,9 856,2 854,4 854,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 45,4 37,7 41,2 38,7 38,9 39,1 38,7 38,5 43,1 42,0 38,7 38,7 38,6 38,6 38,4 43,0 43,1 43,1 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 V industriji in gradbeništvu 323,3 318,4 313,9 310,9 313,3 312,2 315,1 317,6 317,4 322,2 314,7 316,2 317,9 318,9 315,9 316,2 317,8 318,3 320,5 322,3 323,9 324,3 324,4 od tega: v predelovalnih dejavnostih 243,1 238,9 236,1 233,7 227,9 227,5 227,5 229,2 229,4 230,2 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 v gradbeništvu 63,4 63,3 62,2 61,7 69,9 69,3 72,2 72,9 72,8 76,8 72,0 72,8 73,3 73,5 71,9 72,1 73,0 73,3 75,3 76,8 78,3 79,1 79,9 V storitvah 440,0 445,2 452,3 463,5 472,6 472,3 472,8 478,4 481,3 488,5 471,8 474,7 477,2 479,2 478,7 478,8 480,7 484,4 486,6 488,6 490,3 489,1 489,2 od tega: v javni upravi 45,9 47,7 49,9 49,1 50,2 50,4 50,3 50,1 49,7 50,1 50,3 50,2 50,3 50,2 49,9 49,8 49,7 49,7 49,9 50,1 50,2 50,2 50,2 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 101,6 102,7 105,0 106,5 109,1 109,3 108,6 110,0 109,9 110,2 108,0 109,5 109,9 110,2 109,8 109,5 109,9 110,2 110,4 110,1 110,2 109,0 108,7 C ZAPOSLENI1 721,4 722,1 724,4 731,6 741,6 740,6 743,4 750,7 753,1 764,7 742,0 746,1 750,1 752,9 749,2 749,5 752,9 757,0 761,3 764,9 768,1 767,0 767,1 V podjetjih in organizacijah 654,6 656,0 658,7 666,2 675,1 674,2 675,9 682,6 685,8 695,0 674,7 678,2 681,6 684,3 681,7 682,8 685,6 689,0 692,4 695,1 697,5 696,2 696,1 Pri fizičnih osebah 66,8 66,2 65,6 65,4 66,5 66,4 67,5 68,2 67,3 69,8 67,3 67,9 68,5 68,6 67,5 66,7 67,3 68,0 68,9 69,8 70,6 70,8 71,0 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 87,3 79,2 83,1 81,5 83,3 83,1 83,2 83,7 88,7 87,9 83,2 83,5 83,6 83,8 83,8 88,5 88,6 88,8 87,8 88,0 88,1 87,3 87,5 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102,6 97,7 92,8 91,9 85,8 87,3 83,0 79,5 77,3 70,9 83,1 80,2 81,3 78,8 78,3 80,0 77,7 74,2 72,6 70,7 69,3 70,1 68,5 Ženske 52,5 51,6 49,3 49,4 47,0 47,9 46,3 43,6 42,0 39,3 46,4 44,6 44,9 43,3 42,6 43,2 42,1 40,7 40,2 39,2 38,5 39,3 38,1 Mladi (do 26. leta) 24,7 25,5 24,3 22,2 18,2 18,9 16,4 16,0 14,0 11,6 16,6 14,8 16,8 15,8 15,2 15,1 14,2 12,8 12,2 11,5 11,1 11,1 10,4 Starejši od 40 let 50,7 43,1 39,7 40,1 39,7 40,1 39,3 37,9 38,7 37,2 39,3 38,9 38,2 37,6 37,7 39,0 38,8 38,1 37,7 37,2 36,7 36,9 36,6 Brez strokovne izobrazbe 48,2 43,2 38,6 37,5 33,7 34,3 32,2 30,8 30,4 27,7 32,3 31,6 31,1 30,6 30,8 31,6 30,7 29,0 28,2 27,7 27,1 27,2 27,0 Brezposelni več kot 1 leto 55,8 47,5 42,9 43,4 41,9 42,4 41,5 40,2 38,8 36,7 41,3 41,2 41,0 39,9 39,7 39,6 39,0 37,9 37,4 36,8 36,0 35,8 35,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,4 24,3 22,3 23,3 22,7 23,6 22,4 19,4 13,0 16,8 22,7 21,7 19,9 19,4 18,9 19,9 19,1 18,3 17,2 16,9 16,3 16,3 n.p. F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 9,6 9,1 8,7 8,4 7,7 9,1 8,8 8,9 8,6 8,6 8,7 8,4 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 7,4 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA -2,3 -10,2 1,5 8,0 5,2 3,6 -2,5 1,6 8,7 5,4 -2,5 1,5 5,3 0,5 -4,2 6,7 1,2 0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 -1,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,4 25,4 26,0 21,7 18,6 3,2 3,5 8,2 2,9 2,4 1,0 1,5 5,8 1,4 1,0 1,3 0,8 0,9 1,0 0,7 0,6 0,7 0,6 Izgubili delo 66,0 68,8 69,6 67,2 63,8 14,4 15,2 14,8 15,4 11,6 4,5 5,1 4,8 5,0 5,0 7,6 3,8 4,0 4,0 4,0 3,7 4,9 3,5 Brezposelni dobili delo 52,2 50,5 54,3 53,9 57,4 14,7 13,5 13,6 14,8 12,1 4,6 5,3 5,1 5,0 3,5 5,1 4,4 5,2 4,2 4,1 3,7 3,0 3,8 Črtani brezposelni 39,9 47,3 46,6 33,1 39,2 9,4 9,8 11,3 7,6 6,9 3,4 4,1 4,4 3,9 3,1 2,0 2,5 3,1 2,4 2,5 2,0 1,6 1,9 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 2,1 3,5 -0,5 3,9 7,8 3,3 1,6 0,3 3,9 4,9 0,8 0,3 0,4 0,1 -0,2 0,3 1,2 2,5 3,6 1,7 -0,5 2,2 1,6 Upokojitve2 15,9 16,1 16,4 16,7 18,7 3,9 4,5 6,1 4,7 4,3 1,0 2,4 2,2 2,0 1,9 1,8 1,6 1,2 1,5 1,4 1,3 1,4 1,5 Umrli2 2,6 2,6 2,5 2,3 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 30,4 24,9 39,5 32,6 37,3 10,0 6,3 9,8 13,8 8,7 -0,2 6,0 5,4 4,5 -0,2 8,9 3,3 1,6 0,6 3,6 4,9 -0,6 0,0 H PROSTA DELOVNA MESTA3 11,6 12,1 14,1 16,9 19,0 20,5 18,9 17,4 20,5 21,0 16,4 22,7 19,5 16,9 15,9 20,0 17,8 23,6 20,6 19,3 23,1 18,8 19,7 Od teh za določen čas, v % 74,4 73,8 73,7 75,6 75,3 74,9 77,6 77,5 76,7 77,5 78,5 78,7 77,9 78,0 76,4 77,1 75,1 77,5 76,9 79,1 76,6 78,4 77,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 35,3 39,7 39,7 41,6 48,3 48,1 50,0 50,9 53,4 59,3 50,2 50,5 50,9 51,0 50,7 52,2 53,4 54,7 58,3 60,1 59,5 61,7 63,3 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 3,9 4,4 4,4 4,6 5,3 5,3 5,5 5,6 5,8 6,4 5,5 5,5 5,6 5,6 5,6 5,7 5,8 5,9 6,3 6,5 6,4 6,7 6,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 11 2006 2007 2006 2007 2004 2005 2006 Q III Q IV Q I Q II 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 264.463 277.279 290.635 286.917 309.709 1.238 1.252 290.148 287.557 293.121 333.799 302.207 1.250 1.213 1.252 1.237 1.264 1.254 1.263 1.279 Zasebni sektor (A do K) 245.498 258.714 272.709 267.438 294.601 1.168 1.178 271.571 268.015 274.204 324.626 284.972 1.182 1.137 1.184 1.164 1.192 1.179 1.180 1.211 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 215.981 224.253 236.822 234.180 255.337 1.010 1.036 236.221 239.065 246.013 275.462 244.538 1.030 978 1.021 1.026 1.057 1.026 1.029 1.073 A Kmetijstvo 216.252 205.207 224.225 236.681 234.330 255.564 1.010 1.036 236.385 239.263 246.477 275.255 244.960 1.030 978 1.023 1.025 1.058 1.027 1.029 1.072 B Ribištvo 218.670 236.027 228.286 245.222 970 1.032 229.792 231.201 225.990 283.455 226.221 1.007 984 919 1.070 1.011 1.015 1.015 1.078 Industrija, gradbeništvo (C do F) 229.615 243.067 256.362 252.418 275.098 1.096 1.101 258.208 251.919 259.650 302.333 263.312 1.120 1.059 1.110 1.081 1.114 1.109 1.106 1.145 C Rudarstvo 324.410 344.670 360.110 347.764 390.549 1.504 1.547 357.349 344.675 356.344 465.162 350.142 1.516 1.488 1.508 1.487 1.580 1.572 1.518 1.549 D Predelovalne dejavnosti 225.806 238.985 252.162 248.069 269.029 1.086 1.086 253.828 247.080 255.616 293.054 258.417 1.113 1.046 1.099 1.069 1.094 1.095 1.091 1.132 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 322.478 353.836 373.743 355.321 439.645 1.494 1.537 364.848 353.355 364.284 550.174 404.477 1.539 1.442 1.501 1.483 1.551 1.576 1.502 1.602 F Gradbeništvo 214.536 224.794 238.698 239.102 253.871 1.017 1.036 243.748 241.624 245.043 271.568 245.003 1.018 996 1.038 1.011 1.066 1.031 1.050 1.071 Proizvodne storitve (G do I) 242.355 253.747 266.326 261.841 286.264 1.150 1.156 263.514 263.104 269.263 309.080 280.448 1.151 1.128 1.171 1.153 1.163 1.152 1.162 1.177 G Trgovina 233.682 244.880 258.521 254.723 278.198 1.122 1.130 255.915 255.650 263.133 294.774 276.686 1.127 1.097 1.143 1.130 1.135 1.125 1.136 1.151 H Gostinstvo 196.458 202.895 211.873 210.678 221.166 893 922 213.505 211.520 213.344 225.866 224.287 898 873 906 905 930 931 920 945 I Promet, skladišč., zveze 284.881 299.377 310.080 302.254 334.933 1.333 1.320 304.311 304.562 309.630 379.872 315.296 1.324 1.317 1.359 1.316 1.332 1.313 1.329 1.343 Poslovne storitve (J do K) 312.967 325.355 340.552 328.901 375.481 1.437 1.472 332.310 331.351 332.557 428.155 365.729 1.448 1.412 1.450 1.452 1.504 1.461 1.458 1.486 J Finančno posredništvo 388.044 413.896 443.595 415.908 523.782 1.812 1.943 414.649 428.147 415.140 668.928 487.279 1.797 1.810 1.830 1.897 2.021 1.911 1.833 1.853 K Posl. z nepremičninami 283.421 292.763 304.295 298.125 324.256 1.307 1.312 303.078 297.304 303.947 345.433 323.388 1.326 1.274 1.321 1.300 1.328 1.309 1.330 1.361 Javne storitve (L do O) 319.911 330.580 341.999 343.246 353.578 1.445 1.469 343.977 344.037 347.973 360.551 352.211 1.449 1.433 1.452 1.454 1.474 1.478 1.510 1.486 L Javna uprava 322.928 333.302 343.572 346.124 351.537 1.446 1.482 345.285 348.201 351.350 353.047 350.213 1.450 1.442 1.445 1.452 1.488 1.506 1.565 1.512 M Izobraževanje 325.463 340.967 357.301 362.784 368.215 1.521 1.545 363.395 363.969 365.467 370.135 369.042 1.516 1.518 1.530 1.533 1.550 1.550 1.571 1.556 N Zdrav., socialno varstvo 310.990 316.566 316.827 325.245 323.843 336.103 1.367 1.393 325.081 322.920 329.682 341.294 337.332 1.387 1.344 1.369 1.386 1.401 1.392 1.423 1.401 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 325.159 332.137 324.566 356.170 1.402 1.394 328.908 324.162 330.619 395.357 342.534 1.395 1.368 1.441 1.389 1.393 1.399 1.399 1.415 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,6 94,0 94,1 94,4 94,3 94,4 94,8 94,3 94,4 94,2 94,2 94,4 94,3 94,5 94,5 94,7 94,8 94,9 95,0 94,8 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,2 104,9 105,6 106,2 106,0 105,6 107,8 106,1 106,7 105,7 106,0 106,3 105,6 105,3 106,0 106,9 108,0 108,3 108,4 108,5 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 103,1 102,5 101,6 101,2 102,5 103,4 103,2 100,7 101,9 102,3 102,3 102,9 103,4 103,5 103,4 103,1 103,2 103,4 103,2 103,2 SIT za USD 192,4 192,7 191,0 188,0 185,9 – – 187,1 188,1 190,0 186,2 181,4 – – – – – – – – SIT za EUR 238,9 1,2433 239,6 239,6 239,6 239,6 – – 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 – – – – – – – – USD za EUR 1,2448 1,2557 1,2741 1,2902 1,3105 1,3482 1,2811 1,2727 1,2611 1,2881 1,3213 1,2999 1,3074 1,3242 1,3516 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 12 V mio SIT, tekoče cene, 2006 2007 2006 2007 2003 2004 2005 2006 od leta 2007 v tisoč EUR Q III Q IV Q I Q II 11 12 1 2 3 4 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 2.477.425 2.683.055 2.869.949 3.105.421 729.600 874.009 3.065.753 3.456.344 287.812 309.710 1.062.258 959.563 1.043.932 1.292.864 1.172.663 990.818 1.183.162 Tekoči prihodki 2.440.298 2.609.053 2.759.987 2.970.410 706.346 816.169 2.955.037 3.374.889 265.390 291.337 1.034.423 926.165 994.448 1.272.601 1.157.964 944.323 1.159.906 Davčni prihodki 2.291.071 2.446.899 2.608.230 2.818.643 665.880 768.117 2.828.698 3.199.681 252.118 272.749 994.506 883.169 951.023 1.218.988 1.094.220 886.473 1.089.818 Davki na dohodek in dobiček 460.520 506.878 537.260 655.486 134.797 154.693 587.733 914.251 49.212 63.610 188.151 189.870 209.713 462.894 288.258 163.099 168.660 Prispevki za socialno varnost 839.216 899.400 955.611 1.013.970 250.117 272.872 1.083.374 1.123.694 86.391 102.001 358.356 360.464 364.554 371.109 371.851 380.733 379.179 Davki na plačilno listo in del. silo 107.424 117.676 126.097 113.334 27.376 32.279 96.050 99.669 9.804 13.249 32.835 32.096 31.119 32.767 32.408 34.495 34.122 Davki na premoženje 34.419 39.513 40.834 45.322 15.126 13.585 22.183 57.958 7.140 3.043 6.207 7.914 8.063 10.750 27.215 19.993 20.758 Domači davki na blago in storitve 814.577 856.610 938.118 977.082 235.012 290.547 1.017.613 973.023 97.968 89.279 403.169 286.860 327.584 332.537 363.303 277.183 475.447 Davki na medn. trgov. in transak 34.653 19.339 9.360 12.145 2.653 3.866 21.478 30.663 1.528 1.444 5.460 6.313 9.706 8.879 11.034 10.749 11.547 Drugi davki 261 7.484 950 1.304 799 275 266 422 76 125 329 -347 284 51 151 221 105 Nedavčni prihodki 149.227 162.154 151.756 151.767 40.465 48.051 126.339 175.208 13.272 18.588 39.918 42.996 43.425 53.613 63.743 57.851 70.088 Kapitalski prihodki 15.857 20.751 27.181 39.971 10.175 15.465 19.670 14.923 6.163 4.651 7.455 6.113 6.103 5.885 4.099 4.939 13.518 Prejete donacije 13.384 1.877 2.173 1.287 356 409 2.103 2.831 177 171 713 402 988 726 683 1.422 584 Transferni prihodki 7.887 7.536 8.140 10.259 117 9.985 1.835 4.151 9.483 476 1.727 31 77 265 1.251 2.635 1.098 Prejeta sredstva iz EU - 43.838 72.469 83.494 12.607 31.981 87.109 59.551 6.599 13.076 17.940 26.852 42.317 13.387 8.666 37.499 8.056 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 2.555.894 2.768.427 2.941.756 3.165.327 721.094 925.862 3.202.748 3.394.538 285.225 375.015 985.192 1.108.814 1.108.741 1.061.851 1.242.632 1.090.055 1.094.954 Tekoči odhodki 1.225.523 1.234.113 1.283.018 1.363.301 308.809 367.663 1.481.934 1.448.317 117.158 135.482 489.168 473.213 519.554 506.381 506.401 435.536 450.934 Plače in drugi izdatki zaposlenim 662.776 700.349 722.822 762.128 188.138 196.382 785.849 851.711 64.797 67.969 262.124 262.111 261.613 261.814 321.894 268.003 266.715 Izdatki za blago in storitve 451.440 429.861 457.942 496.830 111.986 150.253 490.266 482.385 46.338 62.028 192.055 145.993 152.217 155.082 169.373 157.930 174.747 Plačila obresti 92.661 91.933 89.180 90.199 5.439 15.910 197.547 105.283 5.011 2.574 32.429 62.374 102.745 87.080 12.021 6.182 6.768 Sredstva, izločena v rezerve 18.646 11.969 13.074 14.145 3.246 5.117 8.272 8.939 1.012 2.909 2.559 2.735 2.978 2.406 3.112 3.421 2.705 Tekoči transferi 1.097.369 1.249.909 1.341.641 1.420.064 332.290 372.882 1.457.082 1.664.458 122.357 139.573 434.832 507.916 514.335 468.021 639.050 557.387 525.266 Subvencije 69.470 77.571 91.362 96.556 13.742 31.540 104.411 137.926 6.475 19.918 6.748 54.844 42.819 10.003 39.748 88.175 57.278 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 986.100 1.053.417 1.109.197 1.167.404 280.259 294.149 1.219.043 1.359.171 102.296 98.919 388.090 415.487 415.466 409.207 537.720 412.245 406.397 Transferi neprofitnim organizac. in ustanovam, dr. tekoči dom. transfer 36.722 113.675 134.930 149.548 35.971 45.707 130.723 157.182 12.909 20.214 39.679 35.484 55.560 48.253 54.243 54.686 57.583 Tekoči transferi v tujino 5.077 5.247 6.154 6.556 2.319 1.485 2.905 10.178 676 521 315 2.101 489 558 7.340 2.281 4.008 Investicijski odhodki 142.131 151.305 156.784 216.016 42.704 117.094 133.353 162.495 26.348 70.967 44.660 46.280 42.413 46.704 55.577 60.214 71.714 Investicijski transferi 90.871 92.464 91.874 96.956 19.384 52.703 30.424 58.715 15.861 23.184 8.203 9.460 12.761 16.636 19.962 22.117 23.303 Plačila sredstev v proračun EU - 40.637 68.438 68.990 17.907 15.520 99.954 60.553 3.501 5.810 8.330 71.946 19.679 24.109 21.642 14.802 23.737 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -78.469 -85.372 -71.807 -59.906 - - - - - - ------------------------------------------------------ - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2006 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 Jesenska napoved 2007 Bruto domači proizvod 3,1 3,7 2,8 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 BDP na prebivalca, v EUR 11.298 12.084 12.695 13.400 14.116 15.167 16.532 17.888 BDP na prebivalca, PPS1 15.300 16.300 16.700 18.000 18.900 20.400 - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 5,0 4,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,6 3,7 3,2 4,1 4,0 4,5 3,4 3,7 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,4 3,5 MENJAVA S TUJINO – PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 6,4 6,8 3,1 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 13,4 13,1 10,6 Izvoz storitev 3,5 8,2 -2,5 11,0 9,5 7,3 15,0 9,1 Uvoz proizvod in storitev3 3,1 4,9 6,7 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 12,7 14,3 10,1 Uvoz storitev 2,2 8,4 2,9 5,6 5,6 8,9 13,1 10,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 38 247 -196 -720 -561 -857 -1.165 -1.118 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,6 239,6 - - Devizne rezerve, v mio EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 6794 - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.895 29.8925 - DOMAČE POVPRAŠEVANJE – STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v % ) Zasebna potrošnja 56,2 55,2 55,3 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 Državna potrošnja 19,7 19,5 19,4 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 Investicije v osnovna sredstva 24,9 23,4 24,1 25,4 25,5 26,1 28,2 28,2 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR – Jesen Opombe: 1Eurostat; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3plačilno-bilančna statistika (izvoz realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 4sta vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evro območja v tuji valuti. Padec vre priključitve Slovenije v EMU; 5stanje konec junija. ska napove F.O.B., uvo nje konec a izven evro o dnosti v pod d 2007. z F.O.B.), z i vgusta. Od 0 bmočja v tuj atkih je posl zračunom 1.01.2007 i valuti in edica Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 27=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 2,8 4,4 4,1 5,7 81,0 83,4 84,7 86,7 5,7 3,7 2,5 2,5 EU 27 1,3 2,5 1,8 3,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2,1 2,3 2,3 2,3 EU 25 1,3 2,4 1,8 3,0 104,4 104,2 104,1 103,9 1,9 2,1 2,2 2,2 Evro območje 0,8 2,0 1,5 2,8 112,1 111,1 111,0 110,3 2,1 2,1 2,2 2,2 Belgija 1,0 3,0 1,1 3,2 123,5 124,4 123,0 122,3 1,5 1,9 2,5 2,3 Bolgarija 5,0 6,6 6,2 6,1 32,6 33,6 35,2 37,1 2,3 6,1 6,0 7,4 Češka 3,6 4,5 6,4 6,4 73,8 76,2 77,2 79,4 -0,1 2,6 1,6 2,1 Danska 0,4 2,1 3,1 3,5 124,7 124,5 126,3 126,7 2,0 0,9 1,7 1,9 Nemčija -0,2 1,1 0,8 2,9 117,1 116,1 114,6 113,7 1,0 1,8 1,9 1,8 Estonija 7,2 8,3 10,2 11,2 54,6 57,0 62,8 67,9 1,4 3,0 4,1 4,4 Grčija 4,8 4,7 3,7 4,3 83,9 84,9 87,0 88,4 3,4 3,0 3,5 3,3 Španija 3,1 3,3 3,6 3,9 101,5 100,9 102,6 102,4 3,1 3,1 3,4 3,6 Francija 1,1 2,5 1,7 2,0 112,3 112,1 114,2 112,8 2,2 2,3 1,9 1,9 Irska 4,3 4,4 6,0 5,7 140,7 141,5 143,7 143,8 4,0 2,3 2,2 2,7 Italija 0,0 1,2 0,1 1,9 111,2 107,6 105,4 103,7 2,8 2,3 2,2 2,2 Ciper 1,8 4,2 3,9 3,8 89,1 91,3 93,6 93,2 4,0 1,9 2,0 2,2 Latvija 7,2 8,7 10,6 11,9 43,5 45,5 50,2 55,8 2,9 6,2 6,9 6,6 Litva 10,3 7,3 7,9 7,7 49,2 51,1 53,7 57,8 -1,1 1,2 2,7 3,8 Luksemburg 2,1 4,9 5,0 6,1 247,6 251,3 261,9 278,3 2,5 3,2 3,8 3,0 Madžarska 4,2 4,8 4,1 3,9 63,6 63,9 64,8 65,3 4,7 6,8 3,5 4,0 Malta -0,3 0,1 3,1 3,2 78,7 75,9 76,0 75,5 1,9 2,7 2,5 2,6 Nizozemska 0,3 2,2 1,5 3,0 130,0 130,3 131,9 132,2 2,2 1,4 1,5 1,7 Avstrija 1,2 2,3 2,0 3,3 129,1 128,8 128,6 128,8 1,3 2,0 2,1 1,7 Poljska 3,9 5,3 3,6 6,1 49,1 50,8 51,0 53,0 0,7 3,6 2,2 1,3 Portugalska -0,7 1,5 0,5 1,3 77,0 75,2 75,4 74,5 3,3 2,5 2,1 3,0 Romunija 5,2 8,5 4,1 7,7 31,5 33,6 34,4 37,7 15,3 11,9 9,1 6,6 Slovaška 4,2 5,4 6,0 8,3 55,3 56,7 59,8 62,7 8,4 7,5 2,8 4,3 Finska 1,8 3,7 2,9 5,0 113,5 115,9 114,5 116,4 1,3 0,1 0,8 1,3 Švedska 1,7 4,1 2,9 4,2 120,5 120,4 119,1 120,3 2,3 1,0 0,8 1,5 Velika Britanija 2,8 3,3 1,8 2,8 120,1 121,8 119,6 118,9 1,4 1,3 2,1 2,3 ZDA 2,5 3,6 3,1 2,9 152,4 153,5 155,4 154,6 2,1 2,9 3,2 3,2 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM – standard kupne moči. Podatki objavljeni na Eurostatu 28.6.2007. 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006* 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 -0,8 -2,7 -2,0 -2,7 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 27,9 27,6 27,4 27,1 EU 27 9,0 9,0 8,7 7,9 0,1 0,2 -0,5 -0,7 -3,1 -2,8 -2,4 -1,6 61,8 62,1 62,7 61,4 EU 25 9,0 9,0 8,7 7,9 0,0 -0,1 -0,6 n.p. -3,1 -2,8 -2,4 -1,7 62,1 62,5 63,3 62,2 Evro območje 8,7 8,8 8,6 7,9 0,4 0,7 -0,1 -0,1 -3,1 -2,8 -2,5 -1,5 69,1 69,6 70,3 68,6 Belgija 8,2 8,4 8,4 8,2 4,1 3,5 2,5 2,3 0,0 0,0 -2,3 0,4 98,6 94,2 92,2 88,2 Bolgarija 13,7 12,0 10,1 9,0 -8,5 -5,8 -11,8 -15,8 0,0 2,2 2,0 3,2 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 7,8 8,3 7,9 7,1 -6,2 -6,1 -2,1 -4,1 -6,6 -3,0 -3,5 -2,9 30,1 30,4 30,2 30,1 Danska 5,4 5,5 4,8 3,9 3,4 2,4 2,9 2,5 -0,1 1,9 4,6 4,6 45,8 44,0 36,3 30,3 Nemčija 9,0 9,5 9,4 8,4 1,9 3,7 4,1 4,7 -4,0 -3,8 -3,4 -1,6 63,8 65,6 67,8 67,5 Estonija 10,0 9,7 7,9 5,9 -11,6 -12,5 -10,5 -14,2 1,8 1,8 1,9 3,6 5,5 5,1 4,4 4,0 Grčija 4,7 4,5 4,3 4,4 -7,1 -6,2 -7,7 -11,4 -5,6 -7,3 -5,1 -2,5 97,9 98,6 98,0 95,3 Španija 9,7 10,5 9,8 8,9 -3,5 -5,3 -7,4 -8,5 -0,2 -0,3 1,0 1,8 48,7 46,2 43,0 39,7 Francija 11,1 10,6 9,2 8,5 0,4 -0,3 -1,6 -2,0 -4,1 -3,6 -2,9 -2,5 62,9 64,9 66,7 64,2 Irska 9,5 9,6 9,7 9,5 0,0 -0,6 -2,6 -3,3 0,4 1,3 1,2 2,9 31,1 29,5 27,4 25,1 Italija 8,4 8,0 7,7 6,8 -1,3 -0,9 -1,6 -2,0 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,1 4,6 5,2 4,6 -2,3 -5,0 -5,6 -5,9 -6,5 -4,1 -2,4 -1,2 68,9 70,2 69,1 65,2 Latvija 10,5 10,4 8,9 6,8 -8,2 -13,0 -12,7 -21,1 -1,6 -1,0 -0,4 -0,3 14,4 14,5 12,5 10,6 Litva 12,4 11,4 8,3 5,6 -6,8 -7,7 -7,2 -10,7 -1,3 -1,5 -0,5 -0,6 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 3,7 5,1 4,5 4,7 7,5 11,8 11,8 8,6 0,5 -1,2 -0,1 0,7 6,3 6,4 6,2 6,6 Madžarska 5,9 6,1 7,2 7,5 -8,0 -8,4 -6,8 -5,9 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,6 65,6 Malta 7,6 7,4 7,3 7,3 -4,7 -8,0 -10,5 -6,3 -9,9 -4,9 -3,1 -2,5 69,3 72,7 70,8 64,7 Nizozemska 3,7 4,6 4,7 3,9 5,5 8,5 7,7 9,9 -3,1 -1,7 -0,3 0,6 52,0 52,4 52,3 47,9 Avstrija 4,3 4,8 5,2 4,7 -0,2 0,5 1,3 3,7 -1,6 -1,2 -1,6 -1,4 64,6 63,8 63,4 61,7 Poljska 19,6 19,0 17,7 13,8 -2,1 -4,2 -1,7 -2,3 -6,3 -5,7 -4,3 -3,8 47,1 45,7 47,1 47,6 Portugalska 6,3 6,7 7,6 7,7 -5,9 -7,2 -9,2 -9,8 -2,9 -3,4 -6,1 -3,9 56,9 58,3 63,7 64,8 Romunija 7,0 8,1 7,2 7,3 -5,5 -8,4 -8,7 -10,3 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 17,6 18,2 16,3 13,4 -0,9 -3,4 -8,5 -7,7 -2,7 -2,4 -2,8 -3,7 42,4 41,4 34,2 30,4 Finska 9,0 8,8 8,4 7,7 6,4 7,8 4,9 5,9 2,5 2,3 2,7 3,8 44,3 44,1 41,4 39,2 Švedska 5,6 6,3 7,4 7,1 7,3 6,8 6,2 7,0 -0,9 0,8 2,4 2,5 53,5 52,4 52,2 47,0 Velika Britanija 4,9 4,7 4,8 5,3 -1,3 -1,7 -2,2 -3,4 -3,3 -3,4 -3,3 -2,7 38,7 40,4 42,1 43,2 ZDA 6,0 5,5 5,1 4,6 -4,8 -5,7 -6,4 -6,1 -4,8 -4,4 -3,6 -2,6 59,4 60,4 60,9 60,2 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: 1Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA 1995; podatki Eurostata z dne 22. oktobra 2007. n.p.- ni podatka. * Pomladanska napoved Evropske komisije. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 16 INDUSTRIJA indeksi : 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 145 135 125 115 105 95 PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU v mio tonskih km 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 ŽELEZNIŠKI PROMET CESTNI PROMET 2004 QII QIII QIV 2005 QII QIII QIV 2006 QII QIII QIV 2007 QII QI QI QI QI BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČE N V P L I V M E D V A L U T N I H SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR SALDO (des na os ) IZVOZ ^UVOZ 17 15 13 REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi : povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 200 180 160 140 120 100 GRADBENIŠTVO STAVBE GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 350 300 250 200 150 100 50 ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 108 104 100 96 92 15,0 13,0 11,0 9,0 7,0 21 4 19 3 2 1 0 11 -1 9 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 str. 17 NETO PLAČE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 700 600 500 400 300 200 100 0 MASA DRUGIH PREJEMKOV 500 450 400 350 300 250 200 150 100 IZ PL A ČILA ZA NALOŽBE v mio EUR, stalne cene 2000 REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 110 108 106 104 102 100 MERJ EN Z: INDUSTRIJSKIMI CENAMI CENAMI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN HRANILNE VLOGE, v mio EUR 13500 12000 10500 9000 7500 6000 4500 3000 1500 0 RA S T IZ B RA NIH CENOV NIH INDIK A TO RJ EV indeksi: 2005=100 115 110 105 100 95 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 MENJA LNI TEČA JI EURA indeksi: 2001 = 100 170 165 160 155 150 145 140 135 130 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 10/2007 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri – cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja - tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 8-9/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 8-9/07:8, 10/07:3, 10/07:5 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CPI 12/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno izobraževanje 10/06:18 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 8-9/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 8-9/07:10, 10/07:7 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 8-9/07:6 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca – spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5 EU - SLOVENIJA – primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 8-9/05:23 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 10/2007 str. P 19 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14 - pridelava in prireja v letu 2003 6/04:15 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 8-9/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 8-9/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:19-20, 5/07:23-24 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava – javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi – Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4, 6/07:4 Napovedi – Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4, 8-9/07:3 Neposredne tuje investicije gl. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 10/2007 str. P 20 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Okolje- okoljska politika (gl. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23 Plačilna sposobnost (gl. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11 plače v javnem sektorju 7/07:19-20 Prebivalstvo 1/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca gl. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti gl. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 8-9/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 8-9/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih – regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 8-9/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 8-9/02:23, 4/04:19, 3/06:19 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:24-25, 3/06:18, 4/07:28-29 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 8-9/07:11 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 8-9/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 10/2007 str. P 21 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 8-9/07:17 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 mednarodna primerjava 2/02:20 struktura prenočitev po vrstah krajev 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP – Agencija RS za plačilni promet, APr – Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, BDV – bruto dodana vrednost, BS – Banka Slovenije, CEEPN – Central and East European Privatisation Network, COICOP – klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU – Center za razvoj Univerze, DFO – Druge finančne organizacije, DG ECFIN – Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUNZ – Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB – Evropska investicijska banka, EEA – European Environment Agency, ELES – Elektro Slovenije, EIMV – Elektroinštitut Milan Vidmar, EK – Evropska komisija, ESS – Ekonomsko socialni svet, FAPRI – Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM – Global Entrepreneurship Monitor, GFK – Gesellschaft für Konsumforschung, GURS – Geodetska uprava, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, PČR – Poročilo o človekovem razvoju (HDR – Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP – Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO – Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI – Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ – Inštitut za varovanje zdravja, KDD – Klirinško depotna družba, KGBJF – konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS – Kmetijski inštitut Slovenije, LBo – Ljubljanska borza, PzP – Partnerstvo za pristop, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MGD – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ – Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, NFD – Nacionalna finančna družba, NPISG – neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS – Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (–) – ni podatka, n.s. – ni smiselno, OZS – Obrtna zbornica Slovenije, PKM – pariteta kupne moči, RRD – Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ – Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID – Slovenska izvozna družba, SKM – standard kupne moči, SRD – Slovenska razvojna družba, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS – Statistični urad RS, SVEZ – Služba vlade za evropske zadeve, SZB – Slovenski zavarovalni biro, SZZ – Slovensko zavarovalno združenje, UJP – Urad RS za javna plačila, TUVL – trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW – Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW – Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A – Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B – Ribištvo, C – Rudarstvo, D – Predelovalne dejavnosti, DA – Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB – Tekstilije, tekstilni izdelki, DC – Usnje, usnjeni izdelki, DD – Obdelava in predelava lesa, DE – Papir, založništvo, tiskarstvo, DF – Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG – Kemikalije, kemični izdelki, DH – Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI – Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ – Kovine in kovinski izdelki, DK – Stroji in naprave, DL – Električna, optična oprema, DM – Vozila in plovila, DN – Pohištvo, drugo, E – Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F – Gradbeništvo, G – Trgovina, popravila motornih vozil, H – Gostinstvo, I – Promet, skladiščenje in zveze, J – Finančno posredništvo, K – Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L – Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M – Izobraževanje, N – Zdravstvo in socialno varstvo, O – Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P – Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 Zbirka Delovni zvezki 11/2007: Zasebna potrošnja – teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995–2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Pomladanska / Jesenska napoved Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2007, 2007 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 2/2007 VSEBINA: Ana Murn: Državne pomoči za reševanje inprestrukturiranje podjetij v Sloveniji: obseg in rezultati. Črt Kostevc, Tjaša Redek, Matija Rojec: Davek nadobiček kot determinanta vhodnih neposrednihtujih investicij. Matjaž Nahtigal: Milenijski razvojni cilji in pogajanja vokviru Dohe. Tanja Rener: Globalizacija, individualizacija in socialnaizključenost mladih. Metka Kuhar: Odnos mladih odraslih do ustvarjanjadružine in rojevanja. Mirjana Ule: Mladi in družbene spremembe. Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 10/2007 Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV Zavezanec za DDV DA NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) D prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) D prejemati obvestila o izdaji novih publikacij D Vpišite število izvodov* Periodika SIT EUR tiskani e-izvod Ekonomski izzivi 2.500,00 10,43 Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: Vpišite število izvodov* Kn jižne izdaje SIT EUR tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 16,00 4.792,80 20,00 6.230,64 26,00 9.585,60 40,00 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 1.900,00 5.000,00 4.300,00 10,43 7,93 20,86 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) 1.500,00 2.000,00 6,26 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 1.500,00 3.500,00 7.000,00 4,17 6,26 14,61 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 1.880,00 3.000,00 7,85 / / 12,52 Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006