Izhaja
vsak mesec enkrat.
Uradnlitvo in uprav> nlitvo Je v Salendrovi ulici St. 6.
Oglase se ražuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Prelih
Glasilo Pokrajinske zveze druSfev k&nlh posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Štev. 1.	Ljubljana, *5. februarja 1926.	Leto VI.
Hišni posestniki proti svojim koristim.
Marsikdo bo iznenađen nad tem nad-pisom, a kdor pobližje pozna organizacijo hišnih posestnikov, zlasti po deželi in nepojmovanje potrebe skupnega dela, kakor tudi oklenitvevia našo organizacijo, bo •moral z obžalovanjem pritrditi, da mnogo hišnih posestnikov nikakor noče doprinašati za svoje koristi in s tem zboljšati svoj položaj. Ne bonno danes naštevali nobenih uspehov,- katere vidijo vsi naši nasprotniki, noče jih ,pa priznati veliko posestnikov. Leta in leta jih opominjamo, pozivamo na pristop, ustanavljanje novih društev, kjer ista še ne obstoje, a vse brez pravega uispeha. Mnogo je še krajev, kjer še ne obstoje potrebna društva posestnikov, v (drugih samo životarijo na papirju, a izvoljeni društveni odbor ne kaže nobenega delovanja in ne daje nikake inicijalive. Ne brigajo se za pobiranje članarine in naročnine, ne pridobivajo novih članov, ker se jim ne zdi vPedno razlagati velikega pomena naše v celi Evropi razširjene organizacije, ki je :po posameznih društvih, zvezah združena v mednarodno centralno zvezo s sedežem v Parizu. Sto in stotisoči, da celo na milijone je udruženih hišnih Li zemljiških posestnikov po drugih državah, a v naši državi samo neznatno število posestnikov, še z manjšim številom društev.
Pa tudi to je resnica, da ravno pri nas posestniki najbolj tarnajo, zabavljajo in kritikujejo, ne pomislujoč pri tem, da si le z organizacijo in skupnim nastopom zamoPejo zboljšati njih sedaj res nevzdrž-ne.razmere.
Ne pomislijo, kedo naj se bori za njih koristi, če to ne bo delala njih organizacija po svojih poverjenih zastopnikih. Vže veliki državnik in predsednik čeho-slovaško republike dr. Masaryk je deputaciji hišnih posestnikov, ko je pri njem utemeljevala odpravo stanovanjske zar ,ščite, odgovoril:	;,Mi smo (demokratična
država, organizirajte se in po svojih organizacijah izvojujte svoje pravice. Te pomembne besede polagamo v razm/išlječanje vsemi posestnikom v naši mladi državi, v kateri so posestniki z dosedanjo organizacijo dosegli res precejšnje vidne uspehe in ki bi jih brez modrega nasto pa dosedanjih voditeliev naše e/rganiza cije nikakor ne bilo. Smo v letu 1925 in dne 1. novembra t. 1. poteče sedanji sta novanjski zakon). Težko smo ga sprejeli hišni posestniki, dasirauno je prinesel mnogo olajšav, in noben posestnik sedai ne misli, da bi se smel zakon še v kaki, (četudi zboljšani obliki podaljšati. Ne vprašajo pa hišne posestnike pri tern inrav nič, kedo se bo takrat zanje bojeval in dokazoval nepotrebo stanovanjskega zakona, če ne bo naša organizacija do takrat tako močno izpopolnjena, da bo na tisoče organiziranih posestnikov v društvih po vseh večjih krajih pokazalo svojo moč in neomagljivo voljo boriti se za svojo pravo do skrajnosti pred vlado, kakor pred narodnimi poslanci. Nasprotniki
so vže na delu, kakor kaže zadnji občni zbor najemnikov v Mariboru, na katerem so najemniki zahtevali celo poslabšanje sedanjega stanovanjskega zakona.
Če •torej hišni jposestnjki res bodejo
1.	novembra t. 1. doseči popolnoma prosto razpolaganje s svojo lastnino, potem morajo zato tudi nekaj doprinesti, t. j. morajo postali vsi posestniki člani naših društev. Vsak posestnik mora biti član enega društva, biti naročnik Mojega do m|a ter v redu plačevati članarino in naročnino. Če pa hišni posestniki, kakor sedaj ne bodo imleli niti toliko smisla ih stanovske zavesti, da bi pristopili ali vsaj ostali člani drušlev, potem posestniki nočejo svobode in zboljšanja 'razmer ter sami delujejo proti odpravi stanovanjskega zakona. Tisti (posestnik, ki izstopi iz društva ali vrne Moj dem oziroma ga niti ne plača, naj se zaveda, da dela proti sebi in s tem proti koristim vseli posestnikov''. Naveličali lsmo 'se že opominjati na vkup vsie posestnike in če torej nečejo tega videti, potem naj pripišejo sebi podaljšanje stanovanjskega zakona. Kolikor smo dosegli za male posestnike, ko se jim je dalo na prosto ieno stanovanje, zato pa je veliko število (posestnikov, zlasti v naši Rožni dolini odstopilo od društva, češ, da zanje preimlalo dosežemo. Če plačujejo prevelike občinske doklade so tega sami krivi. Mnogo je tudi hišnih (posestnikov, ki pristopijo k društvu šele takrat, ko je kaka stanovanjska zadeva zanje neugodno izpala ali pa odstopijo, če slučajno s svojo zahtevo pri stanovanjskih oblastih niso uspeli. (Vsak preudairen in razsoden posestnik pa mora uvideti, da naša društva ne morejo reševati posameznih slučajev in uplivati na rešitev, pač pa delati na odpravo ali vsaj zboljšanje stanovanjskega zakona h: paziti na to, da se stanovanjski zakon ne razlaga nam v škodo. Pri posameznih slučajih pa zmoremo pomagati le \ toliko, da prizadetemu posestniku damo natančno in sigurno pojasnilo v zadevi in mu s tem po možnosti pripomoči do ugodne rešitve. Če torej hišni posestniki nočejo več imeti robstva najemnikov nad seboj, naj se z vso vnemo oprimejo naše organizacije, pridobivajo nove člane ustanavljajo društva, kjer jih še ni in s tem skušajo razširiti našo moč in veljavo. Vsa mesta in kraje, kjer še ne poslujejo naša društva, jih monrjo letos dobiti, da bomo mogli na našem kongresu posestnikov, ki se vrši letos v Ljubljani pokazati, kako dobro smo organizirani posestniki v Sloveniji.
Pa večina hišnih posestnikovi zopet misli, letos bo odpravljen stanovanjski zakon, potem pa nima društvo za me nobenega pomena več. Toda tudi ti so v veliki zmoti.
Še letos pride na vrsto davčna reforma, t. j. izenačenje direktnih davkov in kdo bi zoipet dfelal za posestnike, ako ne naša močna in vplivna organizacija. Pa tudi če bi vlada še ne predložila davčne reforme, moramo na shodih od vlade izsiliti, da se vsaj dosežejo nekake davčne
olajšave za Slovenijo. Po odpravi stanovanjskega zakona in davčni reformi pa pridejo na vrsto druga važna gospodarska vprašanja, ki jih bo zopet mogoče rešiti le po močni organizaciji. Hišni posestniki naj sedaj uvažujejo te naše resne in svarilne besede in jih skušajo uveljaviti in udejstvovati. Če bi pa posestniki teh naših opominov ne smatrali za potrebne in se po njih ravnali ter tudi v prihodnje ničesar ne doprinesli za svojo stanovsko skupnost in organizacijo, potem so sami krivi, če bodo še dolgo čakali na zboljšanje svojega položaja. Torej vsi na vkup v eno skupno bojno fronto za svoja prava po starem geslu:	Vsi za enega, eden za
vse! To smo bili primorani povedati brez ozira na levo in desno, edino z namenom koristiti našemu ogroženemu stanu.
Govor g. Prtenka, profesorja, na mednarodnem kongresu posestnikov v Parizu.
Gospod predsednik je pred nekolikimi dnevi želel, da predložimo poročilo na kongresu mi kot Rusi, ki zastopamo lastnino v Rusiji, toda na žalost, gospoda, v Rusiji ni nobene lastnine več; resnica je, da je tu v Parizu nad 400 šoferjev, ki so morali vse svoje imetje zapustiti v Rusiji, ki so se borili proti peljševizmu. Vi veste, daje lastnina uničena v Rusiji.
Nikajrlle ne pozabite, da boljševiki pravijo, da so zopet vzpostavili neko gotovo lastnino v Rusiji; a treba jim je reci, da fo absolutno ni resnica. Nova politika ekonomije, ki se zeve Nep ni nič drugega, kakor prevara in zadošča, da vam samo prečitam prvi člen tega sovetskga državljanskega zakonika, pa vas o tem prepričam. .le zbranih tu dosti pravnikov, ki morejo ta zakon presoditi.
Državljanske pravice se ne bodo varovale, v kolikor bi one bile proti državnim interesamu
Temu ni treba komentarja. V kazenskem zakoniku, ki govori tudi o mnogih sporih, ki so predvideni v državnem pravu, se pravi, da krilvica ali prestopek v so-vetski Rusiji se ceni pri sodišču po interesih proletarcev, v kolikor bi bili ti ogroženi.
Temiui ni treba nič dostaviti.
Dovolite, da Vam v kratkem povem, kaj je bila posledica vsega toga. Hočem Vam navesti nekatere številke v nadi, da jih želite slišati.
Kako je vplivalo odvzetje pravice pro stega razpolaganja s privatno lastnino na poljedelstvo, dokazujejo ti-le podatki: Pridelek žita pred in med vojno na ozemlju, ki danes pripada pod sovjetsko Rusijo, je znašal 3.900,000.000 ,t: udov (pud se računa za 16 kg teže). Sedaj je žetev donesla in sicer to leto, ki se ceni kot jako dobro, samo 2.100,000.000 pudov, kar znaša le dobro polovico tega, kar je žetev popreje dajala.
Danes je cena pšenici v Petrogradu za en kilogrami točno osem desetin ene kopejke v zlatu, kar znači, da ne dobiva seljak
vsled porušene lastnine za en kilogram pšenic^ v Petrogradu nič več kot 5 papirnatih centimov (i. j. eno osmino pare v zlatu).
Proizvod v industriji je takisto jako padel, vsled uničene svojine je industrija padla na 8 odstotkov od tega, kar se je proizvodilo pred vojno v železni rudi. Proizvod bakra je padel na i in pol odstotka od predvojnega. Novih železniških vagonov se dela le 2 odstotka tistega števila, ki se je izdelovalo pred vojno.
V	teku 1. 1923 so morali sovjeti zapreti 45 tovarn za volnene tkanine od bivših U4, ki so bile še preostale, a od 9 tekstilnih fabrik, ki so preostale v pričetku tega leta, jih je 7 prenehalo delati.
Pridelovanje soli je takisto padlo in 7 takih podjetij v enem okraju je moralo delo ustaviti in sta ostali samo še dve, da vegetirata, dočim so v drugem kraju države, kjer jih je bilo 7, morale 4 opustiti delo.
Kaztirali so vse kapitaliste, a pridobili so proletarce. Sedaj en srednji sovjetski delavec ne zasluži več kot 6 do 12 zlatili rubljev na mesec. Jaz vem gotovo, da en delavec v Severni Ameriki, v Zedinjenih državah, zasluži toliko na dan.
Kakšne so plače v Rusiji v primeri s cenami za življenje, to sem Vam že pokazal. Kapitalistična skupina več nje obstoji in vse amortizacije za narodno pridobnino gredo v Rusiji skozi državni budžet, torej ne po stopno skoz trgovino. Potemtakem se v preračunavanju cene blaga ne jemlje amortizacijo v ozir.
Mi smo torej dokazali, da so cene izgo-tovljenemu blagu nacijonaliziranih tavaren mnogo višje nego v tujem svetu.
V	državah torej, kjer se kriči proti kapitalu, pa ravno zaradi kapitala zaslužuje en delavec tridesetkrat več, ostaja še poleg te plače en gotov zaslužek tudi iabrikantu (kapitalistu).
Uničite kapital in delavec bo imel mizerno plačo, kar je pa še huje, je to, da tako izdelano blago stane še mnogo več kakor v tujini. (Glasno odobravanje.)
Sedaj se v Rusiji zelo malo proizvaja in ona preživlja neko krizo, a ne krizo prevelikega proizvoda, ampak krizo kupcev; kmetje namreč, ki prodajajo živež pod nič, ne morejo kupovati blaga. Jaz sem bas prejel sovjetski razpis, ki določa ceno pa volnatemu platnu, znižujoč jo od 37 kopejk na 26 kopejk za vatlo, kar znači ravno tre tjino čiste izgube pri vatlu tega platna.
Je tukaj mnogo članov, ki zastopajo imovino. V Rusiji je hišna lastnina nacijo-nalizirana, pa ne vsa; toda kakšen rezultat je podalo to nacijonaliziranje hišne lastnine? Kot odgovor na to vprašanje Vam prečitam dva citata iz sovjetskega uradnega časopisa. Prvi citat:
»V pomanjkanju tehničnega nadzorstva se nihče ne briga, da bi popravljal poslopja, da bi preprečeval krajo vrat in oken in drugega stavbnega materijala; občinska poslopja propadajo očitno in treba je računati, da bodo črez deset ali petnajst let javna poslopja brez razlike predstavljala samo kup opeke in nič več.« (Ploskanje.)
Tako pravijo sovjeti sami v svojih uradnih novinah.
Drugi citat je vzet iz uradnega poročila o občinskih delih v Petrogradu.
Petrograd je bil nekdaj mesto od preko 2,000.000 prebivalcev. Po prvemi polletju 1. 1922, so boljševiki objavili poročilo o tem, kar so izvršili za časa preteklega polletja. V tem poročilu se pripoveduje, da občinska dela jako napredujejo: glede poprave Petrograjske kanalizacije v betonu se je delalo 6 mescev in v vsem tem času se ni moglo izdelati več kakor 156 metrov dolžine (Smeh), a ulic in cest se ni moglo popraviti več kakor 3 odstotke od tega, kar je bilo sklenjeno po načrtu, k j ga jlei občina izdelala. Ako še pristavim, da jd bil ta načrt
sploh izdelan jako varčno, more se misliti, da mnogo ulic sploh ni bilo v načrtu.
Evo Vam poročila ene občine, poročila, ki se ne naslanja niti na hišne lastnike niti na kapitaliste, in mislimi, da je najboljši dokaz boljšleviške nezmožnosti. (Gla mo odobravanje.)
Rusija torej, kakor so sovjeti sami izjavili, očitno propada in ako ona še obstaja, je samo radi tega, ker ima še preostale re-serve, ki smo jih mi državljani nakupičili in od katerih oni sedaj žive. Toda tudi tem pride enkrat konec in tedaj se ves boljše-viški sistem zruši kakor hiša iz kart.
Rusija propada in nikakor bi mi ne hoteli, da pridejo tudi drugi v ta strašni položaj, v katerem se danes nahajamo mi.«
En kongresist:	Bog nas varuj boljše-
vizma!« (Živo odobravanje.)
J. J.
Nekaj odgovorov glede stanovanjskega zakona.
1.	Katere so največje krivice, ki so se storile hišnimi posestnikom s stanovanjskim zakonom?
S stanovanjskim zakonom so se prizadejale hišnim posestnikom krivice v duševnem, etičnem in materijelnem oziru.
a) Krivice v duševnem ali etičnem oziru: Že pri živaliii razvitejšili vrst opažamo stremljenje po lastninski pravici. Posebno ifnajo (pravico do svojega doma: gnezda, brloga itd. Te pravice sovrstniki priznavajo. Razen tega obstojajo imed nekaterimi vrstami še druge lastninske pravice, tako n. pr. do roparskega revirja.
Te primitivne lastninske pravice so razvite že pri divjih narodih bolje, kakor pri živalih. Z razvojem človeka pa se je razvila ludi lastninska pravica do današnje stopnje. Razvi jala se je ž njim vred in v istem tempu, kakor s je razvijal on. Lastninska pravica je bistven del današnjega človeka. Kdor pobija njegovo lastninsko pravico, ta pobija človečanstvo človeka, ta zahteva od človeka, da naj ne bi bil človek. Ruski pisatelj Dostojevski je bil obsojen na ječo v Sibiriji. V svoji knjigi: »Zapiski iz mrtvega doma s opisuje življen je teh naj-bednejših, na mnoga in mnoga leta, večinoma pa na dosmrtno ječo in prognanstvo obsojenih kaznjencev. Pravi, da je gnalo, večino kaznjencev z najhujšo silo do tega, da so si pridobili nekoliko lastnih predmetov, da so posedali toraj nekaj lastnega premoženja. Kaznjenec se je trudil in delal poleg težkega katoržnega dela tudi šlei ob prostem času, kakor ob nedeljah, v svrho, da si je pridelal nekaj lastnih predmetov. Odtrgaval si je od ust bori kruhek samo zato, da si je mogel nabaviti to in ono. In to kljub temu, da je bilo strogo zabranjeno, imti kaj lastnega. Dostojevski pravi, da bi kaznjenci brez lastnega premoženja sploh ne mogli živeti in da je bilo edino to tisto, ki jih je držalo na stopnji človeka.
Tudi hišni posestniki so si pridobili vsak nekaj premoženja. Ta si ga je pridobil več, oni manj, kakor močan je pač nagon v tem ali onieim. Državniki ipa so šli in so jim njih lastnino zaplenili, odvzeli! Vrh tega so jih izročili zasmehu najemnikov, upravnih uradnikov in sodnikov! Naši državniki postopajo torej z onimi, ki so po izreku najuglednejših državnikov steber države, brezobzirnejše, krutejše, kakor so so postopali nerahločutni poveljniki sibirskih ječ, katorž, z ujetniki. Dostojevski pravi:	Čeravno je bilo ujetnikoml strogo
prepovedano, imeti poleg eraričnih predmetov, kakor obleke, perila, čevljev, krtač, karkoli lastnega, so poveljniki to vendar pustili.
Današnji državniki ,pa hišnim posestnikom to odrekajo!
Grški modrijan in državnik, je rekel: »Za državnika ni dovolj, da zna ljudstvo vladati. Važnejše je, da je zna vzgajati.« Kdor pa hoče ljudstvo vzgajati, ta mora poznati njegovo psihologijo. Ali jo današnji državniki poznajo? So torej zmožni vladanja? — Kakolr so prišli v današnjih časih nepoklicani do tega, da izvršujejo trgovinske posle, tako so prišli nepoklicani tudi do državniških poslov!
Edino radi tega se postopa s hišnimi posestniki tako!
b) Krivice v materijelnem oziru: Gospod je rekel nekako tako-le: »Oni, ki je sprejel pet talentov, mi jih mora vrnili deset in oni, ki je sprejel sedem talentov, jih mora vrniti štiirnajst!« Kdor je podedoval eno hišo, ima zapustiti tedaj svojimi naslednikom (lotrokom) dve hiši. Vsled stanovanjskega izakona ipa [jim bo zapustil samo eno hišo, ki jo je bil podedoval, a še to v razdrapanem stanju. V mnogih slučajih pa jim mo bo 'zapustil niti take. Stanovanjski zakon ga je prisilil ali v fizičnem oziru (pomanjkanje, nemožnost, da bi vršil poprave), ali pa v psihičnem oziru (jeza, obup), da jo je prodal.
2.	Katere so bile ovire za časa veljave stanovanjskega zakona za zidanje novih stanovanj in sploh za zmanjšanje stanovanjske krize?
Tudi ovire moramo deliti v psihološke in fizične.
a)	Psihološke ovire: Znanstvena raz-iskavanja, ki so se vršila pred vojno skoro 'po vseh večjih kulturnih državah v zelo velikem obsegu in z veliko natančnostjo, so dokazala enoglasno, da je potrebna za izvršitev vsakega dela (predvsem: volja. Čim težavnejše je delo, tem močnejša mora biti volja. Kdor je psiholog, ta ve, da mora pripraviti človeka pred vsakim delom v primerno razpoloženje, po domače: v dobro voljo. Ali pa morejo biti hišni posestniki, s katerimi se posto pa, kakor je dokazano zgoraj pod točko 1, naravnost barbarsko, dobre volje? Hišni posestniki so za pripravljanje stanovanj (to delo je bilo težko že pred vojno, v normalnih časih, a je težje šle danes!) duševno popolnoma nezmožni. Dokler pia hišni posestniki ne bodo pripravljali stanovanj, dotlej stanovanjska beda ne bo prenehala. Žito, moko, krompir, fižol itd. nam more dobavljati le kmet; trgovsko robo le trgovec; stanovanja le hišni posestnik!
b)	Ako bi pa bil med hišnimi posestniki kedo tako top, da bi pod 1 opisanega nasilja ne občutil, da bi bil torej vkljub vsemu še dobre volje, za zidanje razpoložen, pa ne more zidati radi tiega, ker mu je vzel stanovanjski zakon dohodke in obenem kredit.
3.	Ali mislite, da bi se z odpravo stanovanjskega zakona stanovanj sika kriza polagoma zmanjšala?
Po ukinjepju stanovanjskega zakona bodo prišli hišni (posestniki zopet v nor malno duševno stanje in bodo postali zopet delavni. Delali bodo v svojem delokrogu, to je:	pripravljali bodo stanova-
nja. Ob enem bodo imeli tudi sredstva in pa k r e d i t, ki je za štavbitelja posebno dandanes neobhodno potreben. Hišni posestniki Slovenije so v stanu, pripraviti v najkrajšem času, najslej tekom enega leta, na parcelah, katere imajo poleg svojih hiš, v prostorih, ki so do sedaj še neizrabljeni, posebno pa v podstrešjih, na tisoče novih stanovanj. Biti pa morajo Zato pred vsem razpoloženi, biti jmorajo dobre volje. To pa bo samo tedaj, če ne bo nad njimi prav nobenega pritiska. S stališča psihologije lije potrebna torej takojšnja popolna odprava stanovanjskega zakona.
Sfrap 3,
4.	Ali je bila potrebna uvedba stanovanjskega zakona in ali je stanovanjski zakon vplival povoljno na stanovanjsko krizo ali jo je pa s svojim postankom celo poslabšal.
Za glad je potreben živež; za bose noge so potrebni čevlji; za nagec je potrebna obleka; za stanovanje so potrebna stanovanja. Kadi tega bi se bilo imelo delati po vojni takoj na to, da bi se pripravilo čim več stanovanj. Produkcijo živil more pospešiti kmetovalec; produkcijo obleke in obutja morejo pospešiti obrtniki, tovarnarji in trgovci; produkcijo stanovanj pa hišni posestniki. Za vse je pa predpogoj primerno duševno razpoloženje, dobra volja. Kazen tega so potrebna tudi večja ali manjša denarna sredstva. Ker je vzel stanovanjski zakon hišnim posestnikom voljo, kakor tudi sredstva, \ je moral vplivati na stanovanjsko krizo slabo in je to, kakor uči izkušnja, tudi res storil. Stanovanjski zakon ni pripravljal stanovanj, temveč je pripravljanje istih preprečil. Zato stanovanjski zakon stanovanjske bede ni zmanjšal, temveč je isto povečal.
Na podlagi zgoraj! navedenega moramo reči, da je potrebna za hišne posestnike takojšnja popolna prostost!
Izprementbe v pravilniku za Izvrševanje zakona o stanovanjih."
Na podstavi člena 83. zakona o stanovanjih z dne 15. maja 1925 odrejam:
1.	' K člehu 34. Prvi odstavek pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 23. junija 1925. (»Službene Novinec z dne 26. junija 1925., št. 141 (XXIX.— 1925) **) se izpreminja ter se glasi: »Nagrada predsednikom in sodnikom sodišč prvie stopnje v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani znaša po 80 Din« itd.
2.	K členu 35. Besedilo se izpreminja ter se glasi: »Nagrada za predsednike in sodnike višjih sodišč v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu znaša po 80 Din« itd.
3.	K členu 76. Besedilo naj se glasi: »Ves dohodek od pobranih taks, ki preostane po izvršenem izplačilu sodnega oseb ja, se pošl je I v obrestovan je državni hipotekarni banki v Beogradu za fond za zidanje malih stanovanj in za ostale potrebe za vzdrževanje institucij po zakonu o stanovanjih.«
Te izpremembe stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v »Službenih Novi-nah«.
V Beogradu, 29. jan. 1926.; št. 1069. Minster za soc. politiko: M. Simonovič s. r.
Razpis vsem stanovanjskim sodiščem glede člena 82. zakona o stanovanjih.* *
Uporabljanje člena 82. sedanjega zakona o stanovanjih, specialno pa njegovega tretjega odstavka, je povzročilo pri poedinih stanovanjskih sodiščih različno tolmačenje.
Poklican s členom 83. tega zakona, skrbeti za izvrševanje tega zakona, dajem zato, da zagotovim enotno uporabljanje zgoraj omenjenega predpisa v členu 82., naslednje pojasnilo ter pozivljem vsa stanovanjska sodišča, naj v konkretnih primerih postopajo po njteimi:
Po prejšnjem zakonu o stanovanjih — člen 3. — so reševala vse spore vi višini najemnine, ne glede na vrsto zgradb, razsodišča.
*	Objavljeno v »Uradnem listu« 52/33 z dne 13. febr. 1926.
*	Objavljeno v »Uradnem listu« 53/33 z dne
13. februarja 1926.
_______ _______>M0J DOMi__________________
Po sedanjem zakonu so oproščeni zakonske omejitve vsi lokali in poslovni prostori kakor tudi izvestno število stanovanj, določeno z zakonom.
Za ono vrsto zgradb, za katero je tudi z novim zakonom pridržana zakonska omejitev glede razpolaganja z njimi, je rečeno — v členu 81. sedanjega zakona — da eventualnih sporov; o najemnini ne rešujejo razsodišča, ampak stanovanjska sodišča.
Kar se tiče ostalih zgradb, za katere je omejitev ukinjena, rešujejo seveda od časa svobodnega razpolaganja z njimi tudi spore o najemnini redna sodišča.
Ker pa se je v tretjem odstavku člena 82. določilo medčasje — od dne 1. maja do dne 1. novembra 1925. —, za katero se je vendarle začasno pridržala neodpovednost najemnikom teh zgradb, se tudi reševanje eventualnih sporov o višini njih najemnine ni postavilo v pristojnost rednih sodišč, nego se je zanje izjemoma in začasno pridržala pristojnost razsodišč, ki so za vse ostale primere ukinjena.
Zakonodajalec je domneval, kar je tudi popolnoma logično, da se takoj začetkom omenjenega medčasja ali doseže soglasnost med najemodajalcem in najemnikom o višini najemnine ali pa da se najemodajalec takoj še v prvem mesecu obrne zaradi nje ureditve na razsodišče. Zato je odredil izrečno in kategorično v poslednjem odstavku navedenega člena 82: »Poslovanje tega razsodišča prestane dne 1. novembra 1925.«
To pomeni:	Zakonodajalec ni mislil
tudi na to možnost, da bi kateri izmed najemodajalcev čakal do poslednjega trenutka gorenjega medčasja ter se šele takrat obrnil na razsodišče.
Ker ni za take nerešene spone izrečno zakonske naredbe, nastaja vprašanje, ali so za te nerešene spore o najemnini pristojna redna sodišča ali stanovanjska sodišča ali pa jih morajo rešiti razsodišča po zakonu o stanovanjih.
Ker zakonodajalec s poslednjim odstavkom člena 82, izrečno prepoveduje poslovanje razsodišč izza dne 1. novembra in tudi ne smejo več poslovati.
Ker pa se morale določbe o najemninah v tem medčasju vendarle izdati glede na predpise sedanjega in prejšnjega za-koifa o stanovanjih, smatram, vpoštevaje tudi člena 80. in 81. sedanjega zakona, da je v zmislu veljavnega zakona o stanovanjih, da rešijo vse take spore stanovan-ska sodišča po odredbah člena 3. prejšnjega zakona.
V Beogradu, dne 23. januarja 1926. Št. 780.
Minister za socialno politiko: M. Simonovič s. r.
Važna razsodba stanovanjskega sodišča v Zagrebu.
Brez dovoljenja hišnega gospodarja niso dovoljeni nobeni podnajemi.
Naj si bo zakon jasen ali nejasen, gotovo je dejstvo, da se v Sloveniji išče in išče dobiti tako razlago, ki naj bi bila v korist najemnikom in škodo hišnim posestnikom. Tako je na naše največje iznenađenje ljubljansko stanovanjsko sodišče I. stopnje pričelo tolmačiti člen 8 stanovanjskega zakona, da morajo najemniki imeti dovoljenje hišnega gospodarja samo za take podnajeme, ki so se sklenili po 15. maju 1925. Za vse ona podnajemnike, ki so dobili podnajem že pred novim stanovanjskim zakonom pa člen 8. stan. zakona ne velja in ga hišni posestniki pod nobenim pogojem ne morejo prepovedati. Ko je bila izdana prva razsodba v tem pogledu, smo brezpogojno svetovali pritožbo na višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu,
ki je sedaj i izdal sledečo končnoveljavno razsodbo:
Po členu 8 stan. zakona ni dovoljeno ene sobe dajati v podnajem brez dovoljenja hišnega lastnika.
Ta ustanova se razteguje tudi na one podnajeme, ki so bili sklenjeni, predno je stopil v moč ta zakon in one, ki jih je ta zakon zatekel že v moči, ker se iz ustanove tega zakona ne more zaključiti, da taki podnajemi ne spadajo pod te omejitve. Ker je nesporno, da je hišna lastnica, potem, ko je v veljavi stan. zakon z dne 15. maja 1925 zabranila najemnici izdavanje sob v podnajem, in ker je nesporno, da se najemnica tej zahtevi ni odzvala, niti pod-vzela potrebne korake, da se podnajemna pogodba razruši z N. N., se je pregrešila zoper ustanovo člena 8 stanovanjskega zakona ter se mora upotrebiti zadnji stavek člena 8.
Kadi tega se uvažuje pritožba I. I. in se po zadnjem odstavku člena 8 stanov, zakona najemnica kaznuje z izselitvijo pod pretnjo izvržbe deložacije v roku 15 dni.
Mesto da bi se bila najemnica s hišno posestnico lepo sporazumela in pobotala, je vsled napačnih informacij nastopila pravdo s posestnico ter je radi tega sedaj izgubila stanovanje.
To je gotovo zelo važna razsodba za vse najemnike, podnajemnike, kakor tudi hišne gospodarje ter upamo, da bo mnogo pripomogla do prepotrebnega sporazuma
Protestni shod hišnih in zemljiških posestnikov ns Bledu.
V nedeljo, 24. januarja je sklical g. Ivan Frelih,, predsednik j Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v gostilni g. Al. Majcen shod, katerega se je udeležilo nad 90 posestnikov
Gospod sklicatelj, ki je bil izvoljen za predsednika, je govoril zelo zanimivo o davčnih razmerah, katere je točno pojasnil, tako, Ida so mu navzoči sledili z 'največfjim zanimanjem. Ko je končal }se mu je v imenu zborovalcev g. Ivan Rus prisrčno zahvalil za njegova izvajanja in prizadevanja. Nato so se stavile resolucije proti višini in izterjevanju davkov, ki so bile soglasno sprejete. Sklenilo se je ustanoviti društvo posestnikov za Bled in okolico ter se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor.
Nato je g. predsednik otvoril debato o lokalnih razmerah na Bledu, o zvišanju zdraviliških in godbenih (taks 'ter dokazal, kako zle posledice bi to zvišanje imelo za Bled. Zlasti bi izostali vsi vnanji lastniki vil, ki bi morali v lastnih hišah plačevati tako ogromne vsote. Vsi navzoči so mu pritrjevali in ploskali, izvzemši del omizja g. župana. De-ta je nato dobil besedo in zelo dolgo govoril — ali prepričal ni nobenega. Na predsednikovo vprašanje ni odgovoril, dasi ga je ponovno pozival. Predsednik je g. župana tudi prosil naj sklep o zvišanju taks še enkrat vzame v pretres, ko vendar vidi na kakšen odpor je naletel s tem.
Gospod župan je odgovoril, da v tem oziru ne bo odnehal, če bi tudi Blejci prav imeli. Razlagal je koliko je on znižal obč. doklade in s tem razbremenil davkoplačevalce Navzoči so se čudili kako more o tem govoriti kot protiutež zvišanju taks. Ker je g. župan napeljal taksno vprašanje na drugo polje, mu ja nato g. Ivan Rus nepobitno dokazal s številkami, kako velike svote so se izdale za nepotrebna dela v preteklem letu in se s tem naprtil občini ogromen dolg, katerega misli župan odplačevati z zvišanimi taksami. Živahno jploskanje je pričalo, kako so navzoči odobravali govornikova izvajanja. — Fr. Rus je opozoril na to,
da se višina procentov občinskih doklad iz prejšnjih let nikakor ne more primerjati s sedanjimi, kajti davčna moč. obč. Bled je rapidno narasla in donaša sedaj pri nižjih procentih enake dohodke. Še nekaj pa je, vsled česar bi se bile obč. doklade v zadnjih letih lahko še dosti bolj znižale. Občina dobiva sedaj po 2 odstotka ali S odstotke kopne cene vseh prodanih nepremičnin in to je neslo zadnja leta težke stotisoče; lega prej ni bilo. Gospod župan Kenda je moral tudi na tem shodu uvideti, da so Blejci vseh strank skrajno ogorčeni nad zvišanjem taks, kajti razven njegovega omizja je bilo vse proti zvišanju taks.
Predsednik je zaključil zborovanje, ki je trajalo 3 ure in pol in ki so mu navzoči ves čas sledili z velikim zanimanjem. Pri tem moramo povdariti, da so vsa društva hišnih (posestnikoM strogo nepolitična m da se je g. predsednik Frelih na shodu strogo izogibal vsake strankalrske politike. Radi tega je popolnoma napačno poročilo v »Jutru , da je bil shod sklican v ta namen, da bi posestniki pri prihodnjih /volitvah nastopili proti sedanji iiob-činski večini pod lepo novo firmo. Izjavljamo pa, da bodemo znali nastopiti proti Siedanjemlu gospodarstvu v občini Bled, ker kot posestniki ne moremo dopustiti, da bi raj naše države Bled popolnoma propadel po zaslugi kake politične stranke.
Članarina za ljubljanske In okoliške hišne posestnike.
Za letos 1926 se je določila sledeča članarina pri hišah do letne najemnine 5000 Din — 25 Din do letnih' 10.000 Din 40 Din; do letnih 20.000 Din — 80 Din, do letnih 40.000 Din — 120 Din, nad 40.000 Din 160 Din.
Hišni posestniki ljubljanski in okoliški se prosijo, da določeno članarino poravnajo po v današnjem Mojem domu priloženih položnicah v najkrajšem času. Hišni posestniki, ki se nahajajo v boljših razmerah in so pripravljeni za našo organizacijo več prispevati, naj blagovolijo na-
f VoMni Instololcr, klepar (n krogec
»	S
» zaloga škrllc (strešnikov) S
kazati primerno rvečji prispevek. :Vseka-kor naj posestniki pošljejo vsaj toliko, kolikor znaša članarina po spredaj določeni najemnini. Društvo ima ogromno stroškov, zlasti z izdajanjem svojega prepotrebnega glasila Moj dom , z vzdrževanjem društvene pisarne itd., radi česar je nemogoče, tia bi člani ne piačevali niti teh članarin. Hišni posestniki, na katere smo se obrnili s posebno prošnjo za prostovoljni prispevek, a se temu vabilu še do danes niso odzvali, naj razun določene članarine nakažejo v pokritje izvanrednih stroškov obenem še po svoji prevdarnosti prostovoljni prispevek. Pri nakazilu letne članarine in morebitnega prostovoljnega prispevka, pa naj vsak ljubljanski hišni posestnik vpošteva, da je dobil po naši organizaciji izdatno zvišano najemnino, da bode pa edinole vsled našega vztrajnega dela plačal od vsakih 100 Din prejete najemnine sedaj i30 Din manj državnega hišno najemninskega davka državnih pribitkov, kakor tudi občinskih doklad. Vže pri 100 dinarjev najemnine prihrani torej posestnik več kakor znaša najmanjša članarina. Pri 1000 Din najemnine pa prihrani posestnik 300 Din, torej polovico več, kakor znaša najvišja letna članarina. To naj hišni posestniki visekakor v polnem obsegu upoštevajo, ko bodo pisali za naše društvo položnice. Prosimo pa, da prejeto položnico takoj izpolnite in jo oddaste poštnemu uradu, da dobi društvo denarna sredstva v najkrajšem času v pokritje nujnih društvenih stroškov. S takojšnjim nakazilom nam prihranite velike nepotrebne stroške, ki jih imamo vsako leto s pobiranjem članarine pri posameznih po-seisitnikih. 'Letošnje leto je za hišne posestnike najvažnejše: odprava stanovanjskega zakona, zjednačenje davkov, zlasti hišno najemninskega, kongres hišnih posestnikov v Ljubljani. Ker pa bo vse mnogo stalo, zato storite vsi takoj svojo člansko dolžnost. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
štev. 97. Na shodu poroča predsednik /društva hišnih posestnikov Iv;. Frelih iz Ljubljane. Dolžnost vseh posestnikov iz teh krajev jie, da se tega važnega shoda vsi udeleže, naj si bodo člani društva ati ne. Društveni člani naj na shod pripeljejo tudi vse druge posestnike, ki še niso člani naše organizacije. — Torej vsi na shod!
Društvo hišnih posestnikov za Jesenice, Koroško-Belo in okolico je priredilo dne 10 januarja ob 3. uri popoldne \ restavraciji g. Tancarja na Jesenicah protestni shod proti previsokim davkom, Shoda se je tukajšnje davkoplačujoče občinstvo polnoštevilno udeležilo. Na shodu je poročal Zvezin predsednik g. Ivan/ Frelih iz Ljubljane. Udeleženci shoda so z zanimanjem) sledili izvajanjlem govornika. Na shodu so se sprejele tudi tozadevne resolucije, katere so se odposlale merodajnim oblastveni. Za izčrpno poročilo in dobrohoten pouk se g. govorniku, najtopleje zahvaljujemo. Po shodu se je vršil občni zbor imenovanega društva, na katerem se je podalo poročilo o delovanju društva, ter je bil zopet izvoljen prejšnji društveni odbor.
S
*
■
v
i
v
/
«
V
••■a*'
*»»•*
V
3i a as
* a
V!
,*♦ :
V
»•:
/:
r* a
\j
/s
♦**••"*%
J a a!
/v
Lovro Pičman
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo, kritje lesno-cementnih streh, prevzemajo se vsa v to stroko spadajoča dein koncesijonirano vodovodno inštalacijsko podjetje, izvrševanje vsakovrstnih toplih kopalnih naprav. Napeljava strelovodov.
Ljubljana
Streliški ulita 29
Telefon št 911.
\ ♦♦ ♦♦
■ ■	a
LB	a
W..J
V
.♦••"•v
it
K
s ***
s/
»*
IV
3 .
s:
«O

kO*a(
♦*
*
*
v
*
a
♦*


Iz naših organizacij.
Shod hišnih in zemljiških posestnikov za Vič, Glince in Rožno dolino proti previsokim davkom v Slovenil j se vrši v sredo, dne 24. februarja t. 1. ob 6. uri v restavraciji g. Fr. Nereda v Rožni dolini
Trboveljski premog, drve, koks, angleški premog, šlezijske brikete dobavlja
JURIJA“, LJUBLJANA
Kralja Petra trg 8	Telefon 220
Plačilo tudi na obroke.
Miklošičeva cesta £*ev. 13
iloMnejše strdilo Kritje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in na Brdu,
nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modeie strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko
Sieküenl strojnik je stalno v zalogi,
tir željo se poš jeta takoj popis in ponudba I
Telefon m tern* b. fttov. 733.
liffaniuKKaaaiaKSiaaieißKigsa^^
* Ljattjmski Milna Ha g LMU
Dunajska cesta (v lastni pa laži)
Ustanovljena iSJ&o
Delniška glavnica In rezervni zakladi okrog Din 60,000.000.
Čekovni irač» št. no.sofi. — Brzojav, naslov: Banka Ljubljana. — Telef. št. 261, 413, 502, 503, 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Mdaice: Brežice, Celje, Črnomelj. Mcc, Kran], Hrrlbor, HeM, Hovl sad, Ptui, Jnraiejo, Celit, Trsi, ter agencija Logatec.