St. 47. V Gorici, v cetvrtek 21. novembra 1872. II, tecaj. „SoLa" izhaja vsak Setvrtek in velja a posto prejeraana ali r Gorici na dom poSiljana za drnzahnike polit. drustva „Soea": Vse leto . . , . Pol let* .... . . f. 4.— Cetvrt leta . . . Za nedmiabiuhe: . Vee leto .... Pal leta ... Oetvrt let* . , . . „ 1.10 . . f. 4.50 . . ,,'2.30 . . „ 1.20 Posamtzne Stevilke se dobiva,jo po 10 soWov v Gorici pri Pnternolliju in Bo-harju; ? Trutu v tobakaruicah „Via del Belvedere 179" in „Via d I8G bliao ziviuskega trga kdur so nahaja tu.U uprar-nistvo. — BokopM so no vki&vjo; dopiui naj m blagovoljno fmnkiijejo, ~ Delal-ccw iiuhttgira ncpramofcnimse navofoinw zniza, ako so oglase pri uradniitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Dezelni zbor goriski. III. seja dne 15. novembra ob 5 |uri popoliulne. Navzocni vsi razen 2 dopusthikov, grofa Strasoida in knezonadikofa. Prebere in potrdi se zapisnik poprej-§nje soje. Del. glavar naznanja nov vladni predlog zastran prenaredbe §. 34 postave 8. februvarja 1869 o Solskem nadzorstvu. Poslancu guofu Strasoldu odrece zbor zaproseni dopust 4 tednov. Glavar naznanja, da jo vlada zavrnila peticijo po-litienega drustva ^Soca-4 in nekaterih obcin goriSke okolice za boljse gospodarstvo verarskem gozdu trnov* skem, katero prosnjojepodpiral dez. zbor vlanski seji. DoSle peticije se izroce doticnemu odseku. Samo dve, kuteri nameravate prenaredbo obstojecih postav, se odstopite politicnemu .odseku in seer ona uiuozih obcJn za prenaredbo postave 23. novembra 1863 zastran placevanja bolnisnidnih stroSkov in peticija bi-ljenskih in drugih posestnikov zastran skladanja stroSkov za potrebe Ijudskih Sol. .Zastran pomnozenih opravil se pomnozi tudi Ste-vilo udov polit. odseka za 2, iti sicer sta izvoljena dr. Abram in Winkler^ Ko se prestopi a& dnevni red, poroca dr. Pajer v imenu politicnega odseka o vladnem predlogu zastran doneskov pokojninski denarnici, katere bodo placevali od drugod na Gorisko premeSceni ucitelji javnih ljudskih sol. Dva paragrafa doticne postave, katero je potrdil zbor enoglasno v drugem in zadnjem branji se glasita tako-Ie: §. 1. Ucitelji, kateri so poprej sluzlli na kaki javni ljudski Soli drugih kronovin in dezel, zastopanih v drzavnera zboru id premestijo v kako javno ljudsko solo poknezene grofije goriSke in gradiscanske, nijso dolzni, vnovic placevati v pokojniusko denai" ico te grofije postavnega doneska, katerega so mc da uze plaoali vpriineri svojih dohodkov pokojniuski denarnici omenjfcuih kronovin in dezel, kder so poprejo sluzili, pa to le tedaj, ako je postavno zagotavljeno, da se tarn enako ravna z ucitelji, ki se iz te grofije tija premestijo. §. 2. Ta postava obvelja istega dne, ko se objayi in ministru za uk je uaroceuo, da jo izvrsi. 0 drugem predmetu poroca poslanec Gorjup v odborovom imenu zastran razdelitve obcinskili /omljisc ZLi'JLi'Lijjl mujem se tega tudi v temuici; alt strah iu groza, ki lokavskih in priporo6a; naj zbor potrdi dot eni nafirt postave. Pri BploSni razpravi ngovarja poslanec Paglia-ruzzi odborovemu predlogu; on meni, da se razdeli-tev ob6inskih zemljii^'neujemazdolofibami ob5inskega reda, katere govore o gospodavstvu z ob5inskim pre-mozenjem; da sedanji obiinaiji niti nijso gospodarji teb zemljidd, ampak samo uzivalci, ker pravico do istih bodo imeli tudi bo loci rodovi; da nastaue s 6aaom velika wkoda obcinarjem, ako se sedaj brezplacno v last razdele delezi obcinskih zemljiSc, kateiih dobodki se bero v obcinsko deuarnico: potein se bodo morali vsi obcinski stroSki samo se prikladami k davkom zalaga-ti i. t. d. % Nasvetujo naj se zavfiie odborov predlog. Porocevalec Gorjugpobija Pagliaruzzi-jevo raz-loge, dokazovaje, da govoti tudi obCinski red o razde-litvi ob6. prenioionja s prflr^koin, da se poseboje potrdi z dezclno p;siavo; da so-.So enako poBtavt uze sklcpale v de2elneni zboru brez posebnih ugovorov; da Skoda ne more nastati iz tega, ,*ko se razdele malorodovitna obc. zemljii5ca mej obcinarje v last, marvee dobi6ek, ker se po tej pjti zbolj&ijo in ker poiuaozeua rodo-vittiost mno?.i tudi dohodke; ue bodo pa dokcdki vecji, bodo tudi obtHnarji loze svoja bremena opravljali. Po drugem ugovoru "poslanca P a g 11 a r u z z i •> j a in protiugovoru porocevalca se glasitje, ali se ima razdelitov naceloma dovoliti ali ne. Izmejl7 poslaneev je 8 nasprotnih; predlog obvelja tedaj z vecmo gla-sov.. (9), Bolje vneta §e je bila razprava o posameznih §§. razdelitvene postave, a nikakor ne zanimiva. Poslanci Ooljak, Dottori, Faganel in Gan-dussi so uasvetovali raznovistae, vecidel formalue popravke pri posameznih paragiafih a samo §. 6. se je po predlogu poslanca Dottori-ja v obliki nekoli-ko premenil; vsi drugi §§. pa so se potrdili, kakor jib je odbor predlagal. Nacit te postave se je odobril tudi v zadnjem branji. Odborov predlog, kako naj bi se uravnale pl*ce deJSelnim uraduikom se izroci fiiiaucueimi odseku v obravnavo. 0 zadnji tocki dnevnega reda predlaga dr. Pajer v odborovom imenu, naj zbor dovoli, da se imajo po-vracati dezelnemu zdravstvenemu svetovalcu tisti stroski, katere mu uaklaujajo poti k sejun deZeluega zdravst-venega svetovalstva v Trst. Dezelni glavar skleae sejo ob 8 uri zveeer. mi je to cudo prizadevalo je, se veca je bila zaradi presirnega spominj.mja. Soproga mi je rada pozoraost obracala na cud no belo pego, katero sem uze omenil in ki je bda edina razlika meju to navadno prikizuijo in tisto, ki sem bil vrat zadrgnil jej. Izvedi, Citatelj, se to, da je tista pega bila dosta velika, ali ue dosti jasua; a ueuadoma se je nekako stanovato pooblicila. Po premembi je bda podobna nekej raci — posebno za tega delj sem se bal to prikazni, rad bi se bil izuebil, da bi bil le toliko bil srean — podobua je bila, ob, strahotal — podobna-vislicam. Nepopisljivo sem bil nesrecen, nesre5en tako, kakor gotovo nihee drug na sveti. Pa ta uboga stvar, zival, k» sem jo bil uinoril, zato ker se mi je gajusila, to neugoJno bitje - pa je meui, ustvarjeuem po boL-jej podobi, prizadevalo tako straSuo nestrpljivo mukol Oh I nijsem vec ni po dnevi, ni po no5i imel mirnih trenotkov, kajti po dnevi me tn »6ek nij zepustil ui tre-notje, po nodi pa sem se budil izstraSnih sauj, a nje-govo telo je tlaodo mi sice, kakor mora, ab(nijsem bil tako srean, da bi ga bil bacnil raz sebe. Pod tern bremeuom je do cela ugasnilo mi vse, kar je io dobrega bilo v meni. Po tern casi so se mi po mozganih jele plaziti same hudobne misli, najhujs'e, najzanicljivejae misli. Nikogar in oicesar nij mogla vea fetrpljati moja mrzkost, a kedor je najvec trpelza- IV. seja dne 10. novembra ob II. uri pred-poludne. Navzofini so vsi tisti poslanci, kakor sinocu Dve peticiji gradisLanske in trziSke obfiino zastran pla6evaiya odgonskih stroskov (za Subanje) se izrofiite politifinemu odseku, kar nameravate prenaredbo doticne postave* Dezelni glavar naznanja sledeci predlog poslanca Pagliaruzzi-ia: Malaga se dez. odboru, naj pripravi za prihodnjo zborovo dobo splosni na^rt postave zastran razdelitve obemskih zomljiSc s posebnim ozirom na to: I. da so ne morejo oddati pjsamezni deleft! obcinarjem, nego kedar se trajno zagotovi, da bodo dajali obc. denarnici, kolikor mogoce, velike dohodke in 2. da se dolodi, koliko dele^eucov mora piivoliti, da se imajo obc. zemlji&oa razdeliti, da bode voljalo, tudi ako nekateri nasprotujejo.M Ta predlog bo utrjeval nasvetovaleo v prihodnji sej!. Poslanec dr. LavriC bore sledeco internoUacijo: Uze lansko leto smo podpisani interpelacijo stavili, in visoko ministerstvo popradali, ali boi-e tudi gorigke-mu dezelnemu zboru prodlo^iti nacrt narodnostne postave v bistvenih tockah blizoenak nacrtu prodlozeuenui lansko leto dezelnemu zboru na Oeskem. C. k. ministerstvo je odgavorilo, da nij moglo tega storiti, ker nij na GoriSkem nihee take postave tirjal. Takega uzroka nij vec, glode tedaj na td in ker je taka postava za naso dezelo neobhodno potrebuo, da Be ena-kopravnost dejanjsko v javno Sivenje, vpelje, da se te-meljito odstranijo krivice, ktere slovenski narod vedno tukaj trpi po uradih, solah in sidoh v javnem 2ivenji, da se nedotakljive meje postavijo mej pravicami slo-venske in italijauske narodnosti in tako mil* skleae: moramo tako postavo tirjati tudi letos, in tern vise nam je to storiti, ker seje nase slov. ljudstvo tako yzbndi-lo, in se tako zaveda svojih pravic, da se nesrecno cuti v sedanjem stanu neizvrseue enakopravnosti. Vprasamo tedaj visoko ^ado: ali hoce nasemu dezelnemu zboru predlo^iti nacrt omenjene postave, ki bi imel obstg&ti vse §§. nacrta predlo2enega lansko leto dezelnemu ceskemu zboru, posebno pa od besede do besede §. 4. in §. 5. V Gorki dne 16. novembra 1872. Il.r I.avrl«. HI. »olJnk. M. rafTMnel. Ges. zastopnik hoce poizvedeti popreje ninenje vla-de, potem bode odgovoril. Prvi predmet dnevnega reda, to je vladni predlog, k»ko naj se popravi § 34 postave o Solskem nadzor-niStvu se izroci politicnemu odseku v obravnavo. radi moje pogoste, pekleoake, slepe in neodbitne jeze, to je bda — priznavam to na svojo ocito sramoto, - moja uboga soproga, ki se ni en pot nij pritozila zbog moje surovosti, temuc neprenehoma je do mene gojda najvceo ljubav. Nesredua mucenica! 0 nek j priliki je z menoj vred §la v klet, da bi iz nje vzela nekaj za jed. Maoek jo sel z-menoj. po stopnicah, in skoro bi bil cez-enj pal. Stra§::o sem se bil razsrd.l. Popadem sekiro, pa do cela pozabivsi na svojo bojezljivost, kimije roki yezala dosle, namajanem na macka — in gotovo bi ga bil ta moj udarec usmr-til, da je pogodil po moji voljn pa je soproga bila za-diiala mi roko. Ta nenadaa zapreka me je bila peklenski razka-cila: poteguem roko iz soproginc roke in — svojo zeuo mnhnem se sekiro po glavi. Ni zaguila nij, sesela se je poleg mene n& tla, Ko sem bil ucinil ta grozoi uboj, n j kazalo mi uic drugega, nego da skr.jem truplo. Znal sem, da ga ni po noci, ni po dnevi ne morem zavleci izpod strehe, da me ne }ii zapazili sosedje. Sto in sto na-crtov se mi je motalo po gluvi. Ktnalu sem sklenil, da mrtvo soprogo razsecSem- na kosce in sezgem, kma-lu pa, da jo zakopljem v. kleti. Pride mi na urn, da bi jo vrgel v sterno pod doaiaco streho, ali da jo za-klenem v zaboj, ter kot kako trgovinsko robo odpoS-Ijein po zeleznici. Ali naposled se spomnim na njeka, "* O dragi tocki predlaga dr. Pajfer v odborovem imemi pro§njo c k* kmetijske druzbe v Gorki, da se nstanovijo stipecdiji za dijake gozdnarskih akademij in za one dijake kmetijske Sole, kateri se hote vise iz-obraziti na kaki kmetijski akademiji. Ta proSnja se izroci peticijskemu odseku. * 0 tretji tocki dnevnega reda. dovoli po odborovem predlogu, da more g. Andi nekateri njegovi sorodniki v javnih knjij ime prepisati nekoliko posestev v St. Am so zdaj §e upisana na ime dezele. . 0 naslednjih dvek tockah poroc* Ab'ram o prora6unih glavnega zalog]| dezelno-obcinskega zaloga, ki sepotrdf In enako se potrdi racunskt sklej zaloga za I. 1371, o katerem poroca \ Ta raSun obsega dohodkov 20 stro&kov 19.962 gi 581/, kr., ostanl aktivnih zastankov 1793 gl. 59 kr/ _ gl. 78 kr. in skupnega premozenja, to je kapitalov, posestev in premakljin 360.122 gl. 9f> kr. Dezelni glavar sklene sejo malo predpoludnem in napove 'prihodnjo na cetvrtek 21. t. in., pri kateri se bodo razpravJjale sledece tocke: Predlog poslanca Pagliaruzzija, da se sestavi na-firt postave zastran razdelitve obdinskih zemljisfi sploh. Porouila financnega odsoka o proracunu Solskega zaloga za leto 1873; — o proracunu zemljiscuo-odvez-nega zaloga za 1. 1873; — o proracuuu zaloga g&ho-nemih za 1. 1873; — o proracuuih za leto 1873: a) gospinskega zaloga, b) zaloga za obgozdenje, c) zaloga za ranjene voj&ke, d) stipendijskega zaloga, e) zaloga Codelli-jevih stipendijev, f) zaloga Wcrdenberskih stipendijev. Poro&lo financnega odseka o racunskih sklepih solskega zaloga za leto 1871, - zaloga Codelli-jevih stipendijev za 1. 1W1; — stipendijskega zaloga za 1. 1871. — Odborovo poroeilo zastran povracevanja od-gonskih stroskoY za italijanske izgnance. Poroeilo peticijskega odseka: 1. o peticiji trzisko ob&ine, da se jej odpu3ti, kar dolzuje ce3. erarju za dm, katera so se dajala vojakom 1. 18G(5; 2. o prpS-nji pododseka goriSkega za svetovno razstavo na Du-naji, da bi se mu dovolila podpora. Dopisi. V Gorier 19. novembra 1872. V nasem dezelnem zboru je bila 15. t. m. se precej dolga seja, pa prav malo zammiva, vsi predmelje so se gladko resili; edi-na gg. Doljak in Faganel sta tu in tarn stavila kak predlog zarad prenaredbe kacega paragrafa in prvi je vcasih porocevalca za kako pojasnilo poprasal v slo-venskem jeziku^ na kar ma je porocevalec g. Gorjup v italijanskem jeziku odgovarjal. Tako zvane prenapet-nezej Ijubece doslednost povsod, posebno pa v dez. hi-§i, je sicer ta razgovor v dveh jezikih nekoliko jezil; a nezrelost naj se le jezi; ali ne ve morda. da imajo nasi politiki od L 1848. tako zvano 0iicencijo politic-no," in da tedaj smejo gresiti zoper politicao doslednost, kakor poet zoper graraatiko? 16. je bila tudi ' kratka seja, katera je samo zaradi tega vazna, ker je kar se mi je zdelo najpametnejse: to je, da truplo zazidam v kleti, kakor so v srednjem veku zidarjt za-zidavali svoje mrtvece. Tej named je bila klet ugodoa, kakor nalasc. Ne le, da so steue bile mehke, temu6 tudi dobro ometane so bile §e, omet se nij bil sub — zaradi ulage v kleti nei Na enem kraji v kleti se je bil zid sesal, gotovo je tarn kedaj bil kak dimmk, ali pa ognjisce. Ni najmaoje nijsem dvomil, *da prav Iehko opeke izvlecem od tamkaje, da njib v prostor zavlecem truplo in naposled vse zazidam tako, da nihSe ne bode slatil nicesar. Nijsem se prevaril. Se zeleznim drogora izvalim opecje, v zijalo vrsfcem truplo, naslonim na zid zadaje in zazidam vse zopet tako, kakor je bi'o popreje. Fripravil sem jako varno apno in pssek, nare$tl omet, ki se prav nic nij razhkoval od starega ometa, in ometal sem na moc pazljivo opeke. Ko sem bil dovrsii svoje delo, radostoo sem se pigveri!, da je vse tako, kakor je bilo treba, da je brio. Na zidu se ny moglo m6 poznati, da je kaj pre-narejeno v njem. Sibre in drug drobir izoesem iz Jdeti — jako skrbno, potle pa se zmagovito ozrera o-krog in omenim: *No, nijsem se tteaspes"no trudill* Najnujnejse* kar mi potle bilo na mari, to je bilo : to, da poiScem vraga, ki je tako mudil me posledaji cas, — vraga, kije bil zakrivil moje soproge smrt; trdna sem skienil, da se kratko osvetim mu, in samo z enim lidarcem bi ga tismrtit »a bi gibil le zalotil, vLe bi bit imel svoje pkdilo; ali kakor bi se bila H-sidja zival bala moje hudobe, tako se me je ognila. ¦] N« morem vaim povedati, pa tudi Sitatelj nemore misliti si, kako breme se je zvaKlo mi raz srca, io tita$osled nijsem ved videl gDJu8nega macka. Taii po v njej dr. Lavrie stavil zopet letos interpelacijo do ministerstva zarad narodnostne postave; to interpelacijo prinwup v denaanjem listu od besede do besede. Sicer nij mL nqwa, kakor to, cL; se v politicnem odseku vendar kitjejo nektere resne interpelacije na minister- lostnih vprar od italijanske upnico, ne ovano. Pa pravice^ 6e katero je io': Ljuba v nasem pricakova^ nikoli uspes-z tega ^SBe*om odevid-iskem |ff fqina ,Slove-ih dezelnib 40 peticlj stvG zarad najcodnih sol in dj sanj hi tak« utegne cent in slovenske strani dez. sicer kategoricno, pa vei kaj to koristi, Se je zboi pa dr/avna pollanca mil nasprotno tern pravicam. doslednost, oj kje si zboricu tako zmedene, nega flelovaoja in da i nejsp, da nas Slovence n^ nija" mogla re^iti skoro bi razmer. Na dezelni zbor je ^. OTB^ . . ,., iz raznih slranij na§e kronovine m ptav razlicnega za- popadka. Tako je prav, ker to* dokazuje, da ja nass ljudst-vo zivo in &\ pri^akuje od naSega zbora, da nil 5i tirjatve in zelje njegove. Pa zalibog to nij vselej lehko in mnogokrat tudi mogocc nij. Mej temi peticijami je tudi ena za prenaredbe* solske postave, ki so jo podpisale vse zupanije na Krasn. Poglavitna njih pri-tozba je zoper prevelike stroske za solo in zares, v tern obziru bi se dalo nekaj piihraniti, ker obcinam mora mar biti za vsak sold, katerega morejo pridrzati. Dobro varcno gospodarstiro zahteva to in to mora podpi-rati vsak, tudi tisti, ki je za §ole prav vnet. Prihrani naj se pa samo na ta nacin, da se ne bo pbtrebam poduka na§e ukazeljne mladine nid skodovalo. Prak-ticno naj se bode in naj se pomaga kolikor mogoce, zraven pa naj se tudi brani, kar je v teh mejab naj-bolje mogoce. Tudi cestna postava in obcinski red potrebujeta prenaredeb, kakor vsakdanja praksa kaxe in doti»*:ne molbe bi bile prav potrebne. Take uloge razodevajo mnenje ljudstva, vzbujajo poslance k delovanji (ce so res kaj vrcdni) in podpirajo, celo opravicujejo dotidne predloge, katere namerava staviti ta ali oni poslanec. Ce je za eno zadevo mnogo poticij z dobrimi razlogi, ne more jih prezreti pravi ljudski zastop. Italijanski 6asnik nIsonzo* je zadnjic v svoji sveti jezi na budobnega dopisnika v „Neue freie Pressed in v tetko trzasko, Nemce in Slovence zbasal v eno in isto mavho"; izrekel je namrec, da Nemci in mi Slo-venci imamo tukaj v Gori§kem mestu samo kolonijske pravice, ne pa narodnih. Kar so tide Nemcev, inoramo italtjanskemu listu pritrditi; ne tako glede nas in ravno mi Slovenci za-moremo propreje trditi, da Italijani z Nemci vred imajo tukaj v historicnem in narodno-pravnem obziru le kolonijske pravice, ker dokazano je, da je zemlja tukajsoa od nekdaj slovenska, dokaz za to so slovenska imena me-sta, vseh trgov, ulic i.t.d. in tudt imena samih tistih, ki kaj tako nespametnega trde. Gorica je bila in bode se le postala prav sloveusko mesto, ker st> slovanski 2ivelj cedalje bolje siri iu Gorica le po Sioveocih, ka-terih juzno sredisce je to mesto, naravuo raste. Te dutjeNemec druzega Nemca uprasal, kakosna je prav za prav Gorica. Moz, g. in2enir. Scb..., ki zivi uze djlgo let tukaj odgovori: Pojdite na trg in boste slisali, kak jezik narod govori; prepricali se boste, da vecina govori slovensko in jezik vecine prostega naroda, noci ga nij bilo — tedaj setn zopet- lebko mirno spal — da, spal, ce prav me je mucila buda sila, ki mi je priztidevalo jo neusmiljeno ubojstvo. Minoi je bd drugi, minol tretji dan — mojega mnditelja nij bilo od nikoder. Oddakoil sem se in cutil svoboduega. Macja posast — kakor se je bila preplastla, tako se je umaknila za zmerom. Nij je bilo vec hudobe, aikedar ve6 mi nij pred oci pri§el t;.a5ek. Ob, kako sem bil srecen, da si sem bil(kriv stra-§nega cina. Ker ljud nij vec videl moje soproge, povpraseval me je, kde je; pa lebko sem se izgovarjal Naposled mi prestakno hiso, pa nljso, nicesar nasli. Mentl sem tedaj, da sem do cela varen — in srecen. Cetrti dan po uboji nenadoma v bi§o pride mnogo policajev, da bi jo pretskali se skrbnej§e. Jaz sem znai, da nij mogoce, da bi kaj nasli, zato sem bil po-polnoma brezi skrbi. Policaji so mi ukazali, da sem tudi jaz bil y prico, ko so mi preiskavali dora. Vse povsodi, vsak kot so prestaknilt §li smo tretji, cetrti pot v klet V raeui se nij vznemirila nobena zilica. Srce sem imel mirno, kakorSno ima clovek, ki spi. Uzo je policija skoro odhajala — z vslra zadovoljna; nijsem je mogel tako lebko izpustiti iz bise; moja ra-dost je bila velika, nijsem jo mogel taj.ti. Moral sem kaj spregovoriti, vsaj eno besedo, zato da sem tern -Ijudem razodel, kako se menim do cela nedolznega in kako je preiskavanje dobro koncalo se meni. • BGospodjew* omenim, ko so policaji vie pdhajali, „jako mi je ljubo, ker ate se prevertli, da nij bilo treba preiskave. Vo§3im vam dobro zdravje in nekoliko ve6 aljudnosti. Kaj ne, gospodje, ta hi§a je jako dobro zidana?8 (V svoji ra7,mi§nosti - samo, da sem re- daja mestu naroden slovenski znacaj. Torej le podasi Sior Isonzo! M'tj nami in Vumi je salameuski Vede-remo! Mej tern pa bodimo prijatelji in pustimo, naj re6 naravno tece.— Cesar*ka roibina pride vsled nHJnovej§h vestij vendur v Gorico; najeli ste se v te.naniea dve paladi in slisi se, da se uze vse pri-pravlja za sprejem dvora. Gorioa je uze zdaj imenitna in poluo tujeev sem dobaja; kaj bo pa §e te potem, ce bo cesarski dvor tukaj. 2 stavbeni drustvi in tudi zasebmki kupujejo zeoiljigfia proti 2eleznici p3 jako vt»oki ceni, tarn se misli zidati novo mesto, obstojece iz krasnih vil in manjsib bi§ za' oradnike in druge nekapitaliste; take hise se bodo prodajale proti izpla-covauju v letnih obrok»b (amort.saciji;. Tudi krasennov hotel se bode zacel zidati precej na spomlad tik Ijul-ske^ vr^k; pri hotelu bode tudi parne kopelji, hotel bo tako dolg, kakor ljudski vrt in bo imel cez 200 Mptloy, sob, dvoraii in prodajblnic. Zidan bo v najno-Tejsem nrenaisancatt — itilu. Gorica tedaj vrid napre-duje in ce dobimo Se predelsko zeleznico, potem bo postala Gorica jako vazno mesto v vsakem obziru. Iz Sotkana 18. novembra. |Izv. dop.] ^Ivahiio zive-nje i gibanie se je vzbudilo v Solkanu, dokaz imamo novega ucitelja vrlega dpmorodca g. Toma^a Juga mej nami. Nas sedanji g. ucitelj nam je bil uze preje znan kot dober pevec in posebno kot izvrsten pevovodja in obojo svojo zmoinost je tndi v Solkanu pokazal. Vpe-Ijal je redne pevske vaje, katerih se udeleiuje 9 pev-cev, ki so tudi uze dvakrat v cerkvi dobro peli. Nade-jamo pa se posebno, da bode g. ucitelj nasi fttalnici velika pidpora. Saj drustvo vilo napreduje, Steje dez GO udov, ima dobro bukvarnico, v kateri je dez 500 knjig in poleg tega je narocena na vse slovenske ca-sopise. Da vkljub teihu svojemu dobreimi stanju nij na-pravljala besed, je bilo najvec krivo to, ker nijsmo imeli dobrega pevovodje in izurjenih pevcev. Skrbel bode zdaj g. Jug za to, ka se tudi v tej zadevt naSa narodna stvar izboljsa. Preteceno saboto smo imeli v ditalnici pies. Bilo je sicer malo pksalcev i plesalk, pa smo se toliko bo-Ijse imeli in se prav po bratovsko zabavljali. In tako se nadejamo, da se bode narodna stvar v Solkanu ved* no lepse razcvitala in napredovala na blagost slovenski doraovin: in na dost nam Solkancem. Saj NeprestraSene krvi, Za nas rod navduseni 4„ Smo solkanski fantje mi! !r KsiMla 8 novembra [Izr. dop.] «) Predvderanjim zjutraj so naSli pred tukajanjo lekarno veliko bprnbo (petardo), ki je imela kake 4 seznje strelne vrvi pri 8ebi. Vrv je bila uze zazgana, pa je bojda sama, ugas-nila, tako da nij da bombe pritlela in da se nij nobena nesreda zgpdila. Bombo z vso pripravo vred so v tuknjsnjo sodiiijo olnesli, kder so je preiskava uze pricela. Nij mi treba Se posebeje opomeniti, da je tu-kajsnji lekarnicar iz muogih uzrokov jako nepriljubljena oseba in da totej ljudje skusajo, di J)i ga s poti spravili. Pred nekaj dnevi prinese star moz tukajsnjemu kup-cu H. za eno obleko sukna, ter pravi, da ga je njegov *) Po neljubi nakljacbi zafcasnj«no. Prosirao, bodite mo i beseda in storite, kar ste nam obljnbih. kel kako besedo, nijsem znal, ni kaj govorfm.) nDa, ta hisa je prav dobro sezidana. Gledite le, gospodje — kaj, ali uze odhajate? — Gledite samo, kako je zidovje trduo!* Po teh besedah v svojej besuosti sunem s palico v opecije na tistera mesti, kamor sem bil zazidal so-progo. Da me Bog varujo budobnega duba! Ko se uda-rec razlegne, zaLujera iz grqba nekov glas. Iz pocetka je bilo to le zamolklo grgranje, podob-no otroskemu pojemanju; ali kmalu se je promenilo v dolgo, glasno tuljenje, ki je bilo nekako nenatorno in nedlovesko. To je bilo tuljenje — polu.-straSno, polu-zalostno, tako, kakor mogo togovati samo greSni-ki, ko se zvij.tjo v svojih bolecinah, — in vrazi, ki se vesele tega! Ne morem vam dopovedati, tega, kako mi je u* tripalo sree; vse prizadevatje bi bilo neuspeSno, Vzne-mirjen se zavledem k nasprotemu zidu. Prvo treaotje se zavzemo policaji na stopnicab, p.revzela jib je bila ta nenadost; ali urno se loter da zid prodero. Ta trenotek se iz zida izvali ves zazidek. Prikaze se policajem truplo — polu-gnjilo in straino zalepljeno se strjeno krivejo. ?J a njegovi glavi je razklenjenib, kakor kri rude6ih celjustij, se svojim bliskajocim okom gujusno bitje, ki me je bc svojim la-skanjem bilo zapeljalo na uboj — iu ki me je se svojim niijaykanjem izdalo policijskim pestem. Zazidal sem bil raacka s truplom vred! Lav. fJor^njec — fodfterl^nn. sin prejsnji dan pri njem kapil, da je pa crez nod od silne vjedi nenadoraa umrL Trgovec vzame sukno na-zaj in mozu povrne denar. Toda, kedo popise strah starega sivega moza, ko doraov grede svoj^ga prej-Snjo nod umrlega sina na polju pridno delati zagleda. Na prvi hip misii, da dun umrlega sina atoji pred njim, toda sin am vesel naznaui, da uij umrl, ampak da ga je le vjcd takb drzala, k.»kor bi bil mrtev, v tem pa, ko je ofie v Kanal sukno nazaj nesel, se je spefc zavedel in sel na polje delat! Iz triaSke okolice 15. nov. [Izv. dqp.] Rojanski ucV telj g. Bonin, znan lahon, je naredil nekp proSnjo do trzaSkega magistrata, za katero se zdaj pod rokp pod-pisi love in v kateri se zahteva, da bi se v Rojanu, %kder imaraojzdaj dverazredno slovensko ljudsko Solo, odprl Se tretji razred, pa z laSkim udnim jezikom! To zahtevanje naS uditelj, raodra glava, uteraeljuje s tem, da pravi, ka na§i otreci, izdelavSi rojansko Solo ne morejo napredovati v italijanski soli ,y Skrkolji. Se ve, da zajec ttfi za drugim grmom in da vsa namera je le ta, da bi se s easoma vsa rojanska Sola polas&la. Najzaiostneje je pa to, da se je veliko okolieanov vjflo na Boninove limanice in da so proSnjo podpisali. Za. bogft svetega, okol&anil Kde je va§a pamet, vasa zuaeajnost, vasa doslednost? Pred par leti ste zafetevali slovensko Solo in ste jo tudi dobili, zdaj pa jo hocete odpiaviti in jo z lasko nadomestiti. Nobenerau pa Be ne cudimo tako, kakor rojanske-mu zupanu g. Ferlugi, ki nij sarao proSnje podpisal, ampak celo zanjo podpise lovi. All se ve6 ne spomi-njate, g. zupan, da ste* nekdaj kot narodnjak veljali in sloveli; ali se dalje ne spominjate, da ste celo odbor-aik narodne rojatiske citalnice, ki si gotovo ne bode v posebno cast stela, ce pri Bvojem sedanjem delovanji le dalje v njenem odboru ostanete ? Pa vi morda mi-slite, da Vas bode g. Bonin liasim lahonom priporocil in da Vain bode magistrat na njegovo besedo brz kako delo isrocil. Lepa je ta, c& za ekledo lef a prodajate svoje moStvo in svojo narodnpst. Crne bukve bi bile potem Se precastne za Vosl Ako ste pe Se niofc, kate-rega je sarao g. Bonin za nekoliko &tsa preslepil in za svoje namene porabil, hpotem odstopite od proSnje in nuredite spet dobro, kar ste zakrivili. Political pregled. Slovenceni in tudi nas Slovence na italijanski meji moralno ojacila. Mi se tedaj nadejamo, da bodo kranjski poslanci, kateri prav za prav tyastopajo si0-venijo, popustili oportunsko politiko in nastopili ediao dobro pot, — pot pasivnega upora po izgledu Uehov in zdaj tudi Tiroleev. V kratkem homo morda sliSali kaj posebno za-nimivega iz Ljubljaiie, da se namrefc ovr^e volitev Kaltenegger-ja in Zuppan-a in da se ponove' stare adrese na Cesarja, in ko bomo to slisali, bode le en vrisk po Sloveniji: „&ivili kranjski poslanci* "V Dalmacijskem dez. zboru je narodna slovan-ska stranka tudi slavno triumfovala; ovrgla je nam-re5 abor volitev dr. Verzana, po slepariji postalega poslanca za Makarsko in na njega mesto pokiicala dr. VojnoviSa izvrstnega narodajaka, vsled fosar so se wItalijanissimi" v zboru atrasuo rependili in zvi-jali, kou gad pod smrtnem udarcem. Ker je od-govarjala narodna stranka s posmehom, so se Ita-lijanissimi tako razjezili, da so zapustili zbor. Kako so bodo Daimatinci proti ministerstvu vedli, to nam se nij znano, uadjati se je, da pos-topajo solidarno s federalistiino stranko, temveft Ker jim ne preti nobena nevarnost in ker so uie Tirolci pokazali jim pot, po kateri morajo boditi, da bo dobro za Slovane in za Avstrijo. Dirandaj je tedaj uze zatol, bitka se bije, ali na vojaSkem polju je Se vse megiene, ne vidi se Se celoga pplja; pa kouec tega meseca bode u^e vse bolj jasno postalo. 16. decombra stopi skup dr^avni zbor, tarn bo ministerstvo igralo zadnjo karto. Slisi so da ministerstvo pozveda, co so doz. zbori za direktne volitvo, to vprasanje jeodvefi, mo-glo bi vendar vedeti ministerstvo, da so uze vsi narodi ^eljni miru in tedaj odstopa ustavovercev. Na Hrvatskem je v resnici Vakanovlfc zopot prezvel banstvo iti prav po rancbovsko gospodari. Med Ogri in Hrvati tedaj no bode Se poravnave; tem boljSe! Iz zunanjih drzav zarad pomanjkanja prostora ptihodnjifi kaj. . Razne vesti, iX Uuunju) se nam piSe: „Slovenij att, druStvo slov. visokoSolcev, imela je pivdvceranjem shod in se je na novo vol la odbor. Voljea je g. A. Ferjancic jurist za predsednik* (% vsi mi - 1 giasom.J V odbo-roviseji, kterojepredsednik vceraj sklicalo, izrazilaseje zelja, da bi se „Sociu ia nNaroduM poroculo o vazuoj-s;h shodih in aklopjh, ki se v Sioveniji storijo. Pre>U vcerajsni shod bil je vazen zarad dveh sklepov; sklenilo se je namrcc napraviti, kakor uze nekaj let sem, tad: letos svecaaobesedo na spomin Presrna in drugi tuli va^ni sklep je, da „$lovenij;i" bkupnu prist »pi slo-venski Mattci, to je, vsak druStvenik zavezul s; je v prihodujem letu pnstop:ti jej. Ni-li to za drugtva slo-vcnska nastedovanja vreden sklep! 01 graSkih slov. visokoSolcev je v prvi vrsti pncakovati, da ucinijo e-nak sklep. Naposled je predselnik draStvn naznanit, da se bode ietos brezplacno ucil iuski jczik, ter je poudaijajoS vaznost rusk^ga joz ka za slovanstvo sploh in slovenstvo posebej, drastven Ice izpodbajat k adeleze-vanjn pri tem u6enjt. nSlovenija-* bode napravljala letos zamuiive shode, za to porok jo novi odbor. (is Tmia) nam pise prijatelj: Kakoi; bide ci-tateljem „Socex uze znano, je uze dva meseca ljubljan-ski polk Kuhn St. 17 v frstu. Re5i se mora, da so kranjski fantjo v vsakera oziru korenjaki i postenjaki. Marsikatero veselo uro prezivimo i njimi. Nahajajo se mej njimi izvrstni pevci, ki se marljivo v petji urijo i veckrat tudi producirajo v kaki gostilnici, najraje v Jlojanu, pri sv. Iv&uu, ali kde drugeje. Tudi za govor-nistvo i aeklamovanje se zanimajo in v obojem prav pridno vadijo. Te vesele prikazm mej vojaStvom nijsem se v nobenem dragein polku zapazil. Tako je prav in lepo, fantje, le tako naprcj. Ct»o»ku3ea» iaillovauje) Kako popa6eno je zla-sti na Ounaji casnikarstvo in kako zidoviza gotov de< nar delajo in kujejo javno mnenje, to je uze vsem o-mikamm krogom ve6 ali manje znano, vendar si ne moremo kaj, priobciti tudi Senaslednji, pupolnem isti-niti dogodljaj. Zadnja leta seje nantred tudi na Dunaji razSirila mej casnikarji navada, posebno piemozne ljudi brez uzrokov neusmiljeno po listih mesariti, (5e§, doti^nik bode uze placal nekoliko stotakov, da utihne-mo. Mnogo casnikvrjev samo ob tem zivi. Tak nRau-ber ira Frack". — tako jih namred na Dunaji imenu-jejo - je tudi neki D. Facbini* kteri izdaja mali listic* pod imenom: ^Allgemeine Assecuranz-Zeitung." Ker iiaenovani mozicelj mnogo novcev potreb'uje za svoje mnogovrstne strasti in ker je -navajen razkpSno ?i-veti, je pred kratkim v svojem listu naznanil, da izda skoro broSuro, v kateri bode vsa zavarovalna drustva, katerasov Avstriji mej njimi pa zlasti t)Slovenijo« brezozirno kritikoval. Mislil si je, kdor im^ hudo vest, me bode gotovo nagovoril, naj o njem mplcim, ter mi bode moje molcanje drago odkupil Ta Spekulacija pa menda nij imela za2eljenega uspeba, kajti moz jo za-cel rabiti mocnejsa sredstva. Pred malo dnevinamred poslje vodilnemu ravnatelju banke wSlovenije" na-povedatio brosuro in mu pise blizo naslednje: BKnkor vidite ste v clanku z naslovom „Slovenija« neusmiljeno raztrgani, prav na ciganski naSin, Meni je 2al, a ne morem drugace. Pa 6e uze ravno hofiete, Vam prodam vso broSnrj. Do sedaj je narocenili 4000 iztisov, vsak vejja 30 kr., to stori gld 1200. - PoSljite mi ta zne-sek, jaz potem izdam drugo broSuro in v njap o Vas uiti Orhnd ne bom.w Tako sevkratkih besedah glasi pismo.Fachini.jevo, katero vsakdo lehko dita pri ravnateljstvu banke „Slo-vennett in vsakdo nam bode pritrdii, da je taka po-nudbasitna, alivsaj cudna. Toda ta pot Faoliini nij za-del pravega mesta. Kavnatelj banke „Slovenye« je ta l«uchiui.jev cia nemudoma objavil o.k. dezavnemu prav-dniStvu na Dunaji, katero jo odlokim due 10, novem-bra 1872 St. 11101 to objavo c. kr. kazenski sodniji zarad zlofiinstva izsilovanja o.lstopilo, pri kateri se bode moral Faohini zagovarjati, kar mu bode tofiko gnmkeje, ker nij dobil v krempljo 1200 gold., po ka-i terik so so mu tako sline cedile. I (l'aiiu^na dmlivo Mai* ) To dni jo predsed* niStvo naSega politifinega drustva zopet prejelo dva odioka; prvega ua'proSnjo druStva zarad onega slo-vcnskega notarijata v Oorici. Ministerstvo pravosodja z dekretom 4. ovgusta t. 1. St. 10046 naznanja druSt-vit, da ne spoznava za dobro, da bi kaj ucinllo gleilo one proSnje. Drugi odlok pa se nanaSii mi proSnjo, katero je druStvo ulo?,ilo pri dozoliwm zboru zarad preziranja gozduili pravic nekterib oboin in sploh m» | rud alabega gospodarstva in pokonfianja trnovskega Sozda, 0, k. namescniStvo pravi v svojem dopiun na ezelni odbor duo 1. novembra t. 1., da so je po za* sliSanja c. k. mianenoga vodstva v Trstti in tukajSnega c. k. gozdnega urada prepriialo, da v pvoSnji navedeni I uzroki nijso resnicni, da je gospodaratvo v Truovskem gondii popolnoma pri^vilno in dajegozdv najizvrBtnej-I Sem staau. Kar se tide pravic poodinili ob6in gledu I nepladenega izvazanja drv in stavbnega lesa, je dotic-I nim obcinam na prosto dano obvoljaviti svoje pravico I ua pravem mestu, kar se je tudi zgodilo pri ob6inab: I Lokvo, Nemci, Lazne, Sv. Tomaz, Skrilje, Kamenjo, Vr-I tovin, Dol in Otlica, katere zdaj uzivcjo pravico pobi-I ranje fa sea, stelje in paSe. Nadalje pise namestnistvo, I da trditev glede popolnega izsekanja gozdnili oddelkov I Smeroje m Zakoro sloni na neresnici, kar se lehko I vsakdo preprica; ravno tako nij resnidno, da bi bile I obc.ne vsled nove go 2iyq potrebujomo? I ' 2ehsko izobr#evalisce/kedaj bol neki ^lvelo ? G. minister te sicer nle clve.Ieti med 2ive6e yvrstuje; pa I nam ravno toliko koristis, kakor slavni §.19. <«or»ka *i«»iuic».) Vfieraj je bil sbod tttkajSne Sitalnice. Na dnevnem redn so bile volitve. Dru?.be- l nikov seje toliko udclegito, kakor Se lukedar do se- I daj, namre5 78. Se skoro vsemi glasovi sta bila iz- Tirolci so tedaj moralno premagali minister* stvo. Na zahtevanje rladnega komisarja grofa Taaffe-ja, da naj volijo v drz. zbor namesto 5 od-stoplih, 5 novib poslancev in da naj deMni glavar sprejme obljnbo novega rektorja Insbruske univerze je zbornica sicer volila dopolnitno stevilo drzavnib poslancev izmed odlocnih federalistov; a glede' dru-ge zahteve je ve^ina obljubila odgovora v pribodnji seji: odgovorila pa je s tem, da nij priSla tvec v zbQfnieo, na kar je c. k. liamestmk zbor za letos sklenil in ne razpnstil, kakor bi radi videli usta-. voverci. Iz tega se razvidi, da je ministerstvo uze zdaj.Y taki zadregi, da se no upa ve6 federalist!- | stem do koze in da ministerska ladja uze na ve&li straneh pusca. Poljska adresa je tudi uie gotova, nij sicer 03tra, temveS pohlevna, pa vendar poudarja, da nij vlada dozdaj ni6 storila, da bi poljsko tako pravifi-no resolucijo povoljno resila. Nadalje so adresa roga proti neposrednim volitvam, kakor zugajoclin dezelnim pravicam in samouprayi in naposled je v adresi izraiena prosnja do Nj. Yelicanstva, naj Ono stpri pravico/ Kakor smo uie zadujid rekli, bo tudi ljub-l]an8ki zbor stopil iz reserve. ,Laibacher Zeitung" je namrec Lugala narodni stranki z raspustom de-zelnega zbora, h ne bo parirala ustavovercem. Na to zuganje se oglasijo wNovicea, ali prav za prav oee Bleiweis, da se narodna stranka ne boji vec* razpusta, ker si je v svesti, da ima narod zaseboj, kateri je uze zadosti razdrazen po veSnib volitvah in bode gotovo zopet volil svoje zaupne mo^e. , Ce pa tudi narodnjaki v najslabsem slucaju zgube* vecino v dez. zboru, potem pa ne bo vec* zbora, ker ga bode narodna manjsina nemogocega storila* Po tej energicni izjavi sklepajo wNovicea: ,Ergo; ali narodna veclna v zbcra, ali pa noben 1 zbor:* To je tako gotovo, kakor amen t Oeena&i. Dajte tedaj „Damoktov me^ pasti na narodno ve-Cino! wEs wird ein prachtiges Jux!* To je moska beseda oceta Slovenye. Ce bode veciua v kranj-skem zbora res v tem smislu prav odloiJno in nens^ traseno postopala, bo gotovo ngodda vs^m vrlim | voljena gg. d. Jos. Tonkli za predsednika, Jeglic za blagajnika. V odbor so izvoljeni: prof. MaruSic, prof. Lazar, Hribar, PovSe, Budal Loop., Klavzar Valenfc, Vodopivec, za namestnika Toman Anton ia GreSid. — Ali je sedaj citalnica v srecnih rokab, o tern bode so-dila bodocnost! (ile