GORIŠKI SLOVENEC Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo In Upravnlštvn: Via Garducci št. 10, II. nad. Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.- Oglasi : Oglasi na drugi strani Lir 1.- za Vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike. SOCUALISTIČNA RAZMOTRIVANJA Ni treba biti visoke starosti, da se vsak lahko spominja dobe, ko je bil socijalizem prezirana družabna stranka. Najmanjši pisač in vratar sta se skušala tiščati k boljšim slojem in beseda «socijalist», «prole-tarc» seje Čula kakor nekaka psovka. Izgledalo je tako nekako, kakor da nimajo ljudje, ki se priznavajo za socijaliste, pravice do življenja. Nekoj» so jih celo označali kot državi nevarne elemente, dočim so se izkazali praktično in teoretično kot eminetno državotvorne elemente. Toda naraščanje prebivalstva, neizmerno razširjenje industrije in potreba delavcev je množila število socialističnih privržencev. Vojna je dopolnila delo.izločivši srednji sloj. Masa, ki je dandanes udana socijalizmu, se ne da več primerjati skupinam, ki so bile organizirane pred vojno. Velik prospeh razcvitu socijalistične ideje je dala tudi nujna potreba v-sake države, da pritegne v sodelovanje za skupne interese vsako razpoložljivo pomoč, da takorekoč registrira svoje podanike in jih vpo-rabi v sorazmerju z državnimi potrebami, ideja, ki ne stoji daleč od militarizma, ki je strogo organiziral vse svoje razpoložljive moči. Sicer je pa bas ta organizatorični duh, ki je lasten militarizmu, prešel v mase in nadaljuje svoje življenje tudi v bolševiških državah, ki so naravnost ideal skrajnih socijalistov. Nevede kako je prišlo človeštvo v tej vojni do praktičnega uveljavljenja socijalizma. Česar si pred vojno ni mogel nihče niti sanjati, stoji danes kot resnica pred našimi očmi. Ne ena, ampak dve čisto bolševiški državi nadaljujete nemoteno svoje življenje, dasi se jim prerokuje vsak dan pogin. Danes ni treba torej več diskutirati o socijalističnem problemu in o možnosti socijalistične države, kakor se je to delalo pred vojno, marveč danes imaš razvoj socijalizma na dlani in razlika se pojavlja le v tem, da ni še socijalizem povsod enako razvit, toda povsod stopa aktivno v družabno življenje. Danes nimamo več pred seboj kakih nemogočih utopij, marveč politične skušnje s socijalističnimi reformami. Brezpomembno bi bilo znanstveno raziskovanje tega družabnega razvoja v očigled neoporečnemu dejstvu, da so se dandanes socijalistične organizacije in sindakati povspeli do take moči, da zamorejo odločevalno vplivati na daljni družabni razvoj in mu vsiliti povsem drugačno o-bliko. Temu plovemo neizogibno nasproti. Živahne in delavne, do-bičkaželjne in podjetne osebe vidijo v napredku socijalizma zapo-stavljenje posameznika, nekako izjed-načbo vseh moči in vseh zaslužkov in dosledno odpad vsakega neposrednega interesa za delo in tekmovanje. Zdi se jim nekak vesoljni mir, v kojem zaspi vsako bojevanje za Življenje. Teoretično imajo ti ljudje prav, toda praktično ne pridemo nikoli do vesoljnega miru. Vzemimo tudi skrajni slučaj, da bodo namreč vse države zavzele boljševiški organizem. Kaj se v tem slučaju zgodi ? Zgodi se nekaj, kar je nasprotno od tega, kar je bilodo sedaj. Vlada bode sicer bolš jviška, to se pravi, na krmilu bodo proletarci, toda poleg večine bode ostajala o-pozicija zmernejših socijalistov, buržoazije, narodnjakov L t. d. Torej Bog ve kako bistvene spremembe ne bo in mnogo bode odvisno od političnega položaja posameznih strank, kakor dandanašnji. Da bi bolševiki narekovali svojo voljo v podobi sličnih odlokov, kakor jih proglašajo v Rusiji, je izključeno. To se dogaja v prehodni dobi, v dobi poskusev, toda trajno se ne more vzdržati nobena vlada, ki ne pusti sape opoziciji. Tudi Lenin je moral to skušati in današnje njegovo vladanje je tolmačiti edino s tem, da je uvedel vse reforme, ki so bile potrebne za vz-držanje ravnotežja med maksimali-sticnimi in minimalističnimi strujami. Toda značilno je, da se je s socijalizmom vred rodila v njegovem lastnem telesu nevarnost, ki zamore zavirati vsak nenaraven izrodek socijalistične fantazije in to so delavski sindakati ali stanovske organizacije v obče. Razvoj sindakatov je dandanašnji jeden najvažnejših družabnih pojavov. Dočim znači socijalizem osredotočenje vseh moči v državi, je sindakat središče interesov jednega stanu, torej delni pojav socijalističnega programa, ker stremi za tem, da se ohrani posamezniku prostost v njegovem razvoju in podjetjih, s čemer se olajša državi skrb za potrebno produkcijo, ker prehaja večje delo in zaposlenje državljanov v delokrog sindakatav. Tako zgubi tudi socijalistično gibanje svoj prvotni značaj preobratnega gibanja in se razcepi na stanovske organizacije, kjer pride vsak posameznik zopet do veljave kot produktiven državen element. Punkcija države se v tem trenot-ku povrača v stare meje klasičnega prava in svobodne ekonomije; življenje zaide v nekak liberalizem, ki razdere vso strankarske in stanovske oblike in ki ni prav bolševiški, ni proletarski, ampak črpa iz novega življenja najboljše. Za nas goriške Slovence so stanovske organizacije posebnega pomena, ker si s tem zagotovimo v vsakem pogledu nekako samostojnost in si istodobno omogočimo napredovanje z ostalimi narodi. V stanovskih organizacijah ieži bodočnost vsakega razvoja, stanovske organizacije so tudi edino sredstvo, s kojim se vspešno branimo proti vsakemu prezgodnjemu in perverznemu bolševizmu kakor tudi cepljenju naših narodnih moči v brezpomembne politične stranke. Priporočljivo bi bilo vsled tega, da bi naši slovenski stanovi in posebno kmetski, kot najmočnejši resno mislili na trdno stanovsko organizacijo, ki bi jim bila gotovo le v gospodarsko in narodno korist. Načrt nove balkanske zveze. Preko Švice dohajajo poročila, ki prerokujejo Važne dogodke, ki imajo dozoreti bližuje dni na evropejskem vzhpdu. Že več dni krožijo vesti o predstojećih sporazum ih med raznimi balkanskimi državami za vspostavitev gospodarske zveze na Balkanu. Neki brzojav, ki ga je dobil ^Berliner Tagblatt“ iz Dunaja, pojasnuje podrobnosti tega važnega dogodka. Med kabineti V Sofiji, Atenah in Belgradu se vrše te dni pogovori za u-stanovitev nove balkanske zveze, ki bi imela za geslo: „Balkan! balkanskirp narodom“ z razliko, da se gre sedaj bolj za gospodarsko nego za politično zvezo. Glavni povod tem pogajanjam je baje v prvi vrsti dejstvo, da je ententa, in sicer zopet v prvi vrsti Anglija blizu na tem, da se popolnoma polasti balkanske trgovine in jo monopolizira potem po svoji volji. Balkanski narodi pa se zavedajo potrebe samostojnosti ne le V političnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. Inicijatija te akcije je izšla od minister-skega predsednika Jugoslavije, Protiča, ki je tudi ponudil svojo pomoč Venize-losu. Pristop Rumunije tej zvezi se zdi hipoma nemogoč z ozirom na zadržanje Rumunije napram mirovni konferenci. Na HrVatskem, kakor tudi v Bosni in Hercegovini se hoče ustanoviti zvezo na federativni podlagi in ustanoviti nekak velik osrednji parlament, v kojem se bi zagovarjalo pravice posameznih držav. Vsekakor bi se osredotočilo stremljenje vseh balkanskih dežel v tem, da se ne bi nova zveza nikdar več podvrgla kakemu protektoratu tuje velevlasti in da bi torej zasledovala prejšni zvezi baš nasprotno politiko. Tako poroča „Berliner Tagblatt“, ki je sicer dovolj zagoneten. Trditev, da se ustanovlja nova zveza, da se obrani pritiska entente, se zdi V nasprotju s politiko tesne zveze, ki se sklepa sedaj med Italijo in zapadnimi državami. Res, da se govori sedaj ie o Angliji, toda, kdor vodi trenotno niti politike na Vzhodu, je baš Francija. Pa naj bode že kakor hoče, Italija nima povoda, da se > bi radovala nad to balkansko zvezo, V kojo itak ne vstopi Rumunija in v koji . bi potemtakem igral: glavno Vlogo Srbi in Grki. (Posneto iz „Resto dei Carlino“ z dne 17. julija). * Nam se zdi ta zveza jako verojetna. Bila bi pa jako nepopolna, dokler se ne ve, kako definitivno stališče zavzame Rumunija, dokler se ne razjasni osoda Bulgarije in kar je še najvažnejše, Carigrada, ki je in ostane ključ balkanske politike. Balkan je navezan na dovoz vseh industrijelnih potrebščim. Kako samostojno gospodarsko politiko naj delajo balkanski narodi, ako jim bode anglo-amerikanski Carigrad vedno merodajen za vsa industrijska podjetja? Dokler se svetovna industrija ne povspe na prejšno stališče, smo vsi odvisni od Anglije in Amerike. _______________ Grki dementiralo. RIM, 19. Grško poslaništvo poroča: Nekaj dni sem kroži v raznih francoskih in angleških časopisih ta zares zanimiva vest, ki je pa popolnoma fantastična, namreč da so v teku pogajanja med Atenami, Belgradom in Sofijo v svrho zopetne vspostavitve balkanske zveze. Zadošča omeniti, da je nastala ta vest v Nemčiji z očividnim namenom, da se bi vzbudilo v javnem mnenju milejše čute napram Bulgariji V trenotku, ko odhajajo njeni pooblaščenci na francosko. Vsak ume, da je danes na Balkanu mogoča le ena zveza in ta je med Grško, Rumunijo in Jugoslavijo, ki so se bojevale in slavile skupno zmago za pravico. Bulgariji se ne more dovoliti pristopa taki zvezi, predno ne zbriše čas spomina njenih zlodejstev in predno ni dala Bul-garska dejanskih dokazov, da je opustila vsako materijalistično politiko. Pvedstoječi boji na Ogerskem. „Neuer Tag“ iz Dunaja poroča, da je odposlala protirevohicijonarna vlada v Szegedinu Budimpeštanski vladi ultimatum, v koji zahteva takojšni odstop sovjetske vlade in izročitev ljudskih komisarjev Samuelija in Vagota szegedinski vladi. Ultimatum zapade dne 21. t. m. Z druge strani poročajo omenjenemu listu,* da je sklenil dne 11. t. m. neki vojni svet poveljnikov rudeče armade ofenzivo proti četam protirevolucijonarne vlade V Szegedinu. Glasom berlinske „Vossische Zeitung“ se je szegedinska protirevolucijonarna vlada prepričala, da ne zamore računati na vspešno sodelovanje jugoslovanskih in čehoslovaških čet. Szegedinska vlada je vsled tega sklenila, da otvori ofenzivo proti Budimpešti s lastnimi močmi in močnimi rumunskimi oddelki. Vlada računa na tehnično pomoč generala Franchet d’ Esperey. Avstrijska mirovna pogodba n« vsebuje italijanskih kavzul. PARIZ 19. „Journal“ piše, da mirovna pogodba ki se izroči avstrijski delegaciji V pondeljek ali torek, je samo deloma dovršena, kajti Vse politične klavzule, ki zadevajo Italijo so bile pridržane in komisija, ki jej je naloženo proučevanje, je začela svoje delo še le včeraj. Ljudsko štetje v Nemčiji. Nemčija je odredila štetje vsega prebivalstva na Nemškem dne 8. oktobra t. 1. Švica se obotavlja stopiti v zvezo narodov. „Era nuova“ navaja sledečo iz Švice došlo vest: „V švicarskih časopisih se živahno razpravlja o vstopu Švice v zvezo ali društvo narodov. Pristop v zvezo zadeva •na manj simpatije, kakor se je domnevalo pred kakirrt mesecem. Nemški Švicarji gledajo z nezadovoljnim očesom porod zveze, ki izloča Avstrijo in Nemčijo in ki ima konečno bolj obliko zveze zmagovalcev kakor dobre družine narodov. Med romansko in tessinsko inteligenco se smatra zvezo narodov v podobi, kakor je izšla iz mirovne konference v Parizu in Versaillesu, kot velikansko razočaranje. Nekateri se naravnost norčujejo iz zveze narodov nazivljajoč jo „Razvezo narodov“. „Zvezi narodov“ prijazne elemente se dobi V uradnih kregih mesta Bern, med poslanci v zvezni zbornici in V onem delu romandskega prebivalstva, ki odo-bruje vse, kar je četvorica ali petorica storila. Zvezni svet se bod ■ pečal s tem vprašanjem v posebni seji, ki se bode vršila dne 4. avgusta. Posamezne komisije se bodo pečale z Vprašanjem od dne 25. avgusta naprej Dne 8. septembra se sestane ta zvezni svet in senat v izvanredno zasedanje, da se pride do odločitve. Ako izpade glas obeh zbornic povoljno, kakor se domneva, bode švicarska vlada pohitela vpisati se kot ustanoviteljica v „zvezo narodov“. Tudi Angleži stavkajo. Nenadoma je izbruhnil štrajk tudi v angleških Vorkširskih rudokopih. 150.000 delavcev je zapustilo delo in posvetovanje med delavci 16. t. m. je imelo odločiti o Vprašanju, ali se ima priklopiti temu stavkanju še ostalo delavstvo v rudokopih. Povod stavki je dalo neko nesporazumi) enje med lastniki rudokopa in delavci v tolmačenju neke razsodbe sodnika Sankey, ki je služila vladi za podlago pri proučevanju priboljškov, ki so jih zahtevali rudarji. Pomembna je ta stavka iz gospodarskega stališča, ker povzroča zmanjšanje produkcije premoga, ako bi trajala delj časa. 1 miljon kazni za umorjenega francoza. PARIZ, 16. Francoski časopis „Journal“ poroča, da je sklenila francoska vlada na zahtevo maršala Foch-a določiti odškodnino 100.000 frankov za družino v Berlinu umorjenega feldvebelja in naložiti Nemčiji vrhu tega še 1 miljon globe kot kazen in zadoščenje za storjeni zločin. Von Lersner se je obrnil z lastnoročnim pismom do francoske vlade in izrazil svoje obžalovanje nad umorom francoskega podčastnika. Obljubil je, da je vlada pripravljena dati Franciji potrebno odškodnino in zadoščenje. Drugače se pa nemška jeza ni še ohladila. Govori se še o nadaljnih napadih na francosko vojaštvo. Neka razjarjena ženska je baje težko ranila nekega francoskega telegrafista. V Emsu so pa zažgali hišo, kjer je nastanjeno poveljstvo nekega francoskega armadnega zbora. „Vojna zadoščenja". Turinska „Stampa“ je dobila iz Pariza sledeče poročilo: „Vprašanja najskrajnejšega vzhoda, poojstritev kitajsko-japonskega spora, za-motavanje položaja v Rusiji, otvarjajo nove obzore delovanju „Zjedinjenih držav, ki vidijo v Vseh teh zapetljajih brezmejne možnosti za razširjenje svoje kupčije in industrije. Japonska, ki vidi nabiranje oblakov na obzorju kitajskega cesarstva in otvoritev brezkonečnega delovanja v Sibiriji, ne bode imela Več ne časa, ne Volje, zanimati se za vprašanja stare Evrope, od koje je dobila polutok Santung. Kljubu sovražnostim in opoziciji četverih velesil se je posrečilo italijanskemu poslaniku Crespiju uveljaviti načelo, da bodeti Avstrija in Nemčija solidarno obvezane za povračilo vseh škod, ki so bile storjene na posameznih bojiščih zasebni aii javni lastnimi. Crespi je preprečil nakano, da bi ostala Italija pred Avstro-Ogersko ki se je razpršila v nič pustivši neko falirano obliko Avstrije, dočim ste Francija in Anglija po izločitvi neprijetnih tekmecev pripravljale račun, ki go bode morala plačati Nemčija Konferenca je morala sprejeti načelo skupnega vpoštevanja zadoščenj, ki jih dolgujejo centralne oblasti vsem zavezniš-kom narodom brez razlike in sicer ne več v sorazmerju vojne vdetežbe, marveč po velikosti vtrpljene škode. Potem ko se je natančno poračunilo zahteve zaveznikov, je določila komisija sorazmerno odškodnino, ki je izpadla za Francijo najbolj visoko. Zdi se, da je sedaj določeno, da dobi Francija 80%, Italija pa 12 % skupnega zneska, ki tvori dolg osrednjih velesi! na povračilu vojnih škod zavezniKom. Francija je vže zahtevala 400.000 delavcev za gradbena dela V opustošenih krajih. To tvori svoto 4 miljard frankov, ki jih plača Nemčija in ki se odštejejo Franciji od vojne odškodnine. Razun tega je zahtevala Francija velikansko množino gradbenega materijala ; med drugim tudi pet tisoč kubičnih metrov stekel za cerkve. Amerika se je odpovedala svojemu deležu, ki jej je pritikal vsled potopljenih ladij, koja škoda je bila cenjena približna 1 Va miijardo, toda istodobno je izjavila, da si pridrži vse nemške ladje, ki se nahajajo v amerikanskih pristaniščih, kojih vrednost pa znaša nič manj nego 7 miljard. Komisija za vojne odškodnine ne bode imela edino naloge, da obveže Nemčijo V izpolnitev mirovnih klavzul, marveč nadzorovala bode tudi nemško produkcijo, promet iste in bogastva; teritorijalne komisije bodo morale še živahnejše poslovati sedaj, ko je vojna končana, in se spremeniti takorekoč v opa-zovainice bodoče Evrope. Italija bode imela na pr. svoje zastopnike v nadzoro-vaici komisiji za reko Volgo. Dalje v nadzorovalnih komisijah za Bulgarijo, za Turčijo, za Memel, Gdansko, za Poljsko, Belgijo in Dansko. Delavska in mešane komisije bodo razsojevale v sporih med podložniki novih držav ali ozemelj, ki so prešle vsled vojne pod druge narode, ki so obstajali že pred Vojno(?)“ Položaj Italijo na mirovni konterenci „Gazzetta del popolo“ prinaša pod gorenjim naslovom sledeči dopis iz Pariza : „V nekem Važnem uvodnem članku, ki se tukaj močno komentira, povdarja „Temps“ dejstvo, da je poveril vrhovni svet Tittoniju nalogo, da razvozla tež-koče bulgarskega vprašanja in se sporazumi neposredno z Venizelosom glede začasnega določitve mej med ozemlji, ki so jih zasedle v Mali Aziji grške in italijanske čete. „Francila želi, „pravi „Temps“ pospešiti splošni mir in zavedajoč se skupnih interesov z Italijo pozdravlja z veseljem ta prvi vspeh“. Potem, ko je člankar opazil, da je Tittoni mnenja, da se mora vršiti italijanska vnanja politika v mirnem ozračju in z realističnim duhom, čestita prvemu italijanskemu delegatu, da je sklical V Rimu vse načelnike strank in meni, da odgovarja tako postopanje konstitu-cijonalnemu režimu in nacijonalnim koristim. Po izvršenih pogovorih se je mogel vrniti Tittoni v Pariz s programom italijanskih aspiracij, ki ga je očividno odobrila neizmerna večina italijanskih državljanov. Eno izmed teh poglavij in sicer ono, ki zadeva Afriko, bode predmet razmotrivanja od strani kompetentnih članov francoske Vlade, ki prouči to zadevo z iskreno željo, da zadovolji Italijo z vsem, kar jej je bilo obljubljeno. Glede jadranskega vprašanja^ je pričel Tittoni objavljati svoje vidike. Časopisje se bode zamoglo pečati s tem vprašanjem, kakor hitro bode zaključena preiskava o reških dogodkih. Do tedaj se zdi umestnejše vzdržati se vsake javne diskusije, da se ne zgubi one hladnokrvnosti, ki jo je Tittoni tako iskreno priporočal. Vsled misije, ki jo je poveril vrhovni svet načelniku italijanske delegacije, in ki obstoja v tem, da se rešijo bulgarsko-grške spornosti, zadobiva Italija na Balkanu svoje mesto, ki jej pritiče po svoji sosednosti in poznavanju razmer. Upa se, da^ se posreči Tittoniju in Venizelosu pomečkati v Mali Aziji prehodno nastale spornosti; ki so žugale postati resne, toda vse ostane le začasno, dokler se „Zjedinjene države“ ne izjavijo glede obsežnosti mandata, ki ga nameravajo vzdrževati na vshodu. Do tedaj ostanejo levantske dežele v negotovem položaju, ki je neizmerno ugoden za vsako vrsto agitacij, ki povzročajo naprijetno učinke na ves mohamedanski svet. Radi tega je iz skupnega interesa želeti, da se doba čakanja čim možno okrajša. Kedar bode vse končano, bode mogla napraviti Italija obračun, ki seveda ne uide kritikovanju; ali radi tega ni za pritoževati se, kajti ambicije naroda so dokaz njegove življenske sile in znak njegove veličajnosti“. Konečno pravi še „Temps“: „Ne ob-dulžujte Francijo, ki je pravična zaslugam Italije in čuti globoko, da je vteme-Ijeno in potrebno zagotoviti Italiji v plačilo njene zmage neobhodno potrebna ozemlja za njeno varnost in razširjanje. Kedar pa delate vojni obračun, ne vpisujte edino le sedaj dosežene vspehe, naj bodo ti šo tako bogati in slavni, ampak VpošteVajte tudi prihodnjost, ki zamore biti Vam, kakor nam plodonosna. Ohranimo med našima dvema domovinama bratovstvo, ki je nam omogočilo prekucniti nemško zidovje, osvoboditi naše brate in zopet otvoriti naše obzorje“. Hemčiia dobi od Amerike velikanske glavnice. LONDON 17. „New York Times“ piše, da so otvorili zastopniki „Deutsche Bank“ pogajanja z new-yorškimi bankami, da zadobe kredite v prilog nemških interesov. Domneva se, da imajo zastopniki iz „Deutsche Bank“, nalog od nemške vlade in sedmih zastopnikov naj-večjih zasebnih bank ter državne banke, da preskrbe Nemčiji potrebne fonde za njeno finančno reorganizacijo. Dasi ni prodrlo v javnost ničesar pozitivnega glede visokosti teh kreditov, trde bankirji, da se gre za znatno glavnico in sicer bi trebalo za prvi začetek 30-50 milijonov dolarjev. Razun tega se govori, da so zaključena tudi pogajanja s Švico za realizacijo posojila 30-40 milijonov dolarjev. Gotovo je tudi, da se v kratkem otvori tudi Danski kredit v približnem iznosu 15 milijonov dolarjev za poplačilo v Ameriki nakupljena blaga. Italijanska torpedovka potopljena. Iz Ankone poročajo dne 17, julija: Torpedovko R. I. 2, ki je zapustila včeraj zjutraj pristanišče s tremi drugimi križarkami, tvorečimi stalno brodovje V Ankoni, je zasačil na višini Monteconera strašen vihar. Napor moštva je bil brez-vspešen. Morski valovi, ki so pljuskali čre krov, so povzročili razpočenje kotla, vsled česar se je torpedovka potopila. Iskalec min, ki se je nahajal v bližini, je pričel rešilno akcijo. Deset mornarjev je poskočilo v morje, da dosežejo s pla- «GORIŠKI SLOVENEC Vanjem obrežje. Štirje od mornarjev, ki so padli v morje, so se ponesrečili. Tri trupla so bila dobljena. Vest je napravila v mestu velik vtis. Nesreča na Francoskem. PARIZ, 17. Eksplozija je nastala V neki municijski tovarni V Lebourgetu. Ogenj je dosegel neko bližnjo zalogo bencina; Več hiš je šlo v zrak. Naznanja se mnogo mrtvih in ranjenih. Intervencija na Ogerskem. PARIZ, 18. Mirovna konferenca se je pečala danes v poglavitnem z vprašanjem glede intervencije na Ogerskem. Vedno bližje se je prepričanju, da je vojaška intervencija edino sredstvo, da se stori konec neizmerno nevarnemu položaju za Poljsko in Rumunijo. Te državi, ki se zavedati nevarnosti, bi bili jako pripravljani, vdeležiti se vojaških operacij, toda treba bi jim bilo pustiti proste roke. Sedaj pa je položaj tak, da so one Velesile, ki so nasprotne intervenciji, še nasprotnejše akcijam drugih velesil. Maršal Gonrad glede bivše trozveze. Maršal Conrad se je pred kratkim spustil V pogovor z nekim sotrudnikom „Corrispondenz-Express“, kojemu je razodel svoje mnenje glede početka in razpada Vojne. Conrad je izrazil trditev, da je bila ena največjih zmot iskati odločitve v tako neugodnem trenotku. Toliko avstro-ogerska kakor tudi nemška diplomacija ste bili prepričani, da izpolni Italija svojo dolžnost, bodisi da ostane v najslabšem slučaju neutralna. „Nikdar“ — tako je rekel maršal, „nisem imel pravega zaupanja -v Italijo. Naši diplomati so pretiravali vrednost pisanih listin. Oni so gojili slepo zaupanje v trozvezo in so bili prepričani, da prestane ognjeno skušnjo. Jaz pa sem izjavil nasprotno tudi napram ministru vnanjih zadev Aehren-talu, s kojim sem se nekoč hudo skregal. Rekel sem, da je podobna trozveza, trinožni mizi, ki pade takoj, kakor se jej odvzame le jedno nogo. A radi tega so me odposlali. Leta 1907 sem hotel Vojno z Italijo. „Toda zakaj ?“ Zato, ker sem umeval, da je bila tako neizogibna kakor s Srbijo, Italija se pa baš takrat ni nahajala na višku svojih priprav, radi česar bi bili lahko izvojevali zmago. Zgubili smo to vojno radi Italije, kajti naša slaba politika se je naslanjala na italijansko politiko“. Conrad je še konečno omenil, da Car ni hotel vojne in da bi bil poraz, na italijanski strani, ako bi Avstrijci vzdržali le še teden vojne na jugozapadu. Clemenceau poda demisijo? PARIZ 18. Danes je propadel v zbornici minister Boret, s svojim predlogom. Dobil je dvanajst glasov premalo vsled nekega dnevnega reda, ki ga je predlagal Augagneur. Boret je Vsled tega podal svojo demisijo. Ministerstvo se je sestalo, da se posvetuje glede nastale Vrzeli. Možno je, da poda demisijo tudi Clemenceau, kajti sprejeti dnevni red napada sploh celo vladno politiko in posebno ono ministra Boret-a. Kralj Peter se vrača v Serbijo. S posebnim vlakom, ki ga je dala na razpolago grška vladu, je došel kralj Peter dne 17. t. m. v Serbijo, kjer ga je pričakoval knez Aleksander. Kralju je prirejalo ljudstvo na celem potu burne ovacije. Nove stavke na Nemškem. Po švica-skih poročilih so na Nemškem zopet izbruhnile stavke V kakih dvajsetih ali tridesetih tovarnah francburškega o-kraja. V Štralsundu je vsako delo ustavljeno. Štetinski sindakati so proglašili stavko v svrho, da dosežejo odpravo obsednega stanja in prepoved agrarnih stavk. Zopetni poraz protiboljševiške armade. Po vesteh, ki prihajajo iz Helsingsforsa so bolševiške čete popolnoma porazile finlandsko belo armado, sevoma ruska armada se je pa izognila porazu le z nagiim umikom. Argentina pristopi zvezi narodov. Iz Buenos Aires-a je došla vest, da je pristopila tudi argentinska republika brez pogojno k zvezi narodov. Mednarodna stavka v Italiji. Še predno je imela izbruhniti mednarodna stavka v Italiji, je došla odpoved iz Francije. Ta odpoved, kakor tudi odpor železničarjev proti stavki, je vničil visokoleteče načrte italijanskih komunistov. Stavka se je po celi Italiji popolnoma izjalovila, kakor je priznal Turati sam na nekem bore slabo obiskanem shodu. Italijansko prebivalstvo se je očividno preplašilo terorističnega nastopa skrajnih levičarjev in se je po Večini zadržalo popolnoma pasivno. Mi smo se že večkrat izjavili glede italijanskega temperamenta, ki je sicer nagel In nepremišljen v prvem trenutku, toda hladen računar, ko se mu poleže strast. Ta je pa imela odduška baš nekaj dni poprej v draginjskih nemirih. Ljudje pa se ne dajo speljati na led, kar tako, kakor so mislili neki člani, „uradne socijalistične stranke“ V Italiji. „Šit modus in rebus“ pravi latinski pregovor. Domače vesti Naznanilo tirjatev napram avsrro