PRIMORSKI dnevnik IS začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» ^ Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v eskarni «Slovenija» pod v°jskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini "Skani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 45 (12.077)
Trst, petek, 1. marca 1985
De Michelis bo sklical tajnike sindikata in predsednika Confindustrie
Vlada zahteva naj se takoj začnejo pogajanja da bi preprečili referendum o premični lestvici
Poraz vlade v poslanski zbornici pri glasovanju o novem davčnem režimu petrolejskih proizvodov
orih^ — Craxi je včeraj pred svojim plodom v Severno in Južno Ameri-0 naslovil nekoliko paternalističen oziv sindikalnim organizacijam in podajalcem, naj sedejo za pogajal-? mizo in se domenijo, kako se izog-j..-* referendumu o premični lestvici. s,:hce se ne more izogniti odgovorno^ * v sedanjem trenutku, ki je tako skn'emben za italijansko gospodar-V]° življenje, je menil predsednik jv^je, ki je poveril ministru za delo q Michelisu nalogo, da skliče Lamo, u-^itija in Benvenuta v imdnu sindi-_ «lih organizacij in predsednika ^industrie Luchinija. Do prvega hkt ka naJ hi prišlo že v teku pri-“nnjega tedna.
tia^ r®feren(iurnu so seveda govorili r seji kabinetnega sveta, ki je ob-jnavala tudi bbskovito naraščanje nnarja. Včeraj se dolar ni premak-s ’ Saj je kotiral toliko kot v četrtek, bo prav:‘ 2.070 Ur. O tem vprašanju Re Lraxi govoril tudi s predsednikom ^ asanom za časa svojega obiska v jj^ningtonu, vendar je kaj malo ver-kia	nspel prepričati tam,
prp^ je toUkim drugim evropskim ^jnsbavnikom spodletelo. Craxi bo azložil Reaganu, pa tudi kongresi	katerim lx) spregovoril, da
Italija prizadeva priti iz hude go-
spodarske krize, v kateri je bila nekaj lot, ta njena prizadevanja pa so v nevarnosti spričo čedalje močnejšega dolarja.
Kabinetni svet je poveril ministru De Michelisu nalogo, da skuša sprožiti pogajanja za prekUc referenduma. če bi na referendumu zahteva KPI zmagala, je bilo rečeno, če bi se namreč večina Italijanov izrazila za to, da si vzame nazaj tiste štiri točke
draginjske doklade, bji to utegnilo imeti za itaUjansko gospodarstvo u-sodne posledice. Zato je nujno, da se predstavniki delavcev in delodajalcev sestanejo in skušajo odpraviti vprašanje referenduma z dnevnega reda.
Sicer pa se je Craxijevo potovanje v Ameriko začelo pod nesrečno zvezdo; vladna večina je v poslanski zbornici doživela pekoč poraz, ko so poslanci z enim samim glasom večine zavrnili
vladni odlok o novi davčni obremenitvi petrolejskih proizvodov. Tudi tokrat je porazu botrovala odsotnost v vrstah petstranske koalicije. Craxi je bil po glasovanju besen ter zelo ostro obsodil odsotnosti in proste strelce. Poleg vsega pomeni poraz vlade tudi 500 milijard lir manj za državno blagajno. Da bi nekako rešila nastalo stanje se je vlada zvečer sestala in odobrila nov zakonski odlok.
Na dnevnem redu tudi zaščita koroških Slovencev
SLOVENSKA DELEGACIJA NA KOROŠKEM
CELOVEC — V Celovcu je zasedal kontaktni komite med avstrijsko zvezno deželo Koroško in. SR Slovenijo. Koroško delegacijo je vodil namestnik deželnega glavarja Enving Grubauer, slovensko pa predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Marko1 Kosin.
Najvažnejše točke, ki sta jih delegaciji prešetali, so zaščita in enakopravnost koroških Slovencev, gradnja karavanškega predora, zaščita kraških vrelcev na Peči in v Karavankah, boj proti onesnaževanju narave in skupne gosopadrske ter turistične težnje obeh sosed.
Vprašanje nadaljnjega razvoja in obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem je sprožila slovenska de-
legacija. To je ponovno dokaz, da Slovenija svojih obveznosti do zamejcev kot matična dežela ne zanemarja aU nanje celo pozablja. Predvsem je slovenska delegacija zahtevala, da mora Avstrija nemudoma izpolniti obveznosti do slovenske narodne skupnosti, tako kot so zapisane v avstrijski državni pogodbi. S tem v zvezi je slovenska delegacija predložila tako rekoč katalog u-krepov v prid narodne skupnosti: Koroška naj finansira dvojezične otroške vrtce, podpre naj delovanje slovenske glasbene šole in slovenskih kulturnih organizacij. Z vso odločnostjo pa je zavrnila vse nakane za ločevanje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Peres
podprl
Mubarakov
predlog
KAIRO — Včeraj je dospel v Egipt šaf kabineta izraelske vlade Tamir, da bi kairskim oblastem obrazložil zadnje stališče Simona Peresa o Mubarakovem predlogu glede sklicanja neposrednega sestanka med izraelsko in jordansko - palestinsko delegacijo za rešitev bližnje vzhodne krize. Njegov obisk se uvršča mtd podobna potovanja, ki so jih v zadnjih dveh dneh opravili v obeh smereh odposlanci kairske in telavivske vlade, in to zgolj zaradi vprašanja, kdo naj bo in kdo ne v palestinskem delu jordansko-pa-lostinske delegacije.
Mubarak je predlagal, kot znano, naj bodo v delegaciji tako imenovani zmerni Palestinci iz Gaze in z zapadne obale Jordana, nikakor torej ne uradni zastopniki osvobodilne organizacije PLO, ki je, kakor dobro vemo, Izrael in ZDA sploh ne priznavajo. Mubarak se je s tem povrnil v čas Čamp Davida, zaradi česar je sicer naletel na odobravanje Peresa (ne pa tudi izraelskih desničarskih krogov, ki imajo o vsej zadevi veliko pomislekov), obenem pa na naravno nasprotovanje večine Arabcev in seveda PLO. Vodja političnega krila te organizacije Kadumi je ostro odklonil Mubarakovo potezo, isto pa je storil Abu Yiad iz centralnega komiteja Al Fataha, ki se je zavzel za sklicanje mednarodne konference o problemu Palestincev, na kateri bi sodelovale države članice Varnostnga sveta s SZ vred.
Pobrili
proračun ^žaške pokrajine
^TRST — Tržaški pokrajinski svet str^°iZno sin°či z glasovi koalicijskih te, . odobril finančni proračun za leto. Glasovanje je potekalo pr z Presenečenj, tako da so se proti ttiu	kot napovedano izrekli ko-
Ific t soclalisti, fašisti in svetovanj Jl^aškega gibanja. Že dolgo let bfg o^r naletel na tako široko odo-kot an^e letos' k0 I™3 Podobno tjjj..na občini za seboj skoraj dve trei-ščai SVetovalcev Liste za Trst, kr-njk .ske demokracije, in drugih laič-pln sredinskih strank. h>.„ edsednik Marchio, ki je zaključil rt-.acunsko
dei;
razpravo, je pozdravil
iitiiT-”’ končno upravlja pokra-*el0 ®lr,oka politična večina in hkrati
eiyj ostro kritiziral komuniste in
kiiif!8*®’ češ, da so strumentalizirali
kuro sožitu e- Marchio se
dro sožitja v izključno volilne na-
-*toP socialistov
je spet zavzel za koalicijo in pod-
jn j ’ da ima Lista za Trst po razvo-tih eodkov v tržaških izvoljenih sve-dežpi - i Pravico, do odborništva v vladi. Predsednik, ki je kot slla °.ludi urednik melonarskega gla-dapl de obžaloval, da ima pokrajina $tj j^ kot danes zelo malo pristojno-ŽajK, lorej malo politične vloge v tr-
stvamosti.
Gromiko končal tridnevni obisk v Italiji Obe strani za trajen mir in sodelovanje
RIM — Sovjetski zunanji minister Gromiko se je po torkovih razgovorih s predsednikom: vlade Craxijem in šefom italijanske diplomacije Andreottijem predvčerajšnjim sešel s papežem Wojtylo in državnim poglavarjem) Pertinijem, s tem pa tudi končal svoj tridnevni uradni obisk v Italiji in včeraj zjutraj odpotoval v Španijo.
V Vatikanu se je zadržal dve uri in pol, samo srečanje z Janezom, Pavlom II. pa je trajalo uro in 49 minut in se sprevrglo iz prvotno predvidenega zasebnega pogovora v delovni sestanek, ki so mu poleg dveh prevajalcev (tudi slovenskega jezuita Ivana Žužka) prisostvovali vatikanski državni sekretar Casaroli in zunanji minister Sil-vestrini na eni ter Gromikov namestnik Rižov in veleposlanik SZ v Rimu Lunkom na drugi strani. Uradnega sporočila o poteku sestanka ni, ve pa se, da je beseda šla o problemu razorožitve in rriiru ter o položaju katoličanov v Sovjetski zvezi. Na novinarsko vprašanje glede morebitnega papeževega obiska v SZ je Gromiko po snidenju z Wojtylo odvrnil, da tega
vprašanja nihče ni postavil. Gromiko je pogovor s papežem označil kot »dober«, oba sta bila videti zadržano nasmejana, opazovalci so vzdušje opisali kot »kar prisrčno«.
Nato je Gromiko in njegovo soprogo Lidijo sprejel predsednik republike Pertini, ki je gosta zadržal (z obedom vred) nekaj nad dve uri. Govorila sta pretežno o odnosih Vzhod - Zahod in razorožitvenih pogajanjih. Pertini, ki se je pred kratkim sešel s predsednikom izraelske vlade Peresom in egiptovskim predsednikom Mubarakom, je predočil nujo, po čimprejšnji rešitvi arabsko - izraelske krize na osnovi pogajanj, hkrati pa je prek Gromika pozval Sovjetsko zvezo, naj na pogajanjih, ki jih bo začela 12. marca v Ženevi z ZDA, napne vse moči za to, da bi bila uspešna.
V skupnem poročilu o Gromikovem obisku piše, da si obe strani zastavljata kot končni cilj splošno in popolno razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom, kar bo zahtevalo namembo vesolja zgolj miroljubnim smotrom
ter odpravo jedrskega in vsega drugega orožja. Strani se opredeljujeta nadalje za odpravo kemijskega orožja, sicer pa se zavzemata za ugoden razvoj ameriško - sovjetskih pogajanj in za zredčitev oboroženih sil in konvencionalnega orožja v srednji Evropi. O-be strani se nadalje zavzemata za
uspešen potek stockholmske konference o varnosti v Evropi in soglašata glede koristnosti ožjega dvostranskega sodelovanja na osnovi sovjetsko -italijanskega protokola o medsebojnih posvetovanjih z namenom prispevati k ponovnemu zagonu postopka popuščanja napetosti
Slovenci danes pri Vizziniju
jel r Minister za stike z deželami Vizzini bo danes dopoldne ob 9. uri spre-.aiinistrstvu v Rimu enotno delegacijo Slovencev v ItaUji. Delegacija je a€vi poslala pismeno vlogo za sprejem v zvezi z uradno vestjo, da je skegg n^c vlade Craxi po obisku v Jugoslaviji ministru poveril sestavo zakon-0snutka za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
V
organizaciji sindikatov s te in one strani meje
V Izoli posvet o manjšini
začrf' ~~ V Kulturnem domu v Izoli aio ..pa? danes zjutraj posvet na te-•bokjL a.°žaj narodnosti - kriterij de-Mtvi sq1” v (V1°ga sindikatov pri kre-113 narodnostno mešanih sUiditaf ‘ Posvet prirejata Zveza Slovenije - kraško obalni 12 'i rsp, N°va delavska zbornica CGIL ^^adstav	Pa se Ka bodo poleg
nrkov obeh omenjenih organi
zacij tudi zastopniki Itabjanske Unije za Istro in Reko ter Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze iz Tnsta.
Tržaška CGIL pred posvetom ugotavlja, da vprašanje manjšin, tako italijanske v Jugoslaviji, kot slovenske v Italiji zadeva vse sindikalno gibanje, ki se od vedno bori za priznanje pravic in enakopravnosti vseh delavcev.
V nedeljo dva velika dogodka za naše ljubitelje športa
SKORAJ 100 KOLESARJEV
Skoraj sto kolesarjev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije se je doslej prijavilo za deveto izvedbo mednarodne amaterske kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI, ki jo prireja lonjerski kolesarski klub Adria. Na startu v Lonjerju bodo tako v nedeljo, ob 11.45 najboljši jugoslovanski predstavniki z olimpijci Ropretom, Pavlicem, Lampičem. Na startu pa bo tudi Primož Čerin, ki nastopa sicer za italijanski klub Fior iz Castelfran-ca Veneta.
Italijani so tudi prijavili po posredovanju tehničnega komisarja italijanske državne reprezentance Gregorija močno zastopstvo okrog 50 tekmovalcev, med katerimi velja omeniti Longhija, ki je letos kar dvakrat že zmagal, in sicer v soboto in nedeljo v Venetu, pa njegovega klubskega tovariša Martinellija
Ni pa znana še moč avstrijskih predstavnikov, ki bodo šele v soboto prispeli v Poreč, od koder bi morali priti v Trst. Po startu v Lonjerju ob 11.45 bi morali kolesarji prispeti na cilj na Bazovsko cesto nad Lonjerjem okrog 16.30 po 127 kilometrih prevožene poti po tržaški in goriški pokrajini. (R. Pečar)
Kvasovke v Neaplju
Krasove namiznoteniške igralke se temeljito pripravljajo za nedeljski nastop v Neaplju. Na sporedu bo namreč prvo jinalno srečanje Štetan - Kras za letošnji ekipni državni naslov.
Naša dekleta, ki so si državni naslov zagotovile lani v dodatnem srečanju z bocenskim Recoarom, bodo torej pred novo in izredno pomembno preizkušnjo. V Neaplju bo sicer le »prvi polčas« finala za državni naslov, povratno srečanje bo namreč 9. marca v Rep-nu. V primeru izenačenega izida srečanj (1:1) pa bo na sporedu še dodatna in odločilna tekma.
Srečanje v Neaplju bo zato izredno pomembno. Ko bi našim dekletom uspel podvig (to je zmagati s ka-terikolim izidom), potem je na dlani, da bi imela že več kot pol naslova v žepu, saj je pričakovati, da bi pred svojim občinstvom teden pozneje ne zamudile velike priložnosti.
Krasova dekleta so skozi vse letošnje prvenstvo dokazala, da so povsem upravičeno državne prvakinje in da so tudi letos favoritinje za naslov. Oči naših ljubiteljev športa bodo zato v nedeljo uprte v Neapelj.
Le nekaj dni po smrti inž. Parisija in njegovega šoferja
Ponoven umor mafijskega kova: žrtev je podjetnik iz Palerma
Na povabilo nikaragovskega predsednika Ortege
Za ameriškimi škofi morda še obisk članov kongresa?
Malo Gaio so hudo ranjeno odpeljali v palermsko bolnišnico, kjer so jo operirali. Operacija je uspela, vendar zdravniki pa še niso izrekli prognoze	(AP)
PALERMO — V palermskih ulicah se je predvčerajšnjim spet odigrala tragedija mafijskega kova: pod streli je padel 47-letni podjetnik Pietro Patti, hudo ranjena pa je bila tudi njegova osemletna hčerka Gala. Ura je bila nekaj pred poldeveto, ko je Patti parkiral svoj 127 pred šolo, kamor je bila namenjena hčerka, še ni dobro parkiral vozilo, ko se je ustavil ob njegovem okencu motor, na katerem sta sedela dva mladeniča. Dogajanje je takrat postalo bliskovito: eden od dveh je s težko pištolo ustrelil Pattija v glavo, tako da je bil pri priči mrtev, nato pa sta se morilca odpeljala sredi množice očividcev naprej. Naboj, ki je zadel očeta, je nadaljeval pot in prebil pljuča male Gaie, ki je sedela zraven. Njene tri sestre — sedele so na zadnjih sedežih — so na srečo ostale nepoškodovane. Gaio so nemudoma operirali, njeno- zdravstveno stanje ostaja vsekakor zelo resno.
Patti je bil solastnik pomembnega podjetja za pripravo in izvažanje mandeljnov, in je večkrat potoval v tujino, kjer je sklepal pogodbe za več desetin milijonov lir. Že v preteklosti je bil tarča mafijskega izsiljevanja, bržkone zaradi nepripravljenosti, da bi mu podlegel. Pred dve-
ma letoma so v njegovem podjetju podtaknili peklenski stroj, pozneje pa so mu zažgali avtomobil, čeprav ta zadnji umor ni neposredno povezan z nasilno smrtjo inženirja Parisija in njegovega šoferja, so preiskovalci pre-
pričani, da je mafija izbrala uro in kraj umora iz ustrahovalnih in demo-strativnih razlogov, da bi torej dokazala, kako je njen organizacijski aparat še vedno učinkovit in smrtonosen.
MANAGUA — Tu se mudi delegacija ameriških škofov, ki so radovedni, kakšno je življenje v »državi z revolucionarnim režimom«. Čikaške-mu nadškofu kard. Bernardiniju in drugim gostom je predsednik nikaragovske republike že brž v torek prišepnil, kako pametno bi bilo, ko bi srednjeameriško državo obiskali tudi najvišji funkcionarji Reaganove uprave, oziroma člani vvashingtonskega kongresa in tako pripomogli k bistvenemu omiljenju trenja med vladama v Managui in Washinktonu.
Temu trenju botruje, kakor je splošno znano, sistematična ostrina Reaganovih izjav, ko je govor o Nikaragvi, še zlasti pa poslednja izjava a-meriškega predsednika, po kateri naj bi ZDA morale zrušiti sandinistično vlado. Ljudska republika Kitajska je prek glasila KP LRK »Ženmim Ži-bao« označila to izjavo kot »grobo in nerazumljivo grožnjo Nikaragvi« s pripombo, da Reaganove besede jasno odražajo tipične hegemonistične težnje. Kitajski časopis je nadaljeval z ugotovitvijo, da se prav nobena država na svetu, najsi bo še tako močna, ne sme vmešavati v notranje zadeve drugih držav, da so srednjeameriške države suverene in kot take lahko vodijo politiko kakršna jim je najbolj po volji in da vpričo vsega tega ZDA s grožnjo o zrušenju zako-
nite vlade v Managui ravnajo P®" vsem v nasprotju z določili mednarod' nega prava. Takoj po nezaslišani Rea' ganovi izjavi je nikaragovski obra®' bni minister Humberto Ortega opd zoril ljudstvo, da mu iz ZDA Pre. tvama nevarnost agresije, zato se temeljito pripravi na možnost ob0" roženega spopada.
Ameriški škofje so po pisanju ®' karagovskega tiska, bjli doslej zao®; voljni s tem, kar so videli in slišal v Managui in drugje, potem ko so se sešli z državnim poglavarjem in nad' škofom Obandom.
Predsednik Daniel Ortega
Umrl novinar Giuseppe Marrazzo
RIM — V sredo je za možgansko kapjo umrl znani televizijski novinar Giuseppe Marrazzo, ki je zaslovel zaradi svojih raziskav predvsem o mafiji in kamori, bolj splošno pa se je ukvarjal z vsemi probleimi, ki pestijo italijanski Jug.
Zanimive pobude za poživitev gospodarstva v SZ
MOSKVA — V iskanju izhoda iz proizvodnih težav, ki vse bolj pritiskajo na sovjetsko gospodarstvo, je kolektiv šumske strojne tovarne v začetku leta prešel na nov način zbiranja sredstev za kapitalne naložbe. Vsa sredstva, ki jih bo v naslednjih šestih letih vložil v obnovo in razvoj podjetja, bo namreč odvojil od lastnega dobička, ki bo po novem ostal podjetju.
To je le eden od ekonomskih eksperimentov, s katerimi želijo sovjetski planerji in ekonomisti poživiti gospodarstvo in ugotoviti, kje bi bilo najlažje izpeljati sistemske spremembe, ki bi prinesle hitrejšo rast proizvodnje. V novih ekonomskih pogojih namreč že od začetka lanskega poletja delujejo podjetja petih zveznih in republiških ministrstev, sedaj pa so se v Šumsku odločbi še za bolj radikalen korak: prvič v zgodovini planskega načina gospodarjenja bo sovjetsko podjetje samo delilo večji del svojega dobička.
Direktor podjetja V. Lukjanenko, ki je v preteklih letih že opozoril na sebe s svojimi smelimi odločitvami, pravi, da je to velika preizkušnja za kolektiv in za celotno ministrstvo strojegradnje, a da upa, da bo vse teklo tako kot treba, saj naj bi
bilo podjetje znano po dobri organizaciji dela in po »naprednih upravnih metodah«. Tako naj bi v direkciji v času eksperimenta, ki bo trajala do konca petletke, izdelali takšen proizvodnji in ekonomski sistem, ki bo omogočil, da bo podjetje postalo »samozadostno«.
Podjetje sicer baje tudi vnaprej ne bo imelo povsem »prostih rok«, kajti poravnati bo moralo točno predpisane obveznosti do države, vendar pa bo lahko samo razmejevalo med sredstvi za razširjeno reprodukcijo in neposredno potrošjo. Kot pravijo ekonomisti, naj bi s tem v podjetju naredili neposredno povezavo med večjimi vlaganji v napredek in boljšim zaslužkom, prav tako pa tudi med večjim zaslužkom in boljšim delom, ki je v Sovjetski zvezi sedaj še zmeraj daleč pod povprečjem zahodnih industrijsko razvitih dežel.
Tako bo podjetje po obračunu dohodka moralo najprej poravnati svoj dolg do države, ki se bo določal v skladu z gibanjem dobička, napolniti sklade za razvoj in tehnično obnovo, ki se bodo gibali v razmerju s splošnimi planskimi obveznostmi in plače zaposlenih. Direktor pravi, da bo teh obvezno^ sti v naslednjih šestih letih približno za 75 milijo-
nov rubljev, a da bo vseeno podjetju ostalo [ bližno 80 do 85 milijonov rubljev, ki jih bo laWc_ porabilo po svojih interesih, kajti letni ostanek do hodka je v zadnjem obdobju znašal čez 40 milijon0 rubljev.
Po njegovem bo to pomembna vzpodbuda za^ zaposlene, saj bo vsakdo uvidel, da čim več 0. delal, tem boljše bo živel. To naj bi bilo še P°se“L pomembno v tem trenutku, ko je vse bolj jasno, d samo z administrativnimi ukrepi ni moč zagotovi ustreznega povečanja proizvodnje v deželi in k rezultatov ne dajejo več niti ukrepi moralne sd mulacije.
Zato so baje v podjetju tudi že dolgo proti ne ustreznim metodam upravljanja. Glavna	l
nistkinja L. Semidočki pravi, da poskušajo P* vsakdanjem delu strogo spoštovati ekonomska ® j rila in da v obratih že dolgo ni več prostora za da bi se za izpolnitev plana uporabljala »vsa sr00 stva«. Metoda »vseh sredstev«, ki skorajda PovSL, | pomeni samovoljno izrabljanje delovnega časa 11 1 potvarjanje dejanskih rezultatov, se tako mefld } sedaj pri njih kaznuje z »rublji«.
DANILO SLIVNIK
Stiki med Slovenijo in Venetom
BENETKE — Predsednik komisije za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije Rudi Čačinovič in generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič sta se včeraj mudila na delovnem o-bisku v Benetkah. S predsednikom deželnega sveta Veneta in drugimi najvišjimi funkcionarji sta obravnavala aktualna vprašanja nadaljnjega sodelovanja dežele Veneto s Slovenijo, pri čemer so bili že doseženi rezultati, še posebej pri skupnem sodelovanju v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Razen tega so bili na včerajšnjem sestanku v Benetkah dogovorjeni bodoči stiki in sodelovanje med deželnim svetom in skupščino SR Slovenije. Prišlo bo do izmenjave obiskov delovnih teles obeh predstavniških organov, kakor tudi do obiskov delegacij deželnega sveta in skupščine SR Slovenije. Prav tako je bilo dogovorjeno posebno skupno posvetovanje o vlogi predstavniških in izvršilnih organov na posameznih področjih družbenega življenja, ki naj bi ga pripravili še letos.
• Slovenska delegacija na Koroškem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
šolanja v južnokoroških šolah po jezikovnih kriterijih.
Gradnja karavanskega predora bo končno stekla. Predstavniki obeh dežel so dejali, da je prva gradbena stopnja finančno že pokrita, odprta pa je še druga. Kljub temu bodo že poleti začeli predor graditi. Za raz pisana dela, na slovenski strani predora je že precej ponudnikov, med njimi tudi koroških.
Precej pozornosti sta delegaciji namenili zaščiti kraških vrelcev na Peči in Karavankah. Dejstvo je, da je pitna voda neprecenljiv zaklad in reševanje teh vrelcev je možno samo med regijama.
Podobne medregionalne rešitve bodo potrebne tudi pri zaščiti okolja in ohranitvi zdrave narave. Koroška stran je slovenski delegaciji predložila podlage in neke študije, ki po-trujejo, da žveplov dioksid iz Mežiš-
ke dohne krepko vpliva na slabo kovost zraka v Labodski dolini-
Na področju turizma in gospod3^ skih stikov se med drugim kažeJ nove poti tesnejšega sodelovanj. Predvsem velja to za gradnjo ti®®’ tičnih ponudb na Peči in Petelinj®^ pri tromeji ter Interalp centra na R či. Slovenija je pripravljena, da K roški strani dovoli uporabo večje» zemljišča za gradnjo turistične infra strukture, (dd)
Včerajšnji sklep republiške konference SZDL Hrvaške
»Diktatorja« bodo snemali naprej
ZAGREB — Televizijsko serijo »Diktator«, je treba posneti do konca, za nadaljnje delo pri njej pa — kot do zdaj — nosi odgovornost umetniški svet Jadran filma oziroma ta zagrebška filmska hiša.
To je glavni sklep po peturni žolčni razpravi na sekciji za kulturo in umetnost republiške konference SZ DL Hrvaške. Po njenem naročilu je namreč posebna skupina enajstih kulturnih in družbenih delavcev pregledala dosedaj posneto gradivo, prebrala scenarij ter se izrekla o nadaljevanki.
Kot smo v Primorskem dnevniku že poročali, ameriška televizijska družba NBC v sodelovanju z Jadran filmom snema v Zagrebu in še nekaterih jugoslovanskih mestih serijski film o Mussoliniju. Snemanje se še ni dobro začelo pa je že vzdignilo veliko prahu. Najprej se je o (ne)upravičenosti snemanja v Jugoslaviji in sodelovanja jugoslovanskega filmskega podjetja razpisal tisk, nato so reagirali še hrvaški borci. Slednji so hoteli, da stvar razišče socialistična zveza.
Jadran film je takoj odgovoril, da pri tem projektu nudi samo tehnične storitve. In še povedal, da serija sploh ni fašistično obarvana, o čemer so vse hoteli prepričati zlasti ameriški avtorji. Ti so menda porabili kar veliko časa in denarja, da bi se dokopal zgodovinsko kar najbolj resnične scenarijske podloge. Sploh pa A-meričani trdijo, da ne gre za nikako propagiranje fa-
šizma, temveč zgolj za osebno zgodbo Mussolinija.
Po vsem tem ni nič čudnega, da je bila seja kultur ne sekcije tako dolga, ostra in polemična. Tudi njena delovna skupina ni bila enotna. Tako njenih sedem članov meni, da je serija »Diktator« antifašistična, vendar imajo kritične pripombe na scenarij, češ da tak pristop ne odgovarja jugoslovanskim zgodovinskim izkušnjam ter oceni fašizma. Mislijo tudi, da je serija namenjena drugemu zgodovinsko-družbenemu okolju, zato so možni drugačni pristopi, vendar pa ne žali (čeprav zanemarja) jugoslovanskega človeka. En član komisije sodi, da gre za izrazit antifašističen, ameriško ambiciozen projekt, ki v sklopu standardne ameriške koprodukcije predstavlja pomembno stvaritev politične angažiranosti. Trije člani delovne skupine pa so ocenili, da »Diktator« ni antifašistično usmerjen niti v severnoameriškem smislu.
Večina članov delovne skupine tudi meni, da bi bilo bolje, če se sploh ne bi odločali za ta projekt. Res pa je, da je pred začetkom snemanja dobil zeleno luč na hrvaškem komiteju za prosveto, kulturo, fizično in tehnično kulturo, na hrvaškem sekretariatu za ljudsko o-brambo in pri drugih pristojnih organih. Najboljši sklep sekcije za kulturo pri hrvaški SZDL — da nadaljujejo s snemanjem »Diktatorja« — naj bi torej polegel prah okrog tega projekta. Pa se bo res?
B. L.
PREPROGE
PREŠITE ODEJE
PERNICE	?
RAZNO BLAGO ZA STANOVANJE
Obv. občini 10. 1. 1985
%
VELIKA ZNIŽANA PRODAJA

POPUSTI ! ! '■ POPUSTI ! ! '■ POPUSTI ! !!
tm/ieUo
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
IZREDNA PRODAJA ZENSKIH PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI - ŠIROKA IZBIRA MODELOV ZA MOČNE POSTAVE
Pogovori med predstavniki hrvaškega gospodarstva in SDGZ
Manjšina je naravni povezovalni člen
lovi
TRST — Poročali smo že, da se je te dni na de-
nem obisku v Trstu in Vidmu mudila delegacija zaupnikov hrvaškega gospodarstva, ki je bila gost trža-s*e oziroma videmske Trgovinske zbornice, s katerima Jt' Gospodarska zbornica SRH že navezala stike v okvi-ru gospodarskega sodelovanja med deželami Alpe:Jadran.
Hrvaški gospodarstveniki so bili v torek tudi gostje slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kjer so •oieli v večernih urah prijateljsko srečanje in pogovore ■* Tožnostih tesnejšega sodelovanja med slovenskim za-^ojskim in hrvaškim gospodarstvom. V spremstvu ge-fieralnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča, kon-zula Banka in predstavnika jugoslovanske Gospodarske zbornice v Trstu, dr. Borisa Zidariča, so hrvaško dele-gacijo, v kateri so bili predsednik GZ SRH Ante Milovič, ^predsednik Jure Gotovac in predsednik reške GZ ornislav Kovač, sprejeli predsednik SDGZ dr. Vito Sve->na, organizacijski tajnik dr. Odo Kalan, ter člani vod-ltva združenja Stanislav Bole, Marino Košuta, Marino ečenik in Hadrijan Koršič.
. Dr. Svetina je hrvaškim gostom najprej podrobno risal vlogo in namene strokovne organizacije sloven-_kega gospodarstva v Italiji, ki poleg sindikalne skrbi a svoje članstvo vodi dragoceno aktivno politiko razzia na teritoriju in se intenzivno vključuje v gospodarja sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Delovanje druženja je po naravi sami vezano na gospodarsko ^delovanje z Jugoslavijo, je poudaril predsednik Šveda, zato bi tudi s hrvaškim gospodarstvom želeli natati tesnejše in dolgoročnejše sodelovanje.
,. Predsednik Milovič je govoril o namenu njihovega ^ diska v Furlaniji-Julijski krajini, ki naj služi navezavi esnejših gospodarskih stikov s' tremi pokrajinami, s jr°aebnim poudarkom na tfišje in dolgoročne oblike so-elovanja, ki je v manjši meri pogojeno s trenutnimi 0njunktumimi razmerami in nudi gospodarstvenikom
večja jamstva. Obe strani sta v pogovorih veliko pozornosti posvetili tudi vprašanju maloobmejne blagovne menjave po avtonomnih računih in ugotovili, da je ta dragoceni instrument sodelovanja preko meje nujno ohraniti in ga razvijati usklajeno s potrebami obeh obmejnih gospodarstev. Hrvaška stran je pr] tem zagotovila svojo polno podporo, kljub težavam, ki trenutno tarejo to področje, saj se v polni meri zavedajo pomembnosti, ki jo ima tako sodelovanje tudi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Sploh je bilo slovenskemu zamejskemu gospodarstvu' in njegovi naravni vlogi mostu med dvema nacionalnima gospodarskima prostoroma posvečena velika pozornost in pripravljenost za zelo konkretne dogovore o sodelovanju, za katerega obstajajo še številne neizkoriščene možnosti.
V razpravi se je podpredsednik tržaške delegacije Italjuga Bole posebej ustavil pri vprašanju uresničevanja gospodarskih dogovorov v osimskih sporazumih, Jure Gotovac je govoril o novostih, ki se v letošnjem letu obetajo v maloobmejnem prometu, Marino Košuta je goste seznanil z nastopom združenja na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria, tajnik goriške sekcije za zunanjo trgovino Koršič pa je orisal obmejno trgovinsko sodelovanje na Goriškem, ki mu odpira nove perspektive tovorno postajališče v izgradnji. Dr. Boris Zidarič je orisal delovanje mešanega medvladnega komiteja za industrijsko kooperacijo, medtem ko je generalni konzul Mirošič poudaril, da je s pomočjo jugoslovansko - italijanskega sodelovanja potrebno ustvarjati trdno gospodarsko osnovo slovenski manjšini.
Pogovor se je zaključil s sklepom o nadaljevanju stikov za čimprejšnje konkretno ugotavljanje možnosti in poti za povezovanje hrvaškega in slovenskega zamejskega gospodarstva.
VLASTA BERNARD
Po ekskurziji v Furlanijo
V Portorožu zaključek posveta o posegih v stavbno dediščino
PORTOROŽ — Z ekskurzijo v Furlanijo (v kraje, ki so jih obnovili po potresu) in z okroglo mizo, so v sredo v Portorožu zaključili tridnevno jugoslovansko posvetovanje o posegih v stavbno dediščino, ki se 'ga je udeležilo kakih 250 arhitektov, gradbenikov in umetnostnih zgodovinarjev iz države. Posvetovanje je prvič uspelo zbrati toliko strokovnjakov (predvsem arhitekture in gradbeništva), ki so podali različne poglede, predvsem pa spoznanja in izkušnje pri posegih v stavbno dediščino.
Nad starim objektom se zgrne toliko hudega, da je skorajda obsojen na smrt, še preden uspe priti do operacijske mize, samo lahko slišali na sinočnji okrogli mizi, ki naj bi bila nekakšna sinteza vseh obravnavanih tem. Celotna akcija — metodologija posegov v stavbno dediščino ne more začeti in končati le pri arhitektnih in umetnostnih zgodovinarjih in je še zmeraj premalo jasno in celovito zastavljena. Lahko bi začeli pri zakonodaji. Zakonska določila, ki obravnavajo pojem »kulturne krajine« so načeloma ohlapna in dvorezna, trdi Peter Gabrijelčič, ne daje pravega napotka za varovanje te krajine. Prav zaradi tega so polne pomanjkljivosti tudi naše planske odločitve in prostor-sko-ureditveni načrti. Edo Ravnikar je trdil, da bi morali najprej revitalizirati stroko za prenovo kulturne dediščine. »Koga bo prizadelo, če stroka odmre kot samostojna znanstvena disciplina in jo zajame neka prodornejša razvojna veja? To je za družbo kot celoto nepomembno. Dilema pa je aktualna znotraj stroke...«
Posvet sicer ni imel namena (in tudi ni mogel) na koncu ponuditi neke čarobne formule, s katero bi v številnih krajih, kjer se srečujejo s posegi v stavbno dediščino (od Dubrovnika, škofje Loke do Tuzle...) lahko poslej povsem zadovoljivo skrbeli za prepogosto skrita bogastva starih stavb. Bil pa je to zagotovo eden prvih korakov pri izmenjavi izkušenj in pogledov, ki bi jih morali dopolnjevati tudi s stališči drugih udeležencev (dejavnikov) prenove. Posvet pa je bil za marsikoga priložnost za dopolnitev tehničnega znanja na tem področju — tako so lahko med drugim zvedeli o izkušnjah pri prenovi pročelij v Škofji Loki, o vertikalnih statičnih vezeh, ki jih je razvil Stojan Ribnikar pri prenovi ljubljanskega gradu, o ekonomski upravičenosti protipotresne ojačitve objektov o Posočju, itd...
BORIS ŠULIGOJ
V ponedeljek skupni sestanek deželnih odborov Veneta in F-JK
TRST — V ponedeljek, 4. t.m. se bosta v Portogruaru sestala na 'kupnem zasedanju deželna odbora Veneta in Furlanije - Julijske krajine, Si bosta preučila vrsto problemov recipročnega interesa. Sestanek je bil ?jcer sklican za prejšnji ponedeljek, a je zaradi obveznosti predsednika G'J K Biasuttija bil prenesen.
Biasutti in predsednik dežele Veneto Bernini bosta skupno s sodelavci v podrobnostih razpravljala o prometnih zvezah, ki zadevajo obe deželni °nmočji; nadalje bosta razpravljala o varstvu Jadrana, o idrogeološki u''editvi bazena Tilmenta ter o skupnih načrtih v gozdarskem in kmetij-skem sektorju. Na sestanku se bodo tudi dotaknili vprašanja delikatnih, odnosov država - dežela v luči dejavnosti, ki jo opravlja vsedržavna konferenca predsednikov dežel.
Analizirali bodo nadalje razne pobude in odnose, ki jih je treba Javiti v sklopu delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki sta ji deželi Veneto in b-JK v zadnjih štirih letih izmenično predsedovali; s tem v zvezi bo go-v°r o organizaciji manifestacije »Dan evropskih odborov«, ki jo bo pri-redila dežela Veneto spomladi prihodnjega leta v Benetkah pod pokro-Dteljstvcm delovne skupnosti Alpe - Jadran.
deželni svet F-JK odobril osnutek glede obveze branja podpisov za predstavitev list na volitvah
J^T — Deželni svet Furlanije -t,..Jske krajine je zasedal v sredo in
bidj'
.včeraj. V sredo je med drugim
spre; ,
Sovai- zabonski osnutek (proti so gla-la 1 svetovalci KPI in DP, vzdrža-n0pPa sta se MSI in MF), ki določa bsdk Za uničevanje fn odlaganje od-Na°V' ,.
širof sredini seje je deželni svet s proč? večino (misovci so glasovali ki	sprejel tudi zakonski osnutek,
Č6Va, ga Predložila MF in SSk (poro-Se s 6c D® Agostini, MF), s katerim krgi^ofobija volilni postopek za po-spJJ!s^e in občinske volitve. Gre za kj v bistvu odpravlja ob-$o 2°st tistim političnim strankam, ki bj	Prisotne v deželnem svetu, da
°rale najprej zbirati podpise in
šele nato lahko predložiti volilne liste, kot je sicer že predvideno za _stran-ke, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu. V razpravo o tem zakonskem osnutku so posegli svetovalci Comelli (KD), Morelli (MSI), Štoka (SSk), Cavallo (DP), Giuricin (LpT), Pasco-lat (KPI), poročevalec ter odbornik Nodari.
Ob tem je deželna svetovalska skupina SSk izrazila svoje zadovoljstvo in dodala, da bo SSk že za letošnje majske volitve omogočila predložiti kandidatne liste kjerkoli v deželi brez notarskih zbiranj podpisov in seveda brez stroškov in truda, če se ne bo državna vlada uprla temu zakonskemu osnutku.
Prijetna zimovanja tržaških dijakov v planinskem domu Mangart v Zabnicah
ŽABNICE — V minulem mesecu je bilo v domu Mangart v Žabnicah kar precej živahno. V treh izmenah je namreč gostoval dijake nekaterih srednjih šol iz Trsta, ki so si izbrale Kanalsko dolino za vsakoletno zimovanje.
Oskrbnika Aldo in Clelia sta imela polne roke dela že od začetka meseca; najprej (od 3. do 9. februarja) so v domu Mangart za en teden gostovali dijaki srednje šole Ivan Cankar, ki jih je bilo preko sto.
Za njimi so v domu zimovali I. in H. razred državnega poklicnega zavoda »Jožef Štefan« in dijaki srednje šole »Fran Levstik«, oddelek iz Križa. Vseh skupaj je bilo okrog šestdeset; vreme je bilo krasno; vsak dan so imeli po tri ure smučanja na tr-
biških smučiščih pod vodstvom smučarskih učiteljev, v popoldanskih urah pa so morali tudi nekaj ur posvetiti pouku. Neprijetno pa je bilo 'to zimovanje za približno deset dijakov, ki jih je gripa v zadnjih dneh priklenila na posteljo. Ravnatelj poklicnega zavoda inž. Rudež je zimovanju dodal še kanček planinstva: alpinist Silvano Dallamea (njegov ded je bil glavni gorski vodnik, ki je vodil dr. Juliusa Kugyja) je tako imel predavanje z diapozitivi o prekrasnih domačih Zahodnih Julijcih; ker je pa sam tudi gozdni čuvaj, je tudi dijakom pripovedoval o trbiških gozdovih, divjadi, flori, divjih lovcih, naravnem narodnem parku Belopeških jezer ter o drugih zanimivostih.
Organiziran je bil tudi izlet na Vi-
Dijaki poklicnega zavoda »Jožef Stefan« in srednje šole »Fran Levstik« pred domom Mangart v Žabnicah
šarjei, ki je bil za marsikoga že skoraj pravi zimski pohod: dijaki so se s sedežnico popeljali do vrha Florjan-ke in po poldrugi uri dosegli vrh Vi-šarij, ki ga je prekrivala 1,5 metra debela snežna odeja. Imeli so krasen razgled na Viš, Montaž, Lovce in prijazen domačin iz Žabnic je samo zanje odprl gostilno in jim postregel s toplim čajem in drugim. Polovica u-delcžencev je ta izlet opravila turistično, saj se je z vrha Florjanke pa do Višarij in nazaj peljala kar z goseničarjem. Ostali pa so se z vrha Višarij spustili naravnost v dom Mangart v Žabnice.
Za dijaki poklicnega zavoda »Jožef Štefan« in srednje šole Fran Levstik so v Mangartu nato zimovali še dijaki srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine (od 17. do 23. februarja) ter dijaki srednje šole Simon Gregorčič iz Doline in osnovne šole iz Milj, ki so zimovanje začeli v nedeljo, domov pa se bodo vrnili jutri.
Družabne igre za otroke in odrasle
ORVISI
TRST — UL. PONCHIELLI 3
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU
Dušan Jelinčič 1-
UVOD
Iti j ùrrirt govori: Nekoč je živel v Bagdadu trgovec, Xa,l06 H0slal svojega služabnika na sejem, da nakupi v Vendar se je služabnik hitro vrnil. Bil je bled Hod raz *n ves se je tresel. Tako je spregovoril: »Gos-žjCj’ Pved kratkim, ko sem bil na sejmu, me je v mno-Sttll.rSUriRa ženska. Obrnil sen; se in videl, da je bila 2at0 tSaina- Pogledala me je in mi grozeče zažugala. busti,te P1"08™, posodi mi svojega konja, da bom za-mesto ter se izognil svoji usodi. Šel bom v le Sv r°’ kjer me Smrt ne bo mogla najti.« Trgovec v Sem611111 služabniku posodil konja, oni pa je skočil l'iato °’ <^° Itvvi spodbodel konja in v diru odjahal, žttai	trg°vec na sejemski trg in me prepo-
^Ojej?18^ množico. »Zakaj si davi grozepe zažugala u služabniku?« me je vprašal, ko se mi je pri-
bližal. Jaz pa sem mu odgovorila: »Moja ni bila kretnja grožnje, temveč presenečenja. Začudila sem se, da sem ga videla v Bagdadu, ko pa imam to noč z njim zmenek v Samari.«
Somerset Maugham - Sheppey
IZ TEL AVIVA V KIBUC MIŠMAROT
Tovornjak je hitel skozi temno noč. Šofer in mlad človek poleg njega sta bila očitno vajena takih poti, saj sta mimo kramljala o vsem mogočem v nam nerazumljivem hebrejskem jeziku. V zadnjem delu kamiona je morda deset mladih ljudi radovedno in trudno stegovalo glave in gledalo cesto, ki so jo osvetljevale močne luči tovornjaka. Ob napisu Haifa smo se zdrznili. No, zdaj vsaj približno vemo, kje smo. Na moji levi je sedel brat Zlatko, na desni je kinkal Ame-rikanec Greesha, po poreklu Jud, ki se je po mnogih letih spet vrnil v Izrael, pred mano sta tiho kramljala Francoza Yennik in plavolasa Monique, oba plašno in zadražano, kot bi se čudila sedanjemu stanju. Veronique je zasanjano gledala v noč, Pascal in Ma-rie-Helene pa sta se čudno spogledovali. Louis in Jean-Louis sta vso pot od Tel Aviva vztrajno molčala.
Misel se mi je vračala nazaj: na letalo, ki je še pred nekaj urami stalo na letališču Ciampino v Rimu, na neverjetno dolge in natančne preglede na letališču Ben Gurion v Tel Avivu, na veliko množico vojakov, ki so se prikazovali od vsepovsod, komaj si se malo premaknil po čakalnici v letališču, na čudno naključje, ki me je privedlo, da se ob tej nočni uri z
neznanimi ljudmi vozim v neznani državi neznano kam.
Zgodilo se je tako: ko sva z Zlatkom na telaviv-skem letališču čakala jutro, da se bova odpeljala v mesto, od koder bi potem nadaljevala potovanje po Izraelu, mi je mlad Američan, ki sem ga naključno srečal v letalu, šepnil: »Vidiš tisti tovornjak? Ta nabira mladino, ki bi čez počitnice delala v kibucu. Kar pridi z mano, ne bo ti žal, saj je to najboljši način, da spoznaš ljudi in deželo.« Pravzaprav z bratom nisva imela dosti izbire, saj je bil Američan edini človek, ki sva ga poznala, zato sva mu sledila. Sicer pa naju je ta misel prav gotovo mikala.
Strašni stolp v kibucu Mašmarot na cesti med Tel Avivom in Hajfo
Pred občnimi zbori tržaških sekcij SDGZ
Učinkoviti in plodni občni zbori sekcij so jamstvo za uspeh nove poslovne dobe
Drevišnji občni zbor obrtniške sekcije pri tržaškem pokrajinskem odboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja začenja vrsto vsakoletnih srečanj članov te naše strokovne organizacije: v ponedeljek se bodo na občnem zboru zbrali člani tržaške sekcije za trgovino na drobno, v torek bo' občni zbor gostinske sekcije, v sredo pa sekcije za zunanjo trgovino. Na vseh teh srečanjih se bodo člani pripravljali tudi na osrednji občni zbor združenja, ki bo 24. marca v tržaškem Kulturnem domu.
Kaj pravzaprav pomenijo ti redni Igtni sestanki sekcijskega članstva in kakšen bi moral biti njihov temeljni pomen, je v pogovoru z nami razmišljal organizacijski tajnik združenja, dr. Odo Kalan. »Na občne zbora lahko gledamo na različne načine; to je lahko le rutinsko srečanje, na katerem poslušamo poročila odgovornih, ali pa gre za bistven trenutek v življenju neke organizacije,« je dejal Kalan in poudaril, da udeleženci občnega zbora lahko pomembno vplivajo na potek tega delovnega srečanja s svojimi posegi. Jasno je, da mora biti občni zbor, še posebno sekcijski, de-
lovnega značaja. Vsi člani imajo priliko izraziti svoje želje in predloge o tem, kaj naj bi jim organizacija, v katero so včlanjeni, nudila. »V januarju smo bili priča dobro obiskanim sestankom, na katerih so strokovnjaki združenja članom pojasnili najbolj pereče probleme trenutka. Zakon Visentini, ki je danes realnost, bo vplival na prihodnje poslovanje večine članov SDGZ, vendar je to le del dejavnosti, ki nas ne sme zapeljati v prepričanje, da je davčna problematika ključni problem našega delovanja,« je opozoril dr. Kalan.
SDGZ je sindikalna organizacija, ki mora ščititi in zastopati koristi svojih članov, ne le v odnosu s krajevnimi, temveč tudi z vsedržavnimi oblastmi. Prav zato je nujno povezovanje s sorodnimi stanovskimi organizacijami večinskega naroda, ki pa ne sme biti le občasno, ob priliki shodov ali sestankov, ampak mora biti načrtovano, aktivno in trajno, saj bomo le s tako politiko lahko dosegli določene premike v vsedržavni gospodarski politiki. »Na tej ravni bomo lahko reševali življenjska vprašanja samostojnih delavcev, od problema pokojnin do
zdravstvenega zavarovanja,« je nadaljeval dr. Kalan. »Če pa se ozremo na krajevne razmere, ki so nam bližje, se nam porajajo drugačni problemi: nekatere občine sestavljajo v zadnjem času nove urbanistične načrte, ki bodo usmerjali in vplivali na gospodarski razvoj ozemlja, zato morajo gospodarstveniki, ki živijo na teh območjih, prispevati svoja mnenja o načrtih. Drugo pomembno vprašanje zadeva izdajanje novih obrtnih dovoljenj: prebivalstvo v naši pokrajini upada, kljub temu pa ugotavljamo, da oblasti vsak mesec izdajajo kopico novih obrtnih dovoljenj, kar povzroča nižanje števila potencialnih kupcev ali porabnikov storitev. Ne smemo zanemarjati niti strokovnega izpopolnjevanja in uspo sabljanja članov, saj živimo v dobi specializacije, ko se je treba čim hitreje prilagoditi novim zahtevam tržišča.
»In končno trčimo še ob najširše vprašanje: skrbeti moramo za ustvarjanje novih delovnih mest za našo mladino. To je zelo celovit problem, ki ga bomo lahko uspešno reševali le z združenimi močmi, ne da bi razprševali dragocene sile,« je poudaril dr. Kalan.
Tretja abonmajska premiera SSG
Petrolinijeva »Chicchignola« drevi na odru Kulturnega dom^
Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu tretja abonmajska premiera Slovenskega stalnega gledališča. Gre za Petrolinijeva Chicchignola, ki jo prvič uprizarjajo. v slovenščini. Delo je režiral Mario Uršič.
Z omenjeno predstavo je naše gledališče v tej sezoni že drugič seglo po italijanskem avtorju, saj je izven abonmaja uprizorilo Pirandellovi enodejanki »Človek s cvetom v ustih« in »Cece«. Ob tem ne gre pozabiti na velik uspeh, ki ga je SSG doživelo v Beogradu s Chiarovo Delitvijo. Tu ne
gre torej le za vlogo mostu, za organsko poseganje v italijans* dramatiko, s katerim se ne morO pohvaliti niti vsa italijanska gledal1'
"Petrolinijeva komedija Chicchig^ je komično delo, ki pa, kot vsak dobra komedija, prinaša vrsto gTe,>' kih zaznav o svetu in človeku. Žaba va torej, vendar ob zelo krvavih vpta' šanjih.
Na sliki: režiser Mario Uršič (na sredi) z igralcema Silvijem Kobalo®1 in Mirando Caharijo.
0 razpravi med odborniki zunanjetrgovinske sekcije SDGZ
Poročali smo že o sestanku odbora tržaške sekcije SDGZ za zunanjo trgovino, vendar nam prostor ni dopuščal podrobnejšega zapisa o razvejani razpravi, v kateri so odborniki obravnavali priprave na bližnji sekcijski občni zbor, na ljubljanski sejem Alpc-Adria in druga aktualna vprašanja.
Organizacijski tajnik Odo Kalan je udeležence sestanka seznanil z dosedanjimi pripravami za udeležbo združenja na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, za katerega se je doslej prijavilo 23 udeležencev, od tega nekaj proizvajalcev in razstavljalcev, nekaj zunanjetrgovinskih podjetij pa se bo sejma udeležilo brez razstavljanja. Organizacija skupinskega nastopa je kot rečeno v rokah združenja, priprave pa v redu potekajo in dajejo upati na nadaljnje podobne skupne nastope na drugih sejmih.
V razpravi o sekcijskem občnem zboru so odborniki pregledali doseda njo sestavo odbora in kandidature za nove člane, saj so se strinjali, da je treba odbor dopolniti z mlajšinu člani. Vprašali so se tudi, kaj pričakujejo od novega odbora in ugotovili, da bo treba več skrbi posvetiti notranji informiranosti in tesnejšemu sodelovanju odbornikov pri delu SDGZ. Za prožnejši pretok informacij so razmišljali o morebitni izdaji biltena na vsakih nekaj mesecev, ali pa vsaj notranjih okrožnic, ki bi članom sekcije posredovale specifično zunanjetrgovinsko informacijo.
Odbor je potrdil predlog o datumu
občnega zbora sekcije, ki bo v sredo, 6. marca, ob 17.30 na sedežu SDGZ in ki mu bo sledilo delovno srečanje članov zunanjetrgovinske sekcije, na katero so povabljeni tudi člani gori-ške sekcije, z uglednimi gosti iz Ljubljane. To so dr. Franc Arhar, pomočnik guvernerja Narodne banke Slovenije, ki bo govoril o devizni proole--' matiki v SFRJ jn o gospodarskih odnosih s tujino; Aljoša Mrak, član odbora za obmejno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki bo govoril o novostih v obmejni blagovni izmenjavi po avtonomnih računih in dr. Boris Zidarič, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu. Z ozirom na delovni pomen občnega zbora in na zanimive teme, o katerih bodo govorili ljubljanski gostje, odbor zunanjetrgovinske sekcije izrecno priporoča čim popolnejšo udeležbo vseh svojih članov.
Danes skupščina uslužbencev TVM
Uslužbenci tovarne Velikih motorjev se bodo danes ob 8.30 zbrali na skupščini, na kateri bo govora predvsem o sklepu vodstva tovarne, ki ne namerava spoštovati obvez v zvezi z vpisovanjem v dopolnilno blagajno. Tovarniški svet poziva zato vse delavce, tudi tiste, ki so tačas vpisani v dopolnilno blagajno, naj se udele žijo skupščine.
V torek v Gregorčičevi dvorani
O knjigi Jezikovno razsodišče in naši skrbi za slovenščino
Slovenski klub in tržaško Slavistično društvo sta v torek priredila dokaj odmeven večer, in sicer predstavitev knjige Jezikovno razsodišče, ki jo je izdalo ZTT.
Knjiga prinaša bilanco dela Jezikovnega razsodišča, njena vsebina je torej slovenski jezik, ta problematika pa nas očitno močno zanima, saj je bila Gregorčičeva dvorana v torek zasedena kot verjetno malokdaj.
Na večeru so sodelovali Matjaž Kmecl, Pavle Merku, Majda Kavčič in Marko Kravos, vse prisotne pa je pozdravila v imenu prirediteljev Ivanka Hergold.
Razpravo je uvedel Pavle Merku, ki je najprej ugotovil, da prvo branje knjige kaže na veliko zanimanje Slovencev za lastni jezik. Takoj nato, je poudaril Merku, pa nas praktična in vsakdanja izkušnja opozorita, da smo Slovenci v bistvu do slovenščine dokaj nemarni.
Glede samega Jezikovnega razsodišča se je Merku vprašal, če je aito potrebno zato, ker pač same kulturne inštitucije niso zadostovale za ohranjevanje in razvoj pravilne slovenščine in je bilo zato potrebno najti neko politično garancijo.
Glede knjige in dela samega razsodišča je govornik dejal, da je bilo dobro in strokovno opravljeno, vprašal pa je, zakaj razsodišče ni upoštevalo Slovencev izven meja matične domovine in zakaj je izpustilo imenoslovje.
V svojem posegu je na vpršanja in opombe odgovoril Matjaž Kmecl, ki je bil ob nastanku predsednik razsodišča. Poudaril je, da je bila to napol politična ustanova, ki je bila ustanovljena v zavesti, da je vprašanje jezika moralno vprašanje, saj pomeni skrb za jezik bistveni element narodne zavesti, hkrati pa se brez skrbi za jezik samoupravna družba ne more razvijati. Kmecl je poudaril določen nemarni odnos do slovenščine, pri tem pa je opozoril, da birokratizacija jezika, pretiram drsenje v analitični jezik, ko postane na primer pre-
prosti ravnatelj vodilni poslovodni organ, zavitost Posa meznih žargonov (na primer politični žargon) ne pom1* gajo medsebojnemu razumevanju, ampak delujejo odi]1 jevalno. Delavec na primer težko razume, kaj se o w govih problemih govori, to nerazumevanje pa seveo ne krepi njegove samoupravljavske vloge in zaveso'
Ob tem se je Jezikovno razsodišče soočalo z dvev]] bistvenima vprašanjema. V prvi krog sodijo števiV) mednarodni izrazi, ki jih danes uporabljajo v različn strokah, v drugi pa neupravičeni vplivi srbohrvaškeS . jezika. Kmecl je tu poudaril, da so v Jugoslaviji e jeziki po ustavi enakopravni in da je potrebno to Pa čelo uveljavljati v praksi.
Glede zamejstva je Kmecl potrdil, da so bile verje‘ no storjene napake, či ni prišlo do sodelovanja 2 u sodiščem, dodal pa je, da tudi z naše strani v bistv razsodišče ni prejemalo vprašanj.
Glede strokovnosti je govornik poglasil, da razsol šče ni nikoli podalo neke izjave, dokler ni temeljito Pre učilo zastavljenega vprašanja.
V imenu izdajatelja knj-ge Jezikovno razsodišče Marko Kravos poudaril, da je knjiga takoj ob i2l° naletela na veliko zanimanje javnosti.
Majda Kavčič je spregovorila o tukajšnjih PT^av
/C»
devanjih za jezik in omenila ustanove in organe, . zadnjih časih skrbijo za slovenščino. Gre seveda_ začetek dela. Ob tem pa je poudarila, da bi morali ^ ti strokovnjaki iz Slovenije večji posluh za naš Pr0, ^ Pri sestavljanju slovarja in pravopisa bi morali . primer sestavljalci temeljiteje pregledati, kateri in besede se pri nas uveljavljajo.	,,
Nekatera vprašanja in problemi so se izluščili u pozneje med razpravo.
Prihodnjo nedeljo, 10. marca
V Miljah referendum o centrali na premog
NATEČAJ DRUŠTVA
SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
Značilni spomeniki naše preteklosti
Društvo Slovencev miljske občine razpisuje tudi letos literarni in slikarski natečaj za učence, ter dijake in študente iz omenjene občine, z naslovom »Značilni spomeniki preteklosti v naših krajih«.
Natečaj velja torej za vse slovenske šolarje in dijake miljske občine, ki naj v svojih spisih in zapisih opišejo, pa tudi narišejo, značilnosti svojega kraja, sevada v zvezi z njegovim nastankom in nadaljnjo’ zgodovino, ki bo pričala o trudu in delu naših ljudi v preteklosti.
Gre za opis starih poslopij s posebnimi arhitektonskimi oblikami, kot so oboki, stopnišča, ognjišča, krušne peči, hlevi, kleti, vodnjaki, studenci, obzidana dvorišča in vhodi vanje, pa čeprav so morda danes ti objekti zapuščeni, ali na pol razpadli.
Gre za pobudo, ki je imela v preteklih leti lep uspeh, saj so se osnovnošolski otroci, pa tudi dijaki nižje srednje šole kar v lepem številu udeležili natečaja in prispevali, tako li terame spise, kot tudi risbe, ki predstavljajo pomemben dodatek k odkrivanju, oziroma ohranjanju naše preteklosti.
Društvo Slovencev miljske občine zato upa, da bo tudi tokratni natečaj naletel na velik odmev.
Prihodnjo nedeljo, 10. marca, bo v miljski občini referendum o namestitvi premogovne termoelektrarne v dolini Oreha, na katerem se bodo občani izrekli, če so za ali proti gradnji tega velikega objekta. Pravico do sodelovanja na referendumu imajo vsi volilni upravičenci (teh je 11.437), ki so v teh dneh že prejeli na dom glasovnice in tudi obširno dokumentacijo občinske uprave, v kateri so objektivno razčlenjena stališča tistih, ki so za gradnjo centrale in tistih, ki se temu upirajo.
Občinska uprava s svoje strani nasprotuje centrali, podobno kot skoraj vse političnče sile, ki so zastopane v tamkajšnjem občinskem svetu. Občina nasprotuje gradnji centrale, ki bi stala med Ospom in med čistilnico Aquila, iz ekološkega in iz čisto gospodarskega vidika. Iz ekološkega vidika, pravijo občinski upravitelji, bi centrala pomenila nadaljnji hud udarec za zaščito okolja z velikimi posledicami za zdravje tamkajšnjih prebivalcev, kot potrjujejo tudi uradne statistike, ki dokazujejo visok porast pljučnih rakastih obolenj povsod tam, kjer je ENEL v zadnjih letih name-
stila centrale na premog. Centrala pa bi bila v nasprotju tudi s smernicami ekonomskega razvoja tega področja, trdi občina, ki stremi po ustanovitvi industrijskih con v Ospu in v sami dolini Oreha.
O miljski premogovni centrali se govori že precej let, formalno pa vsaj dve leti, ko je deželna uprava dokončno zavrnila načrt ENEL za gradnjo take centrale na področju Aussa-Corno v južni Furlaniji. Dežela je ta načrt zavrnila,. ker bi centrala negativno vplivala na turistični razvoj bližnjega Lignana. Miljska centrala bi stala ENEL več kot 1500 milijard lir in bi med gradnjo zaposlila 930 uslužbencev, ki bi se potem zmanjšali za več kot polovico.
• Radikalna stranka bo priredila jutri javno srečanje na temo: »Zakaj nasprotovati vojaški službi iz moralnih vzrokov?« Srečanje bo v hotelu Savoia Excelsior (Nabrežje Mandrac-chio 4) ob 17. uri. Udeležila se ga bosta član zveznega odbora radikalne stranke Aligi Taschera in posl. Gianluigi Melega.
Pobuda šentjakobskega rajonskega sveta
Kakšna prihodnost za bivši ENAOLl-
Šentjakobski rajonski svet je sklenil narediti konec sramotnemu PuS*m šenju, ki se v nočeh brez javne razsvetljave vrši v nenaseljenem P03 bivšega zavoda ENAOLl v Ul. Campanelle 266. Tik ob njem stoji tebT? zavod »Galvani« in prišleku sprva ni jasno, nad čem se krajani pritožuj6^ Dovolj pa je le zaviti mimo kapelice in razdejanje se nam pokaže v v svoji mrki veličini, že sam pogled na štirinadstropno stavbo z redkimi ... žečimi šipami ne obeta nič dobrega, notranjost zapuščenega zavoda Paiie taka, da bogpomagaj: polomljeno pohištvo, odpadajoč omet, potrgane ti’ ;, obloge, popisane stene, povsod pa žvenketajoča preproga steklenih drobP
OOP:!,
Zgodba o tej javni sramoti sega v 1. 1979, ko je zakon dokončno
prostore v nekaj letih povsem opustošili.
vil nepotrebne javne ustanove, med njimi tudi zavod za oskrbo sirom3 ,‘0jj otrok ENAOLl. Tržaška občinska uprava je stavbo dala na razpolago s^e. Galvani in slednja je prevzela le nekaj prostorov, vse drugo pa je bilo puščeno na milost in nemilost tolpam vandalov, ki so urejene zavod
svet»
Stavbo so si včeraj ogledali predstavniki krajevnega rajonskega “ :e in občinskih svetovalskih skupin KPI, PSI, KD in LpT in soglašali, da 0 potrebna temeljite prenove, še pred tem pa bo treba stvarno razmis'1 njeni namenskosti.	je
Krajani so udarili plat zvona. Sedaj je na vrsti občinska uprava, m doslej križem rok čakala na razplet dogodkov.
Zadruga Leonardo na voljo turistofl1
O tem, kako krajevno turistično ponudbo čim bolj približati priložnost11^ obiskovalcem našega mesta, je bilo prelitega že veliko črnila. Da bi v,1(i pomanjkljivi ponudbi vzpostavili nekaj reda, se je zbrala skupina dvajs
akademikov in sklenila zapolniti zevajoč^ vrzeli. Zadruga Leonardo — imenom se je predstavila na predvčerajšnji tiskovni konferenci v časn>J'^ skem krožku — se bo zavzemala za popolnejšo turistično informacijo SoSjjCi. iz tujine in to s pomočjo vodenih poučnih sprehodov po mestu in jn Zamudnikom jn drugim bežnim gostom bodo na razpolago diapozitivi filmski posnetki krajevnih značilnosti, ki jih premore tržaška pokra)
A
Tudi dva Slovenca na levičarski listi
Levičarji in kd za zmago Na volitvah na univerzi
, V sredo, 6., in v četrtek, 7. marca, na tržaški univerzi volitve za “novituv raznih upravnih organov Seučilišča in nekaterih ustanov, ki
0	tesno povezane z njegovim delo-anjem. Pravico do glastvanja ima
Phbližno 14 tisoč študentov, volišča skupno jih bo devet) pa bodo odprta sredo, 6. 3., mrd 9. in 20. uro ter četrtek med 9. in 14. uro, nakar e bo takoj začelo štetje glasov.
Na volitvah so se letos predstavile
1	Uste in sicer »Levičarska lista«, /^delovanje kristjanov za svobodno
.pluralistično univerzo« ter »Nova niverza«. Prva lista združuje ko-uniste, napredne katoličane in vse r6' ki se borijo za napredno in bolj Prto univerzo s političnim progra-ti a-0, v katerem je na vidnem mestu dl potreba po enakopravnem sožitju k ^ Italijani in Slovenci. Na tej listi kndidirata tudi slovenska študenta .a Pdlčič (za upravni svet univer-,1 in Boris Peric (za upravni odbor r junice). Lista »za svobodno in plu-kstično univerzo« je sad sporazuma 2jd gibanjem »Comunione e Mbera-l!j°ne« in mladinsko organizacijo KD, sta se na volitvah pred dvema leto-S|d Predstavili samostojno. Tretja li-p? Pa združuje člane in simpatizerje cia - PRI - PLI, medtem ko so so-p0 demokrati v zadnjem trenutku od-Vedali sodelovanju. Letos pa se ne
predstavljajo fašisti, ki jim ni uspelo zbrati dovolj podpisov za predložitev samostojne liste.
Na zadnjih volitvah je premočno zmagala levičarska lista, ki je zbrala približno 48 odst. glasov. »Comunione e liberazione« (integrahstično gibanje, ki nastopa pod politično siglo »Cattolici popolari«) je zbralo 23 odst. preferenc, demokristjani 13. odst. in takoimenovani laiko - socialisti pa približno 13 odst. glasov. »Volilna kampanja« na univerzi se je že začela in vse tri Uste poleg političnih programov postavljajo v ospredje tudi poziv študentom, naj v sredo in v četrtek zanesljivo glasujejo. Na zadnjih volitvah je namreč glasovalo le nekaj nad 10 odst. vpisanih študentov in to z razliko od drugih itahjanskih uni-vdrz, kjer je bilo zanimanje za volitve dosti večje kot tukaj v Trstu. Pred kratkim so bile volitve na višjih šolah, na katerih je bilo razmerje sil med levičarji in »Comunione e libet-razione« skoraj izenačeno, kljub temu, da je levica v primerjavi s prejšnjimi volitvami zabeležila velik napredek.
• V tržaški občinski galeriji bodo v marcu sledeče razstave. Od 7. do 14. marca bo razstavljala Anna Anzelotti De Dolcetti, od 15. do 22. Gabriella Benci Bastianutto in od 23. do 31. marca Graziella Petracco.
Sinoči odprli razstavo
Riko Debenjak v TK Galeriji
Trideset in več let je minilo, odkar smo se v Trstu prvič srečali z Rikom Debenjakom ali bolje z njegovimi deli. Bilo je to leta 1953, ko je s Karlom Putrihom razstavljal v galeriji Scorpione. Pozneje je Debenjak sodeloval še v reprezentativni razstavi slovenske grajike v palači Costami ter v eni izmed razstav v GTK. In prav tu v tej galeriji so sinoči odprli nekoliko obširnejšo retrospektivno razstavo tega vrhunskega slovenskega likovnega mojstra, enega izmed očetov slovite slovenske grafične šole.
Do srede marca bomo tako imeli priložnost spoznavati se z Debenjakom in njegovimi stvaritvami in to preko del, ki spadajo v bogato mojstrovo ustvarjalno dobo od prvih povojnih let, ko se je mojster še izražal in uveljavljal v figurativni likovni govorici, pa do njegovih vrhunskih del v čisti abstrakciji, namreč od njegovih »Kraševk« (z jerbasom na glavi) in istrskih »osličkov« pa do serije »magičnih dimenzij« izpred obilnega desetletja, ko je njegova ustvarjalna vnema začela pojenjevati.
Razstavo je sinoči odprl vodja galerije Franco Vecchiet, o mojstru Riku Debenjaku pa je nekoliko obširneje spregovorila Tatjana Pregl. (Fre)
Cecovini ponovil laž, da smo Slovenci »najbolj zaščitena manjšina v Evropi«
V tržaškem občinskem svetu se bo drevi nadaljevala (A^čunska razprava, ki se bo predvidoma zaključila v San' marca> s sklepnim glasovanjem. O velikem netti Lman^u za to debato priča dejstvo, da je moral župan C6«! v torek zvečer prekiniti zasedanje, ker v sejni set ni ^lo legalnega števila svetovalcev (vsaj tride-ttam - zahteva zakon). Po Cecovinijevem posegu se je He .leb velika večina melonarjev kar pobrala iz dvora-*aht ar ie sprožilo proteste opozicije, ki je s Parovelom ka , ata preverjanje števila prisotnih svetovalcev. Iz-lov . se ie> da jih je bilo v dvorani dosti manj kot po-ca. kar je prisililo župana, da je prekinil sejo.
9?. ^,tf f*sednik LpT je dejansko ponovil to, kar je rekel Abotni melonarski skupščini v Avditoriju in spet pod-ši '• da smo Slovenci v Italiji »najbolj zaščitena manj-v Evropi«. Izrekel se je proti globalnemu zaščitne-Sa Zakonu in dejal, da bi morala vlada in parlament vSe.° sestaviti tak zakonski osnutek, ki bi bil »seštevek je , Zakonskih odlogov in norm v korist Slovencev, ki jih t)i| *‘ ,a vsekakor predhodno prešteti«. Zelo značilen je poseg kolovodje MSI Giacomellija, ki je z ne-^•tim zadovoljstvom izjavil »da so si stališča LpT in tiidj jfet*e manjšinskega vprašanja zelo blizu in da se *9>e i vendarie počasi počasi zaveda pomena, ki ga skupni boj za itaiijanstvo Trsta«.
KPI o neustremosti dograditve avtocestnega odeepa pri Valraauri
Tržaški komunisti so v teh dneh sklicaU tiskovno konferenco, da b,\ preko sredstev obveščanja ponovno opozorili javnost na problem avtocestnega odcepa pri Val-mauri, ki je že lep čas predmet hudih nasprotovanj prizadetega prebivalstva.
Povod za tiskovno konferenco so bila sicer rezervirana poročila nadzorništva za dela pri izgradnji avtoceste in tržaške Krajevne zdravstvene enote o vplivu avtocestnega odcepa v izgradnji na okolje, tako z vidika akustičnega kot atmosferskega onesnaževanja. Prav zato, da bi ugotovili vse morebitne neugodne učinke izgradnje odcepa na okolje, je namreč občinska uprava že lani delno ustavila gradbena dela, da bi medtem opravili analizo celovite problematike, ki jo je sprožilo to drago javno delo. Vseskozi se proti njemu seveda najbolj krčevito borijo prizadeti prebivalci, ki jim bo cesta stekla v razdalji nekaj metrov od stanovanjskih oken in s svojim ropotom in izpušnimi plini temeljito ogrozila zdravje.
Komunisti so novinarjem natančno razložili svoja odklonilna stališča do izgradnje odcepa in na osnovi tehničnih podatkov utemeljih njegov izredno neugoden vpliv na že sicer onesnažen in ogrožan mestni predel Valmau-re. Oporekah so tudi koristnost tako dragega cestnega priključka za relativno omejen lokalni promet
V MILJAH
Parovel bo podprl sedanjo koalicijo
Tržaško gibanje (Movimento Trieste), ki ga vodi Paolo Parovel, bo na občinskih volitvah v Miljah podprlo Listo Frausin (KPI in neodvisni) in se zaradi tega ne bo predstavilo na teh volitvah. Do tega sklepa je Tržaško gibanje prišlo po ponedeljkovem sestanku s predstavniki Liste Frausin, na katerem so prišla do izraza mnoga enotna gledanja, zlasti na po dročju zaščite okolja in teritorija kot tudi skupnega boja za strpno sožitje in za pravice slovenske narodnostne skupnosti.
Pač pa se bodo v Miljah predstavili indipendentisti Giovannija Mar-chesičha, ki so na zadnjih volitvah na Tržaškem doživeli pravi polom in niso izvohli niti enega svojega zastopnika.
• V tržaški kinodvorani Ariston bodo od danes, 1. 3., predvajali film »Stran-ger than Paradise«. Delo bodo vrteli v okviru Festivala festivalov.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče, nono in tast
Ludvik Križmančič
(JEŽINOV)
Uro in datum pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: hčere Sandra, Lea, Marija in Vera z družinami ter drugo sorodstvo
Bazovica, Bani, Trst, 1. marca 1985
T	Dne 27. februarja nas je
I	zapustil naš dragi
Giovanni Battista Lauzana
(BAFFO)
podčastnik javne varnosti v pokoju.
Pogreb bo jutri, v soboto, 2. t.m., ob 13.30 v cerkvi v Zgoniku, nato pa bodo pokojnika prepeljali v Trice-simo.
Žalostno vest sporočajo žena Adele, hčerke, sinova, sestri in drugo sorodstvo.
Zgonik, 1. marca 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustil nas je
Daniele Ferluga
Pogreb bo jutri, 2. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Ana, sin Renato, hčeri Danila in Majda, zeta Sandro in Dino, nevesta Sonja, brat Peter, vnuki ter vsi sorodniki
Trst, 1. marca 1985 (Občinsko pogrebno podjetje)
1. 3. 1975	1. 3.1985
v Trebčah Prireditev KPI
di-e, N’1'bonskem Ljudskem domu bo ; 0k 20.30 proslava 40-letnice PrinH ^orrlLmIsta in partizanskega ko-Pri iunta ^orka Kralja, ki je padel fen, i(,starju. Zorko Kralj, po kate-^Prireir3' 'me trebenska sekcija KPI 2av?(rltelJ nocojšnje proslave) je bil Svoiih anrifašist, ki je moral zaradi rat; v f>0'*ričnih idej najprej emigri-Sedet; i^t?eriko in nato v Italiji pre-v tau več.let v fašističnih zaporih in lanovih. Skupno z Rikom Mala-■- le bil Kralj med organizatorji
tja ganskega partizanskega giba taljonjVpljej v zloglasnih posebnih ba-Jnjrii u 111 nab> P» zlomu fašizma v
N» rfN'-
li Zk aanašnji prireditvi bodo nastopi-zbo» na Slovan iz Padrič in domači
Nhalg r?®arec *n trebenska godba na
m
NPl Roberto Viezzi.
sta dLfVAktor Parma«. Govorila bo-^jPik KpĆin ^ezar Možina in deželni
D,
e2elni svet 0 tržaški stvarnosti
'kil ^ svet je posvetil popoldanski hssoj arajšnje seje obravnavi dveh Piesto li ki od blizu zanimajo naše N obf..i rva- ki jo je predložila LpT, riške nVIlavaIa možnost razširitve go-9», dr,,ros*;e c°na na tržaško pokraji-Msnjk ’/a resolucija KPI (prvi pod-sko °nel) pa je obravnavala trža-prejv. arn°st v luči gospodarskega ri p0 Ta mesta. Po obširni debati ri skurc-SeRu Predsednika Biasuttija wotj . Clna t veliko večino glasov 'ribo» glasovala le DP) obvezala P0thernkla Pripravi dokument o teh
bobnih ________^
0 izrekel svet.
^ tl
°ribor tržaške avtonomne i Pa z»? •? *n turistične ustanove riošni,. , P ®eii odobril proračun za ez°n0 .rito in program* za letošnjo fenova •°®ram bo tesno povezan* s 5tri in jhrim mednarodnega leta gla-
hato r“ yPrašanjih, o katerem se
V torek v silovitem trčenju pri Poreču
Ob deseti obletnici smrti nepozabnega moža in očeta
MUjčan žrtev prometne nesreče v Istri
V torek se je blizu Poreča pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 29-letni Claudio Millo, doma iz Milj. Millo se je po naročilu Ljudske univerze v Trstu z avtomobilom napotil v Di-njan, kamor je prenašal nekaj likovnih del za tamkajšnjo razstavo. V bližini Poreča je izza nekega ovinka nenadoma z veliko hitrostjo pripeljal
tovornjak »Tatra«, last zagrebškega podjetja Vijadukt: voznik ni bil kos gladkemu cestišču in težko vozilo je zaneslo na drugo stran ceste, naravnost proti Milin, ki se kovinskemu orjaku s svojim renaultom ni mogel izogniti. V silovitem trku je bil Millo na mestu mrtev.
Vlom v kiosk
Policija raziskuje okoliščine vloma v enem od prodajnih kioskov na Trgu Libertà, odkoder so neznani tatovi odnesli nad dvesto parov kavbojk v
Nov urnik maloobmejnih prehodov
Danes stopijo v veljavo novi urniki mejnih prehodov 2. kategorije na Tržaškem. O spremembi urnikov so se domenili na skupnem sestanku itahjanskih in jugoslovanskih obmejnih organov, da bi odprtje mejnih prehodov v Šempolaju, na Repentabru, na Socerbu, v Ospu, pri Plavjah, pri Korošcih in na Čamporah bolje prilagodili potrebam krajevnega maloobmejnega prometa, ter tako razbremenili mednarodne mejne prehode.
Mejni prehodi 2. kategorije bodo tako predvsem v poletnih mesecih odprti dalj časa (predvsem v večernih urah); najdalje bo od junija do septembra odprt prehod pri Plavjah (od 6. do 22. ure), ki je od vseh maloobmejnih prehodov zabeležil v lanskem letu največ prometa (približno 250 tisoč prehodov) .
Od danes bodo torej umiki maloobmejnih prehodov naslednji:
	Jan.	Feb.	Marec	Apr.	‘a i	Jun.	Jul.	Avg.	Sep.	Okt,	Nov.	Dec.
Šempolp.j	8-19	8-19	8-19	7-20	7-20 \ 7-20		7-20	7-20	7-20	8-19	8-19	8-19
Repentabor	7-19	7-19	7-19	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	7-19	7-19	7-19
Socerb	8-17	8-17	8-17	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	8-17	8-17	8-17
Osp	8-19	8-19	8-19	7-21	7-21	7-21	7-21	7-21	7-21	8-19	'8-19	8-19
Plavje	7-19	7-19	7-19	6-21	6-21	6-22	6-22	6-22	6-21	7-19	7-19	7-19
Korošci	8-19	8-19	8-19	7-20	7-20	7-21	7-21	7-21	7-20	8-19	8-19	8-19
Čampore	8-19	8-19	8 19	7-20	7-20	7-21	7-21	7-21	7-20	8-19	8-19	8-19
vrednosti 3 do 4 milijonov lir. Iz kioska štev. 20, katerega lastnik je Se-rigno Bella iz Ul. Valdirivo 22, so neznanci odnesli tudi en usnjen in dvajset suknenih jopičev.
HUDA NESREČA PRI SV. JAKOBU .
Do prometne nesreče, ki bi lahko imela usodne posledice, je prišlo včeraj opoldne blizu križišča med ulicama S. Giacomo in monte in Bramante. Sedemnajstletni Moreno Giuliani iz Ul. Ronchetto 71 je s svojim motornim kolesom Cagiva 125 trčil v 57-letnega Vitka Kocjančiča iz Ul. Costalunga 378, ki je v tistem trenutku neprevidno prečkal cesto. Kocjančič je izgubil ravnotežje in omahnil, a naravnost pod kolesa mestnega avtobusa štev. 15, ki je prav tedaj odpeljal z bližnje postaje.
Težka kolesa so Kocjančiču na več mestih strla kosti leve noge in leve roke, na kirurškem oddelku katinar-ske bolnišnice, kamor so ga nemudoma odpeljali, pa so ugotovili tudi poškodbo vranice. Kocjančič se bo moral zdraviti tri mesece, Giuliani pa je pri padcu z motornega kolesa zadobil le nekaj odrgnin in so ga iz bolnišnice po kratkem pregledu poslali domov.
Manifestacija zoper predlog KD in MSI o spolnem nasilju
Študentski politični kolektiv bo priredil danes zjutraj na Trgu Unità manifestacijo proti demokristjanske-mu in misovskemu zakonskemu predlogu o spolnem nasilju, ki ga je poslanska zbornica že odobrila.
Andreja Žagarja
se ga z žalostjo spominjajo
žena Marija, sin Mirjan z družino in vsi sorodniki
Bazovica, 1. marca 1985
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Anite Kral - Blokar
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Livio, hčerka Tatjana, sestra Sonja, tašča Zora in drugo sorodstvo.
Domjo, 1. marca 1985
Ob nenadni izgubi Bruna Zulianija izreka ŠD Sokol družini in sorodnikom iskreno sožaije.
Pred občnimi zbori tržaških sekcij SDGZ
Učinkoviti in plodni občni zbori sekcij so jamstvo za uspeh nove poslovne dobe
Drevišnji občni zbor obrtniške sekcije pri tržaškem pokrajinskem odboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja začenja vrsto vsakoletnih srečanj članov te naše strokovne organizacije: v ponedeljek se bedo na občnem zboru zbrali člani tržaške sekcije za trgovino na drobno, v torek bo' občni zbor gostinske sekcije, v sredo pa- sekcije za zunanjo trgovino. Na vseh teh srečanjih se bodo člani pripravljali tudi na osrednji občni zbor združenja, ki bo 24. marca v tržaškem Kulturnem domu.
Kaj pravzaprav pomenijo ti redni Iptni sestanki sekcijskega članstva in kakšen bi moral biti njihov temeljni pomen, je v pogovoru z nami razmišljal organizacijski tajnik združenja, dr. Odo Kalan. »Na občne zbora lahko gledamo na različne načine: to je lahko le rutinsko srečanje, na katerem poslušamo poročila odgovornih, ali pa gre za bistven trenutek v življenju neke organizacije,« je dejal Kalan in poudaril, da udeleženci občnega zbora lahko pomembno vplivajo na potek tega delovnega srečanja s svojimi posegi. Jasno je, da mora biti občni zbor, še posebno sekcijski, de-
lovnega značaja. Vsi člani imajo priliko izraziti svoje želje in predloge o tem, kaj naj bi jim organizacija, v katero so včlanjeni, nudila. »V januarju smo bili priča dobro obiskanim sestankom, na katerih so strokovnjaki združenja članom pojasnili najbolj pereče probleme trer nutka. Zakon Visentini, ki je danes realnost, bo vplival na prihodnje poslovanje večine članov SDGZ, vendar je to le del dejavnosti, ki nas ne sme zapeljati v prepričanje, da je davčna problematika ključni problem našega delovanja,« je opozoril dr. Kalan.
SDGZ je sindikalna organizacija, ki mora ščititi in zastopati koristi svojih članov, ne le v odnosu s krajevnimi, temveč tudi z vsedržavnimi oblastmi. Prav zato je nujno povezovanje s sorodnimi stanovskimi organizacijami večinskega naroda, ki pa ne sme biti le občasno, ob priliki shodov ali sestankov, ampak mora biti načrtovano, aktivno in trajno, saj bomo le s tako politiko lahko dosegli določene premike v . vsedržavni gospodarski politiki. »Na tej ravni bomo lahko reševali življenjska vprašanja samostojnih delavcev, od problema pokojnin do
zdravstvenega zavarovanja,« je nadaljeval dr. Kalan. »Če pa se ozremo na krajevne razmere, ki so nam bližje, se nam porajajo drugačni problemi: nekatere občine sestavljajo v zadnjem času nove urbanistične načrte, ki bodo usmerjali in vplivali na gospodarski razvoj ozemlja, zato morajo gospodarstveniki, ki živijo na teh območjih, prispevati svoja mnenja o načrtih. Drugo pomembno vprašanje zadeva izdajanje novih obrtnih dovoljenj: prebivalstvo v naši pokrajini upada, kljub temu pa ugotavljamo, da oblasti vsak mesec izdajajo kopico novih obrtnih dovoljenj, kar povzroča nižanje števila potencialnih kupcev ali porabnikov storitev. Ne smemo zanemarjati niti strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja članov, saj živimo v dobi specializacije, ko se je treba čim hitreje prilagoditi novim zahtevam tržišča.
»In končno trčimo še ob najširše vprašanje: skrbeti moramo za ustvarjanje novih delovnih mest za našo mladino. To jè zelo celovit problem, ki ga bomo lahko uspešno reševali le z združenimi močmi, ne da bi razprševali dragocene sile,« je poudaril dr. Kalan.
Tretja abonmajska premiera SSG
Petrolinijeva »Chicchignola« drevi na odru Kulturnega doma
Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu tretja abonmajska premiera Slovenskega stalnega gledališča. Gre za Petrolinijevo Chicchignola, ki jo prvič uprizarjajo v slovenščini. Delo je režiral Mario Uršič.
Z omenjeno predstavo je naše gledališče v tej sezoni že drugič seglo po italijanskem avtorju, saj je izven abonmaja uprizorilo Pirandellovi enodejanki »Človek s cvetom v ustih« in »Cece«. Ob tem ne gre pozabiti na velik uspeh, ki ga je SSG doživelo v Beogradu s Chiarovo Delitvijo. Tu ne
gre torej le za vlogo mostu, arnPf' za organsko poseganje v italijansk dramatiko, s katerim se ne morfj: pohvaliti niti vsa italijanska gledal1' šča...
Petrolinijeva komedija Chicchign0^ je komično delo, ki pa, kot vsaka dobra komedija, prinaša vrsto gret> kih zaznav o svetu in človeku. Zaba va torej, vendar ob zelo krvavih vp^a' šanjih.
Na sliki: režiser Mario Uršič (na sredi) z igralcema Silvijem Kobalo1” in Mirando Caharijo.
0 razpravi med odborniki zunanjetrgovinske sekcije SDGZ
V torek v Gregorčičevi dvorani
O knjigi Jezikovno razsodišče
Poročali smo že o sestanku odbora tržaške sekcije SDGZ za zunanjo trgovino, vendar nam prostor ni dopuščal podrobnejšega zapisa o razvejani razpravi, v kateri so odborniki obrav navali priprave na bližnji sekcijski občni zbor, na ljubljanski sejem Alpc-Adria in druga aktualna vprašanja.
Organizacijski tajnik Odo Kalan je udeležence sestanka seznanil z dosedanjimi pripravami za udeležbo združenja na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, za katerega se je doslej prijavilo 23 udeležencev, od tega nekaj proizvajalcev in razstavljalcev, nekaj zunanjetrgovinskih podjetij pa se bo sejma udeležilo brez razstavljanja. Organizacija skupinskega nastopa je kot rečeno v rokah združenja, priprave pa v redu potekajo in dajejo upati na nadaljnje podobne skupne nastope na drugih sejmih.
V razpravi o sekcijskem občnem zboru so odborniki pregledali doseda njo sestavo odbora in kandidature za nove člane, saj so se strinjali, da je treba odbor dopolniti z mlajšinu čia-ni. Vprašali so se tudi, kaj pričakujejo od novega odbora in ugotovili, da bo treba več skrbi posvetiti notranji informiranosti in tesnejšemu sodelovanju odbornikov pri delu SDGZ. Za prožnejši pretok informacij so razmišljali o morebitni izdaji biltena na vsakih nekaj mesecev, ali pa vsaj notranjih okrožnic, ki bi članom sekcije posredovale specifično zunanjetrgovinsko informacijo.
Odbor je potrdil predlog o datumu
NATEČAJ DRUŠTVA
SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
Značilni spomeniki naše preteklosti
Društvo Slovencev miljske občine razpisuje tudi letos literarni in slikarski natečaj za učence, ter dijake in študente iz omenjene občine, z naslovom »Značilni spomeniki preteklosti v naših krajih«.
Natečaj velja torej za vse slovenske šolarje in dijake miljske občine, ki naj v svojih spisih in zapisih opišejo, pa tudi narišejo, značilnosti svojega kraja, seveda v zvezi z njegovim nastankom in nadaljnjo zgodovino, ki bo pričala o trudu in delu naših ljudi v preteklosti.
Gre za opis starih poslopij s posebnimi arhitektonskimi oblikami, kot so oboki, stopnišča, ognjišča, krušne peči, hlevi, kleti, vodnjaki, studenci, obzidana dvorišča in vhodi vanje, pa čeprav so morda danes ti objekti zapuščeni, ali na pol razpadli.
Gre za pobudo, ki je imela v preteklih leti lep uspeh, saj so se osnovnošolski otroci, pa tudi dijaki nižje srednje šole kar v lepem številu udeležili natečaja in prispevali, tako 11 terame spise, kot tudi risbe, ki predstavljajo pomemben dodatek k odkrivanju, oziroma ohranjanju naše preteklosti.
Društvo Slovencev miljske občine zato upa, da bo tudi tokratni natečaj naletel na velik odmev.
občnega zbora sekcije, ki bo v sredo, 6. marca, ob 17.30 na sedežu SDGZ in ki mu bo sledilo delovno srečanje članov zunanjetrgovinske sekcije, na katero so povabljeni tudi člani gori-ške sekcije, z uglednimi gosti iz Ljubljane. To so dr. Franc Arhar, pomočnik guvernerja Narodne banke Slovenije, ki bo govoril o devizni proole-^ matiki v SFRJ in o gospodarskih odnosih s tujino; Aljoša Mrak, član odbora za obmejno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki bo govoril o novostih v obmejni blagovni izmenjavi po avtonomnih računih in dr. Boris Zidarič, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu. Z ozirom na delovni pomen občnega zbora in na zanimive teme, o katerih bodo govorili ljubljanski gostje, odbor zunanjetrgovinske sekcije izrecno priporoča čim popolnejšo udeležbo vseh svojih članov.
Danes skupščina uslužbencev TVM
Uslužbenci tovarne Velikih motorjev se bodo danes ob 8.30 zbrali na skupščini, na kateri bo govora predvsem o sklepu vodstva tovarne, ki ne namerava spoštovati obvez v zvezi z vpisovanjem v dopolnilno blagajno. Tovarniški svet poziva zato vse delavce, tudi tiste, ki so tačas vpisani v dopolnilno blagajno, naj se udele žijo skupščine.
in naši skrbi za slovenščino
Slovenski klub in tržaško Slavistično društvo sta v torek priredila dokaj odmeven večer, in sicer predstavitev knjige Jezikovno razsodišče, ki jo je izdalo ZTT.
Knjiga prinaša bilanco dela Jezikovnega razsodišča, njena vsebina je torej slovenski jezik, ta problematika pa nas očitno močno zanima, saj je bila Gregorčičeva dvorana v torek zasedena kot verjetno malokdaj.
Na večeru so sodelovali Matjaž Kmecl, Pavle Merku, Majda Kavčič in Marko Kravos, vse prisotne pa je pozdravila v imenu prirediteljev Ivanka Hergold.
Razpravo je uvedel Pavle Merku, ki je najprej ugotovil, da prvo branje knjige kaže na veliko zanimanje Slovencev za lastni jezik. Takoj nato, je poudaril Merku, pa nas praktična in vsakdanja izkušnja opozorita, da smo Slovenci v bistvu do slovenščine dokaj nemarni.
Glede samega Jezikovnega razsodišča se je Merku vprašal, če je Dito potrebno zato, ker pač same kulturne inštitucije niso zadostovale za ohranjevanje in razvoj pravilne slovenščine in je bilo zato potrebno najti neko politično garancijo.
Glede knjige in dela samega razsodišča je govornik dejal, da je bilo dobro in strokovno opravljeno, vprašal pa je, zakaj razsodišče ni upoštevalo Slovencev izven meja matične domovine in zakaj je izpustilo imenoslovje.
V svojem posegu je na vpršanja in opombe odgovoril Matjaž Kmecl, ki je bil ob nastanku predsednik razsodišča. Poudaril je, da je bila to napol politična ustanova, ki je bila ustanovljena v zavesti, da je vprašanje jezika moralno vprašanje, saj pomeni skrb za jezik bistveni element narodne zavesti, hkrati pa se brez skrbi za jezik samoupravna družba ne more razvijati. Kmecl je poudaril določen nemarni odnos do slovenščine, pri tem pa je opozoril, da birokratizacija jezika, pretirano drsenje v analitični jezik, ko postane na primer pre-
prosti ravnatelj vodilni poslovodni organ, zavrtost Posa meznih žargonov (na primer politični žargon) ne pom11 gajo medsebojnemu razumevanju, ampak delujejo jevalno. Delavec na primer težko razume, kaj se o Jllf. govih problemih govori, to nerazumevanje pa sevea ne krepi njegove samoupravljavske vloge in zavest ■
Ob tem se je Jezikovno razsodišče soočalo z dverjta bistvenima vprašanjema. V prvi krog sodijo števu1) mednarodni izrazi, ki jih danes uporabljajo v razlici strokah, v drugi pa neupravičeni vplivi srbohrvaškeS. jezika. Kmecl je tu poudaril, da so v Jugoslaviji v jeziki po ustavi enakopravni in da je potrebno to čelo uveljavljati v praksi.
Glede zamejstva je Kmecl potrdil, da so bile verje^ no storjene napake, či ni prišlo do sodelovanja z f02 sodiščem, dodal pa je, da tudi z naše strani v bistv razsodišče ni prejemalo vprašanj.
Glede strokovnosti je govornik poglasil, da razsol šče ni nikoli podalo neke izjave, dokler ni temeljito učilo zastavljenega vprašanja.
V imenu izdajatelja knj’ge Jezikovno razsodišče Marko Kravos poudaril, da je knjiga takoj ob *zl naletela na veliko zanimanje javnosti.
Majda Kavčič je spregovorila o tukajšnjih devanjih za jezik in omenila ustanove in organe, ** zadnjih časih skrbijo za slovenščino. Gre seveda, ^ začetek dela. Ob tem pa je poudarila, da bi morali ti strokovnjaki iz Slovenije večji posluh za naš Prof ^ Pri sestavljanju slovarja in pravopisa bi morali . primer sestavljalci temeljiteje pregledati, kateri 7zr0t in besede se pri nas uveljavljajo.
Nekatera vprašanja in problemi so se izluščili tu pozneje med razpravo.
Prihodnjo nedeljo, 10. marca
Pobuda šeni jakobskega rajonskega sveta
V Miljah referendum o centrali na premog
Prihodnjo nedeljo, 10. marca, bo v miljski občini referendum o namestitvi premogovne termoelektrarne v dolini Oreha, na katerem se bodo občani izrekli, če so za ali proti gradnji tega velikega objekta. Pravico do sodelovanja na referendumu imajo vsi volilni upravičenci (teh je 11.437), ki so v teh dneh že prejeli na dom glasovnice in tudi obširno dokumentacijo občinske uprave, v kateri so objektivno razčlenjena stališča tistih, ki so za gradnjo centrale in tistih, ki se temu upirajo.
Občinska uprava s svoje strani nasprotuje centrali, podobno kot skoraj vse političnče sile, ki so zastopane v tamkajšnjem občinskem svetu. Občina nasprotuje gradnji centrale, ki bi stala med Ospom in med čistilnico Aquila, iz ekološkega in iz čisto gospodarskega vidika. Iz ekološkega vidika, pravijo občinski upravitelji, bi centrala pomenila nadaljnji hud udarec za zaščito okolja z velikimi posledicami za zdravje tamkajšnjih prebivalcev, kot potrjujejo tudi uradne statistike, ki dokazujejo visok porast pljučnih rakastih obolenj povsod tam, kjer je ENEL v zadnjih letih name-
stila centrale na premog. Centrala pa bi bila v nasprotju tudi s smernicami ekonomskega razvoja tega področja, trdi občina, ki stremi po ustanovitvi industrijskih con v Ospu in v sami dolini Oreha.
O miljski premogovni centrali se govori že precej let, formalno pa vsaj dve leti, ko je deželna uprava dokončno zavrnila načrt ENEL za gradnjo take centrale na področju Aussa-Corno v južni Furlaniji. Dežela je ta načrt zavrnila, ker bi centrala negativno vplivala na turistični razvoj bližnjega Lignana. Miljska centrala bi stala ENEL več kot 1500 milijard lir in bi med gradnjo zaposlila 930 uslužbencev, ki bi se potem zmanjšali za več kot polovico.
• Radikalna stranka bo priredila jutri javno srečanje na temo: »Zakaj nasprotovati vojaški službi iz moralnih vzrokov?« Srečanje bo v hotelu Savoia Excelsior (Nabrežje Mandrac-chio 4) ob 17. uri. Udeležila se ga bosta član zveznega odbora radikalne stranke Aligi Taschera in posl. Gianluigi Melega.
Kakšna prihodnost za bivši ENAOLl?
Šentjakobski rajonski svet je sklenil narediti konec sramotnemu Pu^;ii šenju, ki se v nočeh brez javne razsvetljave vrši v nenaseljenem posDP j bivšega zavoda ENAOLI v Ul. Campanelle 266. Tik ob njem stoji tehn7 zavod »Galvani« in prišleku sprva ni jasno, nad čem se krajani pritožul^j Dovolj pa je le zaviti mimo kapelice in razdejanje se nam pokaže v v svoji mrki veličini, že sam pogled na štirinadstropno stavbo z redki®7 ^ žečimi šipami ne obeta nič dobrega, notranjost zapuščenega zavoda Pa ,i>
taka, da bogpomagaj: polomljeno pohištvo, odpadajoč omet, potrgane - gV,, «Moge, popisane stene, povsod pa žvenketajoča preproga steklenih dr0jCra-Zgodba o tej javni sramoti sega v 1. 1979, ko je zakon dokončno <x*Pj|)
vil nepotrebne javne ustanove, med njimi tudi zavod za oskrbo sirofflaS jj otrok ENAOLI. Tržaška občinska uprava je stavbo dala na razpolago -, Galvani in slednja je prevzela le nekaj prostorov, vse drugo pa je biloP^ puščeno na milost in nemilost tolpam vandalov, ki so urejene zavod prostore v nekaj letih povsem opustošili.
Stavbo so si včeraj ogledali predstavniki krajevnega rajonskega S -, in občinskih svetovalskih skupin KPI, PSI, KD in LpT in soglašali, “d. 0 potrebna temeljite prenove, še pred tem pa bo treba stvarno razmisk njeni namenskosti.	. je
Krajani so udarili plat zvona. Sedaj je na vrsti občinska uprava, ki doslej križem rok čakala na razplet dogodkov.
Zadruga Leonardo na voljo turistot11
O tem, kako krajevno turistično ponudbo čim bolj približati priložnost11^ obiskovalcem našega mesta, je bilo prelitega že veliko črnila. Da bi v'eyti pomanjkljivi ponudbi vzpostavili nekaj reda, se je zbrala skupina dvajSteii! akademikov in sklenila zapolniti zevajoč^ vrzeli. Zadruga Leonardo — s.. ar-
■......... ' '	' ‘	‘	časnik _
imenom se je predstavila na predvčerajšnji tiskovni konferenci v skem krožku — se bo zavzemala za popolnejšo turistično informacijo S°sljCj. iz tujine in to s pomočjo vodenih poučnih sprehodov po mestu in °k0 jji Zamudnikom jn drugim bežnim gostom bodo na razpolago diapozitiv1.,, filmski posnetki krajevnih značilnosti, ki jih premore tržaška pokraj
Tudi dva Slovenca na levičarski listi
Sinoči odprli razstavo
Levičarji in kd za zmago
Na VOLITVAH NA UNIVERZI
V sredo, 6., in v četrtek, 7. marca, 7^0 na tržaški univerzi volitve za »knovittiv raznih upravnih organov Vseučilišča in nekaterih ustanov, ki 0 tesno povezane z njegovim delo-anjem. Pravico do glastvanja ima Phbližno 14 tisoč študentov, volišča «kupno jih bo devet) pa bodo odprta sredo, 6. 3., med 9. in 20. uro ter ^ četrtek med 9. in 14. uro, nakar e bo takoj začelo štetje glasov.
Na volitvah so se letos predstavile 1 liste in sicer »Levičarska lista«, Sodelovanje kristjanov za svobodno pluralistično univerzo« ter »Nova oiverza«. Prva Usta združuje komuniste, napredne katoličane in vse 'ste, ki se borijo za napredno in bolj Uprto univerzo s pohtičnim progra-■uorn, v katerem je na vidnem mestu Udi potreba po enakopravnem sožitju ^ ^ Italijani in Slovenci. Na tej Usti undidirata tudi slovenska študenta utja Palčič (za upravni svet univer-ie'.ln Boris Peric (za upravni odbor jutJižnice). Lista »za svobodno in plu-® 'slično univerzo« je sad sporazuma gibanjem »Comunione e Ubera-. °ne« in mladinsko organizacijo KD, sla se na volitvah pred dvema leto-u Predstavili samostojno. Tretja liti? Pa združuje člane in simpatizerje cj 1 - PRI - PLI, medtem ko so so-U'demokrati v zadnjem trenutku od-VedaU sodelovanju. Letos pa se ne
predstavljajo fašisti, ki jim ni uspelo zbrati dovolj podpisov za predložitev samostojne liste.
Na zadnjih volitvah je premočno zmagala levičarska Usta, ki je zbrala približno 48 odst. glasov. »Comunione e liberazione« (integraUstično gibanje, ki nastopa pod politično siglo »Cattolici popolari«) je zbralo 23 odst. preferenc, demokristjani 13. odst. in takoimenovani laiko - socialisti pa približno 13 odst. glasov. »Volilna kampanja« na univerzi se je že začela in vse tri Uste poleg političnih programov postavljajo v ospredje tudi poziv študentom, naj v sredo in v četrtek zanesljivo glasujejo. Na zadnjih volitvah je namreč glasovalo le nekaj nad 10 odst. vpisanih študentov in to z razliko od drugih itaUjanskih uni-vefrz, kjer je bilo zanimanje za volitve dosti večje kot tukaj v Trstu. Pred kratkim so bile volitve na višjih šolah, na katerih je bUo razmerje sil med levičarji in »Comunione e Ubef-razione« skoraj izenačeno, kljub temu, da je levica v primerjavi s prejšnjimi voUtvami zabeležila velik napredek.
• V tržaški občinski galeriji bodo v marcu sledeče razstave. Od 7. do 14. marca bo razstavljala Anna Anzelotti De Dolcetti, od 15. do 22. GabrieUa Benci Bastianutto in od 23. do 31. marca Graziella Petracco.
Riko Debenjak v TK Galeriji
Trideset in več let je minilo, odkar smo se v Trstu prvič srečali z Rikom Debenjakom ali bolje z njegovimi deli. Bilo je to leta 1953, ko je s Karlom Putrihom razstavljal v galeriji Scorpione. Pozneje je Debenjak sodeloval še v reprezentativni razstavi slovenske grafike v palači Costami ter v eni izmed razstav v GTK. In prav tu v tej galeriji so sinoči odprli nekoliko obširnejšo retrospektivno razstavo tega vrhunskega slovenskega likovnega mojstra, enega izmed očetov slovite slovenske grafične šole.
Do srede marca bomo tako imeli priložnost spoznavati se z Debenjakom in njegovimi stvaritvami in to preko del, ki spadajo v bogato mojstrovo ustvarjalno dobo od prvih povojnih let, ko se je mojster še izražal in uveljavljal v figurativni likovni govorici, pa do njegovih vrhunskih del v čisti abstrakciji, namreč od njegovih »Kraševk« (z jerbasom na glavi) in istrskih >x>sličkov« pa do serije »magičnih dimenzij« izpred obilnega desetletja, ko je njegova ustvarjalna vnema začela pojenjevati.
Razstavo je sinoči odprl vodja galerije Franco Vecchiet, o mojstru Riku Debenjaku pa je nekoliko obširneje spregovorila Tatjana Pregl. (Fre)
Cccovini ponovil laž, da smo Slovenci »najbolj zaščitena manjšina v Evropi«
p V tržaškem občinskem svetu se bo drevi nadaljevala «'•ačnnska razprava, ki se bo predvidoma zaključila v *an- mai'ca> s sklepnim glasovanjem. O velikem ne-ft^njn za to debato priča dejstvo, da je moral župan ghetti v torek zvečer prekiniti zasedanje, ker v sejni Se.°raili ni bilo legalnega števila svetovalcev (vsaj tride-ttaiii - zahteva zakon). Po Cecovinijevem posegu se je Oc'! i ^ velika večina melonarjev kar pobrala iz dvora-*ahi r R" tožilo proteste opozicije, ki je s Parovelom ka |Va*a preverjanje števila prisotnih svetovalcev. Iz-,ov'. se 'e' da P*1 ie bilo v dvorani dosti manj kot po-lca, kar je prisililo župana, da je prekinil sejo.
9? Pfedse<lnik LpT je dejansko ponovil to, kar je rekel * sobotni melonarski skupščini v Avditoriju in spet pod-šin ’ smo Slovenci v Italiji »najbolj zaščitena manj-^ a v Evropi«. Izrekel se je proti globalnemu zaščitne-Sa zakonu in dejal, da bi morala vlada in parlament v o sestaviti tak zakonski osnutek, ki bi bil »seštevek le t ikonskih odlogov in norm v korist Slovencev, ki jih Ml re 'a "sekakor predhodno prešteti«. Zelo značilen je krik*^0 poseS kolovodje MSI Giacomellija, ki je z ne-Ms/'t'm zadovoljstvom izjavil »da so si stališča LpT in Mdr ^ede manjšinskega vprašanja zelo blizu in da se i^,, Nil vendarle počasi počasi zaveda pomena, ki ga skupni boj za italijanstvo Trsta«.
KPI o neustreznosti dograditve avtocestnega odcepa pri Vaimauri
Tržaški komunisti so v teh dneh sklicaU tiskovno konferenco, da b.i preko sredstev obveščanja ponovno opozorili javnost na problem avtocestnega odcepa pri Vai-mauri, ki je že lep čas predmet hudih nasprotovanj prizadetega prebivalstva.
Povod za tiskovno konferenco so bila sicer rezervirana poročila nadzorništva za dela pri izgradnji avtoceste in tržaško Krajevne zdravstvene enote o vplivu avtocestnega odcepa v izgradnji na okolje, tako z vidika akustičnega kot atmosferskega onesnaževanja. Prav zato, da bi ugotovili vse morebitne neugodne učinke izgradnje odcepa na okolje, je namreč občinska uprava že lani delno ustavila gradbena dela, da bi medtem opravili analizo celovite problematike, ki jo je sprožilo to drago javno delo. Vseskozi se proti njemu seveda najbolj krčevito borijo prizadeti prebivalci, ki jim bo cesta stekla v razdalji nekaj metrov od stanovanjskih oken in s svojim ropotom in izpušnimi plini temeljito ogrozila zdravje.
Komunisti so novinarjem natančno razložili svoja odklonilna stališča do izgradnje odcepa in na osnovi tehničnih podatkov utemeljih njegov izredno neugoden vpliv na že sicer onesnažen in ogrožen mestni predel Valmau-re. Oporekali so tudi koristnost tako dragega cestnega priključka za relativno omejen lokalni promet
V MILJAH
Parovel bo podprl sedanjo koalicijo
Tržaško gibanje (Movimento Trieste), ki ga vodi Paolo Parovel, bo na občinskih volitvah v Miljah podprlo Listo Frausin (KPI in neodvisni) in se zaradi tega ne bo predstavilo na teh volitvah. Do tega sklepa je Tržaško gibanje prišlo Po ponedeljkovem sestanku s predstavniki Liste Frausin, na katerem so prišla do izraza mnoga enotna gledanja, zlasti na področju zaščite okolja in teritorija kot tudi skupnega boja za strpno sožitje in za pravice slovenske narodnostne skupnosti.
Pač pa se bodo v Miljah predstavili indipendentisti Giovannija Mar-chesicha, ki so na zadnjih volitvah na Tržaškem doživeh pravi polom in niso izvolili niti enega svojega zastopnika.
• V tržaški kinodvorani Ariston bodo od danes, 1. 3., predvajali film »Stran-ger than Paradise«. Delo bodo vrteli v okviru Festivala festivalov.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče, nono in tast
Ludvik Križmančič
(JEŽINOV)
Uro in datum pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: hčere Sandra, Lea, Marija in Vera z družinami ter drugo sorodstvo
Bazovica, Bani, Trst, 1. marca 1985
T	Dne 27. februarja nas je
I	zapustil naš dragi
Giovanni Battista Lauzana
(BAFFO)
podčastnik javne varnosti v pokoju.
Pogreb bo jutri, v soboto, 2. t.m., ob 13.30 v cerkvi v Zgoniku, nato pa bodo pokojnika prepeljali v Trice-simo.
žalostno vest sporočajo žena Adele, hčerke, sinova, sestri in drugo sorodstvo.
Zgonik, 1. marca 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustil nas je
Daniele Ferluga
Pogreb bo jutri, 2. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Ana, sin Renato, hčeri Danila in Majda, zeta Sandro in Dino, nevesta Sonja, brat Peter, vnuki ter vsi sorodniki
Trst, 1. marca 1985 (Občinsko pogrebno podjetje)
1. 3. 1975	1. 3. 1985
J’uvi v Trebčah Prireditev KPI
dve, k’1 ženskem Ljudskem domu bo srtvtL o0*3	proslava 40-letnice
rtia ' komunista in partizanskega ko-Pfi ,?n'a Zorka Kralja, ki je padel Mostarju. Zorko Kralj, po kate-(prjj.te*.3' ime trebenska sekcija KPI nocojšnje proslave) je bil Svoij,1 antifašist, ki je moral zaradi rat; v ^"^ričnih idej najprej emigri-tedpf 'ar?er''ko in nato v Italiji pre-v tah	v fašističnih zaporih in
Mnorn?-^'h. Skupno z Rikom Mala-Jugo-i Je Mil Kralj med organizatorji bja n °yanskega partizanskega giba-'aljonji®?6! v zloglasnih posebnih ba-JiiŽnj j1, *n nato po zlomu fašizma v Na a N?-
H 2b '■tenašnji prireditvi bodo nastopi-2M)r pa. Slovan iz Padrič in domači Ehan '""norec in trebenska godba na sta . ktor Parma«. Govorila bo-k'-Mik Itd ^ ^ezar Možina in deželni KPI Roberto Viezzi.
eželni svet k^žaški stvarnosti
del y^n' svet je posvetil popoldanski tesollIC®rai®pje seJe obravnavi dveh Mesto 'i ki od blizu zanimajo naše k obra, rva’ ki jo je predložila LpT, 'iške nVllavala možnost razširitve go-"o, (ji’roste cone? na tržaško pokraji-Msnik ri?a resolucija KPI (prvi pod-sko ,4,J onel' pa je obravnavala trža-
stvai
^Poroda
riiost v luči gospodarskega
M po n'osta. Po obširni debati 'e skuiPPresu predsednika Biasuttija 'Proti ;:lna ^ veliko večino glasov °dbor h Psovala le DP) obvezala Porne" ,o? Pripravi dokument o teh o° nato ■ "Prešanjih, o katerem se
svet.
!6lovìšč^y,?* odbor tržaške avtonomne i ^ zari .? I" turistične ustanove riofinje i’-1' ?eji odobril proračun za o Olio. tiL0 in programi za letošnjo "tezo ' Program bo tesno povezan: s "e n mt mednarodnega leta gla-
V torek v silovitem trčenju pri Poreču
Ob deseti obletnici smrti nepozabnega moža in očeta
Miljčan žrtev prometne nesreče v Istri
V torek se je blizu Poreča pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 29-letni Claudio Millo, doma iz Milj. Millo se je po naročilu Ljudske univerze v Trstu z avtomobilom napotil v Di-njan, kamor je prenašal nekaj likovnih del za tamkajšnjo razstavo. V bližini Poreča je izza nekega ovinka nenadoma z veliko hitrostjo pripeljal
tovornjak »Tatra«, last zagrebškega podjetja Vijadukt: voznik ni bil kos gladkemu cestišču in težko vozilo je zaneslo na drugo stran ceste, naravnost proti Millu, ki se kovinskemu orjaku s svojim renaultom ni mogel izogniti. V silovitem trku je bil Millo na mestu mrtev.
Vlom v kiosk
Policija raziskuje okoliščine vloma v enem od prodajnih kioskov na Trgu Libertà, odkoder so neznani tatovi odnesli nad dvesto parov kavbojk v
Nov urnik maloobmejnih prehodov
Danes stopijo v veljavo novi urniki mejnih prehodov 2. kategorije na Tržaškem. O spremembi urnikov so se domenili na skupnem sestanku italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov, da bi odprtje mejnih prehodov v šempodaju, na Repentabru, na Socerbu, v Ospu, pri Plavjah, pri Korošcih in na čamporah bolje prilagodili potrebam krajevnega maloobmejnega prometa, ter tako razbremenili mednarodne mejne prehode.
Mejni prehodi 2, kategorije bodo tako predvsem v poletnih mesecih odprti dalj časa (predvsem v večernih urah) ; najdalje bo cd junija do septembra odprt prehod pri Plavjah (od 6. do 22. ure), ki je od vseh maloobmejnih prehodov zabeležil v lanskem letu največ prometa (približno 250 tisoč prfr hodov).
Od danes bodo torej umiki maloobmejnih prehodov naslednji:
	Jan.	Feb.	S s	Apr.	I	Jun.	Jul.	Avg.	Sep.	Okt,	Nov.	Dec.
Šempolaj	8-19	8-19	8-19	7-20	7-20 \ 7-20		7-20	7-20	7-20	8-19	8-19	8-19
Repentabor	7-19	7-19	7-19	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	7-19	7-19	7-19
Socerb	8-17	8-17	8-17	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	7-20	8-17	8-17	8-17
Osp	8-19	8-19	8-19	7-21	7-21	7-21	7-21	7-21	7-21	8-19	•8-19	8-19
Plavje	7-19	7-19	7-19	6-21	6-21	6-22	6-22	6-22	6-21	7-19	7-19	7-19
Korošci	8-19	8-19	8-19	7-20	7-20	7-21	7-21	7-21	7-20	8-19	8-19	8-19
Čampore	8-19	8-19	8-19	7-20	7-20	7-21	7-21	7-21	7-20	8-19	8-19	8-19
vrednosti 3 do 4 milijonov lir. Iz kioska štev. 20, katerega lastnik je Scrigno Bella iz Ul. Valdirivo 22, so neznanci odnesli tudi en usnjen in dvajset suknenih jopičev.
HUDA NESREČA PRI SV. JAKOBU .
Do prometne nesreče, ki bi lahko imela usodne posledice, je prišlo včeraj opoldne blizu križišča med ulicama S. Giacomo in monte in Bramante. Sedemnajstletni Moreno Giuliani iz Ul. Ronchetto 71 je s svojim motornim kolesom Cagiva 125 trčil v 57-letnega Vitka Kocjančiča iz Ul. Costalunga 378, ki je v tistem trenutku neprevidno prečkal cesto. Kocjančič je izgubil ravnotežje in omahnil, a naravnost pod kolesa mestnega avtobusa štev. 15, ki je prav tedaj odpeljal z bližnje postaje.
Težka kolesa so Kocjančiču na več mestih strla kosti leve noge in leve roke, na kirurškem oddelku katinar-ske bolnišnice, kamor so ga nemudoma odpeljali, pa so ugotovili tudi poškodbo vranice. Kocjančič se bo moral zdraviti tri mesece, Giuliani pa je pri padcu z motornega kolesa zadobil le nekaj odrgnin in so ga iz bolnišnice po kratkem pregledu poslali domov.
Manifestacija zoper predlog KD in MSI o spolnem nasilju
Študentski politični kolektiv bo priredil danes zjutraj na Trgu Unità manifestacijo proti demokristjanske-mu in misovskemu zakonskemu predlogu o spolnem nasilju, ki ga je poslanska zbornica že odobrila.
Andreja Žagarja
se ga z žalostjo spominjajo
žena Marija, sin Mirjan z družino in vsi sorodniki
Bazovica, 1. marca 1985
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Anite Kral - Blokar
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Livio, hčerka Tatjana, sestra Sonja, tašča Zora in drugo sorodstvo,
Damjo, 1. marca 1985
Ob nenadni izgubi Bruna Zulianija izreka ŠD Sokol družini in sorodnikom iskreno sožalje.
SLOVENSKO 5 STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
ETTORE PETROLINI
CHIC CHIGNOLA
komedija v treh dejanjih	Prvič v slovenščini!
Režija:	MARIO URŠIČ
PREMIERA
DANES, 1. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski).
PONOVITVE
JUTRI, 2. marca, ob 14.00 — IZVEN ABONMAJA
ob 20.30 — ABONMA 'RED B (prva sobota po premieri)
v nedeljo, 3. marca, ob 16.00 — ABONMA RED C (prva nedelja po
premieri)
gledališča
kino
VERDI
Operna sezona 1984/85
Danes, 1. marca, ob 20. uri (red H) deveta predstava Donizettijeve opere »Lucia di Lammermoor«. Dirigent Oleg Caetani. režiser Carlo Maetrini.
V nedeljo, 3. marca, ob 16. uri izve-nabonmajska predstava.
AVDITORIJ
Od srede, 6. marca, dalje nov ciklus baletnih predstav za šole. Začetek ob 11. uri. Vstopnice (500 lire) so na razpolago šolam pri blagajni gledališča vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, rezen ob ponedeljkih.
ROSSETTI
Danes, 1. marca — red prost — Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »ATTRAVERSO I VILLAGGI« Petra Handkeja. Režija: Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 8.
AVDITORIJ
Danes, L, in jutri, 2. marca, simpozij o Petru Handkeju in sodobnem gledališču v nemško govorečih deželah.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, L marca, ob 19.30:	Simfo-
nični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Uroš Lajovic.
Mala dvorana
Jutri, 2. marca, ob 10. uri: Jan Gra-bowski »Volk in kozlički«.
Okrogla dvorana
Danes, 1. marca, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
Ariston 17.00 — 22.00 »Stranger than Paradise«.
Eden 15.30 — 22.15. »La chiave del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Lui è peggio di me«. A. Celentano, R. Pozzetto.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappafantasmi«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Flamingo kid«. Za vsakogar.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Agenzia omicidi«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Odore di femmina«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Phenomena«. Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »La rivincita dei Nerds«.
Aurora 17.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Non ci resta che piangere«. M. Troisi, R. Benigni.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Giochi d’amore sulla neve«.
Lumiere 16.30 — 22.00 »II grande freddo«.
Radio 15.30 — 21.30 »Seducenti e porcellone«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Alien«.
prispevajte
ZA DIJAŠKO MATICO
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec vabi vse, ki jih petje veseli, da se zglasijo na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27 (bivše Campanelle) ob torkih, četrtkih in sobotah od 20. do 21. ure. V najkrajšem času bomo ustanovili mešani pevski zbor.
SKD L Gruden in ŠD Sokoi vabita člane in prijatelje na društveni družabni večer z včlanjevanjem, ki bo jutri, 2. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih.
SKD Prosek - Kontovel prireja v sodelovanju s krajevno osnovno šolo in s srednjo šolo F. Levstik jutri, 2. marca, ob 19.30 v prostorih srednje šole na Proseku Prešernovo proslavo. Sodelujejo učenci in dijaki obeh šol in ženski zbor Prosek - Kontovel.
KD Vesna in SKD L Gruden prirejata v nedeljo, 3. marca, ob 17.30 v Grudnovi dvorani v Nabrežini gostovanje gledališke skupine ZKO iz Izole, .ki bo uprizorila veseloigro P. Marvuksa »Iskreni prijatelj«. Vabljeni.
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Do 3. marca je odprta razstava domačega naivca Klavdija Clarija ob delavnikih od 16. do 19. ure; ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Foto Trst 80 sporoča, da je v Gregorčičevi dvorani na ogled fotografska razstava Janka Kovačiča na temo: Naši kraji in ljudje. Urnik: ob uradnih in večernih urah.
koncerti
GLASBENA MATICA V TRSTU
V	petek, 8. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu godalni kvartet PROKOFJEV (Sovjetska zveza). Solist: Na-talja Stiopina - flavta. Spored: Bocche-rini, Prokofjev, Dvorak. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice dopoldne.
VERDI
V	nedeljo, 3. marca, ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi nedeljski koncert pod vodstvom Severina Zanne-rinija.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izboraževanje J. Stefan obvešča, da je odhod na didaktično ekskurzijo v Dobrovo jutri, 2. marca, ob 8.30 izpred Hotela Obelisk na Opčinah.
darovi in prispevki
Srednja dvorana
Jutri, 2. marca, ob 20. uri proslava ob 50-letnici Planice.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 1. marca: M. Frayn »Hrup za odrom«, skupna uprizoritev s Kulturnim domom španski borci v Ljubljani. Gostovanje na Ravnah na Koroškem ob 16. in 20. uri.
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
in
DRUŠTVO
ARHITEKTOV
SLOVENIJE
vljudno vabita na otvoritev razstave METE HOČEVAR
SCENA
danes, 1. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu v Trstu
Priprave na spominsko potovanje v Buchenwald
Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacistična taborišča, organizira od 10. do 17. aprila osemdnevni avtobusni spominski izlet v taborišče Buchenwald ob 40. obletnici osvoboditve.
Vpisovanje za izlet je že v teku ter se je do sedaj vpisalo kar 100 bivših deportirancev in njihovih družinskih članov. Na razpolago je še pet mest v avtobusih. Zainteresirani se lahko vpišejo še do 8. marca, ko bo vpisovanje zaključeno.
13. aprila bo v Buchenwaldu osrednja spominska svečanost, kjer bo tudi glavno srečanje z bivšimi taboriščniki iz drugih krajev in Jugoslavije, kot tudi ogled spominskega muzeja.
Spominsko potovanje se bo torej začelo v sredo, 10. aprila, z odho dom iz Trsta, s postankom v Miinch-nu, ogledom Niimberga, z obiskom taborišča Dachau, z obiskom Gera, kjer bo tudi srečanje z bivšimi jugoslovanskimi deportiranci, nato z obiskom nekdanjega taborišča Dora, z ogledom mest Erfurt, Weimar in Eisenach, Dresdno in končno še z ogledom Prage. Tu se bo začelo potovanje proti domu skozi Dunaj, kjer si bodo izletniki ogledali mesto, skozi Linz, Salzburg, Beljak, Trbiž in Videm do Trsta, kamor bodo izletniki prispeli 17. aprila v večernih urah.
Ob 9. obletnici smrti Ivana Gustinčiča in ob 4. obletnici smrti Lucijana Gustinčiča darujejo Alex, Jolanda in Ivanka 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, 20.000 lir za spomenik padlim iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane,
20.000	lir za Zvezo vojnih invalidov in
20.000	lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Ob obletnici smrti mame Marije in v
spomin umrlih družinskih članov darujeta Anica in Milan Udovič 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
V	spomin na bratranca Tilčeta Košuto darujeta Slavica in Rudi 15.000 lir za Godbo Vesna.
Namesto cvetja na grob Amalije Knez darujeta družina Kovačič in Marija Colja 50.000 lir za vzdržsvanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
Ob plačilu članarine so darovali Verena Sedmak 1.060 lir, Alojz Rogelja
7.000	lir, Rafael Grgič 7.000 lir ter Marija in Ivanka Sosič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Stojana Viđali ja daruje podjetje Resim 50.000 lir za KD Slavec in 50.000 lir za mešani pevski zbor Slavec.
Namesto cvetja na grob Štefana Veljaka daruje družina Kemperle 10.000 lif za SKD Barkovlje.
V	spomin na Josipa Regenta darujeta Marina in Egon 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Antona Gombača darujejo družine Zudek 20.000 lir, Kobal
20.000	lir, čok 20.000 lir in Gregori 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lo-njerju.
Namesto cvetja na grob Štefana Veljaka darujejo Ida, Marija in Roža Rakar 30.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	počastitev spomina Erikinega noneta Stanislava Košute poklanjata Martina in Alenka 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega Zdravka Pre-garca ob 15. obletnici smrti darujejo Pregarčevi 20.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Josipa Reg-genteja darujeta Silva in Zoro Starec
20.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Štefana Veljaka daruje družina Jankovič 20.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na Jožefa Gona darujeta družini Peric (Praprot) in Stanko Mislej
40.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	isti namen daruje Danica Škrk (Šempolaj) 10.000 Ur.
Ob 12. obletnici smrti moža daruje žena 10.000 lir za Godbeno društvo Na7 brežina.
V	spomin na Nadala Pacchionija daruje Hadrijan Cotič z družino 10.000 Ur za spomenik padUm v NOB v Križu.
V	spomin na Oliviera Candottija daruje Miloš Kovač 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Tiberija Rukino darujeta Silva in Elena 20.000 lir v isti namen.
V	spomin na Nadala Pacchionija darujejo Stanko, Živko in Zdravko Lupine
75.000	Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Lučanota Gustinčiča daruje družina Bizjak 10.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
Ob 3. obletnici smrti Hermana Fonde daruje žena Ivanka 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Ob 8. obletnici smrti sina Edija darujejo starši 20.000 Ur za šolo F. Bevk -Opčine in 20.000 Ur za šolo S. Kosovel - Opčine.
V	spomin na Francko Piščanc darujeta Renato in Marčela 10.000 Ur za Veselo pomlad.
V	spomin na Francko Piščanc darujeta Alma in Pina 10.000 Ur za sklad M. Čuk in 10.000 lir za spomenik pa-dUm v NOB na Opčinah.
Guštin Dobrila daruje 30.000 Ur za SKD Slavec.
TRŽAŠKA POKRAJINA Letna nagrada »Julius Kugy«
TRŽAŠKA POKRAJINA
razpisuje natečaj za leto 1985 za dodelitev nagrad na temo:
»Problemi okolja in razpoložljivost energetskih virov: kakšno mesto ima lahko premog v prihodnosti Trsta?«
Na natečaju lahko sodelujejo:
A KATEGORIJA: razredi oz. medrazredne skupine obveznih šol ali vrtca iz tržaške pokrajine
B KATEGORIJA: specialisti, strokovnjaki, privatniki, podjetja in družbe, ki imajo domicil oz. uradno predstavništvo v tržaški pokrajini
Kopijo razpisa s pogoji natečaja lahko zainteresirani dobijo v vratarnicah Pokrajine (Trg V. Venet», 4 in Ul. Geppa 21) ob delavnikih od 8. do 14. ure.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 1. marca ALBIN
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.51 — Dolžina dneva 11.18 — Luna vzide ob 11.15 in zatone ob 2.56.
Jutri, SOBOTA, 2. marca
JANJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1026,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 6,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Martina Regente, Daniele Mian, Aysha AngeUca, Tomy Bus-sani, Matteo Siila, Andrea Bertocchi, Pamela Moratto, Alessandro De Lorenzo, Marco Guccione.
UMRLI SO: 68-letni Germano Calliga-ris, 90-letni Antonio Friscione, 78-letni Sebastiano Bucci, 83-letna Maria Paulo-vich vd. Pieri, 80-letni Leopoldo Fabiani, 63-letna Bruna Rondi vd. Pelaschiar, 89-letna Maria Sauli, 81-lstna Giuseppina Marussi, 82-letni Giulio Chersi, 58-letni Enzo Forti, 81-letni Giuseppe Nitti, 57-letna Maria Luisa Barsan, 57-Ietna Berta Nagl por. Ruzzier, 78-letna Maria Poropat vd. Marzotti, 85-letni Marcello Zucchi, 56-letni Giovanni Battista Lau-zana, 80-letna Angela Compostella vd. Perini, 89-letna Paola Komel vd. Hvalic, 79-letna Maria Brizzi vd. Simic, 76-letni Eugenio Udovich, 79-letna Meri Cerne, 85-letna Stefania Dodich vd. Riosa, 88-letna Carla Skerjanz vd. BrandoUn, 69-letna Augusto Benetton, 7(Metna Lidia Quarantotto por. De Perini, 77-letna Margherita Dina vd. Flego, 65-letna Maria Samsa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. GiuUa 1, Ul. San Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. GiuUa 1, Ul. San Giusto 1, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Namesto cvetja na grob Antona Gombača daruje Milka z družino 15.000 Ur za spomenika padUm v NOB iz Lonje-rja in 15.000 lir za ŠD Adria.
Namesto cvetja na grob Štefana Veljaka daruje družina Zoch 15.000 Ur za MPZ Glasbene matice.
Ob 8. obletnici smrti Edija Briščka darujeta sestrični Barbara in Tiziana
20.000	Ur za Veselo pomlad.
Ob društveni 80-letnici darujejo Sonja Mašera 50.000 Ur, Alenka in Pino Rudež
100.000	Ur ter Silvano Dalla Mea 30.000 Ur za alpinistično odpravo na Anapurno.
V	počastitev spomina Egidija Košute darujejo Ladi, Liča in Roza 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu in
20.000	lir za Dom A. Sirk.
Ob 1. obletnici smrti Marije Košuta vd. Sedmak darujejo hči Liča, sinovi Ladi, Veno in Rado ter sestra Roza
20.000	Ur za vzdrževanje spomenika v Križu, 20.000 Ur za KD Vesna in 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Veljakovega nonota Štefana darujeta Rado in Marko 20.000 Ur za TPK Sirena.
V	spomin na Štefana Veljaka darujeta Lia in Erneste 50.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	počastitev spomina Štefana Veljaka daruje Vojko Brecelj 10.000 lir za TPK Sirena.
Elza in Anton Pertot darujeta 65.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Antona Gombača darujeta Radi Pečar z družino in Nevenka 20.000 Ur za Kulturni center v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Antona Gombača darujeta družini Gombač in Kuret
20.000	Ur za ŠZ Bor.
V	spomin na drugo obletnico smrti brata Karla Gombača darujeta družini Gombač in Kuret 20.000 lir za spomenik v Lonjerju.
Ob 2. obletnici smrti Karla Gombača daruje družina 20.000 Ur za sklad M. Čuk in 20.000 Ur za odbojkarski klub Bor (OK Bor).
V	spomin na Karla Miliča darujeta Anton Milič in Karlo Furlan 20.000 Ur za ženski zbor Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marija Ukmarja darujejo Danila in Danilo Ukmar 20.000 lir ter družini Blazina in čemjava 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na dragega Marija Ukmarja daruje družina 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 50.000 Ur za pevski zbor V. Mirk, 30.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 30.000 lir za dramsko skupino J. Štoka.
V	spomin na Štefana Veljaka darujeta Lida in Glavko Turk 30.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Marija Ukmarja daruje družina Campanialli 30.000 Ur za pevski zbor V. Mirk.
Banovska mladina daruje v sklopu pustne nabiralne akcije 100.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na pok. Štefana Veljaka daruje Učka z družino 20.000 lir za SKD Barkovlje.
razna obvestila
Sekcija VZPI - ANPI iz Križa prirej3 jutri, 2. marca, ob 19.30 v vaske® Ljudskem domu praznik včlanjevanj3: Sodelujeta godba na pihala in mošk* zbor Vesna. Vabljeni člani in simpa^1' zerji.
Občina Repehtabor razpisuje natečaj za dve mesti delavca-šoferja smetarske službe. Rok za predstavitev prošenj z3" pade 15. marca 1985. Pojasnila nudi t>“' činsko tajništvo.
čestitke
V teh dneh sta praznovali rojstni da3 KARLA in LOJZKA PURIč. še na mn»' ga zdrava leta jima kličejo nečakinj3 in nečaki.
PEPI LOVRIHA iz Doline je včeraJ praznoval 60 let. Ob tem jubileju ^ iskreno voščijo vse najboljše žena MaT ta, sin z družino in sorodniki.
Danes praznuje rojstni dan KATI*3 ŠVAGELJ iz Repna. Vse najboljše j11 vse najlepše v šoli in zunaj ji želiJ0 oče, mama, sestra Martina, nona M3! rija, stric Sergij, teta Cinzia in Peter ji pošilja koš poljubčkov.	.
Včeraj je naša draga GETA MILK praznovala 50. rojstni dan. še na mnog3 srečna leta ji kličejo mož Marjo, hčer' ka Marina z Igorjem in malim Dani3' lom, ki ji pošilja koš poljubčkov.
mali oglasi
NUJNO IŠČEM majhno stanovanje P° možnosti v okolici Sv. Ivana. Tel. ^ št. 040/727-047.
KROJAČNICA KOŠUTA, Drevored D'Annunzio 11, razprodaja blago za oblek3' plašče s podlogami po izrednih cenah-
PRODAM motor jawa 350, letnik 19™; v dobrem stanju in avto daf 33, cf ali pa regeneriran motor. MihaliC' Draga 31.
KMETIJSKI kombinat Grudina prodal3 in dostavlja na dom prašičke za rej3 in koline, štradalta pri Rupi, občin® Sovodnje. Tel. 0481/882-343.	.
CHAMONIX - Club hotel, apartma za . osebe od 23. do 30. 3. 85 oddam najboljši ponudbi. Tel. 040/753-938 ob ura!1
kosila
PRODAM zemljišče, 8 ha, odUčna lokacija za zidavo in preureditev starin poslopij, samo 15 km oddaljeno od morja v Labinu - Istra. Tel. na st-040/43152 ob uri kosila.
DNE 8. MARCA slavi v Sesljanu frizerski salon Marica in Ada 25-letnico de-
telo na zakusko.
SPECIALIZIRANA ORGANIZACIJA .v
vodenju knjigovodstva drugim podjetjem razpisuje natečaj za več delovnih mest za abituriente višjih srednji3 šol. Predvidena pismena naloga iz knjigovodstva in ustni razgovori o zakono; daji IVA. Prijave pošljite na Oglasn1 oddelek Primorskega dnevnika. Ulica Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Knjigovodstvo«, najkasneje do 5. 3. 85-KUPIM gUvice za pripravo jogurta. Tel od 12.30 do 13.30 na št. 040/228-886. KUPIM kratki klavir (mezzacoda) v dobrem stanju. Tel. na št. 040/228-886., OSMICO je odprl Ladi Rebula - Baj13
PRODAM BMW 320, 6 cilindrov, letnif '78, 70.000 km, v odUčnem stanju. Teina št. 227-284.
PRODAM alfa romeo giulietta 1600, K1' mk december ’78, v odličnem stanJu' Tel. 227-284.
PRODAM renault 5, letnik ’81, 5 vrat. GTL. Tel. 227-284.
PRODAM vespo ET 3 v odUčnem st3 nju. Tel. 213-775.
V NAJEM dajem sestavljivo ogrodje lZ aluminija (castelletto) 4x2,50x1 ^ Tel. na št. 910-148.
OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA P°
ugodnih cenah. Tel. 910-148.
menjalnica
28. 2. 1985
Ameriški dolar	.	.	.
Kanadski dolar	.	.	.
Švicarski frank	.	.	.
Danska krona . . . . Norveška krona . . . švedska krona . . . . Holandski florint . . . Francoski frank . . . Belgijski frank . . . Funt šterling . . . . Irski šterling .... Nemška marka	.	.	.
Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . Japonski jen . . . . španska pezeta . . . Avstralski dolar . . . Grška drahma .... Debeli dinar .... Drobni dinar ....
2.050-^
1.490.^
728-^
171-^
214-^
218-^
547-^
201-^
29.-'
2.230---
1.920.--
62°-7j
87.75
10:')
7.25
7.^
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra ti Telefon: 799-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulico deliš Torri t
Priporočeni trgovini za voi» nakupe.
Koledar dramskega sporeda Radia Trst A za marec
V	soboto, 2. marca, ob 18. uri: dramska vetrovnica. Milan Jesih »BRUCKA Mj OBDOBJE PRILAGAJANJA«. Trivialna igra o zakonskem paru, ki parodi-stično obravnava današnje zakonsko sožitje: spor in idila, nesporazum in har-
ljubezen in odpon Igra o razmerjih med tremi sodobniki in bližnjiki, ki segajo vse od banalnih, vsakodnevnih opravkov in sporčkov do globljih, kon-hktnih zaostritev. Vse to skozi trivialno in patetično, kar je tudi poglavitni mik “esihove dramatične pisave. V režiji in dramaturgiji Maria Uršiča nastopajo “arbara Jakopič, Miranda Caharija in Anton Petje. Produkcija »Radio Trst
Ponovitev.
V	torek, 5. marca, ob 18. uri: izvirna radijska igra. Izidor Cankar - Marko Vodnjak - Aleksander Zorn »S POTI«. 0 tem »poučnem romanu«, o tej »knjiži-
mladostnih bojev in razmišljanj« je napisal Fran Koblar, urednik knjižne . aje leposlovnih, esejističnih in kritičnih spisov Izidorja Cankarja, obsežno studijo. Zanj je, kot piše dr. Anton Slodnjak, najtehtnejša stran tega spisa v Pisateljevem občutju sveta in njegovem razmotavanju človeške biti. Vsekakor Sj'e za zelo poglobljeno človeško, umetniško in znanstveno izpoved avtorja ter nkrati za odločno kritiko vzgojno-moralistične slovstvene teorije in prakse, kar ^skušata oba prirejevalca Izidorjevega romana, pokojni Marko Slodnjak in Veksander Zorn, uveljaviti v zgoščeni a prav zavoljo tega zelo efektni radiofon-ski obliki. Režija Boris Kobal. Produkcija »Radio Trst A«.
V	soboto, 9. marca, ob 18. uri: »KER ROD LEPE VIDE NE UMRE«. Ob
• marcu — dnevu žena — bomo predvajali to dokumentarno-literarno lepljen-g°. ki v vrsti odlomkov iz del Pavle Hočevar, Zofke Kveder, Elvire Dolinar, rune Pertot in drugih avtoric ter iz Resolucije okrajnega odbora Slovenske ^mtifašistične ženske zveze, prikazuje probleme in dileme slovenske žene v boju ?a 'ustno in družbeno identiteto. Oddajo, pri kateri sodelujeta Aleksij Pregare n Savina Remec, je pripravila Lida Turk. Ponovitev.
. V torek, 12. marca, ob 18. uri: odprti dramski val. N. V. Gogolj »ŽENITEV«.
Popestritev marčevega dramskega sporeda smo uvrstili v torkov spored zelo ^nano komedijo-satiro znamenitega ruskega dramatika in romanopisca. Pred , h je Gogoljevo »Ženitev« režiral v tržaškem Slovenskem stalnem gledališču ~‘aski rojak, sicer pa priznani beograjski umetnik Stevo Žigon. Tako bo tu Složnost, da se ponovno seznanimo z zelo uspelo postavitvijo in odlično kome-'l0- Režija Stevo Žigon. Produkcija »Slovensko stalno gledališče v Trstu«. Po-“ovitev.
V	soboto, 16. marca, ob 18. uri: večer umetniške besede. Boris Pangerc ®‘ ES.\II JUTRA, OPOLDNEVA IN NOČI«. Mladi zamejski literat Boris Pangerc 6 je odločil za svojevrsten sklop upesnjevanja pretekle in sodobne slovenske Jurije. V sončnem razponu enega dne — jutra, opoldneva in noči — nam
unireč pripoveduje o marsičem, kar v pičlih dasi sorazmeroma dolgih 24 urah "pgne raniti ali osrečiti srce, dušo in telo. Režija Sergej Verč. Produkcija “Radio Trst A«.
~ ^ torek, 19. marca, ob 18. uri: iz mednarodnega natečaja Prix Italia. |e Laenen »ATMOSFERE - DIAPAZONI«. Igra belgijskega avtorja in režiserja a Laenena je v osnovi posvečena človeškemu glasu. Tu se vse začenja in d tod pelje pot v razne atmosfere. Zdi se — ugotavlja avtor — da je prav dveški glas tisti, ki pogojuje vse naše -vedenje. V tem smislu se v tej izrazito diofonski igri vrstijo kratki prizori — situacije, ki kažejo na pomembnost in p 10 usodnost posameznih stanj, atmosfer, ki jih ustvarja prav človeški glas. revod Marija Raunik. Režija Marko Sosič. Produkcija »Radio Trst A«.
j ^ soboto, 23, marca, ob 18. uri. Lelja Rehar »SMEH NA DOMAČIH TLEH«.
etja oddaja. Nova, to pot že tretja humoristična enolončnica z naših tal, kot ^ k bila zapisala v delih primorskih, predvsem tržaških avtorjev. Z avtoriči-_Pomočjo se bomo spet prepustili norčavemu vetriču, da nam razpiha slabo j/kutje in razvihari v nas srce in uho. . . saj, smeh je pesem in kdor ne razu-pesmi ali je ne sprejema, pomeni, da mu je vse življenjsko povsem tuje. e*iia Adrijan Rustja. Produkcija »Radio Trst A«.
g ^ torek, 26. marca, ob 18. uri: veliki dramatiki v radijskem mediju. Bertok jahCht »ZASLIŠEVANJE LUKULLA«. V sklopu tega novega niza bomo predva-
ddino radiofonsko delo Bertolta Brechta »Zasliševanje Lukulla«. Avtor sodi
vt>mno med najvznemirljivejše osebnosti gledališča XX. stoletja, ki je v te-Jih spremenil dotedanjo podobo gledališča. »Zasliševanje Lukulla« je Brecht Pisal nekje v začetku vrenja druge svetovne vojne prav za radio, vendar ta “Zvrstna Brechtova radiofonska stvaritev ni vezana samo na čas nastanka, I>a *ma širše izpovedne vrednote. Delo je prevedla Doris Debenjak, songe Priredil Borut Trekman. Glasba Marjan Vodopivec. Ton, montaža in režija San Mauser. Skupno nastopa 38 slovenskih igralcev, v glavnih vlogah pa » Posebej Boris Kralj, Jurij Souček, Vladimir Skrbinšek, Duša Počkajeva, Jo-Zupan in Elvira Kraljeva. Produkcija »RTV Ljubljana«.
j2v.^ soboto, 30. marca, ob 18. uri: komorna igra. Janez Povše »OBRAČUN«. ta 1^la kornorria igra enega najbolj plodnih slovenskih avtorjev Janeza Povše-• bračun med moškim in žensko, obračun življenja, obračun preteklosti in p ^j^-ktiva prihodnosti v divjem dialogu brez sape. . . Režija Mario Uršič. (:<hikcija »Radio Trst A«.
ponedeljek in petek .ob 16. uri: »IZ ZAKLADNICE PRIPOVEDNI-
jjjj ,. "• Najlepše strani iz svetovne zakladnice pripovedništva. Najbolj čvrste • najbolj prirodni utrip življenja, biseri ustvarjalnega uma iz vseh časov. “Slilf0^- že tretji masec: vznemirljiva pripovedovanja pod skupnim naslovom Hjj, e 'z družinskega albuma«. Izvajajo' najboljši domači pripovedovalci umet-e besede. Radijska realizacija Nataša Sosič.
TRŽA-zakoreniniti
Knjižni dnevi v Tržaški knjigarni
gj-TrPRicionalno marčno srečanje s knjigo je posebna ponudba "■E KNJIGARNE, ki želi še bolj spodbujati k branju in zako Qv' odnos do pisane besede.
°D 1. DO 9. MARCA
Znatni popusti na vseh knjigah in ploščah
(izvzete so šolske knjige)
Zg^-Us!’ na knjigah ne pomenijo razvrednotenje kulture, ampak vzmet 'ntimnejše srečevanje z njo.
Popusti od 10% do 5O0/0
Tud- Posebna ponudba govornih plošč in kaset.
1 razprodaja preprog.
tržaška knjigarna,
Ulica sv. Frančiška 20
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanai
Vremenske razmere Dnevnik 1 - Kratke vesti Pronto... Raffaella?
Dnevnik
Dnevnik 1 - Tri minute... Pronto... Raffaella?
Antologia di Quark Primissima
Šola in vzgoja: Znanost Il grande teatro del Wèst Il giovane dottor Kildare Dnevnik 1 - Kratke vesti Topo Gigio in viaggio con gli eroi di cartone - 13. oddaja Clap clap - glasbeni program Il fiuto di Sherlock Holmes Italia sera
Almanah in Vremenska slika Dnevnik
Io so che tu sai che io so - film Alberto Sordi, Monica Vitti in Isabella De Bernardi Dnevnik
Oddaja o XXXV. Festivalu italijanske popevke Linea diretta Dnevnik 1 - Zadnje vesti Šola in vzgoja: Borobudur
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55 Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Chip
13.30	Capital - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
11.55 12.00
12.05
13.30
13.55
14.00
14.05
15.00
15.30
16.00
16.25
17.00
17.05
17.50
18.40
18.50
19.35
20.00
20.30
22.25
22.35
23.00
23.45
23.55
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
14.45	Ognuno al suo posto nagradna igra
16.10	Yakari - risanka
16.25	Šola in vzgoja
16.55	I Promessi sposi - 1. nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Aboccaperta pogovor z gledalci
21.50	Hill Street giorno e notte
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.50	Facce piene di pugni zgodbe prvakov na ringu
23.40	Tuttocavalli posnetki konjskih dirk
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.00	Šola in vzgoja:
16.00	Loano: plavanje
17.00	Galleria di Dadaumpa
18.15 L’Orecchiocchio - glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
19.35	Chi è il padre - 1. nadaljevanje
20.05	Šola in vzgoja: Sredozemlje
20.30	Volpone
gledališka predstavitev
22.50	Dnevni]-, 3
23.25	Caravaggio na Siciliji
ZASEBNE POSTAJE
8.30
9.30
11.30 12.10 12.45
13.25
14.25
15.25
16.30
17.30
18.30 19.00
19.30
20.30
22.30 00.30
8.30
8.50
9.40
10.30
10.50 11.20 12.00
12.45
13.15
13.45
14.15
15.10
16.10 17.05 18.00
18.50 19.25
20.30 23.00
1.30
CANALE 5
Quella casa nella prateria Il caimano del Piave - film Tuttinfamiglia - kviz Bis - kviz
Il pranzo è servito - kviz Sentieri - TV roman General Hospital - TV film Una vita da vivere - TV roman La fuga di Logan - TV film Truck Driver - TV film Help - glasbena igra I Jefferson - TV film Zig Zag - kviz Dynasty - TV film Dallas - TV film Fanfan la Tulipe - film
retequattro
Papà, caro papà - TV film Brillante - TV novela Flamingo Road - TV film Alice - TV film
Mary Tyler Moore - TV film Samba d’amore - TV novela Febbre d’amore - TV film Alice - TV film
Mary Tyler Moore - TV film Tre cuori in affitto - TV film Brillante - TV novela I viaggi fantastici di Fiorellino I giorni di Brian - TV film Flamingo Road - TV film Febbre d’amore - TV film Samba d’amore - TV novela M’ama non m’ama - igra W le donne Soli nell’infinito - film Hawaii, Squadra Cinque Zero
Questi pazzi pazzi film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Giorni perduti - film 11.30-Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.45	La donna bionica - TV film
18.45	Charlie’s Angels - TV film
20.30	Porky’s porcelloni
22.30	Azzurri
državna nogometna ekipa
23.00	Posebne oddaje Italia 1
23.30	L’assassino viene ridendo - film
1.20	Mod Squad i ragazzi di Greer
TELEPADOVA
13.00	Lupin III. - risanke
13.30	Isidoro - risanke
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Risanke
19.20	Illusione d’amore - TV film
19.50	Marcia nuziale - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono TV film
21.20	Attenti a quei due... chiamate Londra - film
22.20	Športna oddaja
23.30	Film
TRIVENETA
13.00	Squadra speciale anticrimine TV film
13.30	Get Smart - TV film
14.00	T.H.E. Cat - TV film
14.30	La donna per una notte - film
16.00	Filmski spored
16.30	Star Trek - risanke
17.00	Get Smart - TV film
17.30	Coronet Blue - TV film
18.30	T.H.E. Cat - TV film
19.00	Garrison’s Commando - TV film
20.00	Filmski spored
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine TV film
22.00	Q.P. Coupon
TELEFRIULI
15.20	Ombre sul Canal Grande - film
16.50	Good Phink - risanke 17.15 Filmske novosti
17.30	Razstava preprog
18.30	Divji živalski svet - dok.
19.00	Večerne vesti
19.30	Veronica il volto dell’amore TV film
20.30	Fogolar 3 - varietejski spored
23.05	Bamaby Jones - TV film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA	
Ljubljana	Koper
8.45 TV v šoli: TV koledar, Zakaj,	14.00 TV novice
zakaj. Mesto raste, Angleščina...	14.20. YU Made Music
12.30 Poročila	15.00 Mačka - nadaljevanka
17.35 Poročila	16.00 Delta - medicinska oddaja
17.40 Čiv, čiv, še dolgo bom živ	17.15 Risanke
1. del	
17.55 Grizzli Adams - nanizanka	Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA
18.25 Obzornik ljubljanskega območja	tudi naslednji prispevki:
18.40 Ajdna - izobraževalna oddaja	TRST — Odobritev pokrajinskega pro-
19.00 Spekter; Raziskave ledenikov	računa
19.30 Dnevnik	TRST — Zborovanje KPI o gospodar-
20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju:	skem in družbenem razvoju
Krištofovo zorenje - 2. del	TRST — Pogovor z avtorjem sloven-
20.40 Ne prezrite	skega filma »Ljubezen«
20.55 M. Spillane: Mike Hammer	TRST — Odprtje razstave Austria
21.45 Dnevnik	Ferix
21.55 Človek slon - film	TRST — Razgovor z Milkom Bambi-
Zagreb	čem ob umetnikovi 80-Ietnici
16.30 TV v šoli	17.55 TV novice
17.30 Poročila	18.00 Športna oddaja
17.45 Mama, ata in jaz	19.00 Odprta meja - Videoteleks
18.15 Ženska in alkoholizem	19.30 TV D - Stičišče
18.45 Humoristični klub	19.50 Z nami... pred kamero
19.30 Dnevnik	20.25 Murphyjeva vojna - film
20.00 Gangsterska kronika - nadali.	22.30 TV D - Vse danes
20.55 Zabavna oddaja	22.40 Visok pritisk
21.55 V petek ob 22. uri	23.20 Derby thrilling - TV film
RADIO
RADIO IRSI A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše: Narodno-zabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu (ponovitev) ; 8.40 Slovenske popevke ; 9.00-13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Spoznavajmo' ribe našega morja; 12.20 Glasbeni potpuri; 13.20 15. Mladinski pevski festival v Celju: Mladinski zbor Glasbene matice; 13.40 Glasbena priloga; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Postni govor; 16.45 Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.45	Cestne informacije; 7.20 Tržnice;
7.30	Jutranji servis; 8.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - danes na valu radia Koper - Mladinska odaja; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Vprašajmo stilistko; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes bomo govorili o...; Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 18.00, Besede in glasba; 18.45 Leoš Janaček: Sinfonietta;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu;
9.00	Radio anch’io 85; 10.30 Popevke;
11.10	II caso Musobno - zadnje nadaljevanje; 11.30 Musica per una storia, radijska priredba; 12.03 Via A-siago Tenda - glasbeno-govorni program; 13.20 Onda verde week-end;
13.30	Poštna kočija; 13.36 Master -glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 14.30 šola in vzgoja: Deset neverjetnih zgodb; 15.03 Radio
I	za vsakogar: Homosapiens; 16.00
II	Paginone - kulturne aktualnosti;
17.30	Radio 1 - jazz; 18.00 Evropski variete; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika;
19.30	Na naših trgih; 19.35 Audiobox;
20.00	Plesna glasba; 20.30 Toma Mai-gret - 8. nadaljevanje; 21.03 Ljudska simfonična sezona 84/85 ; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.05 Napoved programov; 8.48 Matilde - 38. nadaljevanje;
9.10	Discogame; 10.00 Posebna oddaja Dovnika 2; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 I Promessi Sposi; 15.42 Omnibus; 17.32 Notte con gli ospiti - enodejanka; 18.10 Glasba za vse okuse; 18.32 Glasbena oddaja; 19 50 Kulturna oddaja; 19.57 Verska oddaja; 20.05 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30. Radio 2 - 3131 -nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12 OO, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici;
8.05	Radijska šola za nižjo stopnjo;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Iz glasbene tradicije; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Iz zakladnice Josepha Haydna; 14.30-15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja in EP; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci;
20.00	Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba;
22.25	Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; 00.05-4.30 Nočni program.
Po ponedeljkovem sestanku v Rimu
Nujno potrebna tehnološka prenovitev zaostalega gospodarstva v naših krajih
Konferenca PSI v Kulturnem domu
Minister Gianni De Michelis bo govoril jutri v Gorici
Ponedeljkov sestanek v Rimu med predstavništvom vlade in goriških ter tržaških politikov in sindikalistov utegne roditi dobre sadove. Pri podtajniku predsedstva vlade Amatu je bilo namreč govora o uporabi zelo velike transe 220 milijard lir za posodobitev gospodarstva na Tržaškem in Goriškem. Gre za sredstva iz tako-imenovanega paketa za pomoč gospodarstvu teh krajev. Gre za sredstva, ki jih bodo uporabili predvsem za posodobitev državnih podjetij, o čemer je bilo veliko govora na nedavnem tržaškem obisku predsednika IRI Pro dija.
Znano je namreč da je industrija na Tržaškem in Goriškem, za razliko od Furlanije, predvsem domena podjetij z državno udeležbo. Ker so ta zašla v krizo, ne le pri nas, marveč v vsej državi, je jasno, da bodo finančni posegi za posodobitev naprav v teh podjetjih izjemnega značaja. Dana bo namreč možnost, da ta podjetja postanejo konkurenčna. To se je drugje v deželi že zgodilo, saj je furlanska industrija po posodobitvi, ki je sledila potresu sredi sedemdesetih let, postala zelo konkurenčna na svetovnih tržiščih.
V Ljubljani seminar slovenskega jezika
Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, sporoča, da bo tudi letos v Ljubljani seminar slovenskega jezika, literature in kulture. To bo od 1. do 13. julija. Poleg predavanj so v programu lektorske vaje, izleti eskurzije ter obiski muzejev in galerij. Pripravljalni odbor seminarja je sindikatu poslal dve štipendiji za udeležbo. Interesenti naj na prostem papirju naslovijo sindikatu zadevno prošnjo. To lahko storijo najkasneje do 18. marca.
Ogenj
v stanovanju
Približno dve uri so bili goriški gasilci zaposleni z gašenjem požara, ki je izbruhnil včeraj sredi dopoldneva v stanovanju Ane Mrak v Ulici Duca d’Aosta 89 v Gorici. Ogenj je uničil okrog 10 kv. metrov lesenega poda v prvem nadstropju in poškodoval tudi nosilne lesene tramove.
SKPD HRAST v DOBERDOBU
priredi drevi ob 20. uri v DO-BERDOBSKI CERKVI koncert organista
prof. HUBERTA BERGANTA Vabljeni!
Kar se nas tiče bo že sama gradnja pomorske ploščadi Micoperi, ki bo dve leti zaposlila tržiško ladjedelnico ter tovarne v Trstu in Benetkah, dokaz možnosti našega razvoja.
Velike tovarne so najbrž že opravile svoje. Danes se bolje znajdejo na tržišču manjše tovarne z visoko tehnologijo. To pomeni seveda revolucijo v poslovanju in v mišljenju vseh nas.
Seveda ni moč reči, da so vsi odšli s ponedeljkovega sestanka v Rimu popolnoma zadovoljni, še vedno bo veliko pomislekov, dvomov, odprtih vprašanj. Sicer niso na ponedeljkovem sestanku problemov rešili. Predsedstvo vlade je namreč hotelo le vedeti za mnenje krajevnih upraviteljev, od deželnih do občinskih ter pokrajinskih, kot tudi sindikalistov. Treba je namreč, da Trst in Gorica skupno z deželno upravo skupno nastopajo, brez konkurenčnih pogledov, kj bi samo izpodjedli možnost ugodnih rešitev.
Takšne izjave, v glavnem optimistične, sicer pa vedno* prežete s previdnostjo, so dali upravitelji ob povratku iz Rima. Bolj previdni so bili seveda sindikalisti. Dobro se namreč
Dokaj obsežen načrt posegov na področju javnih del si je za tekoče leto postavila občinska uprava v Doberdobu. O tem je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta, kjer je župan dr. Lavrenčič podal programsko poročilo, v katerem je nakazal osnovna izhodišča za pripravo proračuna, ki glede tekočega poslovanja sicer ne dopušča možnosti velikih sprememb, saj se bo dotok rednih sredstev zvišal le za minimalno vsoto (22,5 milijonov lir), nekaj več možnosti pa se odpira na področju investicij, katerih proračunska vrednost dosega skoraj milijardo lir. Lavrenčič je v programskem poročilu navedel najpomembnejše načrte, za katere se v tem letu pričenja izvršilna faza. Tako bodo za ureditev občinske ambulante porabili 40 milijonov, za popravila osnovne šole in vrtca 10 milijonov, za urbanizacijo občinskega zemljišča 20 milijonov. Finansiranje za vse te posege je predvideno iz lastnih sredstev. V programu je tudi gradnja občinske telovadnice (420 milijonov), preureditev javne razsvetljave (100
zavedajo, da je posodabljanje industrije nujno če hočemo ohraniti konkurenčnost in s tem tudi zaposlenost, vendar se tudi dobro zavedajo da tehnološko posodabljanje prinaša marsikje zmanjšanje števila zaposlenih ter da bi moral marsikdo na dodatno šolanje. Politiki, t.j. krajevni upravitelji, pa sprejemajo te vladne predloge s finančnimi posegi, ker se dobro zavedajo, da le z ovrednotenjem našega industrijskega potenciala bomo nadoknadili zamudo znotraj dežele.
Nekoč gospodarsko cvetoča Trst in Gorica danes močno zaostajata za Vidmom in Pordenonom, pa čeprav se tudi tam kažejo znaki krize. Vedeti pa je treba, da so Furlani znali dobro izkoristiti pomoč, ki jim je prišla tako iz Rima kot iz Trsta. Njihova industrija je tehnološko danes na svetovni ravni. Prav zato smo v našem kotu močno zaostali. Danes se nam ponuja možnost, da zamudo nadoknadimo. Najbrž tega ne bomo zmogli tako kmalu. Najbrž nam bo to prizadelo marsikatero travmo. Vendar pa je nujno, da se lotimo obnove. V nasprotnem primeru ne bi o-stali le na repu dogajanja. Padli bi celo z njega, (rmv)
milijonov), nadaljnji posegi za ureditev okolice Doberdobskega jezera (239 milijonov), dokončanje in ureditev stavbe županstva (43 milijonov), ureditev občinskega parka (18,1 milijona) in nekateri drugi manjši posegi. Za gradnjo telovadnice in preureditev	javne	razsvetljave	bo ob-
čina najela posojilo, za posege na območju	jezera	pa	bo koristila prispevke	dežele	in	Kraške	gorske
skupnosti. V finančnem načrtu za tekoče leto niso vključena tista dela, ki so že v teku (gradnja nižje srednje šole, preureditev in razširitev županstva itd.), ali se bodo v kratkem pričela in za katera je bilo že v lanskem proračuna zagotovljeno finančno kritje. Župan je poročal tudi, da	bodo	za	bodoči	socialni
center v Jamljah v tem letu imeli na razpolago 145 milijonov lir.
Razprava z glasovanjem o proračunu bo na prihodnji seji, ko bo predvidoma precej besedi tudi o problematiki šolskih stavb in uporabe prostorov. Župan je napovedal, da bo 15. marca, na pobudo občine, širši posvet o tem vprašanju, ki je le-
Minister za delo Gianni De Michelis bo jutri, v soboto, 2. marca, zaključil celodnevni posvet socialistične stranke o gospodarstvu na Goriškem. Posvet prireja goriška federacija PSI v Kulturnem domu v Ulici Brass.
Pričel se bo že v dopoldanskem času, ob 9. uri. V dopoldanskem času bo notranjega značaja. Posvečen bo vprašanjem notranje organizacije stranke. Na njem bo brez dvoma govora tudi o problematiki v predvolilnem času.
Odprtega značaja pa bo posvet v popoldanskih urah, od 15. ure dalje, že v uvodnem poročilu bo pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig govoril o predlogih socialistične stranke za gospodarski razvoj Posočja. Seveda bodo v ospredju zanimanja vprašanja gospodarske prenovitve tako v državnem kot v zasebnem industrijskem sektorju ter o vprašanjih zaposlovanja, ki so pri nas zelo občutna. Že zagotovljeni so posegi sindikalistov ter občinskih in pokrajinskih ter deželnih upraviteljev. Gospxxlarska problematika je namreč že več časa v ospredju zanimanja.
Na popoldanskem delu zasedanja bo prisoten minister za delo Gianni De Michelis. Brez dvoma se bo v zaključnem govoru dotaknil vladne po-
tos še posebej občuteno zaradi nizkega števila vpisov v osnovne šole. Na sestanek bodo povabili predstavnike šolskih organov, učitelje in starše.
Na zadnji seji občinskega sveta v sredo popoldne, so nadalje vzeli v pretres čudno in lahko rečemo precej neodgovorno ravnanje podjetja za telefon, na zaščitnem območju ob jezeru. Ob postavljanju telefonskega voda do gostilne pri jezeru so namestili dve različni vrsti drogov, lesene in plastične, sporna pa je tudi sama postavitev teh nosilcev. Občinska uprava je, po besedah župana, zahtevala, da se plastični drogovi zamenjajo z lesenimi in da se tudi ponovno preuči kraj namestitve.
Na občini pa so, po daljšem obdobju, vendarle premostili tudi težave v zvezi z osebjem. Opravljen je bil natečaj za prosto delovno me sto občinskega stražnika, obhodnika in šoferja šolskega avtobusa. To dolžnost bo opravljal Roberto Gerin, ki je zmagal na natečaju.
moči naši deželi kot tudi o splošnih vprašanjih, ki v tem trenutku zani' majo vso državo. De Michelis bo predvidoma govoril okrog 17. ure.
V KULTURNEM DOMU
Drevi Ranflov film »Ljubezen«
Z nocojšnjo predstavo filma Rajk*1 Ranfia »Ljubezen« v Kulturnem domu, predstavo nemega filma »Potovanje na Luno« v nedeljo, 3. t.m-, prav tako v Kulturnem domu in s predvajanjem filma »Metropolis« v Langa v kinodvorani Verdi, se pričenja pomladanski del ciklusa filmskih prireditev, v priredbi Kinoate-Ijeja ter v sodelovanju s Cappelk> Underground in upravama kinodvorane Verdi in Kulturnega doma.
Program je razdeljen nekako v P1 skupine: premiera slovenskega fd' ma, bližnja srečanja s filmom, ki s0 nekako vpogled v sodobne in klasične filmske stvaritve ter novosti na filmskem platnu. Filme iz te zadnje skupine bodo predvajali v kinodvoran1 Verdi, druge pa v Kulturnem domu-Tu bodo drevi, ob 19. in ob 21. «rt vrteli film »Ljubezen« Rajka Ran~ fla, po scenariju Marjana Rožanca-Za italijanske gledalce bodo poskrbeli tudi za simultano prevajanje. Predvideno je srečanje — pogovor z režiserjem. in scenaristom.
Poleg nocojšnje premiere se v nedeljo in v ponedeljek ponuja zelo zanimiv spored, lahko bi rekli z enkratno priložnostjo, za ogled prvin filmskih stvaritev iz konca prejšnje' ga stoletja. Ne gre namreč pozabiti da je film prav letos star že 90 let-
V pomladanski sezoni Kinoateljeja bodo zavrteli skupaj 27 filmov, 17 v. Kulturnem domu, 10 pa v kinodvorani Verdi. Poleg enkratnih vstopnic P°' nujajo pobudniki prireditve še abonmajske izkaznice po zelo ugodnih po' gojih. Tako stane abonmajska izkaznica za 17 filmov v Kulturnem doma
20.000	lir, za dijake in upokojence pa
15.000	lir. Abonmajske izkaznice s° na razpolago na sedežu Kinoateljeja v Ulici Della Croce 3.
razna obvestila J
SKD »Hrast« iz Doberdoba prirej3 v nedeljo, 3. marca, ob 18. uri v župnijski dvorani v Doberdobu gostovanj6 dramske skupine iz Štandreža. Na sporedu bo burka »Milijonarji v oblakih«-
prireditve
Slovenski ženski pevski zbor v 'K011' kah vabi drevi ob 20.15- na predvajanje barvnih diapozitivov na tena0-Živeti v družbi v Romjanu. Predvajanje bo v župnijski dvorani v Romjano-
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Uno scandalo Per
V programskem poročilu k proračunu
Letos obsežen nacrt javnih del na območju občine Doberdob
V Katoliškem domu
Konec težav na zavodu Fermi
Predstavitev nove knjige dr. Avgusta Sfiligoja
Krminska občina bo stavbo odstopila goriški pokrajini
Vzpodbuda, da sem se lotil pisanja knjige so bile krivične obsodbe na smrt naših fantov, ki so se upirali raznarodovalni politiki fašizma; hotel sem s knjigo tudi povedati mladim, ki tega niso doživeli, kaj je bil fašizem. Tako je o svoji knjigi Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice, ki je izšla pred kratkim, v samozaložbi, povedal avtor dr. Avgust Sfiligoj, na predstavitvi v Gorici.
Predstavitev je bila v sredo zvečer, v mali dvorani Katoliškega doma, na pobudo SKPD Mirko Filej, kjer so udeleženci lahko prisluhnili uvodnemu poročilu, ki ga je pripravila prof. Marija češčut, prebrala pa prof. Luciana Budal. Prof. Če-ščutova je publikacijo ocenila kot »zanimivo, tehtno in dragoceno pričevanje« za Primorske Slovence prav gotovo najtežjem obdobju.
Na večeru je spregovoril tudi avtor ter v daljšem posegu osvetlil nekatere dogodke, ki so opisani tudi v knjigi. Tako o nastanku tajne organizacije in o nastanku imena T1GR, o ciljih takratnega protifašističnega boja itd. Kot jurist se avtor ni mogel izogniti izpodbijanju veljavnosti razsodb posebnega fašističnega sodišča, zlasti smrtnih obsodb, ki so bile po njegovem, vse, z juridičnega vidika namreč, neutemeljene in krivične. To je posebej
in večkrat poudarjeno tudi v knjigi. Sledila je krajša razprava.
razstave
V Galeriji Rika Debenjaka, v Kanalu je odprta razstava slik umetnikov Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Predstavljenih je skupaj 27 del iz zbirk Narodne galerije v Ljubljani. Gre za nepogrešljive dele stalnih zbirk, ki jih le redko vključujejo na razstave zunaj galerije. Krajevna skupnost in Galerija Rika Debenjaka v Kanalu sta ob razstavi izdala zloženko z opisom umetniške vloge Ivane Kobilce in Ferda Vesela v slovenskem slikarstvu.
Razstava v Kanalu bo odprta do 10. marca.
Kaže, da sta krminska občinska uprava in goriška pokrajina našli rešitev, kako hitro in uspešno odgovoriti na vprašanje zagotavljanja -ustreznih prostorov za sekcijo trgovskega tehničnega zavoda Fermi v Krminu. Ta šola je zdaj v prostorih, ki so last krminske občine, po zakonu pa je pokrajina dolžna poskrbeti za vzdrževanje stavbe in opremljanje prostorov. To zaradi neurejenih lastninsko pravnih odnosov do zdaj ni bilo mogoče.
Kakor izhaja iz poročila za tisk, ki nam ga je poslala goriška pokrajina, je občina v Krminu pripravljena za simbolično ceno poslopje prodati pokrajini, s pogojem, da se slednje, v kolikor ne bi več služilo za šolske potrebe, vrne v last občine. V tem smislu je potekal tudi nedavni pogovor med krminskimi upravitelji, z žu-
panom na čelu, ter predstavniki pokrajinske uprave. O predlogu bosta morala sicer še sklepati pokrajinski svet in občinski svet v Krminu, vendar bo mogoče po vsej verjetnosti, že v tem letu opraviti prve nujne posege na objektu.
V KRMINU
Predstavitev knjige Giovannija Padoana
V mali dvorani občinskega gledališča v Krminu bodo drevi, 1. marca, ob 20. uri predstavih knjigo Giovanni-ja Padoana - Vannija »Un epopea par-tigiana alla frontiera tra due mondi«. Knjiga je izšla ob 40-letnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne. Predstavitev sama bo potekala v o-bliki okrogle mize. Sodelovali bodo zgodovinarja Giovanni Miccoli in Galliano Fogar ter duhovnik Aldo Moretti.
Natečaj za deset stanovanj IACP
Zavod za ljudska stanovanja (IA CP) je objavil natečaj za dodelitev desetih stanovanj v Gorici, na Korzu Italija 114. Prošnje za sodelovanje pri natečaju je treba predložiti do vključno 27. marca letos. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom na sedežu zavoda, Korzo Italija 116.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
0S !
čTGiGji
jjr.ZaZž:
La Goriziana
_____________________________________________ S. R. L.
GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
bertele
VITTORIA 17.30—22.00 »Giochi di notte a Las Vegas«. Prepovedan mladini pod 18. letom.	,-
CORSO 18.00-22.00 »Lui è peggio 31 me*..
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Bertold3 Bertoldino e caccaseno«
COMUNALE 11.00 Baletna predstav3 za srednje šole; 18.00—22.00 OrW6 1984.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 Pismo glava.
SVOBODA 20.00 Supergužva nore m1 sije.
DESKLE 19.30 Model.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 3251 •
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIčC
San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, te • 73328.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Arman3 Sedi iz bolnišnice San Giusto, ob 9. Regina Vidoz iz bolnišnice San Gius3''
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Malke Furlan vd. Mikluš
i i
se iskreno zahvaljujemo vsem, m ,a z nami sočustvovali. Posebna zahv3 naj gre darovalcem cvetja, vaščan3 ' župnikoma Šuligoju in Makucu ter 8 vomiri Eriki Pavlin.
SVOJCI
Gorica, 1. marca 1985
Knjiga »Kamen in njiva« v izdaji ZTT
Zmaga svetlobe v pravljicah pisatelja Cirila Kosmača
V Gallusovi dvorani
Koncert »Bach in klavir« pianistke Adriane Montanari
Založništvo tržaškega tiska je po Zaslugi ustvarjalnega redaktorskega Pp-speuka Ivanke Hergold in Marka pavosa — risbe v stilu pisateljskih skic je dodal Klavdij Palčič — pri-Vjayìlo še eno srečanje z že pokojnim ^yilom Kosmačem, to pot z delom pgove zanimive literarne zapuščine, poko srečanje s tem izjemnim pisanjem in enkratnim sogovorcem in nstvarjalcem žive, neposredne, govorčke besede, je bilo ob vsaki priložiti dragoceno, ker pa gre za vpo-9‘ed v njegova snovanja, ki jih ni čgel do kraja dovršiti, je zanimivost oliko posebnejša. Znano je namreč, ra je Ciril Kosmač napisal razme-01na malo, kar pa je napisal, se je ® kleno in očarljivo silo vključilo v okladnico (sodobne) slovenske lite-oture. Kdor ga je imel priložnost kdaj sebno spoznati, je gotovo lahko razu-čl, odkod pisateljska skopost — Ko-jjččeva ljubezen do neposrednih živ-Ičjskih trenutkov, nenavadna radost r® kontaktiranja z ljudmi, sočna in ctaforična govorica, kot da je o-^vljala pisateljsko delo tudi v po-Bovorih. Skorajda je škoda, da ni i-,.et pisatelj ves čas ob sebi nekoga, 1 k) zapisoval njegove izjave, nje-misli in pripovedi — tovrstni za-lsi bi bili nedvomno enakovredni nakanim delom.
Pričujoče srečanje z dvema pravlji-ifiria — »Kamen in njiva« ter »Prav-rfo o maku« — pa je zanimivo še s ’jodi enega razloga: večkrat so pi-vatelja, ki je za dolga leta obmolknil, pošali, kaj pripravlja, kaj se mu j * sPloh vredno zapisa, in ob tak-lfl priložnostih je Kosmač za hip kot bi se mu zdela misel v do kraja prepričljiva — to pred-roh™ zaradi ljudi, ki bi ga lahko na-be razumeli in ne zaradi njega sali e.9<? — nato pa izjavil, da »če bi že I še pisal, bi to bile pravljice.« Pi-
sateljeva skepsa je bila več kot upravičena, saj je Josip Vidmar celò v nekrologu, citiral takšno pisateljevo naravnanost z začudenjem in nekakšnim nerazumevanjem. — Ko imamo sedaj pred seboj dvoje pravljic, lahko Kosmača bolj razumemo in se nemara spomnimo dejstva, da je bila pravljica kot literarna zvrst prvotno sploh namenjena odraslim in šele kasneje zgolj najmlajšim — dovolj se je samo spomniti Goethejevega »Fausta«, ali Mozartove »Čarobne piščali« — saj s pomensko sintezo življenja in smrti, dobrega in zlega, smisla in nesmisla, sreče in nesreče, pravzaprav zajema celotno izkušnjo človelcovega razmišljanja in doživljanja, pretopljenega v posebno metaforiko pravljice kot zvrsti.
»Kamen in njiva«, zgodba o »živem« kamnu, ki od orlice sliši besedo ljubezen in se zaljubi v njivo v dolini, je res lepa prispodoba življenja in želje po osmišljenju — kamen ugotovi, da bi bilo najlepše, ko bi dospel do njive in se raztopil vanjo s svojim prahom, izginil v njeno rast in sadove. časovna obdobja, ki mu podelijo to srečo, da z visoke gore resnično pride do njive, so seveda velikanska, toda kamen ima pač svojo življenjsko dobo in čas kot oseba je zanj oprijemljiva in docela vidna. Končno se mu po stoletjih posreči, da pride v bližino ' njive in na njivo in njegovo kamenito življenje je izpolnjeno. — Kosmač si je za cel niz pravljic izmislil okvirno zgodbo otrok in starega mornarja Andreja, ki za vsako stvarjo že vidi pravljico, za vsakim predmetom živo zgodbo, za vsako na-vidnezno nezanimivostjo napeto in čudovito pripoved. Tako zasnuje prekrasno pravljico o maku, ki nekoč ni bil mak, ampak bič, zlobnega in hudobnega grofa Bičnjaka, ki si je
izmišljeval nove in nove biče, izpopolnjeval njihovo moč, dokler niso bili z razvejanimi kratkimi jermeni, obteženimi s svinčenimi kroglami, docela podobni današnjim makom. In ko so ti biči zleteli iz valptovih rok na njivo, so se spremenili v make, v rdeče cvetove, toliko krvi je bilo že v njih. Ni potrebno pojasnjevati, o čem govori prispodoba, prav gotovo pa je še močneje kot v prvi pravljici razvejana s svojimi pomeni in istočasno preobražena v enkratno poetično formo in učinek. Morda ravno druga pravljica še izraziteje govori o zmožnostih tovrstne literarne zvrsti, saj dobesedno spreminja temo v svetlobo, združuje obe nasprotji v željeni razplet — in ta razplet je vedno zmaga življenja nad smrtjo, dobrote nad hudobijo, lepega nad grdim, smiselnega nad nesmiselnim.
Misel pisatelja, da bi pisal, če bi sploh pisal, le praviljice, je nedvomno globoko človeško pogojena, je nekakšna nedeklarirana sinteza celotnega življenja oziroma prepričanja, da je mogoče tegobe in srečo sveta pravzaprav zajeti ravno v pravljico, se pravi »grozno zgodbo s srečnim koncem«. Citirana pisateljeva usmeritev, ki ji pravzaprav ni mogel do kraja dati duška, ne nazadnje govori o izkušnji, da dualizem svetlega in temnega za človekovo občutenje še vedno velja, da pa je moč življenja ravna v zmagi svetlobe: kolikor večja je moč tega življenja, toliko o-streje se lahko sooči z grozo in nevarnostmi, in toliko svetlejši so rezultati njegove zmage in toliko bogatejše je prepričanje, da je lepota skupaj s smislom velika nagrada vseh dobrih in neustrašenih. — To pa so misli, ki slikovito krasijo drobno in dragoceno knjižico oziroma dve občuteni pravljici.
JANEZ POVŠE
Letošnje leto je leto glasbe, ker praznujemo 300-letnico rojstva treh velikih baročnih skladateljev: Domenica Scarlattija, Georga Friedricha Hdndla in Johanna Sebastiana Bacha. Glasbena matica iz Trsta se je vključila v to praznovanje s petimi večeri Bachove glasbe. Prvi koncert »Bach in klavir« je bil v četrtek, 21. februarja, v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici v Trstu. S klavirskim recitalom je nastopila Adriana Montanari, profesorica klavirja na bocen-skem konservatoriju. Klavir je študirala pri profesorici M. Cristini Mo-hovich in diplomirala z odliko ter pohvalo na konservatoriju »C. Monteverdi« v Bocnu. Bila je nagrajenka različnih pianističnih tekmovanj. -
Na četrtkovem koncertu smo v njeni izvedbi najprej slišali Partito št. 1 v B duru. Oblikovno je partita plesna suita sestavljena iz starih plesov, kontrastnih po značaju in razpoloženju. Montanarijeva je v izvedbi te skladbe pokazala veliko ročno spretnost. Zvokovno je interpretacijo, prilagajala zvoku sodobnega klavirja kakršnega Bach ni poznal. Pogrešali pa smo večje kontraste med posameznimi plesi, ki se karakterno razlikujejo.
V nadaljevanju koncerta smo slišali Toccato v d-molu BWV 913 ter Preludij in fugo št. 4 v cis-molu BWV 849/873. Koncert je Adriana sklenila s Kromatično fantazijo in fugo v d-molu BWV 903, ki je dobila ime zaradi kromatičnih modulacij v fantaziji in kromatičnem značaju tèrne v jugi. Obsežna fantazija, ki je svobodno podana, polna tonskega poleta, je predigra k razmeroma strogo pisani fugi. S tem delom zaradi vrtoglavih pasaž, presenetljive rabe arpeggiov in izrazito obogatenega harmoničnega izraza pianisti lahko preizkušajo in dokazujejo svoje glasbene moči. Montanarijeva je kromatično fantazijo in fugo najbolj prepričljivo in tehnično dokaj dovršeno izvedla; to je bil vrh njenega četrtkovega umetniškega po-
dajanja. V njenem izvajanju Bachovih skladb smo nekoliko pogrešali prepričljivost in moč umetniškega izraza, ki bi ga lahko dosegla, saj je tehnično dobro pripravljena.
Ob otvoritvi koncerta je o Bachu in njegovi glasbi govoril pianist, skladatelj in glasbeni pedagog Nunzio Montanari.
Naslednji trije koncerti posvečeni Bachu bodo vsak četrtek v Gallusovi dvorani Glasbene matice: 28. februarja — Bach in solo violina — nastopil bo Dejan Bravničar, Bachove sonate za flavto in čembalo v izvedbi Krike Slama — flavta in Rossane Posarelli — klavir bomo slišali 7. marca, 14. marca bodo na sporedu Transkripcije Bacha za harmoniko — nastopil bo Ivano Battiston. Sklepni koncert bo 3. aprila v Kulturnem domu v Trstu. Komorni orkester OPERA GIOCOSA iz Furlanije-Julij-ske krajine bo pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinijg izvedel šest Brandenburških koncertov.
Razveseljivo in pohvalno je, da je Glasbena matica Trst poleg abonmajskih koncertov v Kulturnem domu v Trstu organizirala še koncerte z Bachovo glasbo. S tem je popestrila in obogatila slovensko koncertno dejavnost in dala svoj velik prispevek k letu glasbe.
PS. Drugi večer Bachove glasbe: Bach in solo violina je bil v četrtek, 28. februarja. O njem bomo poročali v eni izmed naslednjih številk našega dnevnika.
MIRKO SLOSAR
BERITE
JVovi
Matajur
Angleška vokalna skupina v gledališču Rossetti
0/. Ponedeljek, 18. februarja je v ^Vlru abonmajskih koncertov Trža-v e9a koncertnega društva nastopil SeP^edališču Rossetti angleški vokalni ÌJa' ^ ^>ro kantiane Antique. Sestav-£jrj0 ga pevci solisti: Mark Edward lanVn dirigent, Timothy N. Penrose, Rtl?es- Griffett, lan Thompson, Brian snj/fidge in Michael George. An-dol je bil ustanovljen 1968. leta. stopaH so po vsej Evropi in na Ja-Izdali so preko 50 plošč z ^sončno in predrenesančno glasbo. {ja,.a Ponedeljkovem koncertu smo sli-bja s^dbe iz 16. stoletja, iz obdo-9fa h kalerero je cvetela renesančna dob' *n dosegla vrh. V nobenem ob-Posj71 ^ renesonsi niso skladatelji te« vokalni glasbi toliko kvali-yltl del.
prò Prirem delu koncerta so bili na ^hTariu moteti — skladbe z versko sklati10 ~ najvidnejših renesančnih 9,^leijev. slišali smo poduhovljeno (esf .° italijanskega skladatelja Paca tn njegovega učenca Špan-ihatpmasa Luisa De Victoriaa, dra-Or;aC”0 izrazno muziko Nizozemca Cjv/t? di Lassa, ljudsko občuteni kanu ftdelis Giovannija IV. del Por-Iusq 0n‘n Ave Marijo Jacobusa Gal-
^leta
Lrvj del koncerta sta sklenila
angleških skladateljev W. Blit-
hemana in W. Cornysheja.
0 interpretacijah renesančne glasbe potekajo na seminarjih burne razprave:	nekateri zagovarjajo strogo
racionalnost izvajanja, drugi pa se nagibajo k večji čustveni izraznosti. Interpretacije angleškega ansambla so bile šablonske. Vse motete, ne glede na vsebino in značaj, ki jim jih je dal skladatelj, so izvajali v enakem, prepočasnem tempu. Zato pesmi nismo doživeli kot celote.
V drugem delu koncerta so bili na programu madrigali — skladbe s posvetno vsebino — angleških skladateljev T. Ravenscrofta, T. Tallisa in T. Morleya. V tem delu smo pričakovali večjo razgibanost podajanja. Toda madrigale so izvajali kot motete v vedno enakem tempu in niso upoštevali vsebine pesmi.
Nastop seksteta Pro Contiene Antique iz Anglije nas interpretativno ni prepričal. V njihovem izvajanja smo doživljali predvsem lepoto zvoka šolanih pevcev, ki so se glasovno ujemali. Zanemarjeni pa so bili drugi elementi glasbenega izraza. Zaradi prepočasnega izvajanja nismo doživeli motoričnosti ritmičnega toka in prepletanja enakovrednih melodij v polifonih delih skladbe.
MIRKO SLOSAR
V priredbi Goethe Instituta in Cappelle Underground
Retrospektiva Lubitschevih filmov
V	poznem poletju, na Lidu smo si lahko med beneškim filmskimi festivalom prvič ogledali rekonstruirano verzijo Langovega filma Metropolis. Oziroma smo videli dve, močno rekla-mizirano Moroderjevo skovanko in originalno, čmo-belo mojstrovino neprecenljive vrednosti; temeljni'kamen filološke raziskave v zgodovinskem svetu filma. To delo pa je skrivalo življenjsko spretnost in ljubezen enega izmed najbolj pazljivih filmskih »arheologov«, direktorja miinchenske-ga filmskega muzeja Enna Patalasa. Njegov konjiček je nemo obdobje nemškega filma.
V	tistih beneških festivalskih dnevih je Enno Patalas sprožil pobudo organizacije retrospektive posvečene prvim filmom svetovno znanega režiserja Ernsta Lubitscha. Redkokdaj taki načrti doživijo dokončno realizacijo: v glavnem izumrejo takoj potem ,ko jih je kdo formuliral, le redkim uspe, da jih sploh kaka komisija postavi v pretres. Pravi čudež torej, da bomo imeli v Trstu tridnevno retrospektivo Lubitschevih nemih filmov in to v prisotnosti samega Enna Patalasa. Filmska manifestacija, ki jo bodo ponovib tudi v Benetkah, nosi pečat tržaškega Goe-the-Instituta in Cappelle Underground.
Od danes pa do vključno 3. si bomo torej lahko ogledali, prvič v Italiji, 12 filmov, ki obsegajo časovno obdobje od 1. 1916 do 1. 1921, leto, ko je Lubitsch zapustil Nemčijo, da bi zaslovel v Holfywoodu.
Schuhpalast Pinkus (Trgovina čevljev Pinkus — 1916) bo prvi film retrospektive in jé osmi film 24-letnega Berlinčana, ki je že imel za sabo šest let igralske (gledališke in filmske) prakse. Največkrat je nastopil z imenom Mayer, nastopal pa je tudi s svojim pravim imenom in to tudi v filmih, ki jih je sam režiral. Schuhpalast Pinkus vsebuje ostro kritiko berlinskega Žida in odpira pogled na la-zohistično in ironično gledanje na lastno židovsko poreklo, ki bo imelo naslednike pri bratih Marx, pri Jerryju Lewisu, pri Woodyju Allenu.
Sicer pa vsi filmi, ki jih bomo videli, vsebujejo tiste stilne in tematske komponente zaradi katerih bo Lubitsch postal eden izmed velikih »režiserjev«. Takoj že izstopa njegovo pojmovanje ljubezni, kot nekaj neekskluzivnega, ali erotični privzoki v času, ko filmska cenzura ni še dobro poznala svojih meja in ni še imela svojih zakonov. Lubitsch (sin uslužbenca trgovine
Nova razstava Klaudia Klariča-Garij a na Opčinah
ženske konfekcije) uporablja in obenem zasmehuje malomeščanske pojme o eleganci, o vzgoji, o etiki. Morda je v tem malo »avtorski«, v smislu, da izdeluje svoje filme čisto konzumi-stično, da se tega zaveda in da ne prikriva posmehovanja minljive wei-marske Nemčije. Posebno pomembne so torej pojedine, stalnice v njegovih filmih. Jedača in pijača, kot zrcalo bogatije, hlastanje, žvečenje in posedanje ob praznično opremljenih mizah, kot svarilo na minljivost blagostanja. (Morda je Wesker povzel svoje teorije o hrani po Lubitschu).
1922. leta je Lubitsch zapustil domovino. Za sabo je pustil skupino igralcev, ki so ob njem zasloveli, s Polo Negri na čelu. V Ameriki ga je čakala Mery Pickford, ki je hotela nemškega režiserja ob sebi po uspehu njegovega filma Das Weib des Pharao (Faraonova ljubica) (ameriška premiera: 24.12.1921).
Lubitsch je v Ameriki dokončno izdelal tisti način delanja filmov, ki ga poznamo kot »Lubitsch touch«. Težko je opisati, v čem je ta »pečat«, lahko bi ga iskali v Ninotchi ali pa v filmu The Merry Widow (Vesela vdova). Morda bi lahko danes naštevali še in še takih filmov, ko ne bi srčna kap prekinila režiserjeve ustvarjalne moči, poznega novembra 1947. Lubitsch je bil star 55 let. Pustil nam je približno 50 filmov, ki se v celoti ali deloma vežejo na njegovo ime. Od teh jih bodo predvajali 12 v Trstu.
prjjp,0® se pred leti ogrevali za tehnično lepo nastavljena in za oko Clar-710 olja, ki jih je ob nekaterih razstavah dajal na ogled Klaudio Klarič -vi^n ’ r,fls ie pri tem vendarle zadrževal nekakšen strah, ali vsaj občutek pie-*eVnpS^’ a * bi ne bili ti uspehi le občasni, saj je umetnost nekaj tako zah-n0sf 9a' 'fo terja celega človeka. Vztrajna dejavnost in rekli bi stilna dosled-rior^kidega openskega slikarja pa nas danes prepričuje, da zares ni šlo tajpj.® za modno muho, pač pa za delovno vnemo slikarja, ki mu je naiva l^frnejši način izražanja.
ceda*-“ludio Klarič - Clari se tako rekoč vidno razvija in je zato njegova ^ìbnp- razslova v dvorani openskega Prosvetnega doma njegova zagotovo vih predstavitev, saj je dal na ogled nič manj kot trideset svojih no-
°rial ^?’^cor ie v svoji priložnostni predstavitvi mojstra in njegovih del pod-bkbinv? Bambič, je pri Klaudiu Klariču - Clariju še vedno očiten vpliv Povsgfj6 šole, vendar bi mogli pri tem dodati, da je ta vpliv s tehnične plati h lyj1} Pozitiven, ker slikar ume svoje barve na steklu tako lepo usklajati Zel0 ,l zlivati, da le redkokdaj zasledimo na sliki potezo, ker verjetno dela z žeigjj eyočimi barvami, ki se sproti zlivajo, hkrati pa bi bilo seveda tudi liko L; bi slikar opustil hlebinsko motiviko in izbiral raje domačo tema-SW ZlZOre s Krasa- Ta je za slikarja - naivca zagotovo težavnejša, vendar riadj^epričani, da jo Klarič - Clari zmore, saj je že dokazal, da lepo ob-z nasi}?11 domačo stvarnost. Glede tega je zelo zgovoren primer^ njegovo delo riienihyii0rrl ^Gročana«, kjer mu je povsem uspelo prikazati domačo vas v vseh j^bistnostih, še posebej pa mu je uspelo prikazati nebo. ^ livou akor po navadi, je pripravil za sedanjo razstavo največ zimskih mo-Uosf ’ seveda z obilnim snegom, ki zadobiva pri njem vedno skladno obarva-nebom in okoljem, tako da ima sicer beli sneg včasih nadih zelene.
drugič rdeče ali celo vijoličaste barve. Prav tako je za Klariča - Clarija povsem naravno, da so kmečki domovi majhni in s slamo kriti, da ob zimsko ogolelem drevesu raste tudi grm ves v cvetju, pač naiva hlebinske šole ali hlebinske zvrsti s po navadi velikimi ravninskimi razsežnostmi.
Poleg zime pa zna slikar ustvariti tudi poletje ali jesen, s temu ustreznimi, seveda živimi barvami in bogatejšim motivom, ko sredi ravnine jezerca, s katerega je vzletela divja raca ali pa tudi lep podeželski motiv z naseljem, drevjem, kopo sena ter v ospredju lepim živo pisanim petelinom.
. Končno bi omenili še prav tako lep motiv v vijoličastem tonu, kjer je mojster postavil v ospredje samega sebe, namreč slikarja s stojalom in platnom na njem, vendar slikarjem naivcem, kot je razvidno iz nedokončane slike na stojalu.
Kakor smo že rekli, je Klarič - Clari pripravil trideset del in predaleč bi nas navedlo opisovanje vseh. Omenili smo le nekatera, ki so se nam zdela značilnejša, morali bi se pa ustaviti še pri mnogih drugih, saj so si sicer dela po letnih časih podobna, hkrati pa je vsako zase tudi toliko značilno, da zasluži besedo, dve. Vsekakor je sedanja razstava ponovni dokaz, da je Klarič - Clari resnično nadarjen slikar in hkrati zares slikar naivec, ker v svojih delih ni prav nič izumetničen, pač pa slika tako in to, kar čuti, kot je rekel v svojem predstavitvenem govoru Milko Bambič.
Razstavo mlademu mojstru - naivcu je organiziralo opensko SKD Tabor, ki je, po svoji navadi, ob odprtju razstave pripravilo tudi kulturni spored.
Kostanca Filipovič je namreč napovedala štiri slovenske in eno dalmatinsko pesem, ki jih je domači ženski pevski zbor ubrano zapel pod vodstvom pevovodje Sveta Grgiča. Razstava, ki bo trajala do 3. marca, je na ogled sleherni delovni dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. (Fre)
Program filmov:
L marca: 18.00 Schupalast Pinkus (1916)
2l!.it)0 Ich mijehte kein Mann sein (1918)
22.00	Die Austerprinzessin (1919)
2.	marca: 11.00 Madame Dubarry
(1919)
16.00	Die Puppe (1919)
17.30	Kohlhiesels Tochter
(1920)
21.00	Carmen (1918)
3.	marca: 11.00 Sumurum (1920)
16.00	Romeo und Julia im Schnee (1920)
17.00	Anna Boleyn (1920)
21.00	Die Bergkatze (1921)
13.00	Das Weib des Pharao (19211
Filmi so vsi originalno datirane kopije.
Vse projekcije bodo v prostorih Goethe Instituta (Ul. Coroneo 15). Vstop prost.
EVA FORNAZARIČ
V košarkarskem pokalu prvakov
GIBONA ZA LAS OB ZMAGO
Nogomet: osmina italijanskega pokala
Presenečenje v Rimu
V včerajšnjem tretjem kolu povratnega finalnega dela košarkarskega pokala prvakov je največje presenečenje pripravil Real Madrid, ki je kar sredi Moskve odpravil domači CSKA, a tudi Gibona je bila le za las prepustila točki v Tel Avivu.
Makabi - Gibona 88:87 (45:41)
MAKABI: Lassoff, Aroesti 8 (2:2), Perry 2, Berkovitz 17 (4:4), Kadman, Lipin,-Silver 17 (2:2), Magee 13 (1:2), Herskovitz, Johnson 31 (4:6).
GIBONA: M. Nakič 13 (3:4), A. Petrovič 8, Bečič, Čutara 12 (0:1), D. Petrovič 30 (2:2), Knego 14 (2:2), B. Vukičevič, Ušič 10 (0:1), L Nakič, Arapovič.
TEL AVIV — Samo 19 sekund pred krajem, pri vodstvu domačinov z 88:87, je Magee naredil napako v napadu nad Knegom, tako da je žoga šla Zagrebčanom, ki so imeli edinstveno priložnost, da na nepremagljivem igrišču v Tel Avivu pripravijo prvovrstno presenečenje. Nakič pa je v napadu nerodno podal do Čuture, ki žoge ni utegnil uloviti in priložnost je šla po vodi. Tekma sama je bila izenačena.
Bancoroma - Granarolo 93:84 (45:34)
BANCOROMA: Sb,arra 8, lardella, Townsend 16, Flowers 21, Tombolato 2, Gilardi 10, Polesello 17, Solfrini 19.
GRANAROLO: Brunamonti 4, Fantin 22, Valenti 2, Lanza 17, Villalta 13, Bine ili 2, Rolle 24.
RIM — Bodisi Bancoroma kot Granarolo sta že izločeni iz boja za vstop v finale in tako sta lahko igrali sproščeno. Bolonjčani so celo pustili na klopi Van Bredo Kolffa, ki ima težave s hrbtom. Srečanje je bilo zato dopadljivo in izenačeno vse do polovice drugega polčasa (68:60 za Bancoro-mo), točki pa sta le ostali v Rimu.
CSKA - Real Madrid 85:97 (33:42)
LESTVICA: Makabi 12, Gibona in Real Madrid 10, CSKA in Bancoroma 8, Granarolo 2.
Italijanski finale v Koračevem pokalu
V povratnih polfinalnih srečanjih Koračevega pokala ni prišlo do pre-
senečenja. Milanski Sdmac, ki je že v prvi tekmi doma zmagal s 23 točkami razlike proti Crveni zvezdi, je slavil tudi v Beogradu, in sicer s 100:99 (49:49). Beograjčani so se u-činkovito upirali, na kaj več kot na časten poraz pa niso mogli upati. Najboljši v domačih vrstah je bil Nikolič s 30 točkami, čeprav je igral vsega skupaj 28 minut, poleg njega pa še Karadžič (16) in Radovič (14). Pri Milančanih so največ košev dosegli Carroll (26) ter Schoene in Premier (po 21).
V drugi polfinalni tekmi je Ciao-crem odpravil grško peterko Aris s 95:71 (49:40), potem ko je v prvi tekmi zgubil za same tri točke razlike. Vsekakor so se Solunčani prvih 13 minut učinkovito upirali, odlično pa jih je vodil Galis, čeprav je igral z zlomljeno roko. Zaradi pomanjkanja treninga in poškodbe pa je potem odlični grški igralec popustil in z njim vsa ekipa. Pri Ciaocremu so bili najuspešnejši Thompson (29), Mentasti (26) in Deveraux (16), pri gostih pa Giannakis (25) ter Galis in Wentsel (po 17).
V povratnih srečanjih osmine finala italijanskega nogometnega pokala je do največjega presenečenja prišlo v Rimu, kjer je drugoligaš Parma prisilil rimsko moštvo na neodločen izid 1:1 in ga tako izločil iz tega pokala.
Izidi povratnih tekem osmine finala
Roma - Parma 1:1 (prva tekma 0:0, kval. Parma); Bari - Fiorentina 0:1 (p.t. 0:4; kval. Fiorentina); Juventus - Campobasso 4:1 (p.t. 0:1; kval. Juventus); Cagliari - Torino 0:0 (p.t. 0:1; kval. Torino); Napoli - Milan 1:1 (p.t. 1:2; kval. Milan); Sam-doria - Pisa 2:0 (p.t. 2:1; kval. Samp-doria); Verona - Genoa 2:1 (p.t. 1:0; kval. Verona); Inter - Empoli 1:0 (p.t. 1:0; kval. Inter).
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija -italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Guerrinija (Como), eno kolo pa bodo počivali Di Bartolomei (Milan), Graziarli (Roma), Massaro (Fiorentina), Panche-ri (Cremonese) in Bagni (Napoli), do
20. marca pa je bil izključen trener Coma Bianchi.
V	B ligi so bili za eno kolo izklju; črtni: Amenta, Benedetti in Gozzok (Perugia), Costantini (Triestina), Ferrari (Sambenedettese), , Rebonato (Campobasso), Traini (Taranto) in Vanoli (Lecce).
Kvalifikacije za SP
V	okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo leta 1986 v Mehiki so odigrali štiri srečanja. Izidi' i
SKUPINA 1:	Grčija - Albanija
2:0; LESTVICA: Poljska 3 (2 srečanji), Belgija 3 (3), Grčija 3 (3), Albanija 3 (4); SKUPINA 3: Severna i Irska - Anglija 0:1; LESTVICA: Anglija 6 (3), Severna Irska 4 (4), Finska 4 (4), Romunija 0 (1), Turčija 0 (2); SKUPINA 5: Nizozemska - Ciper 7:1; LESTVICA: Madžarska 6 (3), Nizozemska 4 (4), Avstrija 4 (3)> Ciper 0 (4) ; SKUPINA 7: Španija ' Škotska 1:0; LESTVICA: škotska 4 (3), Španija 4 (3), Islandija 2 (3) in Wales 2 (3).
kratke vesti - kratke vesti
V zaostalih srečanjih 2. amaterske nogometne lige
Zarja letos res nima sreče
Znova odložili Trnovski maraton
IDRIJA — Odbor za množične smučarske tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije je skupaj z organizatorji 10. Trnovskega maratona iz Idrije pregledal proge na Čmovrški planoti in ugotovil, da v nedeljo zaradi pomanjkanja snega ne bo mogoče izpeljati prvotno že dvakrat prestavljenega Trnovskega maratona.
Leonardo David umrl
MILAN — Potem ko je zadjih šest let preživel v nezavesti, je predsinoč-njim (zgleda zaradi srčne kapi) umrl italijanski smučar Leonardo David. Kot znano, je na predolimpijskem smuku 3. marca 1979 v Lake Plaei-du David tik pred ciljem padel. Takoj se je sicer pobral in tudi vprašal za čas, vendar je že čez nekaj minut nepričakovano padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Njegovi starši so obtožili FISI, češ da so fan-
ta poslali na progo, čeprav si še ni opomogel po prejšnjem padcu.
Sprejet priziv Bancorome
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zvaze je sprejela priziv Bancorome in ji dosodila zmago v srečanju proti Cantine Riunite. Kot znano, so pred dvema tednoma Riunite zmagale s točko razlike, vendar je občinstvo motalo na igrišče razne predmete, pri čemer je bil Towsend ranjen v glavo.
Fignon pred Saronnijem
TINDARI (Messina) — Na mednarodni kolesarski dirki na Siciliji je končno zmago osvojil Francoz Laurent Fignon, ki je na končni lestvici prehitel Giuseppa Saronnija.
Scavolini v finalu
TURIN — V povratni polfinalni tekmi italijanskega košarkarskega pokala je Bertoni sicer s 114:82 (55:38) premagal Scavolini, kljub temu pa se ni uvrstil v polfinale, saj je Scavolini v prvi tekmi zmagal z 41 točkami razlike.
Zarja - S. Sergio 0:1 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti (od 75. min. Žagar), Franco (od 71. min. Gotti), Gabrielli, Damjan Fonda, Piščanc, Bon, Egon Fonda, Sul-čič, Sossi.
STRELEC: Bestiaco v 64. min.
V zaostali tekmi proti S. Sergiu je Zarja nezasluženo zgubila. Da je sree ča obrnila hrbet Bazovcem, je bilo razvidno že od vsega začetka prvenstva, toda to. kar se je zgodilo v sredo v Bazovici, je skoraj nemogoče. Zarjani so odigrali verjetno svojo najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu in dobesedno nadigrali goste,
Bazovci so si ustvarili celo vrsto u-godnih priložnosti, toda žoga ni hotela v mrežo. Zmago jim je preprečil tudi odlični vratar gostov, ki je s prav neverjetnimi skoki bil vsakokrat na mestu. Sedaj čaka Zarjo cela vrsta težkih nastopov in upati je, da ne bodo popustili. (Big)
Vesna - Stock	0:0
VESNA: Savarin, Pipan, Pisani, Verbich, Penco, F. Candotti, Di Benedetto, Potasso, Kostnapfel (od 80. min. R. Candotti), Jerman, Bruno.
V	zaostali tekmi proti tržaškemu Stocku, ki gotovo sodi med boljše ekipe tega prvenstva, je Vesna osvojila dragoceno točko. Srečanje je bilo precej zanimivo in polno presenečenj, Križani pa so bili pravi protagonisti, saj so večkrat s svojo igro povsem zmcjdli nasprotno ekipo.
V	prvem delu srečanja priložnosti za zadetek ni manjkalo, Vesni pa žoga ni in ni hotela v mrežo. V drugem polčasu se stvari bistveno niso spremenile, Vesna je še naprej prevladovala, njeni napadalci pa tokrat res niso imeli sreče in so se kljub dobri in atraktivni igri morali sprijazniti s točko, ki pa jih glede na položaj na lestvici gotovo zadovoljuje.
(A. Kostnapfel)
OSTALI IZIDI: CGS - Libertas 2:2= Domio - Fortitudo 0:3; Opicina - Be-gliano 0:0; Giarizzole - Prisco n.o-
LESTVICA: Vesna 25, Fortitudo 23. Zaule, Stock 22, Libertas, San Sergi0 21, Radio Sound, Opicina 20, Giarizzole, Isonzo 18, Domio 15, Beglian° 14, C. E. Prisco 13, Zarja 12, CGb 11, Aurisina 9.
totip
1.	— prvi	1	X	
	drugi	X	1	
2.	— prvi	1	X	2
	drugi	2	1	X
3.	— prvi	X	2	
	drugi	1	X	1
4.	— prvi	2	X	
	drugi	X	1	2
5.	— prvi	2	X	
	drugi	X	2	
6.	— prvi	1	X	
	drugi	X	1	
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
V središču pozornosti Bor Radenska-Alabarda
V	preteklem kolu promocijskega prvenstva je Kontovelovo člansko moštvo po dolgem kriznem obdobju spet zmagalo. Kontovelci so po zelo izenačeni in razburljivi tekmi, premagali tretjeuvrščeni Libertas, zato je njihova zmaga še toliko bolj dragocena. Po dveh zaporednih porazih so novi točki osvojili tudi košarkarji Bora Radenske, čeprav so proti zadnje-uvrščenemu CUS igrali pod svojimi sposobnostmi. Openski Polet je na domačih tleh visoko klonil Scogliettu. V
V	nedeljo se bodo igralci Bora Radenske doma pomerili z Alabarde. Naši so tega nasprotnika že premagali, v gosteh po enem podaljšku. Alabarda se odlikuje po hitri in napadalni igri, ki temelji na agresivni o-brambi in na dokaj dobrem košarkar-
skem znanju njenih posameznikov. Če bodo borovci osvojili to srečanje, bodo spet zasedli drugo mesto na začasni lestvici. Dobre izglede za uspeh imajo tudi Knotoveld, ki bodo sprejeli v goste zadnjeuvrščeno ekipo CUS. Vseučiliščniki niso tako slabi, kot izhaja iz njihove uvrstitve. Menimo pa, da je Kontovel z zmago nad Libertasom pridobil na samozavesti in tudi na volji do igre, zato upamo, da bodo naši predstavniki spet slavili. Težjo nalogo bo imel Polet, ki se bo na tujem spopadel s tržaškim Libertasom. (Cancia)
NA GORIŠKEM
Domovci bodo jutri gostovali pri močni peterki Ardite, ki ima na skupni lestvici enako število točk kot naši. V prvem srečanju so Gojkovičev!
varovanci izgubili z visoko razliko (20 točk), treba pa je reči, da so ta-' krat naši začeli srečanje katastrofalno.
Jutrišnja tekma pa bo gotovo do-b,”a priložnost, da se naši oddolžijo Arditi za poraz. (M. Čubej)
Drevi šahovski brzoturnir ZSŠDI
Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2 nadst.) s pričetkom ob 19. uri redni mesečni šahovski brzoturnir ZSŠDI, ki se ga lahko udeležijo vsi zamejski šahisti. Ta turnir je prvi po presledku dveh mesecev
danes igra za vas
Marjan Tomažič
totocalcio
Atalanta - Ascoli	1	X
Avellino - Fiorentina	1	2
Como - Inter	2
Juventus - Cremonese	1
Lazio - Torino	X
Milan - Napoli	1	X
Sampdoria - Udinese	1	X
Verona - Roma	I	X
Bari - Bologna	1
Cesena - Lecce	X
Triestina - Genoa	1	X
Campania - Catanzaro	1
Savona - Derthona	1
Svojo skoraj dvajsetletno nogometno kariero je Marjan Tomažič za0' v mladinskih vrstah štandreške Juventine. Po nekaj letih je prevzel dres bf* nilca članske postave in v štandrežu ostal dolgo vrsto let. Pred nekaj leti P se je iz Štandreža preselil v Sovodnje, kjer nastopa v glavnem v vlogi desneS branilca.
Prejšnji teden je Boris Vascotto pravilno napovedal 11 rezultat0'' Čestitamo!
1
komentar trenerja združene ekipe meblo franka drasiča
Zamudili smo veliko priložnost. S tem kratkim stavkom bi lahko sintetiziral sobotni poraz v Trentu. Gostovanje v Trentu je bilo za nas velike važnosti. To je bil važen test, da spoznamo naše zmogljivosti. Pre-čakovali	smo	izredno močnega nasprotnika,	saj	je	v prvenstvu ekipa
izgubila le tri sete. In res prvi set je potekal v znamenju velike premoči Trenta; naša dekleta so mu nudila le skromen odpor. V tem setu smo spoznali, da ta ekipa ni pač tako močna, kot se je o njej pisalo. Res so igralke izredno gibčne in dinamične v polju, pokazale pa so velike vrzeli v napadu in v bloku. To njihovo slabost smo v drugem setu dobro izkoristili in smo nasprotnika dobesedno zmleli s 15:4. Tudi nadaljnji set je potekal v tem ritmu do 7:2. Pri tem rezultatu pa smo dovolili, da nas je nasprotnik dohitel in
celo prehitel, Storili smo nepopravljivo napako, da nismo nadaljevali z napadalno igro. Pošiljali smo na drugo stran mreže prelahke žoge, ki jih je znal nasprotnik pošteno izkoristiti ter tako zaključil set v svojo korist.
Pred začetkom četrtega niza sem dekletom strogo zabičal, naj nadaljujejo z močnimi napadi, ki so edini porok za zmago. Med tednom smo se celo zmenili, da bomo napadali v glavnem s cone 3 in 2, saj smo vedeli, da visoka Američanka Tewnsend pokriva našo glavno napadalko v coni 4. Tudi ta set smo začeli z velikim elanom in v odličnem slogu. Spet smo z lahkoto povedli z 8:4. Odtlej pa smo spet ponovili napake prejšnjega seta. Namesto preko centra smo napadali z visokimi podajami preko krila in tako dali možnost nasprotniku, da je izbojeval set in končno zmago, ki se je ni niti sam pričakoval.
Tekma sama po sebi je bila zelo lepa in tudi precej razburljiva, tako da je 700 gledalcev (toliko jih je namreč prisostvovalo tekmi) prišlo na svoj račun. Sodnik je dobro opravil svojo delo, čeprav nas je v končnici četrtega seta precej oškodoval, ko je spregledal videm dotik nasprotnikovega bloka. Vendar moramo poraz pripisati le samim sebi in svoji nezmožnosti, da lahko igramo vedno prepričljivo in zbrano. Naša igra je preveč nihajoča. Lepim in aktralctivnim akcijam sledijo neverjetne in dolge pavze z neurejeno in večkrat pani-čarsko igro ter z začetniškimi napakami. To je po mojem mnenju pripisati dejstvu, da se igralke med seboj še premalo poznajo in da so značajno plahe. Manjka jim športna zagrizenost in hudobija, ki v takih trenutkih odločilno vpliva na končni izid. Zelo rade se podredijo nasprotniku in
sprejemajo- njihovo značajno nadvlado na igrišču. To negativno lastnost naših igralk bo zelo težko odpraviti. Vedno bolj sem prepričan, da bo to tudi največja ovira za prestop v višjo kategorijo.
Kakšne so sedaj naše možnosti? Nisem še popolnoma obupal. Dosedanji nastopi so pokazali, da smo enakovredni vsakemu nasprotniku. Čeprav je prvo mesto najbrž že odpisano, lahko še vedno zasedemo drugo mesto na lestvici in s tem nam je odprta pot za »play-o}j« za vstop v A-2 ligo. Pot, ki nas čaka, je zelo naporna in težka, saj si ne smemo privoščiti spodrsljaja. Zagnanost, volja, trma, gotovost in nekaj športne sreče so pogoji, ki jih bo naša ekipa potrebovala za dosego zastavljenega cilja.
Finale Bata - CSKA
V košarkarskem pokalu Ronchetti se bosta pomerili Bata in moskovska CSKA, ki je tudi v povratni polfinalni tekmi premagala Sofijo (96:54, prva tekma 84:60).
VABILO NA NAJBOGATEJŠI i PRAZNIK LETA NA KRASU
DVA TEDNA NAGRAD IN . FANTASTIČNA NAGRADNA IG«^
od 2. do 16. marca
Na startu 180 tekmovalk in tekmovalcev
komentar trenerja andr e ja žagarja
. V Žlebeh je bilo y torek dež. smu-carsko prvenstvo slovenskih šol vseh ®ieri in stopenj. Prireditelj je bil od-kor predstavnikov vseh goriških višjih pednjih šol. Vpisalo se je 28 šol s Tr-zaskega in Goriškega z 230 dijaki in 'Ojakinjami, učenci in učenkami. Gri-Pa je to številko nekoliko zdesetkala, se je na štart javilo 180 tekmovalk in tekmovalcev. Kot gostje so na-stopili tudi dijaki in dijakinje iz Nove jarice. Snežne razmere niso bile naj-ugodnejše; zaradi pomanjkanja padala in zaradi otoplitve sta bili progi rdi, zgodaj zjutraj celo ledeni. Zaradi lega je bilo število odstopov visoko po-ebno v nižjih tekmovalnih razredih, Vsekakor- se je 'v razne lestvice Vrstilo 122 udeležencev in udeleženk.
OSNOVNA ŠOLA - učenke: V. Suber '*'B) 54,8; N. Martelanc (FB) 59,0; Perini (FB) 65,1; E. Perla (OŽG). OSNOVNA ŠOLA - učenci: A. Deve-^ (IGG) 48,4; M. Tomšič (FBG) ™'4; F. Zampar (IPG) 49,6; M. Fran-«ohč (IGG) ; J. Pontari (FB) ; E. Fe-B 1JAG) ; M. Gergolet (IPG) ; E. Za-!adlal (FBG); D. Faganel (JAG); S. fjtoiožič (OŽG); M. Lavrica (PV); p- Bordon (FBG); M. Quinzi (FBG); p' Gergolet (PVG) ; M. Koračić (OŽ A. Ferfolja (IPG); I. Pisk (OŽG). j, NIŽJA SRED. ŠOLA - dijakinje: J. 7rk (SK) 42,0; M. Gerlani (FE) 42,2; ^ Rudež (CM) 44,0; M. Tomažič (M ,/ ; G. Pieri (SK) ; A. Škabar (IG) ; H. vJ%ì (IC) ; V. Fakin (CM) ; E. Bauzon R. Rinelli (IT); E. Svetlič (IC); P’ pečar (SG); L. Vesel (IC); S. Marguč (IT). K Klančič (IT); T. Ker-Pfc (FE) ; E. Žerjal (SG) ; M. Gergo-pL(IT); V- Jagodic (FE); K. Vitez ^ P); M. Mamilovič (MŠ).
P Nižja SRED. ŠOLA - dijaki: M.
valič (MŠ - izven konkurence) 33,0; Zezlina (FE) 34,7; R. Paulina (IG) C*’6: D. Paulin (SK) 36,1; E. Vodopi-C* (SG); A. Kosmač (SG); D. Tav-(SK); K. šiškovič (IC); A. Maj-h (FE); s. Adam (IG); D. Kosmač fv.G); M. Guštin (CM); V. Legiša (I A. Ferfolja (FE); U. Acerbi (C O; S. Kubošek (CM).
VIšja SRED. ŠOLA - naraščajnlce: .v' Purič (ŽZ) 41,43; R. Plet (ŽZG) £52; V. Krmec (ŽZ) 50,65; M. Fajt . ZG) ; s. Devetak (SGG) ; K. Purič
(FP) ; S. Feri (SGG) ; M. Štoka (FP) ; N. Albi (JŠ).
VIŠJA SRED. ŠOLA - naraščajniki:
M. Kokorovec (FP) 36,14; D. Zidarič (JŠ) 38,36; S. Kokorovec (ŽZ) 38,77; S. Peric (ŽZ); V. Battello (PTG); A. Turk (ŽZ); P. Cej (ŽZG); P. Hmeljak (GGG) ; L. Marassi (ŽZG) ; I. Ci-vardi (ŽZ); F. Bertolini (PTG); A. Gregorič (FP); D. Argentin (ICG); M. Tomšič (ŽZG).
VIŠJA SRED. ŠOLA - mladinke: A. Vrtovec (PTG) 45,22; T. Pieri (ŽZ) 45,44; M. Vrtovec (PTG) 46,06; I. Gulič (ŽZ); T. Sosič (ŽZ); I. Roner (P TG) ; L Kralj (ŽZ) ; S. Pangerc (ŽZ) ; C. Bandi (FP) ; T. Kocjančič (ŽZ) ; M. Ukmar (FP) ; . E. Tabaj (ŽZG) ; K. Dolhar (AS) ; J. Veljak (FP) ; T. Kokorovec (ŽZ) ; M. Bertolini (ŽZG) ; S. Žerjal (ŽZ).
VIŠJA SRED. ŠOLA - mladinci: M.
Kralj (JŠ) 38,01; N. Sedmak (Ž7.'> 38,45; M. Kalc (JŠ) 39,72; B. Kosič (ICG); I. Gulin (ŽZG); J. Čandek (ICG); A. Sosič (ŽZ); T. Petrovič (SZ); T. Bastiani (ICG); D. Wal-tritsch (PTG); D. Roner (PTG); M. Tul (JŠ); B. Fratnik (SZ); A. Fajt (ICG); D. Slavec (ŽZ); M. Kralj (Ž Z) ; M. Pahor (ŽZ) ; A. Oberdank (ŽZ); M. Corsi (PTG); I. Ciglič (P TG); B. Race (FP); E. Ferfoglia (SGG) ; B. Pahor (EP) ; I. Meden (Ž Z); R. Tabaj (ŽZ); M. Gruden (ŽZ). MOŠTVENE LESTVICE Osnovnošolke: France Bevk (Opčine) .
Osnovnošolci: France Bevk (Gorica), Ivan Pregelj (Rupa-Peč), Oton Župančič (Gorica).
Nižješolke: Ivan Cankar (Sv. Ja-
kob, TS), Fran Erjavec (Rojan TS), ivan Tnnko (Gorica).
Nižješolci: Simon Gregorčič (Dolina), Igo Gruden (Nabrežina), Fran Erjavec (Rojan TS).
Višješolke - naraščajnice: Žiga Zois (Trst), Žiga Zois (Gorica), Simon Gregorčič (Gorica), Fr. Prešeren (Trst).'
Višješolci - naraščajniki: Žiga Zois (Gorica), Žiga Zois B (Trst), France Prešeren (Trst), Žiga Zois A (Trst), Primož Trubar (Gorica).
Višješolke - mladinke: Primož Tru bar (Gorica), Žiga Zois B. geo. (TS), France Prešeren (Trst), Žiga Zois B K (Trst).
Višješolci - mladinci: Jožef Štefan (Trst), Ivan Cankar (Gorica). Žiga Zois B geo. (Trst), Primož Trubar (Gorica), žiga Zois A K (Trst).
Najhitrejši na krajši progi: Žezlina Aleksander, Škrk Jagoda. Najhitrejši na daljši progi: Kokorovec Mojmir, Purič Vilma.
Kratice: FB - France Bevk, Opčine; OZG - Oton Župančič GO; IGG -Igo Gruden GO; FBG - France Bevk GO; IPG - Ivan Pregelj GO; JAG -Josip Abram GO; PV - Prežihov Vo-ranc, Dolina; PVG - Prežihov Voranc Doberdob; SK - Srečko Kosovel TS; FE - Fram Erjavec TS; CM - Ciril Metod TS; MŠ - Milojka Štrukelj, Nova Gorica; IG - Igo Gruden TS; IC - Ivan Cankar TS; IT - Ivan Trinko, Gorica; SG - Simon Gregorčič TS; ŽZ - Žiga Zois TS; ŽZG - Žiga Zois Gorica; SGG - Simon Gregorčič, Gorica; FP - France Prešeren TS; JŠ -Jožef Štefan TS; PT - Primož Trubar GO; ICG - Ivan Cankar GO; GGG -Galileo Galilei GO.	(R. A.)
Zadovoljiv nastop košarkarjev Jadrana Parco
Jadran Forco — Gibona 103:122 (55:64)
JADRAN FARGO; Korošec 32 (7:9), Pieri 24 (2:3), Lippolis 6 (2:2), Terčon 23 (3:6), Uršič 4 (4:4), Civardi 2, Žetko 4 (4:6), Pertor 8 (2:2), Mosetti, Pahor, Kralj, P. Pertot.
GIBONA ZAGREB: Deak 20 (0:1), Sumunec, Balenovič 10, Turk, Sučevič 29 (5:6), Kamer 8 (4:6), Katičič 2, Pavičič 14 (6:6), Bakula, Miliša, Jelič 9 (1:2), Razič 30 (2:3).
V prijateljski košarkarski tekmi v Repnu so kadeti Jadrana Farco po pričakovanju izgubili proti skoraj za glavo višjim igralcem zagrebške Gibone. Večji del srečanja pa so se varovanci trenerja Massima Rasenija, med katerimi so se izkazali Korošec, Pieri in Terčon, enakovredno upirali gostom.
V Padovi paziti na bonus
V 6. kolu povratnega dela prvenstva C-l lige je bilo pričakovati, da bo na samem vrhu lestvice prišlo do spremembe, vendar so vse vodilne ekipe dobro opravile svoje delo in vrh ostaja nespremenjen: Vseeno pa je v tem kolu že verjetno prišlo do ene končne odločitve, med prvimi, štirimi ekipami in ostalimi je nastala razlika šestih točk, ki je po mojem mnenju ob normalnih rezultatih do konca prvenstva nedosegljiva. Kandidati za »plag-ojj« smo torej že znani, v preostalih kolih se bo pokazalo samo še, kako si bomo razdelili uvrstitve od prvega do 4. mesta.
Nedeljska tekma z. Italmonfalcone-jem je imela za športno prireditev dokaj nenavadna akterija. Sodnika sta namreč na vsak način hotela biti v prvem planu in moram priznati, da jima je to tudi v celoti uspelo. S svojimi pikolovskimi in včasih že prav komičnimi odločitvami sta iz košarkarske tekme naredila pravo burko. Naši sosedje iz Tržiča niso pokazali nič več kar smo od njih pričakovali na taktičnem področju. Njihov ostrostrelec št. 9 Beretta je do 8. min. kar štirikrat zadel za tri toč-
ke, ko pa smo zàigrali konbinirano obrambo 1:4 in je s tremi osebnimi-napakami odšel na klop Oeser se je razlika začela večati v našo korist. Samo nekaj nepotrebnim ekshibicijam se imajo gostje zahvaliti, da ni bila že ob polčasu razlika večja. Z dobro cono 1, 3, 1 smo v začetku drugega dela dosegli delni rezultat 13:2, in tekma je bila samo še zgolj formalnost. Toda sodnika sta s svojim sekanjem igre dosegla, da se je tekma končala šele po 1 uri in 45 minut, kar običajno zadošča tudi za 1 ali celo 2 podaljška. Čeprav nasprotnik ni blestel v obrambi, pa moram vse-
eno omeniti naš zelo dober odstotek metov iz igre. Po drugi strani pa prosti meti še ne gredo tako, kot bi bilo treba in moramo ta element še bistveno izboljšati.
Že naslednje kolo bo prineslo nekaj odločitev tako na vrhu kot tudi pri dnu. Najzanimivejše bodo nedvomno tekme v Padovi, Tržiču in Fidenzi. V Tržiču gostuje Stefanel, ki je nedvomno. favorit, toda domači morajo igrati na vse ali nič, če hočejo ostati v ligi. še težje delo bodo imele Udine Nord v Fidenzi, ki že več kot leto dni ni izgubila na domačih tleh. Tudi nas čaka težka naloga v Padovi proti Virtusu, ki je sicer že izgàbil priložnost za »play-off«, pa je vendar nevaren. Prvo tekmo v Trstu smo zmagali z 91:88, čeprav smo v 10’ d.p. vodili kar za 22 točk. Gostje so takrat prešli v na pressing po celem igrišču in s prekrški sekali tekmo. Treba je povedati, da smo visoko vodstvo zapravili predvsem zaradi slabega izvajanja prostih metov v zadnjih desetih minutah. Od petnajstih smo jih realizirali samo šest, pa še to ni realna slika, saj smo zaradi bonusa gostov ob zgrešenem prvem metu izgubili še tri mete po pravilu 1 + 1. Virtus je v Trstu poleg omenjenega pressinga uporabljal tudi mož moža obrambo in consko postavitev 2, 1, 2. Z zunanjih pozicij sta najbolj nevarna št. 9 Fiorin in št. 12 Corsi, pod košem pa je dobro opravil svojo nalogo krilni igralec št. 4 Omologia. Veliko točk je dosegel tudi št. 6 Sa-nistraro, kar T7j toda od tega 9 iz prostih metov. Tudi Negri št. 10 je ob enem samem košu iz igre zadel še šest prostih metov. Naša naloga je torej, da z razgibljivo obrambo čimkasneje pademo v bonus, in tudi pravočasno vračanje bo velikega pomena. Ob pravočasni postavitvi o-brambe namreč ne pride do tako velikega števila nepotrebnih prekrškov, ki ekipo hitro pripeljejo v bonus. V primerjavi s prvo tekmo bo potrebno tudi povečati število skokov v napadu, saj smo jih v Trstu ujeli samo 6.
naši košarkarji v mladinskih ligah
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
Nekaj uspehov, pa tudi črnih pik
stv.^nji teden sta se iztekli orven-st 1 naladincev in kadetov. Naši pred-, vniki so se v obeh kategorija,i uu-zdr .0<^rezab- To velja še zlasli za c Uz6no kadetsko vrsto Jadran Far-’ ki je sklenila svoje nastope brez c„ aza- Rasenijevi fantje morajo si-t0 ^doknaditi še tekmo s Scogliel-cni	srečanje pa bo za »far-
- ce« ie formalnost.
ie uvrstila na drugo mesto v pr-
j} " xc IIFI 11 lr1,H HJ.-lL.
^ . ekipa Kontovela Electronic shop ^ Je n
^vu mladincev. Lukševi varovan-s° izgubili odločilno srečanje z rtasom, ki je v tej konkurenci
If^tvu
T . S
Libeu
OSVojil
s0 prvo mesto. Borovi mladinci Peto
P° zmagi nad Barcolano zasedli
vo.
^ uiesto, kar je precej solidna uvr-če upoštevamo, da so skoraj tekme odigrah z okrnjeno posta-Kontovel Electronic shop A je
končal na predzadnjem mestu. Zadnji pa so bili poletovci, ki so jim odvzeli zmago in jih tudi penalizirali V prvenstvu naraščajnikov je Kon-tovel prepričljivo premagal Polet, Bor pa je visoko klonil proti premočnemu SGT. Tokrat bi pozornost obrnili na neljubi dogodek, ki se je žal ponovil že dvakrat zaporedoma. V prvenstvu propaganda (letniki 1972 in mlajši) so mladi košarkarji Sokola že drugič izgubili brez borbe. To se je zgodilo pred dvema tednoma in tudi prejšnji petek, ko bi se morah mladi sokolov-ci doma pomeriti s Ferroviarijem. Ob tem se poraja več vprašanj. Kako in zakaj je sploh prišlo do takih neljubih zapletov in kako je mogoče, da ekipe Sokola ni bilo na igrišču niti takrat, ko bi morala nastopiti na domačih tleh?
iz planinskega sveta
Bližnii izleti SPDT
izl^T Prireja to nedeljo, 3. marca, n0s 2 osebnimi avtomobili v Podna-zÌTnSh.-T se bo začel tradicionalni V0jv. 1 Pohod po poteh Janka Premrla-Sreij^' ^irališče ob 7.30 pred Pro-je 2j!7n domom na Opčinah. Obvezna nik	oprema. Izlet vodi odbor-
riistva Mario Milič.
* * *
klet PnTeja v nedeljo, 10. marca, ru Tj J1 osnovnošolske otroke v okvi-Ciljj ,ania Športne šole — Trst. Vse r^a je Mali Kras nad Dolino. Podrobnosti bomo še javili.
Prenovljen odbor Alpinističnega odseka SPDT
V torek so imeli člani AO SPDT svoj redni samostojni občni zbor. Po daljši in plodni diskusiji so zamejski alpinisti izvolili svoj novi odbor. Novi načelnik je Igor Castellani, ki tako naslednje Petru Suhadolcu in nato Lucijanu Miliču. Namestnik načelnika je Davor Zupančič, tajnica pa Tatjana Gregari. Blagajnika sta Fausta Sisti in Davorin Šipigoj, gospodar je Angelo Kermec. Vodja alpinistične šole je Lenart Viđali, njegov namestnik pa Igor Gombač.
obvestila
. šDbftni 2bor ŠD Breg preložili
"bvešča, da so današnji ob-'Ožili n» ZaraJ' tehničnih razlogov pre-bod° Poznejši datum. Nov datum Mravočasno sporočili.
?oVSčaRaARSKA KOMISIJA ZSŠDI {'>• ur; ’ “a bo danes, 1. marca, ob ‘tenu,,, na stadionu »1. maj« v Trstu Uišlj v a igralce letnika 70, ki bodo Poštev za selekcijo ZSŠDI
S.tfvn,
arski j i V ne(ieij°, 3. marca smilza	„z avtobusom na prekra-
10,‘0Ška9UC* a Dobrača (avstrijska -Sijati e Vp*sovanie 'P informacije: 'Vk , f,ste, tel. 208551 in Bruno tel. 200236.
^Sanisi,
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča vse ekipe, ki bi morale nastopiti na turnirju igre med dvema ognjema v soboto, 2. marca, v Borovem športnem centru, da je prvo kolo zaradi šolskih izletov nekaterih šol preloženo na kasnejši čas. Novi datum bo objavljen pravočasno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo prva lekcija računalniškega tečaja za nižješolce danes, 1. marca, ob 17. uri v Borovem športnem centru.
Ker je na razpolago še nekaj prostih mest, se lahko prijavi še nekaj nižje-šolcev. Tečaj bo ob torkih in petkih od 17. do 19. ure. Skupno bo trajal 30 nr.
NA TRŽAŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
IZIDI 7. KOLA: Le Volpi - Suban 3:0; Volley Club - DLFAC Opicina 3:0; Sistiana - UTAT Vecchia Pallavolo 0:3.
LESTVICA: UTAT Vecchia Pallavolo 12; Bor 10; Le Volpi 8; Volley Club 6; Sistiana 4; Suban 0; Opicina —2.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Abitare — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:9, 15:12, 15:7)
TRAJANJE SETOV: 18, 16 in 14 minut.
KONTOVEL: Daneu, Štoka, Bri-schia, Danieli, Ukmar, Gerbini, Pra-šeli, Bukavec, Rupel, Perini.
Sedmo kolo je prineslo Kontovel-kam nov zaslužen poraz. Točke so nasprotnice nizale predvsem na račun izredno močnih in neustavljivih servisov, ki so popolnoma onemogočili Kontovelov napad. (Maja Štoka)
Volley 80 — Sokol	1:3
SOKOL:	Rudež, Pizziga, Jazbec,
Passerini, L. in T. Masten, Legiša.
Sokol je sicer nastopil v okrnjeni postavi, kljub temu pa mu zmaga proti šibki ekipi Vollej^a ni mogla uiti.
(S. U.)
IZIDI 7. KOLA: Volley 80 - Sokol 1:3; Abitare - Kontovel Electronic Shop 3:0; Breg - Inter 3:0; CUS - Le Volpi 3:1; Prevenire - Club Altura 3:1.
LESTVICA: Breg 14; Sokol in Abitare 12; Club Altura in Prevenire 8; Le Volpi, Inter 1904, Kontovel Electronic Shop in CUS 4; Volley 80 0.
UNDER 15 ŽENSKE
SKUPINA A
Bor — OMA Linea Vogue 0:2 (14:16, 5:15)
BOR: Bandi, Superina, Knez, Železnik, Vitez, Kozlovič, S. in C. Pernarčič, Reggente, Legiša, Čok in Vesel.
Zaradi površnosti, a po dolgem in požrtvovalnem boju, so borovke izgubile prvi set, v katerem so bile v vodstvu. Drugi set se je iztekel hitro, saj so nasprotnice že na začetku s servisi strle odpor borovk.
(Cristina Bandi)
Sokol — Sloga B	2:0
(5:15, 3:15)
SOKOL: Visentin, Legiša, Škrk, L. in T. Masten, Passerini, žužek.
SLOGA: Vidah, Milkovič, Drnovšek, Križmančič, Filipovič, Sussi, Lupine, Guštin, Maver.
Kljub temu, da Sloga ni igrala z najboljšo postavo, je z lahkoto premagala Sokol. Nabrežinke so se učinkovito upirale le v začetku prvega seta. (S. U.)
IZIDI 4. KOLA: Sokol - Sloga B 0:2; Virtus B - CUS 0:2; Bor - OMA 0:2.
LESTVICA: Sloga B 6; Sokol, Bor in OMA Linea Vogue 4; CUS 2; Kontovel Electronic Shop in Virtus B 0.
SKUPINA B
Breg — Ricreatori	0:2
(3:15, 1:15)
BREG: Pečar, Žerjal, Koren, Giorgi, Laurica, Kocjančič, Sancin in Braini.
Mlade odbojkarice B’pga so prepričljivo izgubile drugo zaporedno tekmo. Tokrat so morale na igrišče močno okrnjene in starejšim nasprotnicam niso mogle nuditi večjega odpora. Skromna bera štirih točk pa je prehuda kazen za domačinke. (S. F.)
Virtus A — Sloga A	2:0
(15:13, 15:0)
TRAJANJE SETOV: 21’, 12’
SLOGA: Benčina, Cergol, Fabrizi, J. in L. Grgič, Hrovatin, Kralj, Lokatos, Lupine, B. in D. Renčelj.
Slogašice ekipe A so tokrat igrale dosti slabše kot na svojih prvih dveh nastopih, ko so svoja nasprotnika premagale. Tokrat so zadovoljivo igrale le v prvem nizu, ki so ga neredno zapravile, v drugem pa so se tako zmedle, da jih je nasprotnik brez vsake težave pregazil. (Inka)
IZIDI 4. KOLA: Virtus A - Sloga A 2:0; Centro Olimpia - Montasio 0:2; Breg - Ricreatori 0:2.
LESTVICA: Virtus A 8; Sloga A in Ricreatori 4; Breg in Montasio 2; Centro Olimpia in Inter 1904 0.
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI: Mossa - Lucinico 3:2; S. Luigi - Adi Ronchi 3:0; Arci Pieris -Mossa 1:3; Grado - Val 3:0; Torria-na - Val 1:3.
LESTVICA: Mossa 16, Arci Pieris, Grado in Val 12, San Luigi 8, Adi Ronchi, Soča, Volley ball Krmin 6, Lucinico, Olympia in Torriana 4.
PRIHODNJE KOLO: Val - Soča (danes ob 19. uri v Štandrežu); Mossa - Grado; Lucinico - San Luigi; Volley Krmin - Arci Pieris; Olympia -Torriana (6.3. ob 20.45 v Gorici).
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI: Torriana - Canon 0:3; Olympia - Grado 3:1; Libertas Krmin -Italcantieri 3:0; Libertas Krmin 1:3.
LESTVICA: Dom Agorest 12, Olympia, Intrepida Mariano in Libertas Krmin 8, Torriana 4, Italcantieri 2, Canon in Grado 0.
PRIHODNJE KOLO: Olympia - Li-bertas Krmin (5.3. ob 11. uri v Štandrežu) ; Dom Agorest - Torriana (6.3. ob 18.45 v Gorici, Kulturni dom) ; Grado - Mariano.
UNDER 15 MOŠKI Val — Jamlje 2:0 (15:1, 15:4)
OK VAL: Gaeta, Petejan, Juren, BresciaVogrič, Gulin, D. in A. Co-ceani, Šturm, Volčič, Nanut.
JAMLJE: M., A. in I. Tomšič, D. in A. cernie, Radetič, Mančini, Sobami, Ocretti, čavdek, Stanzani, Pahor.
Pičlih 25 min. je trajala tekma med pionirji Vala in Jamelj. Sama rezultata obeh setov nazorno kažeta, kako očitna je bila premoč goriških odbojkarjev.
Lucinico — OK Val	1:2
(15:11, 6:15, 13:15)
OK VAL: Bensa, Šturm, Volčič, Gaeta, Coceani, Petejan, Juren.
Pionirjem Vala je uspelo nadaljevati serijo zmag kljub zdesetkani ekipi zaradi bolezni. Kljub napakam so odbojkarji Vala pokazali največjo voljo do zmage v tretjem setu, ko so zaostanek 12:5 spreobrnili v zmago.
(Lero)
IZIDI: Naš prapor - Volley Krmin 2:0 (b.b, ); Fincantieri - Lucinico 2:0; Jamlje - Libertas Gorica 0:2; Fincantieri - Torriana 2:1.
LESTVICA: Torriana 6, Jamlje, Val, Olympia, Naš prapor in Libertas Gorica 4, Lucinico, Volley bali Krmin In Fincantieri Tržič 2.
PRIHODNJE KOLO: Fincantieri -Naš prapor (3.3. ob 11. uri v Tržiču); Olympia - Jamlje (5.3. ob 19. uri v Gorici); Val - Volley Krmin (7.3. ob 18. uri v Štandrežu) ; Libertas - Ludnico.
UNDER 15 ŽENSKE
A SKUPINA
IZID ZAOSTALE TEKME: Dom A-gorest - Sovodnje 1:2.
LESTVICA: Mossa 14, Olympia 12, Ludnico 10, San Luigi 8, Ronchi A 6, Dom Agorest, Fincantieri B in Sovodnje 4, Farra 2.
PRIHODNJE KOLO: Mossa - Ronchi; Olympia - Farra (6.3. ob 16.30 v Gorici) ; Dom Agorast - Olympia (4.3. ob 16.30 v Gorici, Kulturni dom).
Naročnina: mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir; prednaročnma do 28. 2. 85 80 000 lir. V številka 25 00 dm. naročnina za zasebnike mesečno 250 00. letno 2.500 00 dm. za organizacije in podjetja mesečno 300 00. letno 3 000 00. letno nedeljski 800 00 dm.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50J01-603 45361 ADII - DZS 61000 Liubfiana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
1. marca 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - T!x 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
in tiska	Trst
àankaflenek*
zvem Zseop*"* ulofai&ov FlEG
Funkcionar Reaganove uprave je 16 let pretepal ženo
John Fedders vodi oddelek za spoštovanje državnih zakonov
Reaganova uprava, ki se postavlja kot vnet zaščitnik idealov puritanske Amerike, je v hudih škripcih zaradi škandala, ki je nastal v javnum mnenju, ko se je izvedelo, da je John Fedders, visok funkcionar Bele hiše, že 16 let do krvi pretepal svojo ženo in z njo surovo ravnal. Pri tem gre podčrtati, da je funkcionar, ki je zakrivil tako huda nasilna dejanja v svoji družini, neke vrste »super-policaj«, saj vodi ključni departma za izvajanje in spoštovanje državnih zakonov.
»Ne razumem, kako lahko nek človek spoštuje zakone na enem področju, na drugem pa jih redno krši,« je napisala njegova žena Charlotte v pismu, ki ga je po precejšnjem odlašanju odposlala Reaganu. Potem ko jo
je 16 let poroke praktično vrglo s tira, tako da se je morala obrniti na psihiatra, je Charlotta ustrelila z največjim topom in se je prav potrudila, da je »lastnosti« svojego moža ustrezno razglasila. Ni se namreč omejila na pritožbo na Belo hišo, ampak je svojega moža tudi prijavila sodišču in zahtevala ločitev. Proces je kajpak imel velik odmev v javnih občilih, tako da se je revialni tisk kar pulil za njene intervjuje. Dnevniku Washington post je med drugim izjavila, da je dolga leta trpela zaradi surovosti svojega moža, po psihoterapiji pa se je le opogumila in zbrala dovolj moči, da se je soprogu - trinogu vendarle uprla. Povedala je, da ji je z udarci prebil bobenček in da jo je tudi
med nosečnostjo obdeloval s pestmi po trebuhu. O podpludbah, klofutah in brcah po vsem telesu in tudi po obrazu pa je dejala, da so bile vsakodnevna praksa in da je surovemu ravnanju večkrat prisostvovalo tudi njunih pet otrok.
John Fedders, o katerem je preiskovalni sodnik zapisal, da je depresivni maniak, zaenkrat še ni javno reagiral. Tudi glasnik Bele hiše drži jezik za zobmi, Fedderson direktor pa je le potrdil, da je njegov podrejeni uspešno vodil skoraj 200-člansko ekipo odvetnikov, agentov in sodelavcev. Toda tudi na tem področju je Charlotte Fedders spodkopala zaupanje v svojega bivšega partnerja, saj je izjavila, da je Fedders živel veliko bolj razkošno, kot mu je dovoljevala letna, 72 tisoč dolarjev visoka plača.
Spodaj na sliki: Charlotte in John Fedders.
Spet nagrajena odlična pevca
Val nasilja v Severni Irski
BELFAST — Po pogrebu treh pristašev Irske republikanske vojske (IRA), ki so jih britanski vojaki ubili konec prejšnjega tedna med zasedo, je Severno Irsko spet zajel val nasilja. Spopadi med skupinami mladih Ircev, policijo in vojaki so bili v Strabane ju (113 kilometrov od 'Belfasta) v Lon-donderryju in v zahodnih, katoliških četrtih Belfasta.
Povsod so manifestanti metali zažigalne steklenice, ko jih je policija napadla, pa so zažgali avtomobile, s- katerimi so si pripravili barikade. V Londonderryju naj bi po poročilih policije skupine mladih Ircev napadle izvidniške avtomobile z zažigalnimi steklenicami in kamenjem, v Belfastu pa naj bi odpeljale avtobus in ga nato zažgale. Glasnik policije^ je še izjavil, da so agenti odgovorili na napade z naboji iz plastike. Kaže vsekakor, da ni bilo žrtev.
Sodni postopek
BOČEN — Tukajšnje sodišče je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo člane upravnega odbora neke krajevne zdravstvene enote (skupno 9 članov) obtožbe, da so se okoriščali s položajern. Za zdravstvenega funkcionarja so namreč namestili južnotirol-skega Nemca dr. Konrada Wie-serja, ne pa dr. Riccarda Cicci-riella, ki naj bi bil popolnoma dvojezičen.
LOS ANGELES — Tina Turner in Lionel Richie sta na tekmovanju za zlat« gramofone, ki ga vsako leto prirejajo v Los Angelesu, odnesla kar pet nagra Odlična Tina za najboljši ženski pop in rock glas ter za ploščo leta »What’s 1®" ve got to do with it«, Richie pa za najboljšo produkcijo leta (skupaj z David«111 Fosterjem) in za album leta »Can’t slow down«. Njuno veselje je razumljiv®’ mar ne?
M. Muster: 20.
CIKAGO
N
Križarska vojna antikomunistov
PARIZ — Kakšnih sto upokojenih generalov, admiralov, višjih oficirjev in bivših diplomatov je napovedalo »križarsko vojno proti komunizmu v Južni Ameriki.« Po njihovi oceni predstavlja »vdor komunizma« v Karibski zaliv resno »nevarnost« za »varnost svobodnega sveta«.
Na tridnevnem tajnem posvetu v hotelu Meridian so ti ljudje sklenili, da je komunizem »največja nesreča sodobnega sveta«. Tako vsaj so izjav-Ijali predstavnikom tiska po sklenitvi sestanka in od časnikarjev zahtevali, da evropsko javno mnenje mobilizirajo proti »vdoru komunizma«.
Nekdanji generali so zlasti ZDA in njene evropske zaveznike opozarjali, naj se pripravljajo, da se z vsemi sredstvi borijo proti širjenju marksizma v Latinski Ameriki. Ko so govorili o »komunistični nevarnosti«, so upokojeni generali imeli v mislih predvsem Nikaragvo, državo, ki naj ne bi »ogrožala« samo tisto območje, ampak »stabilnost in ravnovesje v celotnem svobodnem svetu.«
Na pariški sestanek so nekdaj aktivni vojaki in diplomati prišli iz različnih držav, največ iz ZDA, ki so organizirale posvet, prišli pa so tudi iz Japonske, Čila, Peruja, Belgije, Švedske, Južne Koreje, Hondurasa, Zapadne Nemčije in seveda, Francoske. Potrebno je dodati, da države in vlade, iz katerih so ti generali in admirali prišli, niso njihovega mnenja, čeprav je po drugi strani spet res, da v teh državah pogostoma enako razmišljajo kot udeleženci sestanka v pariškem Meridienu.
Eden izmed udeležencev sestanka, bivši kolumbijski general Alvaro Valencia, tisti, ki je moral zapustiti državo zaradi udeležbe v zaroti proti predsedniku Betancourtu, je časnikarjem rekel, da bi morali ustanoviti nikaragovsko vlado v izgnanstvu, ki bi jo ZDA priznale in podprle oboroženi boj proti legalni vladi. V javnost je prišlo tudi marsikaj takšnega, kar ne bi smelo. Tako sp govorili o ubijanju voditeljev komunističnih držav v Karibskem morju. Kot piše pariški Le Mond, bi »z atentatom na Fidela Kastra rešili celotni problem«. Če bi ne vedeli, da gre za resne o-sebe, bj sklepali, da se delajo norce. Pa ni tako. Takšni predlogi so ostali sicer osamljeni, vseeno pa gre za .razmišljanje vplivne skupine ljudi, pripadnikov sekte Moon, ki ji ni mar ne levica in ne desnica, ampak samo antikomunizem.
Verige niso oblika zdravljenja
TURIN — »Verige niso nikoli bile oblika zdravljenja; zatiranje prej ko slej rodi katastrofalne posledice. Za radi tega ni mogoče vprašanje boja proti mamilom obravnavati ločeno od celotne družbe in njenih protislovij,« je izjavil za italijansko telegrafsko agencijo ANSA prof. Agostino Pirella, vsedržavni usklajevalec »Demokratične psihiatrije«.
Družbene in politične sile, tehniki, družine in ljudje na splošno si morajo prizadevati — nadaljuje Pirella — da druge in sebe osvobodijo vseh oblik zasvojenosti, pa naj gre za ma mila, nasilje ali natikanje verig. Vzgoja nasilja ustvarja samo pošasti.«
Ko je Pirella izjavil, da Demo-
kratična psihiatrija nima navade skati obsodbam, je dodal, da je P°' jasnila svoje stališče glede San Pa trignana šele takrat, ko je minist® za zdravstvo poudaril koristnost 1 izkušnje, pri tem pa povsem sp1®, gledal prostovoljce in vse tiste, ki s prizadevajo osvoboditi narkom311 brez avtoritarnih pristopov, in potent ko je en del sredstev množičnega ob' veščanja na dogodek neprimerno reagiral.
Kakor je znano, je vprašanje zdrav ljenja v San Patrignanu prišlo v sve zaradi nečloveških pristopov k zdra^ ljenju narkomanov. Tiste, ki so h® teli zbežati, so namreč vklepali verige. -
Revni ko cerkvene miši
CELANO (Aquila) — Mestni stražniki so prisodili globo petčlanski ^ zini,, ker je svoje fiziološke potrebe ponoči opravljala na prostem. Ta « -ljub dogodek se je primeril upokojencu Antiniu lacutonu, njegovi žem EN in trem otrokom, od katerih ima najstarejši 20 let.
Petčlanska družina živi v komaj tri kv. metre velikem prostoru v sr<j. dišču tega kraja, v njem spijo in si kuhajo hrano, pa čeprav kar mr8 podgan. Ves dohodek družine predstavlja 700.000 lir pokojnine, za dva n seca. Doslej so propadli vsi poskusi, da bi prišli do dostojnega staJ:10rt(l nja. V Čelanu je nekaj prostih ljudskih stanovanj, vendar vse doslej tremi leti vložene lacutonijeve prošnje niso upoštevali. V takšnem polož družini'ni preostajalb drugega, kot da je živela v skromnem »stanovanju» ^ svoje tb'.esne pbtrebe ponoči opravljala nekje na prostem. Govorice, ki ^ se širile na račun te družine, so prišle na ušesa mestnim stražnikom, so jo kaznovali z denarno kaznijo.
Antonio lacutone je postal tako znan, da mu je kazen bolj koristila škodila. Kdo ve, če se sedaj ne bo hitreje našel nekdo, ki bo nesrecm poiskal dostojno streho nad glavo.
PRAGA — češkoslovaška pripravlja temeljit program varstva narave in bo do leta 2.000 vzpostavila v naravi takšne razmere, kot so bile v 60 in 70 letih.
Kakor piše agencija CTK, bodo sedaj na lignit delujoče toplarne, ki spuščajo v ozračje velike količine žvepla, nadomestili z jedrskimi. Po predvidevanjih vlade bodo že leta 1990 iz jedrskih elektrarn prišlo 30 odstotkov vse v ČSSR proizvedene električne energije.
Količina plinov v ozračju zaradi ^ trevanja bencinskih motorjev se nanjšala z odvzemom svinca; w mjega 0.4 odstotka bodo prišh • 1 odsto. Na Češkoslovaškem izdei" 'tomobili bodo imeli boljše vžiS®-, uplinjevalne naprave kot seda roizvodnja bencina brez svinca Pj : bo v ČSSR pričela v začetku dev. :setih let. Ukrepi za varstvo naT.(0, xlo še posebni strogi po letu sprejetjem novih določil o izpus