Spoštovani clanice in clani Inštituta za razvoj drutbene odgovornosti! Tokratna številka IRDO novic je še posebej vsebinsko bogata. Glede na prihajajo-ce drtavnozborske volitve smo politicnim strankam poslali vprašanja na temo dru-tbene odgovornosti. Njihovi odgovori so zanimivi, zanimiv pa je tudi podatek, da se kar precej politicnih strank ali list ni odzvalo na našo pobudo, morda tudi zaradi casovne stiske. Da se zaposleni najbolj sprostijo s spanjem, humorjem in fizicno aktivnostjo pa je pokazala raziskava o zaposlenih, ki jo je opravila skupina razisko-valcev Ekonomsko-poslovne fakultete UM. Predstavljamo vam podrobnosti zani-mive raziskave. »Ali so se naše sanje uresnicile?« pa je v okviru primerjalne razis-kave civilnih drutb Osrednje in Vzhodne Evrope raziskoval Matej Cepin. Inštitut IRDO je bogatejši za še enega clana Teambuilding Akademijo, kjer zagotavljajo, da teambuilding ni piknik ali zabava; pac pa nacrtno usmerjena aktivnost z jasno dolocenim ciljem, ki koristi tako zaposlenim, kot podjetju. Predstavljamo vam še podjetja Greennovate in Bela voda, ter njune projekte, s katerimi se ukvarja naša clanica Ina Kukovic, ki se oglaša iz daljnega Šanghaja. V tej številki boste našli še veliko zanimivega branja, zato vas vabimo, da se jih lotite cim prej. Prijetne praznike vam telimo in sprošceno branje, clanice uredništva IRDO novic OKTOBER 2011 IRDO NOVICE ŠT.8/IV IRDO NOVICE V tej številki: Aktualno 2 Mini anketa 6 Raziskava 18 Intervju 21 Clani IRDO 23 IRDO konferenca 28 Vabilo 29 Razmišljanje sode-lavcev IRDO 30 Predstavljamo projekt 32 Dobre prakse 36 Pobude 37 Konference, dogodki 38 Razpisi 44 Novice 46 Ne spreglejte! IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUTBENE ODGOVORNOSTI Novice iz tujine 51 Zanimivosti 53 Literatura 59 Soustvarjajte novice 60 Znani so finalisti Slovenske nagrade za drutbeno odgovornost HORUS 2011. Prejemniki nagrade HORUS bodo znani na slavnosti razgla-sitvi, ki bo v drugi polovici novembra v Mariboru. STRAN 2 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Aktualno Se nadaljuje... Kdo so finalisti Slovenske nagrade za drutbeno odgovornost HORUS 2011? Komisija prvega ocenjevalnega kroga je razglasila finaliste Slovenske nagrade za drutbeno odgovor-nost HORUS 2011, ki jo podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti in PRSS – Slo-vensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. Med finaliste nagrade HORUS 2011 so se uvrstila vsa podjetja in zavodi, ki so dosegla vsaj 51% vseh mot-nih tock v prvem krogu ocenjevanja. Prejemniki nagrade HORUS 2011 in posebnih priznanj bodo zna-ni predvidoma v drugi polovici novembra 2011. Nagrada HORUS bo letos podeljena tretjic, z razpi-som pa telijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in zavodov k drutbeni odgovor-nosti. V drugi krog ocenjevanja so se uvrstili: . V kategoriji velikih podjetij: BTC d.d., UniCredit Banka Slovenija d.d. in S&T Slovenija d.d. . V kategoriji srednjie velikih podjetij: Microsoft d.o.o., Butan plin d.d., Mariborski vodovod, jav-no podjetje d.d., Abbott Laboratories, drutba za farmacijo in diagnostiko d.o.o. . V kategoriji majhnih podjetij: Etika d.o.o. in Lotric, laboratorij za meroslovje, d.o.o. V kategoriji zavodi se v drugem krogu ocenjevanja za nagrado HORUS 2011 potegujejo: Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Ypsilon, Zavod Naprej – zavod za varstvo, rehabilitacijo in kvalite-to tivljenja po poškodbi glave in Vozim – Zavod za inovativno izobratevanje o varni votnji. Za posebno priznanje so se v drugi krog ocenjevanja uvrstili: . Posebno priznanje - Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu: Matjat Brezigar (Iskra Avtoelektrika d.d., direktor odvisne drutbe Iskra Suzhou Kitajska), Janez Gladek (Gladek Technik GmbH, Švica), Marko Doltan (Polfa Lodz SA, Poljska), Dr. Albin Doberšek (Engineering Dobersek GmbH, Zvezna republika Nemcija), Andrej Kosic (Kosic Calza-ture 'Kosic Benedetto' di Kosic Andrea & Figli S.a.s., Italija), Herman Zupan (HZ Group, Argenti-na) in Primot Artaca (ACV Ventures d.o.o., Srbija). . Posebno priznanje novinarju: Iva Gruden, Marko Miklavc, Barbara Pavlin in Jana Petkovšek Štakul. . Posebno priznanje osebi, ki deluje v kontekstu drutbene odgovornosti Tomo Kritnar in Druš-tvo Ekologi brez meja. Spomnimo. Na razpis je prispelo 10 prijav podjetij in 3 prijave zavodov. Za posebno priznanje Sloven-cem v zamejstvu in po svetu je prispelo 10 prijav, 4 prijave za posebno nagrado novinarjem in 2 prijavi za posebno priznanje osebi, ki deluje v kontekstu drutbene odgovornosti. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2011 v 1. krogu ocenjevanja (iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in drugih javnosti) so bili: velika podjetja – Tonja Blatnik, dr. Mirjam Galicic, Jote Smole in Lidija Novak; srednje velika podjetja: Polona Briški, doc. dr. Jernej Belak, Jote Gornik, Maja Recnik in Barbara Pavlin; majhna podjetja in zavodi: mag. Aleksandra Podgornik, Tatjana Novak, Lidija Kramar, Robert Hernec in Karidia Toure Zagrajšek; Slovenci v zamejstvu in po svetu, novinarji in splošna priznanja: mag. Ajša Vodnik, dr. Breda Mulec, mag Vinko Kurent, dr. Andrej Fištravec, dr. Zvone Tigon in Petra Lesjak. Ocenjevanje komisije prvega kroga je potekalo od 11. do 24. oktobra 2011, neodvisno (brez predhodnega vedenja ocenjevalcev o rezultatih drugih ocenjevalcev). Delo ocenjevalne komisije druge kroga ocenjevanja pa bo potekalo vse do slavnostne razglasitve nagrajencev, ki bo predvidoma v drugi polovici novembra 2011 v Mariboru. Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešcanja za vec drutbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izvajajo številna strokovno-interesna zdrutenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj drutbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Skupaj s tema organizatorjema, letos nagrado Horus podpira kar 16 partnerskih organizacij in pokroviteljev: Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slovenije, Slovenska fundacija za poslovno odlicnost, Slovensko zdrutenje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko zdrutenje managerk in managerjev nevladnih organizacij, Štajerska gospodarska zbornica, Zdrutenje delodajalcev Slovenije, Zdrutenje Manager, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Društvo novinarjev Slovenije, LSPR - Londonska šola za odnose z javnostmi. Medijski partnerji nagrade Horus 2011 so: Dnevnik, drutba medijskih vsebin, d.d., Delo, casopisno zalotniško podjetje, d.d., Vecer, casopisno zalotniško podjetje, d.d., Turnal media, d. o. o.. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Z razpisom Slovenske nagrade za drutbeno odgovornost - HORUS 2011 telimo organizatorji v sodelovanju s podpornimi partnerji projekta poiskati in nagraditi celovite pristope k drutbeni odgovornosti. Le-ta pa pomeni mnogo vec od dobrodelnosti, je predvsem poštenost brez zlorabe preko meja, ki jih zahteva zakonodaja. Castni pokrovitelj nagrade Horus je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. STRAN 3 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Aktualno Prejemniki nagrade HORUS bodo znani na slavnosti razglasitvi, ki bo v drugi polovici novembra v Mariboru. STRAN 4 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Aktualno Se nadaljuje... Odgovornejša podjetja za pospešeno evropsko rast Vir: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/1238&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en Bruselj, 25. oktobra 2011 – Odgovoren pristop k podjetništvu pomeni vecjo in trajnejšo gospodarsko rast. Zato je Evropska komisija predstavila svetenj ukrepov za podporo podjetništvu in odgovornemu poslovanju. Pobuda za socialna podjetja bo nastajajocemu sektorju pomagala izpolniti neizkorišcene motnosti. Dopol-njuje jo nova ambiciozna strategija za drutbeno odgovornost podjetij za ustvarjanje višje stopnje zaupanja potrošnikov in vecji prispevek gospodarskih drutb k drutbeni blaginji. Obe pobudi utrjujeta prizadevanja Komisije, da se skupaj z zasebnim sektorjem posveca reševanju drutbenih in okoljskih problemov, kar je posebej pomembno v casu omejitev javnih proracunskih sredstev. Komisije predlaga tudi izboljšanje transparentnosti in spodbujanje trajnostnega podjetništva med multinacionalkami. Drutbe na pod-rocju rudarstva in gozdarstva bi morale biti bolj odprte glede dav-kov, licencnin in bonusov, ki jih placujejo po svetu. Komisija predlaga tudi poenostavitev racunovodskih pravil za mala in srednja podjetja (MSP), kar bi pomenilo potencialne prihranke v višini 1,7 milijarde EUR letno. Ti predlogi bi tudi zmanjšali obre-menjujoce obveznosti porocanja za podjetja, katerih delnice kotira-jo na borzi, vkljucno z MSP, kar bi dodatno prispevalo k prihran-kom pri stroških. Evropski komisar za podjetništvo in industrijo ter podpredsednik Komisije Antonio Tajani je povedal: „Ta svetenj ukrepov je v interesu podjetij in evropske drutbe kot celote. Zmanjšuje upravna bremena za mala in srednja podjetja ter doloca pogoje za mocno in dinamicno socialno trtno gospodarstvo na srednji in dolgi rok.- „Socialno podjetništvo je na enotnem trgu še ena izmed neizkorišcenih motnosti,- je dejal komisar za notra-nji trg Michel Barnier. „Socialno podjetništvo je dober primer pristopa k podjetništvu, ki je odgovoren ter prispeva k rasti in delovnim mestom. Vendar moramo zagotoviti, da se vse drutbe, ne samo socialna podjet-ja, zavedajo vpliva, ki ga imajo na širšo drutbo: zato tudi telim, da bi bile velike multinacionalke – zlasti tiste iz gozdarske in rudarske industrije – bolj odprte glede tega, koliko placujejo vladam po svetu.- Komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vkljucevanje László Andor je dejal: „Socialno odgovorno pod-jetništvo izvira iz spoznanja, da kriza ni samo gospodarska in financna, pac pa tudi eticna. Podjetja ne upoš-tevajo vedno vrednot, kot so solidarnost, trajnost, vkljucenost in integriteta, in verjamem, da je to negativno vplivalo na naše gospodarstvo. Na tem podrocju imata socialno podjetništvo in drutbena odgovornost podje-tij lahko odlocilni vpliv in tako prispevata k ciljem strategije Evropa 2020 za vec delovnih mest in vecjo rast.- Glavne tocke svetnja Spodbujanje odgovornega podjetništva Da bi se povecala transparentnost placil ekstraktivne in gozdarske industrije vladam po svetu, je Komisija predlagala uvedbo sistema porocanja po posameznih drtavah. Sistem bi se uporabljal za velika evropska zasebna podjetja ali za podjetja, katerih delnice kotirajo na borznih trgih EU, ki so aktivna v naftnem, plinskem, rudarskem ali gozdarskem sektorju. Porocanje po posameznih drtavah je zasnovano drugace od rednega financnega porocanja, saj predstavlja financne informacije za vsako drtavo, v kateri deluje podjetje, in ne enoten niz informacij na svetovni ravni. Porocanje o davkih, licencninah in bonusih, ki jih multinacionalke placujejo vladam gostiteljicam, bo pokazalo, kakšen je financni vpliv podjetja v drtavi gostiteljici. Tak pristop, ki je transparentnejši, bi spodbujal trajnejša podjetja. Za pokritje razlicnih vrst podjetij, ki so aktivna v teh sektorjih, v okviru sistema porocanja po posameznih drtavah Komisija predlaga revizijo Direktive o preglednosti (2004/109/ES), da bo zajemala podjetja, katerih delnice kotirajo na borzi, in direktiv o racunovodstvu (78/660/EGS in 83/349/EGS), da bosta zajemali podjetja, katerih delnice ne kotirajo na borzi. STRAN 5 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Aktualno Poleg tega bi revizija Direktive o preglednosti preprecevala vlagateljem, da bi na skrivaj nakopicili kontrolni delet v podjetju, katerega delnice kotirajo na borzi („skrito lastništvo-). Zaradi takšnih praks lahko pride do trtnih zlorab, nizke ravni zaupanja vlagateljev in popacenja njihovih namenov. V skladu s predlogom Komi-sije bi vlagatelji morali priglasiti vse financne instrumente, ki so po ekonomskem ucinku enakovredni imet-ništvu delnic. Sporocilo Komisije o drutbeni odgovornosti podjetij ponuja sodobno opredelitev te zamisli, ki je skladna z mednarodno priznanimi naceli in usmeritvami. Gre za strategijo, ki bo podjetjem omogocila ucinkovitejše doseganje njihovih potencialov. Njen cilj je izboljšanje zaupanja v podjetja, tudi s predstavitvijo evropske nagrade za drutbeno odgovornost podjetij v letu 2013 in oblikovanjem platform za drutbeno odgovornost podjetij za razlicne zainteresirane strani v vec ustreznih industrijskih sektorjih. Spodbujanje socialnega podjetništva Socialna podjetja so podjetja, ki imajo pozitiven drutbeni vpliv in v okviru svojih podjetniških ciljev skušajo prispevati k drutbenim ciljem in ne samo povecati dobicka. Socialna ekonomija trenutno predstavlja 10 % vseh evropskih podjetij ter zagotavlja placana delovna mesta vec kot 11 milijonom zaposlenih. Pobuda za socialna podjetja vsebuje številne ukrepe za njihov nadaljnji razvoj. Predlaga nacine za boljši dostop socialnih podjetij do sredstev (vkljucno s sredstvi EU iz strukturnih skladov in prihodnjega financnega instrumenta, ki bo zagotavljal sredstva za socialne investicije in financne posrednike z instrumenti na podrocju lastniških deletev, dolgov in delitve tveganja), ukrepe za izboljšanje njihove opaznosti in poenostavljeno regulativno okolje (vkljucno s prihodnjim predlogom za statut evropskih fundacij, prihajajoco revizijo predpisov o javnih narocilih in ukrepih drtavne pomoci za socialne in lokalne storitve). Manj birokracije za MSP Komisija namerava s predlogom spremembe direktiv o racunovodstvu (78/660/EGS in 83/349/EGS) zmanjšati upravno breme za mala podjetja. S poenostavitvijo priprave racunovodskih izkazov bi ti postali tudi bolj primer-ljivi, jasnejši in latji za razumevanje. Prav tako bi to uporabnikom racunovodskih izkazov, kot so zainteresirane strani, banke in dobavitelji, omogocilo boljše razumevanje uspešnosti podjetja in njegovega financnega polotaja. Potencialni prihranki pri stroških za MSP so ocenjeni na 1,7 milijarde EUR letno. Poleg tega v skladu s predlagano revizijo Direktive o preglednosti (2004/109/ES) podjetjem, katerih delnice kotirajo na borzi, vkljucno z malimi in srednje velikimi izdajatelji, ne bi bilo vec treba objavljati cetrtletnih finan-cnih porocil. To bi prispevalo k dodatnim prihrankom pri stroških in pomagalo preprecevati kratkorocnost na financnih trgih. Nadaljnji koraki Svetenj predlogov za bolj odgovorna podjetja sledi Aktu za enotni trg (glej IP/11/469), v katerem je Komisija predstavila dvanajst vzvodov za ponovno otivitev enotnega trga do leta 2012 za trajnostno, pametno in vkljucu-joco rast. Dva kljucna ukrepa sta bila ustvarjanje in razvoj malih in mikro podjetij z uvedbo pametnih predpisov in zmanjšanjem birokracije ter oblikovanje ekosistema, ki bo naklonjen razvoju socialnega podjetništva. Predlogi za revizijo direktiv o racunovodstvu in Direktive o preglednosti bodo sedaj predloteni Evropskemu parlamentu in Svetu ministrov EU v sprejetje. Sporocilo o socialnem podjetništvu predstavlja zacetek za šte-vilne zakonodajne in nezakonodajne pobude, ki bodo predstavljene v prihodnjih dveh letih. Prva prilotnost za razpravo o njih bodo zainteresirane strani dobile na Konferenci o socialni ekonomiji in socialnem podjetniš-tvu, ki jo bo Komisija gostila 18. novembra 2011 v Bruslju. Vec informacij: Glej MEMO/11/730, MEMO/11/732, MEMO/11/734, MEMO/11/735 http://ec.europa.eu/internal_market/smact/index_sl.htm http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/index_en.htm CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY: A NEW DEFINITION, A NEW AGENDA FOR ACTION Vir: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=331&newsId=1106&furtherNews=yes STRAN 6 IRDO NOVICE ŠT.8/IV DO in politika Volitve se hitro priblitujejo, nas pa je zanimalo, kaj nameravajo stranke narediti na podrocju dru-tbene odgovornosti v Sloveniji v prihodnje. Zato smo v inštitutu IRDO, ki je med drugim tudi razis-kovalna organizacija, pripravili mini anketo med politicnimi strankami in gibanji o tem, kako v svoje delo vkljucujejo drutbeno odgovornost in druge pojme, povezane s tem podrocjem. Vzorec, odzivnost in omejitve raziskave: Anketo smo po elektronski pošti poslali 21. oktobra 2011 na 78 naslovov politicnih strank, gibanj in list v Sloveniji, kot so bili dosegljivi po spletu. Med navede-nimi smo prejeli 11 zavrnjenih e-naslovov (od 7 strank), 25 strank oz. gibanj pa ni imelo javno objav-ljenega spletnega naslova, zato v tej mini anketi niso mogli sodelovati. Glede na predvolilno vzdušje so nekatere stranke spregledale e-pošto, zato smo jim jo ponovno posredovali 28.10.2011. Rok za odgovor smo postavili tega dne do 22. ure, saj je bil namen raziskave predstaviti rezultate te ankete v oktobrski številki IRDO novic, povzetke pa tudi širši javnosti. Vprašanja so bila odprtega tipa, vendar smo jih zaradi stiske s prostorom pozvali, da nanja odgovorijo v enem odstavku. Anketo je torej preje-lo 53 strank oz. gibanj, od teh je bilo zavrnjenih 11 naslovov sedmih strank. Na anketo se je odzvalo 12 strank, od tega tri z nepopolnimi odgovori. Odzivnost na anketo je bila 26,09%. Vprašanja v tej mini anketi so bila: 1. Kako vaša stranka ali gibanje in njeni clani razumete trajnostni razvoj, drutbeno odgovor-nost, celovitost, soodvisnost? 2. Kaj nameravate storiti v smislu drutbene odgovornosti, ce: 2.1. Boste izvoljeni na volitvah? 2.2. Ne boste izvoljeni na volitvah? 3. Kdo v tej drtavi bi po vašem mnenju moral najvec narediti za razvoj drutbene odgovornosti? 4. Ali vaši clani te sodelujejo s kakšno organizacijo na podrocju drutbene odgovornosti? Ce da, s katero? Na vprašanja so odgovorile naslednje stranke, gibanja oz. njihovi predstavniki (razvršceno po vrstnem redu prejema odgovorov): . Gibanje TRS in Stranka TRS, Tjaša Podpecan . ZARES - socialno liberalni, Tina Hrastnik . SMS - ZELENI, Stranka mladih - zeleni Evrope, Niko Okorn . Lista Zorana Jankovica – Pozitivna Slovenija, Tanja Dodig Sodnik . DeSUS, Niko Abrahamsberg . SDS, Katarina Culiberg . NPS-Naprej Slovenija, Jarh Jotef . NSi, Milan Matos . LDS, Petra Škofic Samo povratna informacija na anketo: . Lista za pravicnost in razvoj, Stojan Auer . Socialni demokrati, Andrej Hudoklin . Sem-Si, Stranka enakih motnosti Slovenije, Elena Pecaric V nadaljevanju vam predstavljamo odgovore strank oz. gibanj na posamezna vprašanja. 1. Kako vaša stranka ali gibanje in njeni clani razumete trajnostni razvoj, drutbeno odgovor-nost, celovitost, soodvisnost? Gibanje TRS in Stranka TRS Trajnostni razvoj je razvojni koncept, ki temelji na predpostavki nenacenjanja glavnice vseh oblik kapi-tala, ki je cloveštvu na razpolago za tivljenje in pretivetje. Samo z uskladitvijo clovekovih dejavnosti in bivanja v okviru zmogljivosti okolja lahko zagotovimo dolgorocno ugodne pogoje tivljenja in bivanja prihodnjim generacijam. Drutbena odgovornost podjetij (DOP) je v osnovni poslovni model vgrajen nacin samoomejevanja gos-podarstva, da kratkorocnih interesov svojih lastnikov ne uveljavlja na racun interesov drugih deletnikov in tako kvari dolgorocne motnosti kakovostnega tivljenja in pretivetja cloveštva. V svoji pozitivni obli-ki uveljavljanje koncepta DOP prispeva k povecevanju javnega dobra. Pri tem je treba poudariti, da se koncept DOP nanaša na podrocje delovanja gospodarstva nad drutbeno sprejemljivim minimumom, ki ga z zakonodajo predpiše drtava. Koncept DOP ne more nadomestiti vloge, ki jo v urejanju drutbenih odnosov in zagotavljanju trajnostnega razvoja igra drtava. Lahko jo le nadgrajuje in vzpostavlja še višje standarde delovanja gospodarstva v interesu vseh deletnikov. Zgolj izpolnjevanje zakonodaje ne sodi na podrocje DOP. Zares Kako v Zares socialno liberalni razumemo trajnostni razvoj, drutbeno odgovornost, celovitost, soodvis-nost, smo strnjeno opisali v Manifestu za odgovorno ekonomijo (http://www.zares.si/manifest-za-novo-ekonomijo/), ki smo ga sprejeli na konvenciji stranke 15. oktobra 2011. Zavzemamo se za vzpostavitev nove, odgovorne ekonomije, s katero oznacujemo gospodarski model, ki je poudarjeno trajnosten in drutbeno odgovoren ter na novo premišlja naravo lastnine in vzorec rasti ter razvoja. Odgovorna ekono-mija je nov model, ki postaja alternativa obstojecemu, neoliberalnemu, pri cemer ne pomeni, da v praksi še ni preizkušen. Zgledujemo se po skandinavskem modelu, ki ima v sebi veliko elementov drutbene odgovornosti, zato se zavzemamo za vlaganje v -zelene. projekte, ki postajajo ekonomski vlecni konj nekaterih uspešnih drtav (npr. Nemcija, Danska). Odgovorno ekonomijo lahko razvijemo s spodbujanjem alternativnih lastniških poslovnih modelov: socialna podjetja, kooperative, t. i. B podjetja, ki predstavljajo vedno pomembnejši del gospodarstva v razvitih drtavah EU. V Zares izhajamo iz opredelitve trajnostnega razvoja, ki ni le kategorija, ki se nanaša na otjo problema-tiko okolja in onesnatevanja, pac pa poskuša opredeliti tiste nacine gospodarjenja z naravnimi viri, ki omogocajo zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi ogrozili potrebe prihodnjih generacij. Ce telimo doseci ta cilj, je treba postopno spremeniti potrebe in navade sedanje generacije. V tem smislu razumemo trajnostni razvoj tudi kot medgeneracijsko solidarnost in zavezanost. Prevladujoce izrabljanje virov je treba spremeniti v kontinuirano, trajno rabo obnovljivih virov, izkoris-titi socialne in ekološke prilotnosti ter zgraditi socialno stabilno drutbo, ki bo usmerjena v razvoj. Raz-mišljanje, da mora za trajnostni razvoj vec narediti zgolj drtava z ustreznimi zakonodajnimi rešitvami in gospodarstvo, je zaradi globalizacije nezadostno; tudi drtavljani in potrošniki morajo razmisliti, kako reševati probleme, ki jih povzroca gospodarstvo s trenutno prevladujocim nacinom proizvodnje in rabe naravnih virov. Del trajnostnega razvoja je namrec tudi trajnostna potrošnja. Bistveno zanjo je, da bi morali potrošniki trošiti le toliko, kolikor potrebujejo, s svojimi nakupnimi navadami naj bi spodbujali ponudbo izdelkov, ki toliko ne obremenjujejo okolja, s svojim preudarnim ravnanjem naj bi pripomogli ne samo k bolj varcni uporabi naravnih virov, ampak tudi k ponovni uporabi (reuse) rabljenih izdelkov ali pa izdelkov, izdelanih iz te uporabljenih ali odpadnih snovi iz procesa proizvodnje (recycling) ipd. SMS Zeleni, Stranka mladih - Zeleni Evrope Trajnostni razvoj razumemo kot krovni tehnicni in vrednostni kriterij pri vrednotenju in odlocanju med posameznimi motnostmi in odlocitvami v korist cloveka in narave. Drutbeno odgovornost razumemo kot smisel politike in drtave - za trajnostnim kriterijem, je to naslednji najpomembnejši kriterij vrednotenja politicnih odlocitev. Celovitost in soodvisnost predstavljata najvecji izziv politiki, najbolj zahtevno nalogo, saj lahko primerna odlocitev na enem podrocju, povzroci neljube posledice na drugem, zato je nujno drutbeno dogovarjanje in sodelovanje pri politicnih odlocitvah. Stranka Lista Zorana Jankovica– Pozitivna Slovenija V stranki Lista Zorana Jankovica – Pozitivna Slovenija se zavzemamo za to, da vsi v Sloveniji tivimo odgovorno in spoštujemo razlicnost. Odgovornost do vsakega posameznika razumemo tako, da lahko najde svojo vlogo v drutbi, ki mu zagotavlja pravico do dela in poštenega placila zanj. Delo razumemo kot temeljno vrednoto, zato tudi zagovarjamo pravicno delitev ustvarjenega. Drutbena odgovornost pomeni tudi prizadevanje za vzajemno sotitje med generacijami, cemur se ne moremo izogniti in kar moramo znati tiveti. Verjamemo, da je odgovornost vsakega posameznika, politike, medijev, gospodarstva in vseh ostalih, ki so drutbeno aktivni. Širjenje negativizma, ki ga je v casu financne, gospodarske in moralne krize v naši drutbi vedno vec, vnaša med ljudi strah in negotovost pred prihodnostjo. Zato moramo nujno iskati alter-nativne rešitve za nastale probleme, da bi povrnili drtavljankam in drtavljanom obcutek varnosti. Ena prvih nalog v prihodnosti bo zagotovo okrepitev gospodarstva, obnova socialnega dialoga, ki naj zagotovi spoštovanje delovno-pravne zakonodaje ter stabilnost pokojninskega in zdravstvenega sistema za vse drtavljane. Ker je nujno, da ustvarjamo pogoje tudi za zdravo tivljenje, je potrebno pospeševati pridelavo zdrave hrane in lokalno samooskrbo, ki varuje kulturno krajino. Zavzemali se bomo za energetsko prenovo sta-novanjskih sosesk in na sistemski nacin pospeševali uporabo razpolotljivih obnovljivih virov energije predvsem iz lesa, vode in sonca. Zagovarjamo gradnjo trajnostnih naselij kot vzorcnih primerov iskanja okoljskega in socialnega ravnovesja, ki izvira iz slovenske posebnosti sotitja narave in bivalne kulture. DeSUS—Demokraticna stranka upokojencev Slovenije Prepricani smo, da je uspešnost vodenja katerekoli organizacije, torej tudi drtave uspešno le, ce upošte-vamo soodvisnost pojavov, celovitost odnosov v drutbi in uravnotetimo vse dejavnike, ki vplivajo na blagostanje ljudi v dolocenem okolju. Glede na to, da so naravni viri omejeni, je naša odgovornost do narave toliko vecja. Zaradi interesov kapitala in zahtev po stalni gospodarski rasti ni mogoce trtvovati našega okolja. Gospodarski razvoj je moten le v mejah, ki ohranjajo naravno okolje tudi našim potom-cem. SDS—Slovenska demokratska stranka Rdeca nit progama SDS z naslovom »10+100 rešitev za pravicnost, delovna mesta in razvoj« (dostopen na povezavi: http://www.sds.si/menu/6252) je, da mora drtava ljudem in podjetnikom odpirati motnosti, da delajo in razvijajo svoje potenciale ter da imajo za to enaka izhodišca. V tem vidimo odgovornost politike do drutbe oz. drutbeno odgovornost politike. Program SDS vkljucuje številne rešitve, ki odgovarjajo na kljucne izzive, ki so pred nami: ustvarjanje novih delovnih mest, pravicne drtave in trajnostni razvoj. Drutbeno odgovornost razumemo kot zagotav-ljanje pogojev, pod katerimi lahko gospodarstvo odpira nova delovna mesta in ustvarja prilotnosti za vse. Trajnostni razvoj pa razumemo ne samo okoljsko, ampak tudi z vidika demografije, tehnološkega razvo-ja, socialne stabilnosti, konkurencnosti in financne vzdrtnosti. Po vseh teh parametrih moramo napredo-vati tako, da razvoj lahko traja. Opredelili smo merljive cilje, kjer je v ospredju kvaliteta tivljenja. NPS—Stranka Naprej Slovenija Trajnostni razvoj je moten pod pogojem pravicne demokracije, kjer lahko skupine, ki jim ta razvoj pomeni vrednota, tudi to ustrezno izvajajo v zgledu prakse in sorazmernosti prenosa deleta BDP v prakso trajnosti. NSi—Nova Slovenija Stranka NSi izhaja iz demokršcanskih tradicij in splošno veljavnih trajnih vrednot evropske civilizacije. Izhajamo iz spoštovanja clovekove osebe, njegove enkratnosti, svobode pri ustvarjalnem in podjetniškem delovanju, zavezanosti pravni drtavi in enakosti pred zakonom, odgovornosti posameznika za osebno in skupno blaginjo, solidarnost in zavzemanje za skupno dobro, spoštovanje tivljenja, drutine in okolja. Soodvisnost razumemo kot kljucno dejstvo in tudi moc za spreminjanje sveta, pogoj za sodelovanje in uresnicevanje posameznika in drutbe. Svet se klanja neodvisnosti, odvisen nihce ne teli biti, a v bistvu smo vsi tako mocno soodvisni. Samo tako lahko tivimo in pretivimo. LDS—Liberalna demokracija Slovenije Trajnostni razvoj ne obsega le problematike clovekovega odnosa do okolja, ampak tudi vprašanja global-ne revšcine, socialne vkljucenosti, demografskih sprememb, migracij, nacina produkcije in potroš-nje,globalne pravicnosti, clovekovih pravic, zdravja, odgovornosti na lokalni in mednarodni ravni, med-generacijske solidarnosti itd. Sem-Si, Stranka enakih možnosti Slovenije Blaginja, primerno okolje za bivanje in mir so skupni cilji. Celostni pristop, ki ga poimenujemo 3E je potreben, ce se lotevamo reševanja krize, ki je ekonomska, ekološka in eticna. Ekonomija: redefinicija lastnine, raznolike oblike izmenjave dobrin, demokratizacija podjetij in ekonomskih institucij, prenova ekonomske politike, medsebojna delitev. Ekologija: obnovitev lokalnega trga, obnovitev lokalne kmetij-ske pridelave in samooskrbe; ohranjevanje biotske pestrosti, varstvo osnovnega standarda cloveške eksis-tence (zrak, voda, okolje, hrana, stanovanje); prehranska samozadostnost; vlaganje v obnovljive energet-ske vire. Etika: enake motnosti, enakopravnost, solidarnost, soodgovornost, participacija, politicno opol-nomocenje posameznikov in skupin. 2. Kaj nameravate storiti v smislu drutbene odgovornosti, ce: 2.1. Boste izvoljeni na volitvah? Gibanje TRS in Stranka TRS Veljalo bi razmisliti o uvedbi obveznega porocanja o DOP vsaj za dolocene skupine gospodarskih subje-ktov, npr vsaj za tiste, ki kotirajo na borzi. Vzgled je lahko Danska, ki je leta 2008 z zakonom uvedla obvezno porocanje o politikah, implementaciji in rezultatih DOP v najvecjih 1100 danskih podjetjih. Podobne elemente zasledimo tudi drugod po svetu, npr v Franciji (t.i. 'bilan social'). Pri tem pa je treba opozoriti, da imajo strokovnjaki glede na korake Evropske komisije uvedbo obveznega porocanja o DOP v drtavah clanicah EU samo še za vprašanje casa, kar TRS odobrava. Zares Vsi ukrepi in politike, ki jih predlagamo in podpiramo, so opredeljeni v Manifestu za odgovorno ekono-mijo. V nadaljevanju izpostavljamo nekatere od teh: Sprejeli bomo zakon o spodbujanju solastništva zaposlenih. Solastništvo zaposlenih je pomemben ele-ment motivacije zaposlenih in s tem tudi poslovne uspešnosti. Z zakonom o solastništvu zaposlenih teli-mo prepreciti, da bi se to zlahka razgradilo s prodajo deleta vsakega posameznega zaposlenega. Ce je namen odkupa s strani zaposlenih zgolj financne narave, ni niti potrebe po posebnem urejanju niti potre-be po posebni obravnavi s strani drtave. Ce pa je namen zagotoviti zaposlenim trajen vpliv na poslovanje podjetja, je treba urediti oblike (npr. z ustanovitvijo kooperative ali drutbe pooblašcenke), prek katerih se tak vstop v lastništvo realizira in tako dosete, da je izstop iz lastništva moten le prek skupne odlocit-ve zaposlenih. Omogocili bomo tudi posebno, t. i. B registracijo podjetij. Kot B podjetja se dolocijo tista, ki imajo v statutu doloceno, da dobicka ne delijo lastnikom, ampak ga vlagajo v lasten razvoj in širitev, ali za drut-beno koristne cilje. Takšna registracija je pomembna predvsem zaradi latje izvedbe davcnih izjem in pospeševalnih drtavnih politik. Zavzeli se bomo za sistemske spodbude kooperativam, socialnim in B podjetjem, ter spodbujanje odku-pov lastniških deletev s strani zaposlenih. Vlaganja v omenjena podjetja se oprosti davka na kapitalski dobicek oz. se odšteje od davcne osnove za placilo davka od dohodka pravnih oseb. Drtava doloci poli-tiko pomoci pri odkupih deletev podjetij s strani zaposlenih (npr. tako da sredstva za subvencije samo-zaposlenim nameni za pomoc takšnim odkupom). SMS Zeleni, Stranka mladih–Zeleni Evrope To je razvidno iz našega programa, volilnih vsebin in politike EGP, Evropske zelene stranke, katere del smo. Z ekosocialnimi vsebinami bomo zagovarjali zeleno usmeritev, skrbeli za pravicnost za vsakogar in vkljucevanje mladih v drutbene procese ter vztrajali na drutbeno odgovorni in pametni ekonomiji. Stranka Lista Zorana Jankovica—Pozitivna Slovenija Omenjene vrednote predsednik stranke LZJ-PS, Zoran Jankovic, zasleduje in širi te kot tupan Ljublja-ne, ne glede na rezultat parlamentarnih volitev jih bomo uveljavljali še naprej. Posameznikov ne razli-kujemo glede na to, od kod prihajajo in v kaj verjamejo, ampak si telimo odprte in ustvarjalne drutbe, v kateri bomo skupaj iskali najboljše motne rešitve tako za drutbene kot osebne probleme. DeSUS—Demokraticna stranka upokojencev Slovenije Naloga stranke je, da oblikuje dolocene politike in, ce je izvoljena to politiko tudi uresnicuje. Pri obliko-vanju socialnih politik bomo naša stališca soocili s socialnimi partnerji, ker le v dialogu lahko dorecemo in uresnicimo zastavljene cilje. Pri izvajanju gospodarske politike bomo zahtevali spoštovan-je standardov ohranjanja naravnega okolja. Menimo, da bomo drutbeno odgovorno ravnali, ce bomo pri oblikovanju politik uravnotetili potrebe po gospodarskem razvoju z zahtevami varstva okolja in zagotovili socialno pravicno drutbo. SDS—Slovenska demokratska stranka Ne bomo delali razlik med obema motnostima. V kolikor nam bodo volivci zaupali vodenje drtave, bomo izvajali ukrepe iz našega programa, ki je v celoti trajnostno naravnan. Sprejeti ukrepi bodo vse subjekte v drutbi spodbujali k drutbeno odgovornem ravnanju, predvsem na podrocju ustvarjanja novih delovnih mest in zdravega tivljenjskega okolja, ki ga nameravamo dvigniti na ustavno raven, te od leta 2009 pa je obsetno vkljucen v programske dokumente SDS. Trije kljucni cilji našega programa so sicer: . Prebivalci Slovenije naj se po kakovosti tivljenja uvršcajo v zgornjo polovico clanic OECD. Merilo: Analiza OECD »Better Life Index«, po katerem se je Slovenija v letu 2011 pri osmih indikator-jih uvrstila pod povprecje OECD, pri samo treh pa nadpovprecno. Naš cilj je, da se pri vecini indikator-jev uvrsti v zgornjo polovico in da pri nobenem ni v spodnji tretjini. . Slovenija v petih letih postane nadpovprecno razvita clanica EU in se v naslednjih letih razvija 3 odstotne tocke hitreje od povprecja EU, zmanjša število brezposelnih pod 60.000 in dvigne zapo-slenost na lizbonski cilj 70 % za delo zmotnega prebivalstva. Razvoj naj bo enakomeren. Neenakost v drutbi, merjena s kolicnikom gini, se ne sme povecevati. Neenakost med slovenskimi regijami (merjeno kot povprecje med spodnjim in zgornjim kvartilom) se bo zmanjšala za deset odstotnih tock. NPS-Stranka Naprej Slovenija Trajnost je motno doseci s pravico ljudstva, da izvede vse postopke preko pravice do zakonodajnega referenduma, ki ga sedanja ustava ne omogoca. NSi—Nova Slovenija Ce bomo izvoljeni bomo skušali preko vzvodov politike prenašati in oblikovati rešitve v smislu drutbe-ne odgovornosti, to je celovito, z mislimi na posledice ukrepov na vse deletnike, vkljucno z okoljem. LDS—Liberalna demokracija Slovenije Trajnostni razvoj ne more biti le naloga enega ministrstva ali vlade oziroma drtave, temvec je to naloga nas vseh. V LDS dodajamo, da je za uveljavljanje trajnostnega razvoja, pri katerem so upoštevani ekonomska uspešnost, socialna pravicnost in okoljska varnost, posebej pomembno tudi izobratevanje – znanje, spretnosti in vrednote. Za drtavo, ki se zavzema za trajnostni razvoj, so umetniška vzgoja (likovna in glasbena) ter filozofija izjemnega pomena, kajti vsa ta podrocja v izobratevalnem procesu in drutbeno odgovorni refleksiji omogocajo prepricljivo spoznavanje temeljnih resnic o neizogibnosti trajnostnorazvojnih paradigem razmišljanja in delovanja. Trenutna zastopanost teh treh podrocij v izob-ratevalnem procesu tega spoznanja ne izrata v zadostni meri. Veliko vprašanje namrec je, ali lahko izobratevalni sistem ucinkovito zagotovi znanje, spretnosti in vrednote, ki so nujne za pretivetje naše civilizacije, ce mladim ne bomo omogocili, da bi spoznali temeljne resnice o neizogibnosti trajnostnorazvojnih paradigem razmišljanja in delovanja. Seveda pa ni mogoce cakati, da bodo namesto nas ukrepali šele tisti, ki se sedaj izobratujejo in vzgajajo za trajnostni razvoj. Toda vprašanje je, ali smo se v imenu trajnostnega razvoja pripravljeni odreci vsaj svojim razvadam, ce te ne dosedanjemu pojmovanju dobrega tivljenja? In tudi ce smo se, koliko bo to sploh vplivalo na reševanje globalnih problemov? Resnici na ljubo, kratkorocno gledano, ne kaj dosti. A ce nic ne storimo niti glede lastnega tivljenja niti glede drtavljanskega pritiska na vlade in druge ustanove, katerih odlocitve imajo veliko vecji vpliv na izboljšanje ali poslabšanje obstojecega stanja, bomo vedno bolj cutili posledice na lastni koti. Pa ne samo mi, ampak tudi naši zanamci. Zato se bomo v LDSu, bodisi v opoziciji ali v koaliciji, zavzemali za uresnicevanje nacel trajnostnega razvoja, še posebej na podrocju izobratevanja in gospodarstva. Na podrocju gospodarstva tudi tako, da bomo odlocno podprli naslonitev na naše naravne danosti, to pomeni – s podporo lesno-predelovalni industriji in zavzemanju za zagotovitev samooskrbe Slovenije z zdravo hrano. Sem-Si, Stranka enakih možnosti Slovenije Cilji: aktiviranje drtavljank in drtavljanov ter civilne drutbe v politicno tivljenje; zmanjšanje stroškov drtave in politike ter priblitevanje oblasti ljudstvu; sprememba volilne zakonodaje, neposredna demo-kracija; ekonomska neodvisnost in zmanjšanje socialnih razlik, participacija delavcev pri dobicku; demontata ideologije korporativizma; transparentnost v delovanju javnih institucij; omejitev privilegi-jev funkcionarjev; ohranitev kvalitetnega javnega zdravstvenega in socialnega ter pokojninskega siste-ma; UTD, kooperative; ohranjevanje kulture dedišcine in promocija slovenske kulture; izkorišcanje regijskih razlik in posebnosti preko projektov za razvoj podetelja, turisticnih in ekoloških projektov; ustrezna davcna politika, ki preprecuje utajo davkov, obdavcitev kapitalskih dobickov;prilotnosti za malo gospodarstvo - obrt, podjetništvo, turizem; pravica do bivanjskega prostora; dekriminalizacija konoplje kot nove razvojne prilotnosti; prenova izobratevalnega sistema, ki spodbuja kriticno mišljene; vlaganja v raziskave in razvoj, s katerimi bi lahko proizvajali tehnološko bolj dovršene proizvode; Evro-pa na drugacnih temeljih, demokratizacija institucij EU; zacetek postopka za izstop iz zveze NATO. 2.2. Ne boste izvoljeni na volitvah? GIBANJE TRS IN STRANKA TRS Stranka TRS je nastala in deluje v okviru nevladne organizacije (društva) Gibanje TRS, ki delovanje stranke nadzira. Nevladna organizacija TRS bo delovala neodvisno od volilnega uspeha stranke in v okviru svojih motnosti kot nevladna organizacija izvajala program Gibanja TRS. Na podrocju DOP to konkretno pomeni, da bo TRS na razlicne nacine podprl projekte DOP, ki bodo realizirani v slovenskem gospodarskem prostoru oziroma globalno in bodo skladni s temeljnimi pro-gramskimi usmeritvami TRS. ZARES Stranka Zares socialno liberalni bo zastopana v parlamentu tudi v novem mandatu. S podporo volivcev na volitvah bomo dobili mandat za uresnicevanje prehoda v novo drutbeno odgovorno ekonomijo. SMS ZELENI, STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE Po svojih moceh bomo opozarjali na zeleno ekosocialno paradigmo iz New Green Deala, Evropskih zelenih. Izkoristili bomo tudi vse demokraticnih motnosti za aktivno politicno in drutbeno angatirano delovanje. Stranka Lista Zorana Jankovica—Pozitivna Slovenija (Velja enako kot pri vprašanju 2.1,op. ur.) DeSUS—Demokraticna stranka upokojencev Slovenije (Velja enako kot pri vprašanju 2.1,op. ur.) SDS—Slovenska demokratska stranka (Velja enako kot pri vprašanju 2.1,op. ur.) NPS-Stranka Naprej Slovenija (Velja enako kot pri vprašanju 2.1,op. ur.) Nova Slovenija—NSi Velja enako (kot pri prejšnjem odgovoru op.ur.), samo z manj vzvodi delovanja. LDS—Liberalna demokracija Slovenije (Velja enako kot pri vprašanju 2.1,op. ur.) 3. Kdo v tej drtavi bi po vašem mnenju moral najvec narediti za razvoj drutbene odgovornosti? Gibanje TRS in Stranka TRS) Drtava je tista, ki mora zagotavljati, da se drutba razvija trajnostno, in v ta namen uporablja vsa orodja, ki so ji na razpolago za uveljavljanje javnih politik. Drtava regulira gospodarstvo, da to ne povzroca drutbene škode. Kot vsi vidimo na primeru trajajoce globalne financne in gospodarske krize, se drtava vcasih svoje regulatorne funkcije do gospodarstva ne zaveda dovolj, tega koncepta sploh ne razume, ga ne zna ucinkovito implementirati ali ji je celo tuj. Zato je na drtavljanih in drtavljankah, da izvolijo takšno vlado, ki bo razumela, da povecevanje BDP drutbene blaginje ne povecuje avtomaticno in da nerealna gospodarska rast drutbo prizadane. OECD je npr. te leta 2009 opozorila, da je gospodarska rast, ki je spremljala proces liberalizacije svetovnega gos-podarstva, bistveno koristila zgolj najbogatejšim posameznikom, socialnega polotaja ostalih pa ni pop-ravila. Tri leta kasneje vidimo, da jih je v resnici pahnila v revšcino. Takšna drtava bo na podrocju DOP znala locevati zrno od plev in v okviru svojih motnosti podprla tista podjetja, ki so principom DOP resnicno zavezana in DOP ne razumejo kot deljenje smešne drobtinice dobicka v dobrodelne namene ob povzrocanju enormne drutbene škode. Morda najvecjo moc pri razvoju DOP pa imajo v rokah drtavljani in drtavljanke, ko nastopajo v vlogi potrošnikov. Mednarodne raziskave o preferencah potrošnikov iz preteklih let so vzpodbudne, posebej mladi in tenske so obcutljivi na drutbeno odgovornost podjetij, katerih izdelke in storitve kupujejo. Verjamemo, da isto velja tudi za slovensko mladino in tenske. Zares Za razvoj drutbeno odgovornosti je najprej potrebno pripraviti ustrezne politike, zato smo v Zares - socialno liberalni sprejeli Manifest za odgovorno ekonomijo. Zavedamo pa se, da lahko za razvoj drut-bene odgovornosti najvec naredimo vsi drtavljani in drtavljanke skupaj, v medsebojnem sodelovanju. Zato pozivamo drtavljanke in drtavljane, da se nam enakovredno pridrutijo pri uresnicevanju Manifes-ta enakovredno, tako posamicno kot organizirano. Drutbeno odgovornost lahko v sodelovanju razvijejo njeni posamezni deli: delavci, sindikalisti, menedterji, lastniki kapitala, predstavniki lokalnih skupnosti in drtave, nevladne organizacije in civilna zdrutenja. SMS Zeleni, Stranka mladih–Zeleni Evrope Politiki in gospodarstveniki. Stranka Lista Zorana Jankovica-Pozitivna Slovenija Telimo si, da se vrednote drutbene odgovornosti uveljavijo tudi v politiki na najvišjem nivoju namesto jalovih politicnih dogovarjanj in kupckanja. Zavedamo se, da so spremembe nujne danes, da bomo lah-ko tiveli boljši jutri. DeSUS—Demokraticna stranka upokojencev Slovenije Vsaka organizacija bi morala spoštovati interese subjektov in naravne danosti okolja v katerem deluje. Zavest o drutbeno odgovornem delovanju je bistvena, vendar te ni mogoce predpisati z zakonom. Menimo, da vzgoja in dobri zgledi najvec prispevajo k drutbeni odgovornosti. DeSUS—Demokraticna stranka upokojencev Slovenije (Ni bilo odgovora. Op. ur.) SDS—Slovenska demokratska stranka Vsak po svojih moceh, vidnejši predstavniki drutbenega tivljenja pa predvsem s svojim zgledom. NPS—Stranka Naprej Slovenija Prenova sedanje makiavelisticne šolske doktrine v trajnostno izobratevanje. NSi—Nova Slovenija Vsi po vrsti smo zadolteni, veliko pa lahko storijo tisti, ki imajo drutbeni vpliv; mediji, politiki, cerkev, šola in seveda vsaka drutina in posameznik, ki se zaveda drutbene in osebne odgovornosti za boljši svet. LDS—Liberalna demokracija Slovenije Vsi – od posameznikov, podjetij, medijev do izobratevalnih institucij, ki imajo še posebno vlogo pri vzgajanju za vrednote trajnostnega razvoja. Sem-Si, Stranka enakih možnosti Slovenije Lastna svoboda je svoboda drugih, lastne pravice so pravice drugih in lastna odgovornost je odgovor-nost do drugih. 4. Ali vaši clani te sodelujejo s kakšno organizacijo na podrocju drutbene odgovornosti? Ce da, s katero? Gibanje TRS in Stranka TRS Med našimi clani in podporniki so sodelavci nekaterih najbolj kakovostnih in priznanih projektov s pod-rocja DOP v Sloveniji (»Drutini prijazno podjetje«, »Uvajanje DOP v mala in srednje velika podjetja«, tradicionalne konference »Trendi na podrocju DOP«). Programsko sodelujemo s predstavniki nekaterih najvidnejših nevladnih organizacij s podrocja okolje-varstva in trajnostnega razvoja. Morda tudi te veste, da je podpredsednica stranke TRS in clanica iniciativnega odbora Gibanja TRS Hermina Krt tudi predsednica, ustanovna clanica in prostovoljka Zavoda KORAK, Kranj, Zavoda za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave. Zares Tadej Slapnik, poslanec stranke Zares - socialno liberalni (tudi predlagatelj Zakona o socialnem podjet-ništvu) je pobudnik ustanovitve Slovenskega foruma socialnega podjetništva, ki v inicialni skupini zdru-tuje številne nevladne organizacije, predstavnike gospodarstva, pilotnih socialnih projektov in tudi posameznike in posameznice, ki telijo postati socialni podjetniki. Naj med njimi izpostavimo le nekate-re: CNVOS, ZRP Pomelaj d.o.o., Ozara, Storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., Društvo za boljši svet, DSP Center, Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva, GEA College - Fakulte-ta za podjetništvo, Ypsilon, Zavod za medgeneracijsko sodelovanje, RISE - Raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo, Postojna, Ekonomski institut Maribor d.o.o. Center za razvoj cloveških virov, Interso, Integracija ekonomskega razvoja, sociale in okolja, Brez dobicka-inovativne drutbene storitve d.o.o., Zavod za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij, Socialni inkubator. Cilj foruma je uveljavljati socialno podjetništvo, kot nov drutbeno-ekonomski in poslovni model, ki naj v Sloveniji postane kljucen inovator drutbeno-ekonomskih struktur in procesov, s pomocjo razvoja nove kulture, temeljece na socialnem kapitalu (znanju, zaupanju in povezanosti). Ta bo drtavljankam in drtavljanom visoko stopnjo drutbene aktivnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti ter omogocila razvoj novih ali nadgradnjo obstojecih proizvodov in storitev v smeri trajnostno naravnane drutbe blaginje. Socialno podjetništvo je generator trajnostno naravnanih lokalnih ekonomij in kvalitetnih delovnih mest (s promocijo novih poslovnih modelov in oblik dela ter vzpostavljanjem lokalnih razvojnih partnerstev med javnim, civilnim in zasebnim sektorjem) ter socialni povezovalec in razvijalec osebnostnih spretno-sti in poklicnih vešcin. S tem je najpomembnejši partner drtavi in gospodarstvu pri zagotavljanju social-ne vkljucenosti, razvijanju potrebnih spretnosti in novih poklicnih vešcin. SMS Zeleni, Stranka mladih – Zeleni Evrope V Stranki mladih – zeleni Evrope, SMS – ZELENI smo, v 11 letih delovanja, vzpostavili pozitivne odnose z mnogimi deletniki, saj je sodelovanje in povezovanje kljuc do pozitivnih sprememb v skupno-sti, med drugim sodelujemo z mnogimi nevladnimi organizacijami, kot so Green peace Slovenija, Fokus, Sloga, Ekologi brez meja, SLOSE - Slovensko društvo za soncno energijo, Rejniško društvo Slovenije, Davkoplacevalci se ne damo, GEF, Evropska zelena fundacija … Stranka Lista Zorana Jankovica—Pozitivna Slovenija Stranka Lista Zorana Jankovica je bila ustanovljena šele pred enim tednom, zato na vprašanje tal ne moremo odgovoriti. SDS-Slovenska demokratska stranka V vladnem mandatu 2004-2008, ko je SDS nosila glavno odgovornost v tedanji vladi, je slednja spre-jela sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta za trajnostni razvoj (Uradni list RS, št. 57/2007). V tem Sklepu je vlada za predsednika sveta imenovala ministra za razvoj, zadoltenega za spremljanje in izvajanje Strategije razvoja Slovenije, v kateri je bil trajnostni razvoj opredeljen kot ena izmed prioritet. V okviru SDS deluje tudi Ekološki forum, ki se aktivno ukvarja s temi vprašanji. NPS—Stranka Naprej Slovenija Drutbena odgovornost vseh je, da postanejo z volitvami delodajalec in nadzornik izvoljenega politika, ki mora izvajati program, s katerim je nagovarjal volivce, zato naj vsak volivec na volitvah zahteva potrdilo o svoji volilni odlocitvi in da voli tistega politika, ki se odpove diskriminatorni pravici, da pri svojih odlocitvah ni vezan na nobena navodila in da daje svojemu volivcu pravico sodbe o nezaupnici in pravocasnemu odpoklicu latnega politika. NSi—Nova Slovenija Gotovo sodelujejo v številnih prostovoljnih organizacijah, v civilni drutbi in cerkvenih organizacijah. LDS-Liberalna demokracija Slovenije Znotraj LDSa deluje Ekološki forum, ki je v svojem dolgoletnem delovanju sodeloval s številnimi nevladnimi organizacijami in posamezniki, ki se ukvarjajo s problematiko trajnostnega razvoja in okoljskimi vprašanji. Sicer pa se vam zahvaljujemo za to vprašanje, razumemo ga kot namig in bi z veseljem sodelovali z vami. Odgovorili so tudi nekateri iz drugih strank, vendar ne neposredno na naša vprašanja. V nadaljevanju predstavljamo njihove odgovore: Lista za pravicnost in razvoj Lista za pravicnost in razvoj se letos ni odlocila samostojno kandidirati. Na volitvah bomo sodelovali z eno od vecjih strank, tako da jih bomo opozorili na vaš vprašalnik, Stojan Auer, predsednik LPR Socialni demokrati Zaradi velike zasedenosti elektronskega predala info@socialnidemokrati.si smo na talost spregledali vaše prvotno sporocilo. Socialni demokrati se sicer zavedamo narašcajocega pomena drutbene odgovornosti, pri cemer ocenjujemo, da se po referendumskih padcih nekaterih kljucnih strukturnih reform krepi tudi splošno zavedanje ljudi, da so dolocene spremembe nujne, ce telimo tudi v prihod-nje ohranjati visoko raven socialne povezanosti, medgeneracijske solidarnosti in soodvisnosti. Pocas-na krepitev obcutka drutbene odgovornosti pa narekuje postopen prehod skozi nujne drutbene spre-membe, v kolikor telimo tudi v bodoce ohraniti drtavo blaginje. Ker se zavedamo tete izpostavljene tematike in ker se v primeru govora o drutbeni odgovornosti in spremljajocih drutbenih pojavih odpira široko polje, ki zahteva poglobljeno razpravo in odgovore, nam le-teh ni uspelo pripraviti v kratkem casu od današnjega prejema vašega drugega sporocila. V kolikor vam cas dopušca, bi vam lahko tehtne odgovore posredovali do srede, 2. novembra 2011. V nasprotnem primeru se opravicu-jemo in vas prosimo za razumevanje, pri cemer smo pripravljeni v prihodnje aktivno sodelovati tudi v razpravi o vprašanjih, ki ste nam jih posredovali. Lep pozdrav, Andrej Hudoklin Mini anketa inštituta IRDO: Kako slovenske politicne stranke in gibanja vkljucujejo drutbeno odgovornost v svoje delo? Se nadaljuje... STRAN 7 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 8 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 9 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 10 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 11 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 12 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 13 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 14 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 15 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 16 IRDO NOVICE ŠT.8/IV SEM-Si Stranka enakih možnosti Slovenije Ne zaupamo v iskrenost in dejansko drutbeno koristnost nevladnih organizacij, ki so tako mocno prepletene z obstojeco drutbeno elito, kot je vaša. Ko nam boste vi znali odgovoriti na vprašanje, zakaj se ne angatirate na podrocju preprecevanja politicne (financne in medijske) diskriminacije med politic-nimi strankami, si bomo tudi mi vzeli cas za razmišljanja o vaših ponujenih temah. Za odgovor vas pro-sim do srede, 2.11.2011, do 14. ure. Z lepimi pozdravi, za Sem-Si predsednica Elena Pecaric. IRDO odgovarja> ge. Eleni Pecaric: Spoštovani. Hvala za vaš odgovor in vprašanje, odgovarjamo takole: 1. Vašo prilogo smo razumeli kot odgovor na vprašanja mini ankete, zato smo jih delno vkljucili ob bok odgovorom drugih strank, saj ste jo dodali k vašemu odgovoru na naše vabilo. 2. Vašega dvoma ne razumemo, ker ne vemo, na podlagi cesa ocenjujete, da smo prepleteni z obstojeco drutbeno elito. Smo namrec neodvisna strokovno-raziskovalna organizacija, prepuš-cena lastnemu zagotavljanju sredstev za delovanje in razvoj, saj nas pred leti drtava ni telela ustanoviti; tudi elite, o katerih govorite, ne. Vecino dela opravimo kot prostovoljci. Z nami sodeluje predsednik drtave kot moralna podpora (prejšnji in sedanji), drugi skorajda nic, le z obcasnimi projekti po javnih razpisih. 3.Ce menite, da se ne angatiramo na podrocju preprecevanja politicne (financne in medijske) diskrimi-nacije med politicnimi strankami, vas sprašujemo nazaj, kako vi to pocnete. Namrec, glede na našo neprofitnost in civilnopravni nastanek imamo omejene resurse, s katerimi lahko izvajamo le del nalog. Seveda se trudimo na dolgi rok narediti cim vec dobrega v tej drtavi, zato smo veseli kakršnegakoli poštenega povezovanja v ta namen z obstojecimi in novimi drutbenimi akterji. Pri tem ostajamo stro-kovna in raziskovalne organizacija, ne politicna, zato lahko v ta namen le raziskujemo in predlagamo rešitve. Kdo jih bo v tej drtavi dejansko realiziral, pa za enkrat, tal, ni v naših rokah. Pripravili smo šest konferenc z objavljenimi zborniki in vec knjig, tudi v sodelovanju z zalotniki iz tujine; zdaj pripra-vljamo 7. mednarodno konferenco o drutbeni odgovornosti. Naša knjiga 'Eseji o drutbeni odgovornos-ti', izdana jeseni 2010, je pošla tako hitro, da smo te februarja 2011 izdali ponatis (na CD, seveda). Kratek povzetek – analiza razumevanja in aktivnosti politicnih strank v Sloveniji, oktobra 2011: Vse stranke ne razumejo dobro koncepta drutbene odgovornosti, k njegovemu razvoju vecinoma ne pri-stopajo strukturirano, zato bi bilo smiselno dodatno izobratevanje vodstva in njenih clanov. Predlaga-mo, da podprejo izdelavo nacionalne strategije drutbene odgovornosti in k temu pristopijo strateško, tudi tako, da ponovno obudijo delovanje nacionalne medresorske delovne skupine za podrocje drutbene odgovornosti. Razmislijo naj tudi o vlogi politika in njegovi odgovornosti ter morebitnem eticnem kodeksu politika. Na anketo se je odzvala samo dobra cetrtina, na vprašanje o soodvisnosti samo tri, na vprašanje o celo-vitosti samo ena. A prav v njima je bistvo drutbene odgovornosti po ISO 26000 iz novembra 2010. Predlogi za izboljšave v Sloveniji: Ni zanesljivo, da razen redkih izjem slovenske stranke poznajo, kar najdemo v izjavah Evropske unije, katerih skupni imenovalec je spoznanje, da vse vec podjetij šteje drutbeno odgovornost za del konku-rencne sposobnosti podjetij. To zahtevajo odjemalci in investitorji. Bistvo pospeševanje drutbene odgo-vornosti vidijo v ustvarjanju sposobnosti za zaposlovanje in rast, predvsem pa za odmik od dosedanje kulture kratkorocnega prisvajanja dobicka, ki nas je spravila v sedanjo slepo ulico. Obe zadnji vladi sta zanemarjali delovanje nacionalne medresorske delovne skupine za podrocje drut- ene odgovornosti. Obe sta tudi pustili ob stran izdelavo nacionalne strategije drutbene odgovornos-ti in njeno uveljavljanje znotraj in preko zakonodajnih okvirov. Predlog smo objavili in predlotili brez odziva veckrat. Objavili smo tudi predloge, kako naj bi reševali sedanje krize, v katerih se pre-pletajo zastarele vrednote in neoliberalni mehanizmi ekonomije. Predlagamo ponoven razmislek o vsem tem, ki bi se naj iztekel v novo strategijo, ki ne bi bila le strategija uveljavljanja drutbene odgovornosti, ampak strategija njene uporabe, da bi Slovenija koncno postala drutbeno odgovorna inovativna drutba, kot se je odlocila, a samo na papirju, te pred skorajda desetletjem. Opomba: definicije drutbene odgovornosti nismo navedli. Po ISO 26000 gre za odgovornost vseh organizacij, ne samo podjetij kot v starejših mednarodnih dokumentih, do vseh, na katere zmorejo vplivati posredno in neposredno (slikovni povzetek podajamo v enem od dveh nedavnih clankov ob koncu gradiva, poslanega strankam in gibanjem). Poštenost in zanesljivost morata nadomestiti zlo-rabo ljudi in narave, ker sicer niti naravno niti poslovno cloveštvo ne more pretiveti, a z drutbeno odgovornostjo zmore najti pot iz sedanje slepe ulice, posledice krize zaradi zlorabe trga pod ime-nom svobodnega trga, katero je povzrocil neoliberalizem. zasl. prof. ddr. Matjat Mulej dr. Andrej Fištravec Anita Hrast Se nadaljuje... DO in politika STRAN 17 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... DO in politika STRAN 18 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Raziskava Raziskava o dobrem pocutju zaposlenih v SKEI Zaposleni se najbolj sprostijo s spanjem, humorjem in fizicno aktivnostjo Trije najpogostejši dejavniki stresa so delovni cas, organizacijska kultura in nadlegovanje ter nasilje na delovnem mestu, tri najpogostejše posledice stresa pa vrtoglavica, strah in telodcne tetave. Zaposleni se najpogosteje sprošcajo s spanjem, humorjem in fizicnimi aktivnostmi, ne poznajo pa sodobnih metod sprošcanja. V okviru projekta Chance4Change so clani projektne skupine Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru opravili raziskavo in jo na novinarski konferenci dne 25.10.2011 v prostorih Mariborske razvojne agencije predstavili javnosti. Izsledke raziskave o stresu in dobrem pocutju pri clanih Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije so pridobili v okviru projekta »Chance4Change: Razvoj, izvedba in vrednotenje programov za izboljšanje subjektivnega dobre-ga pocutja«. Operacijo, ki se izvaja v okviru Operativnega programa cezmejnega sodelovanja Slovenija – Avstrija 2007-2013, delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regional-ni razvoj, v projektu pa sodeluje 8 partnerjev iz Slovenije in Avstrije. Predstavili so tudi rezultate pravkar koncane študije o dobrih praksah na podrocju premagovanja stresa in zagotavljanja dobrega pocutja v EU ter opozorili na pomanjkljivosti na tem podrocju v Sloveniji. Prihodnje aktivnosti projekta Chance4Change bodo usmerjene v zagotavljanje vecjega dobrega pocutja zaposlenih in prebivalcev mest v Mariboru, Murski soboti in avstrijskem Gradcu. V ta namen bodo pripravili Kompas dobrega pocutja z aktualnimi ponudbami dobrega pocutja za prebivalce mest in delavnice za usposabljanje zaposlenih, pa tudi dodatno raziskavo o dobrem pocutju prebi-valcev navedenih mest. Ceprav smo v casu gospodarske, socialne in mnogih drugih kriz, je morda ravno v tem obdobju potreb-no razmišljati tudi o dobrem pocutju. Kajti, brez dobrega pocutja tudi ni fizicnega zdravja (vsaj na dolgi rok ne). Z dobrim pocutjem torej nismo le bolj zdravi, ampak prihranimo tudi stroške sebi (vec motnos-ti za delo), delodajalcem (zmanjšan absentizem, fluktuacija) in drtavni blagajni (manj stroškov za zdravstvene storitve). V Evropski uniji se pomena dobrega pocutja in zmanjševanja stresa pri zaposle-nih dobro zavedajo te vrsto let, Slovenija pa na tem podrocju šele stopa v korak z njimi. V Sloveniji in Avstriji se je zato oktobra lani zacel 900.000 EUR vreden triletni projekt z naslovom »Chance4Change: Razvoj, izvedba in vrednotenje programov za izboljšanje subjektivnega dobre-ga pocutja«. Operacijo, ki se izvaja v okviru Operativnega programa cezmejnega sodelovanja Slovenija – Avstrija 2007-2013, delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Osem projektnih partnerjev iz obeh drtav spodbuja in raziskuje podrocje dobrega pocutja zaposlenih in prebivalcev mest Maribor, Murska Sobota in avstrijsko-štajerskega Gradca. Mag. Amna Potocnik, vodja projekta in Mednarodne pisarne pri Mariborski razvojni agenciji je na današnji novinarski konferenci v Mariboru predstavila delne rezultate cezmejnega projekta Slovenija-Avstrija. Izvajanje projekta temelji na dveh stebrih, namenjenih preucevanju kvalitete tivljenja: prvi steber se ukvarja s preucevanjem in predvsem razvojem novih orodij, tehnik in metod preprecevanja stresa v kovinarsko- predelovalni industriji; drugi steber je namenjen preucevanju kvalitete tivljenja v urbanih okoljih. »Pripravljamo nabor organizacij, tako podjetij kot društev, ki se v Murski Soboti, Gradcu in Mariboru ukvarjajo s kvalitetnim pretivljanjem prostega casa. Organizacije, ki so se odzvale povabilu, ocenjuje-mo s pomocjo kriterijev, ki smo jih oblikovali v bilateralni skupini strokovnjakov. Rezultati te aktivnos-ti bodo dostopni tako v obliki knjitice dobrega pocutja kot tudi na spletni strani projekta Chance4Change,« je o trenutnih aktivnostih v projektu povedala mag. Amna Potocnik. »Ponudba v vseh treh mestih se razlikuje po statusu ponudnikov; v Gradcu so bolj razvejane storitve zasebnega sek-torja, na slovenski strani pa je vidno zdrutevanje posameznikov v klubih in društvih; za Maribor smo ugotovili, da manjkajo predvsem površine, namenjene rekreativcem. V okviru projekta presegamo kla-sicno cezmejno izmenjavo in drutenje, in sicer s komplementarnimi raziskovalnimi aktivnostmi obeh univerz, tako graške kot mariborske. To pomeni vkljucevanje v širše drutbene procese in na nek nacin napoveduje teme, ki bodo na podrocju cezmejnega sodelovanja aktualne tudi po letu 2013, tj. trg dela in socialna vkljucenost,« je predstavitev zakljucila mag. Potocnikova. Na novinarski konferenci pa so predstavili tudi rezultate dveh raziskav, ki sta nastali v okviru projek-ta. Doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda je predstavila kljucne ugotovitve Preliminarne raziskave o stresorjih, stresu in njegovih posledicah v podjetjih, clanih sindikata SKEI, ki jo je med 4. in 22. aprilom 2011 izvedla raziskovalna skupina uciteljev in raziskovalcev iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Mariborske razvojne agencije in SKEI. Porocilo o raziskavi sta pripravila doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda in doc. dr. Borut Milfelner, v raziskavi pa so sodelovali še mag. Simona Šaro-tar Titek, Tina Crepnjak, Tadej Breg, Maja Kalamar in Martina Vaner. Od 302 podjetij, clanov SKEI, so v vzorec zajeli podjetja z vec kot 10 zaposlenimi, tako da je v raziskavi sodelovalo 400 oseb (vodilni delavci in zaposleni). »Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri je v podjetjih v Slove-niji, ki delujejo na podrocju kovinske in elektro industrije ter so clani sindikata SKEI, prisoten stres pri zaposlenih, kateri dejavniki ga povzrocajo in kakšne ukrepe so do sedaj vodstva podjetij uporabljala pri preprecevanju stresa njihovih zaposlenih,« je povedala doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda. »Rezultati katejo, da 45% vodstvenih delavcev ocenjuje, da se ne ukvarjajo dovolj s preprecevanjem stresa, 43% jih meni, da ne naredijo dovolj za to, vendar o tem razmišljajo. Organizacije so torej seznanjene s prob-lemom stresa, poznajo njegove pokazatelje in menijo, da pravocasno ukrepajo. Za dobro pocutje zapos-lenih skrbijo z dobro komunikacijo in prenosom informacij, nudijo potrebno pomoc v primeru tetav, varstvo pri delu. Nikoli pa ne organizirajo izvedbe aerobnih vaj znotraj delovnega casa, ne sofinancirajo wellness storitev in skorajda nikoli ne poskrbijo za varstvo otrok svojih zaposlenih,« je še dodala doc. dr. Pisnik Korda. Trije najpogostejši dejavniki stresa oziroma stresorji so delovni cas, organizacijska kultura in nadlego-vanje ter nasilje na delovnem mestu. Tri najpogostejše posledice stresa so vrtoglavica, strah in telodcne tetave. Najmanj tetav povzroca neredno prehranjevanje in tetave s spanjem. Zaposleni premagujejo stres tako, da obremenitve sprejmejo kot izziv. Pri delu stremijo k perfekciji in da bi dobili, kar hocejo, so pripravljeni manipulirati z ljudmi, ce je treba. »Ugotavljamo, da v podjetjih izvajajo predvsem tradi-cionalne aktivnosti na podrocju premagovanja stresa, manj pa poznajo in uporabljajo sodobnejše, meh-kejše pristope«, je poudarila doc. dr. Pisnik Korda. Kot najbolj poznana tehnika je bila tako v raziskavi z 71,5% navedena bioenergija, zatem pa masata in aromaterapija, zdrava prehrana, meditacija, joga in masata, katere prepoznavnost je višja od 60% vseh vprašanih. Najmanj zaposleni za doseganje dobrega pocutja poznajo tehnike kot so Bownova terapija, biofeedback metoda sprošcanja, reiki in tehnika cus-tvenega osvobajanja - pri vseh teh je delet vprašanih, ki te metode ne poznajo, vecji od 70%. Manj poz-nane tehnike so tudi kognitivne metode, sprostitev z uporabo vizualizacije, zdravljenje z barvo in tai-chi, saj je tudi pri teh vec kot 60% vprašanih odgovorilo, da tehnike ne pozna. Med tehnikami, ki jih zaposleni izvajajo, je najpogostejša spanje z vec kot 70%. Sledita humor in smeh ter fizicne aktivnosti z 58,2%. Naslednja tehnika, ki jo vprašani izvajajo je nato šele s 30% upravljanje s casom. Temu sledita še zdrava prehrana in masata, a so tu vrednosti te pod 30%. Kako ucinkovito je vlaganje v dobro pocutje zaposlenih in prebivalcev mest v EU-27 je pokazala namizna raziskava, ki so jo med novembrom 2010 in oktobrom 2011 opravili strokovnjaki iz Ekonom-sko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in Karl-Franzes Univerze v avstrijskem Gradcu. »Rezultati mednarodnih primerov dobrih praks so pokazali, da se je skoraj pri polovici podjetij povecalo zadovolj-stvo, zaupanje, lojalnost in motivacija zaposlenih«, je povedala mag. Simona Šarotar Titek iz Eko-nomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru. In dodala: »Ostala podjetja porocajo o zmanjšanju bolniške odsotnosti, o pozitivnih ucinkih na dobro pocutje zaposlenih ter o izboljšanju poslovne in delo-vne klime, o ozavešcenosti zaposlenih glede duševnega zdravja, stresa, izgorelosti, kakor tudi o zmanj-šanju stopnje fluktuacije.« Pri tem je nujna podpora vodstva, participacija in predlaganje idej zaposlenih ter sistematicen pristop na podlagi ciklusa projektnega menedtmenta. Podjetja lahko uporabijo še vrsto ukrepov, ki so vidni tudi iz te raziskave, dostopne brezplacno na splet-nem mestu projekta Chance4Change.eu. V Sloveniji je tal še premalo primerov dobre prakse, da bi jih lahko kot zgledne predstavili v mednarodnem merilu, zato bodo v okviru projekta v naslednjih mesecih pripravili še delavnice za podjetja in zaposlene ter bazo ponudb za izboljšanje dobrega pocutja prebival-cev mest. Zbrane na novinarski konferenci je pozdravil tudi sekretar SKEI za KP in placni sistem, Bogdan Iva-novic: »SKEI bo storil vse, kar je v njegovi moci, da bodo lahko sindikalni zaupniki izkoristili prispev-ke in znanja, ki jih nudi ta projekt in da se bodo aktivno vkljucili v izobratevalne seminarje tega projek-ta, kar jim bo omogocilo, da bodo pri svojem sindikalnem delu uporabljali pridobljena znanja in gradi-va, ki jih bo pripravila stroka. Slovenski menedterji namrec v povprecju v poslovodenju zaostajajo za 10 let za sodobnimi nacini vodenja. Zaradi tega bi se tudi menedterji morali zavedati, da napredka ni brez pridobivanja novih znanj in prenašanja novih praks,« je še zakljucil Ivanovic. Trenutno v okviru projekta poteka še raziskava o dobrem pocutju prebivalcev v vseh treh mestih, tj. Murski Soboti, Gradcu in Mariboru. Rezultate le-te bodo predstavili javnosti konec novembra 2011. Kartico dobrega pocutja, ki bo namenjena promociji kvalitetnega pretivljanja prostega casa v urbanih okoljih, po obliki pa bo podobna konceptu "mestne kartice", tj. kartice z ugodnostmi za prebivalce ome-njenih mest pa bodo pripravili v letu 2012. Se nadaljuje... STRAN 19 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... Raziskava STRAN 20 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Raziskava STRAN 21 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Intervju Matej Cepin Ali so se naše sanje uresnicile? Primerjalna raziskava civilnih družb Osrednje in Vzhodne Evrope 1. Katere drtave oziroma civilne drutbe so bile poleg Slovenije še zajete v raziskavo? V raziskavo smo poleg Slovenije zajeli tudi Madtarsko (madtarski partner je projekt tudi vodil), Ceško, Slovaško, Romunijo, Bolgarijo in Poljsko. Skupaj torej sedem drtav. 2. Kakšne so bile sanje slovenske civilne drutbe v letih 1980 oziroma pred osamosvojitvijo Sloveni-je in kakšne po tem? Katere so glavne znacilnosti civilne drutbe v Sloveniji v preteklosti in katere danes? Zdi se, da sta takratno civilno drutbo okupirali dve temeljni ideji: samostojnost Slovenije kot drtave ter sprememba politicnega sistema. Oba cilja sta bila hitro dosetena, saj sta bila zastavljena dosti operativno in preverljivo. Zato pravzaprav tetko govorimo o sanjah. Sanje so vendarle nekaj globljega, dolgorocnej-šega, trajnejšega. Ko sta bila oba cilja leta 1992 s priznanjem Slovenije v OZN koncno dosetena, je v ospredje pocasi sto-pala telja po vkljucitvi Slovenije v Evropsko unijo. Ko je bil leta 2004 doseten tudi ta cilj, pa lahko pocasi zacnemo govoriti o neke vrste vakuumu na podrocju razvojne vizije. Posamezne civilnodrutbene skupine so sicer vizijo imele, a o poenotenju naroda kot celote tetko govorimo. Nasploh je bilo za slovenske sanje znacilno, da so govorile o sistemu, o zagotavljanju pogojev. Manj pa so govorile o spoštovanju clovekovega dostojanstva in kakovosti tivljenja posameznikov v tem sistemu. 3. V porocilu raziskave je zapisano, da je po letu 1991 število nevladnih organizacij in organizira-nih clanstev stalno narašcalo, slovenska civilna drutba pa je ostajala marginalizirana. Kaj je bil vzrok temu? Vzrokov za to je seveda vec in nepravicno bi bilo navajati le enega. Prepoznavanje vzrokov za šibkost civilne drutbe v Sloveniji je namrec zelo odvisna tudi od zornega kota opazovalca. Prebivalci Slovenije civilno drutbo veliko latje razumemo kot tisto, ki odgovarja na naše potrebe po kakovostnem pretivljanju prostega casa, po razvijanju talentov, organizaciji prireditev in zadovoljevanje potrebe po drutenju. Veliko manj pa smo navajeni civilno drutbo misliti kot sredstvo zagovorništva, t.j. vpliva na politike in ureditev naše drutbe. Veliko vec kot drugi narodi EU pricakujemo od drtave. Pogo-steje kot povprecni drtavljani EU prenašamo odgovornost na druge, na tiste, na katere sami nimamo vpli-va. Pa naj gre za osebni ali institucionalni nivo. Naša šibka stran je prevzemanje odgovornosti. Lahko recemo, da imamo demokracijo, nismo pa demokrati. 4. Raziskava je posegla tudi na podrocje vkljucenosti drtavljanov v zagovorniške organizacije ozi-roma akcije. Tetava naj bi bila predvsem v nagovarjanju oziroma nezadostni komunikaciji z razli-cnimi javnostmi. Kaj bi lahko povedali o tem podrocju v preteklosti v primerjavi z današnjim stan-jem? V zadnjem casu se kultura zagovorništva v Sloveniji hitro prebuja. Poglejmo samo akcijo Ocistimo Slo-venijo v enem dnevu, delovanje društva Eko-krog v Zasavju, pobude, inicirane v krogih Rada Pezdirja, Civilno iniciativo za drutino in pravice otrok, v tem volilnem letu 2011 pa bi tako ali tako lahko našteli še marsikaj. V nekaterih strokovnih krogih prevladuje mnenje, da imajo civilne iniciative (tal?) veliko vec motnosti za uspeh na podrocju zagovorništva, kot jih imajo te uveljavljene nevladne organizacije. Vendar imajo te tudi svoje slabosti. Na neki okrogli mizi smo govorci civilne iniciative primerjali s pubertetniki, nevladne organizacije pa z odraslimi osebami. Slednje so veliko bolj vpete v drutbo, bolj odvisne od sredstev ministrstev, poleg zagovorniške nosijo tudi druge funkcije. Ljudje se tudi tetje obve-tejo za clanstvo v NVO kot pa samo za podporo doloceni ideji, kar ponujajo civilne iniciative. 5. V kolikšni meri torej nevladne organizacije dejansko predstavljajo prebivalce v procesih zago-vorništva in kakšno stopnjo vkljucenosti nevladne in druge organizacije dosegajo v drutbi na splo-šno? Ko govorimo o vkljucenosti, je potrebno govoriti o dveh nivojih: najprej o vkljucenosti v odlocevalske procese, torej v dialog z odlocevalci, potem pa še o vkljucenosti med prebivalce. V naši raziskavi smo merili predvsem slednje, torej: v kolikšni meri NVO in druge akcije dejansko predstavljajo prebivalstvo. Opazili smo, da se NVO pogosto pocutijo alternativa. Govoriti o tem, da predstavljajo javno mnenje, je za veliko vecino zato skoraj znanstvena fantastika. V fokusni skupini je nekdo dejal: »Vcasih imam obcutek, da smo alternativa te, ker smo aktivni in verjamemo v spremembe.« Iz intervjujev smo ugotovili, da imajo zaposleni v NVO pogosto vecji vpliv od baze clanstva. Organizaci-ji enostavno posvecajo vec casa, se stalno strokovno izpopolnjujejo in so morda tudi bolj eksistencialno odvisni od donatorjev. Sicer pa opatamo tri dejavnike, ki vplivajo na stopnjo vkljucenosti NVO: stopnja demokraticne in participativne kulture v okolju, podrocje delovanja organizacije in menedtment. Vse tro-je mora biti na dolocenem nivoju, ce telimo, da bo organizacija vkljucena. 6. Katere strategije predlagate za v prihodnje? Predlogov je veliko. A glede na to, da sva proti koncu, bi izpostavil le enega, ki je predpogoj. Prejle sem dejal, da je stopnja zagovorništva v nekem okolju prvenstveno odvisna od demokraticne in participativne kulture posameznikov v tem okolju. Vprašam vas: kje se kot posamezniki ucimo drutbene participacije? V formalnem, šolskem sistemu? V drutini? No, do neke mere te. A veliko premalo. Še najvec vešcin, potrebnih za drutbeno participacijo, pridobimo s samim delom, torej s participacijo samo. Doslej so se drtavne politike na tem podrocju osredotocale predvsem na zagotavljanje pogojev za delo-vanje NVO. Ti ukrepi so nujno potrebni. A ce ne bomo vlagali v vzgojo (formacijo) za demokraticno, aktivno in odgovorno drtavljanstvo, so ti ukrepi nezadostni. 7. Bi teleli še kaj dodati? Mislim, da ni potrebno. Vsakomur telim, da bi v sebi prepoznal toliko cloveškega dostojanstva, da bi se cutil poklicanega in odgovornega za aktivno udejstvovanje v (civilni) drutbi. Matej Cepin, Danilo Kozoderc in Sašo Kronegger so letos v okviru zavoda Socialna akademija (http://www.socialna-akademija.si) izvedli primerjalno raziskavo civilne drutbe v drtavah Osrednje in Vzhodne Evrope. Raziskava izhaja iz vprašanja, kakšne so bile sanje posamezne drtave ob demokraticnih spremembah (v Sloveniji to pomeni leta 1991) in govori predvsem o sanjah, vezanih na razvoj demokracije in civilne drutbe. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, do katere mere so se te sanje uresnicile. Porocilo raziskave obsega štiri dele. V prvem delu najdemo odgovore na vprašanja, kako civilne in politicne elite definirajo sanje o civilni drutbi v osemdesetih letih 20. stoletja in kakšen je bil razvoj teh sanj vse do današnjih dni. V drugem delu raziskovalci zberejo celovite podatke analize, s katerimi predstavljajo glavne znacilnosti civilne drutbe v Slo-veniji v preteklosti in danes. Prav tako podajajo razlago za pocasen raz-voj slovenske civilne drutbe. Tretji del zajema vecstopenjsko analizo vkljucenosti zagovorniških organizacij slovenske civilne drutbe. Cetrti del pa predstavlja splošni pregled in priporocila strategij v prihodnje. O raziskavi in vkljucenosti civilne drutbe v Sloveniji smo se pogo-varjali z vodjo raziskave in direktorjem Socialne akademije, Matejem Cepinom. Matej Cepin Se nadaljuje... STRAN 22 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Pripravila: Sabina Kojc STRAN 23 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Na kratko, kaj sploh je teambuilding? Je to športni dan, piknik...? Teambuilding je aktivnost, katere cilj je doseci bolj kakovost-no timsko delo clanov dolocenega tima in delovanja tima kot celote – preko ustvarjanja vecje povezanosti in zaupanja ude-letencev tima, njihove boljše komunikacije in uspešnejšega reševanje konfliktov. Ceprav si - posebej v Sloveniji - mnogi teambuilding programe predstavljajo res kot piknike ali zaba-ve, pa so strokovni in kakovostni teambuildingi precej vec kot samo zabava. Res je, da se odvijajo v sprošcenem in prijet-nem vzdušju, praviloma tudi izven slutbenega okolja, vendar imajo zelo jasen cilj, ki ni samo zabava, spoznavanje sodelav-cev in njihovo drutenje, temvec je zelo nacrtno usmerjena aktivnost z jasno dolocenim ciljem in eval-vacijo timskih aktivnosti ter konkretnimi predlogi izboljšav za bolj uspešno timsko delo. Seveda so tudi pikniki in športni dnevi pomembni sprostitveni in povezovalni elementi zaposlenih podjetja, vendar pa z njimi ne moremo nacrtno graditi bolj kakovostnega timskega dela. Zato vecina modernih podjetij razne tradicionalne zabavne dogodke, kot so pikniki ali novoletne zabave, v zadnjih letih nadgrajuje s razlicnimi timskimi aktivnostmi in programi. Ta trend se te nekaj casa pojavlja v tujini, pri nas pa se šele pocasi uvaja. Kakšni so vaši programi, kakšen je njihov namen in kako vplivajo na ekipo? TBA ponuja zelo razlicne teambuilding programe, od timskih delavnic do aktivnih tematskih timskih programov ter povsem zabavnih in adrenalinskih programov. Najpogosteje izvajamo eno ali dvodnev-ne programe, ki so kombinacija strokovne moderira-ne delavnice in aktivnega bolj zabavnega timskega programa. Ta je še vedno zelo ciljno naravnan h gradnji tima, njegova dodatna funkcija pa je prenos spoznanj iz delavnice v prakso. Pri strokovnih moderiranih timskih delavnicah se ukvarjamo predvsem s ustvarjanjem sinergije med clani tima, s krepitvijo njihovih vezi in zaupanja, z izboljševanjem njihove medsebojne komunikacije ali z uspešnejšim reševanjem medsebojnih konfliktov. K povezovanju tima in izboljševanju timskega dela zelo dobro prispevajo tudi razlicni atraktivni in tematski timski programi, kjer udeletenci v okviru dolocene zanimive zgodbe, ki je ponavadi vpeta v lokalno okolje, timsko rešujejo zanimive in nenavadne vaje, da pridejo do cilja. Poleg timskega dela imajo poudarek tudi na ucni vsebini. Povezani so lahko z zgodovino, etnologijo ali kulturo kraja, kjer se izvajajo. Tak primer je na primer aktivni program Krst pri Savici, ki vkljucuje veslanje po Bohinj-skem jezeru in reševanje nalog, ki so podane v verzih, temelji pa na istoimenski Prešernovi pesnitvi. Ali pa Odkrijte Mokriške legende, ki se odvija na Mokriškem gradu in temelji na zgodovinski temi o Matiji Gubcu. Zanimiv program je tudi Timska kuhinja, kjer se udeletenci poleg timskega dela nauci-jo tudi marsikaj novega o kuhanju. Takih programov imamo precej, ustreznost programov pa je odvi-sna predvsem udeletencev tima – od števila in sestave udeletencev, fizicnih omejitev, ciljev tima, nekateri programi pa so vezani tudi na letni cas. Nekatera podjetja se odlocijo tudi za povsem zabav-ne, športne in adrenalinske programe, ti pa gredo bolj v kategorijo 'piknikov' in 'zabav', ki udeletence sicer povetejo med seboj, ni pa poudarek na razvijanju njihovih odnosov in na graditvi uspešnih timov. Naši teambuilding programi temeljijo na izkustvenem ucenju, kar pomeni, da udeletenci pro-grama prakticno izvajajo vaje, na podlagi katerih bolje razumejo, kako delujejo in tudi, kaj lahko pri svojem delovanju ali vedenju izboljšajo, da bo tim kot celota deloval bolje. Ali se podjetja zanimajo za t.i. teambuilding? Kaj udele-tenci/podjetja pridobijo s teambuildingom in vašimi dela-vnicami? Vsaj v našem podjetju opatamo, da je v zadnjem casu tembu-ilding aktivnosti vec kot v preteklosti. Eden od razlogov je seveda ta, da so se dejanske, usmerjene aktivnosti za graditev timskega dela v Sloveniji šele dobro zacele razvijati, s tem pa se tudi izobratevalci v podjetjih šele pocasi zavedajo velikega pomena njihovih ucinkov. Eden od razlogov pa je tudi, da je v casu krize motivacija zaposlenih precej nitja, zato so teambu-ilding aktivnosti zelo primeren nacin za dvigovanje povezano-sti in pripadnosti sodelavcem in celotnemu podjetju. Teambuildingi so uspešni tudi zato, ker se odvijajo v sprošce-nem, neformalnem okolju. Kljub sprošcenosti pa je delovanje in vedenje udeletencev presenetljivo podobno tistim na delov-nem mestu. Zaradi neformalnega okolja je motno hitreje opa-ziti vzorce obnašanja, udeletenci pa so tudi bolj sprejemljivi za povratno informacijo ter za predloge izboljšav glede tim-skega dela. Tako okolje ustvarja dobro klimo za analizo, samoanalizo in povratne informacije ter seveda skladno s tem za nacrt izboljšav. Na delovnem mestu je taka analiza pogos-to nemogoca, zaposleni tudi niso tako dovzetni za povratne informacije kot v drugacnem, neformal-nem ali nenavadnem okolju. Z izvedbo teambuildinga udeletenci dobijo boljši vpogled v svoje delova-nje in delovanje ostalih udeletencev v timu ter v delovanje tima kot celote. Gre torej za osebno rast posameznika in hkrati tudi za rast tima kot celote; od dobro izpeljanega teambuilding dogodka ima korist tako podjetje kot tudi vsak posameznik. Je pa seveda od vsakega posameznika odvisno, koliko se bo naucil in kaj bo od takega programa odnesel. Nekateri timi se zelo povetejo in izboljšajo timske odnose, drugi pa še vedno jemljejo take dogodke kot cisto zabavo, dan brez slutbe. Naloga vodje je, da jim teambuilding predstavi kot ciljno usmerjeno aktivnost, s katero telimo doseci vecjo povezanost in ucinkovitost tima in ne samo kot zabaven izlet. Je pa res, da od enega samega timskega dogodka ne moremo pricakovati, da bo se bo ucinkovitost tima neznansko povecala in trajala v nedogled. Priporocljivo je, da teambuilding ni enkraten dogo-dek, ampak strateško in dolgorocno nacrtovana aktivnost. Po dolocenem je casu potrebna ponovitev in nadgradnja, da ucinki ne izginejo. Prav tako je smiselno, da podjetje ne menja prevec ponudnikov, tako je omogocena stalna nadgradnja timskega dela, saj trenerji te poznajo skupino in vedo, katere timske vaje so z njimi te izvajali ter kaj so kljucni izzivi posameznih udeletencev in celotnega tima. Kaj opatate? Smo Slovenci pripravljeni na teambuilding in timsko delo ali zamahnemo z roko mislec, da kaj nam bo nekdo »pamet solil«? Danes manj, vcasih pa se nam je zdelo, da je kar nekaj udeletencev prišlo na teambuilding program skepticnih. Naša izkušnja je, da dobro pripravljen program, ki upošteva specifike in potrebe skupine, zelo dobro povete skupino in da je na koncu vecina udeletencev s programom res zadovoljna. Dokaz za zadovoljstvo s programi je tudi velik delet podjetij, ki se na naše teambuildinge vracajo in jih tudi redno izvajajo. Kaj pa direktorji oziroma vodje tima, jim zaposleni zaupajo? Morajo vodje sodelovati pri teambuildingu? Pri TBAju poudarjamo pomen vodij in njihove udeletbe na programu. Je pa seveda nujno, da vodja v takem primeru prevzame enakovredno vlogo ostalim zaposlenim, se pravi, da na samem programu uradna hierarhija ne velja vec. To seveda ni tako enostavno, mnogi vodje so tudi na takem 'neformalnem dogodku' še vedno vodje. Je pa udeletba vodje dobra iz vec razlogov – eden je sigurno ta, da pokate, da se teli povezati s skupino. Druga je, da lahko opazuje sodelavce pri timskem delu. Tako lahko bolj razume njihovo timsko delovanje ter skladno s tem ustrezno organizira projektne sku-pine. Pomembna prednost udeletbe vodje pa je tudi samoanaliza - opazovanje svojega timskega in voditeljskega delovanja ter skladno z ugotovitvami njegovo prilagajanje. Kaj pomeni timsko delo? Kaj je za timsko delo pomembno? Kaj so prednosti timskega dela? Timsko delo pomeni skupno in ciljno usmerjeno delova-nje vec udeletencev, clanov tima, ki delo prav zaradi medsebojnega sodelovanja opravijo bolje, kot bi jo opravili samostojni posamezniki. Pri timskem delu pogosto uporabimo tudi simbolicno formulo 1+1 =3 ali celo 1+1 =11. S tem nakazujemo, da je rezultat skupne-ga dela posameznikov veliko boljši kot rezultat dela posameznih clanov. To seveda ne drti vedno. Odvisno je od samega dela ali projekta pa tudi od clanov skupi-ne oziroma tima. Vendar pa je v vecini primerov v pod-jetjih timsko delo nujno. Kljucno je potem, da je to tim-sko delo cim boljše, da je ucinkovito, da prinaša dobre rezultate, zato se je potrebno s timom neprestano ukvarjati in ga nacrtno graditi. Za dobro timsko delo je potrebna sinergija tima, to pa lahko ustvarimo šele, ko se posamezniki dovolj dobro poznajo med seboj, da drug drugega razumejo in da si medsebojno zaupajo. Pri razumevanju je mišljeno pred-vsem sprejemanje drugacnih pogledov ostalih clanov tima in njihovo spoštovanje. Da je to doseteno, pa mora biti v timu zelo dobra tudi komunikacija. Kljucno je seveda tudi uspešno reševanje konflik-tov. Tim, ki to razume, je lahko zelo inovativen, uspešen in prilagodljiv. Najvecja prednost timskega dela je v tem, da razlicni pogledi in izkušnje razlicnih posameznikov pris-pevajo k vecji inovativnosti, fleksibilnost in sinergiji tima, kar pripelje do vecje in ucinkovitosti pri delu in tudi vecjega zadovoljstva clanov tima. Ali so prijateljstvo in dobri odnosi pogoj za dobro timsko delo? Kako prepoznate šibke clane v teamu? Prijateljstvo ni pogoj za dobro timsko delo. Dobri odnosi pa so. V timu, kjer se sodelavci med seboj ne razumejo dobro, je tetko delati. Pogoj za dob-ro delo je zaupanje med clani, dobra komunikaci-ja med njimi. Šibki cleni so posamezniki, ki pri delu ali reševan-ju nalog najprej odnehajo, iz razlicnih razlogov. Razlogi so lahko fizicne narave, lahko pa so samo stvar motivacije. V primeru, da za razloge posa-meznik ni kriv sam, je potrebno takemu šibkemu clenu dati vso potrebno podporo in paziti, da tega clana tim kje 'ne pozabi'. Tim je mocan toliko kot njegov šibki clen, to gotovo drti. Pogosto pa so omejitve posameznikov motivacijske. To so posa-mezniki, ki so pri reševanju timskih nalog najhitreje in najpogosteje slabe volje, ki niso ciljno usmer-jeni in ne prispevajo k dobremu vzdušju v timu. Pri latjih timskih nalogah taki netimski posamezniki morda niso tako opazni, se pa hitro pokatejo pri tetjih nalogah. Seveda pa tak šibki clen pri timskem delu ne pomeni, da ne gre za zelo sposobnega posameznika. Mogoce gre samo za izrednega individu-alista. Za tim je dobro, da se take posameznike identificira, potem pa ima (vodja tima) na izbiro razli-cne motnosti – da takega posameznika 'vzgoji' v bolj timskega cloveka ali pa, da mu daje bolj indivi-dualne naloge. Timsko delo kompetenca, ki se jo pri vsakem posamezniku do neke mere da razviti. V Sloveniji obstaja vrsta podjetij, ki se ukvarja s teambuildingom, kako izbrati kvalitetnega? V Sloveniji res obstaja precej podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Imamo veliko dobrih in strokovnih izob-ratevalcev in tudi veliko dobrih izvajalcev adrenalinskih in zabavnih dogodkov. Kar mogoce ni tako razvito, je prav ta kombinacija obeh delov, kar skušamo doseci pri TBAju. Pri izbiranju ustreznega ponudnika je smiselno najprej dobro preuciti dobljene ponudbe in se sploh pri prvi izvedbi sestati s ponudnikom, pri tem naj bo prisoten tudi trener, ki bo na izvedbi programa. Pri dolocanju primerne-ga programa in ciljev za doloceno skupino ponavadi dobimo obcutek o usposobljenosti trenerja in njegove ekipe. Je pa za ponudnike bistveno, da po izvedbi programa dobijo odkrito povratno informacijo. Tako se lahko ustrezno izboljšajo, s tem pa dvigujejo tudi celotni nivo kakovosti stroke. Kaj bi moralo biti vodilo v vsakem podjetju? Napredek. V vsakem pogledu - osebnem, poslovnem, drutbenem. Clan Inštituta IRDO je organizacija Teambuilding Akademija pos-tala pred kratkim. Zakaj ste se pridrutili? TBA se je IRDOju pridrutila predvsem zato, ker telimo s svojimi pro-grami prispevati k boljši drutbi. V ta namen smo razvili nekatere drut-beno odgovorne programe, kjer zdrutujemo timsko delo in dobrodel-nost. Najuspešnejši od teh programov je Tovarna koles za nasmeh do ušes, kjer udeletenci kot zakljucek projektnega timskega dela sestavijo otroško kolo, ki ga skupaj z neprofitno organizacijo potem podarimo otrokom iz socialno ogrotenih drutin. Motni pa so na primer tudi eko- loški programi. Z IRDOjem se dogovarjamo o partnerstvu, kjer telimo podjetjem ponuditi delavnico s podrocja drutbene odgovornosti, ki bi jo nadgradili z drutbeno odgovornim timskim programom. Podjetja z izvedbo takih pro-gramov uresnicijo dva cilja naenkrat – povetejo udeletence tima, hkrati pa prispe-vajo k boljši drutbi. Ni to lepo? Kaj vam pomeni drutbena odgovornost? Drutbena odgovornost je odgovornost vsakega posameznika do vsakega drugega posameznika (tudi do samega sebe) in do celotne drutbe; pomeni ustvarjanje boljšega okolja. Kate se na razlicnih pod-rocjih tivljenja in delovanja vsakega posameznika in skupine – od ustvarjanja dobrega odnosa do samega sebe, ustvarjanja dobrega in prijetnega okolja znotraj podjetja do ustvarjanja cim boljših pogojev za širšo skupnost. Dejavnosti in motnosti, s katerimi to dosetemo, so neštete. Od malih dejanj posameznikov do velikih podjetniških akcij, s katerimi gradimo in opremljamo nove šole, domove za socialno ogrotene in omogocamo bolj kakovostno tivljenje manj privilegiranim. Prav vsak lahko naredi nekaj za boljšo drutbo, vsak, še tako majhen korak, šteje. Kako uresnicujete drutbeno odgovornost v vašem podjetju? V prvi vrsti se drutbeno odgovorno skušamo vesti vsi v našem podjetju. To vkljucuje tako naše medo-sebne odnose, kjer smo drug do drugega iskreni, prijazni in si med seboj pomagamo, do ekologije - locevanja odpadkov, udeletevanja ekoloških akcij. Poslovno pa drutbeno odgovornost uresnicujemo preko naše osnovne dejavnosti, torej z nadgradnjo naših teambuilding programov v drutbeno odgo-vorne programe. Telimo, da bi bilo število drutbeno odgovornih programov v prihodnosti vecje in da se bodo podjetja veckrat odlocala za te programe. Tukaj je pozitivni ucinek zaradi vecjega števila udeletencev najvecji in tudi najbolj viden. Za boljši svet je kljucnega pomena povezovanje in spodbu-janje timskega dela med vsemi ljudmi, ne samo v podjetjih. Se nadaljuje Clani IRDO V oktobru je postal Inštitut IRDO bogatejši še za enega clana. Inštitutu IRDO se je pridrutila Teambu-ilding Akademija (TBA), organizacija, ki se ukvarja s pripravami in izvedbo inovativnih, modernih in kakovostnih teambuilding programov. Njihovi trenerji so posebej usposobljeni za usmerjanje skupin-ske dinamike udeletencev k enemu cilju – ucvrstitvi vezi med clani timov. Direktor podjetja TBA je Dani Polajnar, na vprašanja pa je odgovarjala Ana Rozman, vodja marketinga. Ana Rozman, vodja marketinga pri TBA. STRAN 24 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje STRAN 25 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje STRAN 26 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... STRAN 27 IRDO NOVICE ŠT.8/IV STRAN 28 IRDO NOVICE ŠT.8/IV VABIMO VAS, DA PRIJAVITE VAŠE ZNANSTVENO-STROKOVNE PRISPEVKE ZA 7. MEDNARODNO KONFERENCO DRUTBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2011: INOVIRANJE KULTURE ZA VEC DRUTBENE ODGOVORNOSTI KOT POT IZ SOCIO-KULTURNE KRIZE CALL FOR PAPERS FOR THE The 7th IRDO international conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2012 INNOVATION OF CULTURE TOWARD MORE SOCIAL RESPONSIBILITY - THE WAY OUT OF SOCIO-CULTURAL CRISIS Thursday – Saturday, the 8th -10th March 2012 Maribor, Slovenia IRDO konferenca Deadlines: 15 November 2011 – abstracts in English (and Slovene, if possible); 30 November 2011 – information about acceptance; 10 January 2012 – final papers in English; 1 February 2012 – information about the conference program; 3 March 2012 – submission of ppt presentations and posters; 8, 9, 10 March 2012– Conference in Maribor, Slovenia. Further information: available at the conference web site: www.irdo.si or: IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenia, E-mail: info@irdo.si, Fax: + 386 (0)2 429 71 04 Program committee: (Programme questions) Prof. Emer. DDr. Matjaž Mulej, Head of Program committee: mulej@uni-mb.si Dr. Andrej Fištravec, Head of IRDO Scientific Research Centre and Vice-Head of Program commit-tee: andrej.fistravec@zrss.si Organizational committee: (Organizational questions and paper submissions) Sabina Kojc, project manager: sabina.kojc@irdo.si, gsm: 040 56 44 85 Anita Hrast, Head of Organizational committee: anita.hrast@irdo.si, gsm: 031 344 883 Honorary sponsor: Dr. Danilo Türk, President of the Republic of Slovenia (in request) Se nadaljuje... STRAN 29 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Vabilo Spoštovane clanice in clani inštituta IRDO! Vabimo vas, da sodelujete na 7. mednarodni konferenci, ki jo skupaj s partnerji organizira inštitut IRDO v zacetku marca leta 2012. V oktobru in novembru 2011 bomo zbirali naslove vaših predavanj in povzet-ke, do zacetka januarja 2012 pa potrebujemo celotne prispevke avtorjev. Torej, predstavite vaša razmiš-ljanja, poglede, izkušnje na tej mednarodni konferenci in nanjo povabite tudi druge! Naslove vaših pris-pevkov in povzetke pošljite do 15. novembra 2011 na naslov: sabina.kojc@irdo.si. Hvala! The 7th IRDO international conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2012 INNOVATION OF CULTURE TOWARD MORE SOCIAL RESPONSIBILITY – THE WAY OUT OF SOCIO-CULTURAL CRISIS (INOVIRANJE KULTURE ZA VEC DRUŽBENE ODGOVORNOSTI - KOT POT IZ SOCIO-KULTURNE KRIZE) Thursday – Saturday, the 8th -10th March 2012, Maribor, Slovenia Suggested topics for contributions: A. Contemporary Sciences and Culture in terms of Social Responsibility: Culture vs. nature Society in intercultural records Cultural construction of society and nature Technology and culture Penetration of the virtual reality into the everyday life of modern human B. Socialization of culture and social responsibility: Values, culture, ethics, and norms in society and organizations, Types of culture and socializations (…), Performances, education and training, Family, youth and social responsibility, Encouragement of creativity and innovativeness in society, etc. C. Economy and culture of social responsibility: Development of social responsibility and its role inside the 7 areas of ISO 26000: Organizational govern-ance, human rights, labour practices, the environment, fair operating practices, consumer issues, and com-munity involvement and development for holistic approach and ethics of interdependence as a/the prevailing values/culture/ethics/norms/habits. Implementation of social responsibility as an invention-innovation-diffusion process. Codes of conduct as business culture. Accountancy reporting about „opportunity cost" prevented/diminished by social responsibility. Marketing and public relations aspects of social responsibility in its segment of charity. D. Development of individual, organizational, and societal culture policies supportive of social responsibil-ity: Government strategies for promotion of culture of social responsibility. Legislation and public policies, … Culture of social responsibility in media, education. Culture as arts – regional promoter of an innovative region. Culture, personal and social responsibility... E. Law and social responsibility F. Culture/art in practice in terms of social responsibility: . Presentations of culture/artistic programmes, actions, projects and initiatives, . Awareness raising campaigns, the best practices, related to the culture (projects, awards, etc.) and their im-pact over social responsibility of individuals and organizations, especially enterprises G. Other: Your suggestions for topics are welcome! STRAN 30 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... Razmišljanje sodelavcev IRDO Dr. Andrej Fištravec BIODINAMIKA KOT REŠITEV (BOLAN DUH V BOLNEM TELESU) »Raziskave znanstvenikov z Nove Zelandije, izsledke katerih je objavila revija Science v svoji 260. številki, so pokazale, da obdelava tal na obicajen nacin s pomocjo mineralnih gnojil in kemijskih »zašcitnih« sredstev (kot so razni pesticidi ali insek-ticidi) dolgorocno izcrpava prst, unicuje njeno rodovitnost in povzroca vecanje razlicnih oblik bolezni ter prekomeren razvoj tivalskih »škodljivcev«. Rodovitnost prsti z zmanjšanimi »stranskimi« ucinki ohranja ekološka obdelava tal, medtem ko biodinamicni nacin obdelave tal edini povecuje rodovitnost (to je: povecuje odstotek hranilnih snovi v zemlji) in zmanjšuje razlicne oblike škodljivih posledic kmetovanja za cloveško dru-tbo in naravo. Biodinamicno gospodarjenje z rastlinami in tivalmi utemelji socialni in kulturni inovator dr. Rudolf Steiner s ciklusom pre-davanj v juniju 1924. leta. Takrat se je nanj obrnila skupina kmetovalcev, ki so se zahvaljujoc industrijskemu nacinu kme-tovanja soocili v svojih hlevih, poljih in sadovnjakih z bolezni-mi in pojavi, ki jih do tedaj niso poznali in jih tudi niso znali odpraviti s pomocjo znanja, ki ga je izoblikovala dotedanja tra-dicija srednjeevropskega kmetovanja. Do pojava kršcanstva je takratno cloveštvo izoblikovalo štiri osnovne smeri kme-tovanja (poljedelstvo, tivinorejo, vrtnarstvo in sadjarstvo), ki se medsebojno niso mešale na posamez-nem kmetijskem gospodarstvu. Ljudje so jih uporabljali loceno. Šele stoletja po pojavu kršcanstva pripel-jejo do nacina kmetovanja, kjer se v okviru posameznega kmetijskega gospodarstva prepletajo vsi štirje osnovni nacini kultiviranja zemlje, rastlin in tivali. Tako se izoblikuje kmetijska tradicija visokega sred-njega veka, ki je bistveno oznacila naše sedanje razumevanje »obicajnega« in »normalnega« kmetovanja. Od »NPK revolucije« v prvi polovici 19. stoletja dalje (torej od izuma sinteticnih mineralnih gnojil in sinteticnih dodatkov za kmetovanje) se v Evropi (in posledicno v vsem svetu) pricne radikalni preobrat v nacinu in logiki kmetovanja. V nasprotju z dotedanjo tradicijo in z mocjo ter silo »prednosti« industrij-skega nacina kmetovanja, so kmetovalci priceli sistematicno pozabljati na vse, cesar so se naucili rodovi in rodovi njihovih prednikov. Kmetovanje je postalo »proizvodnja«, rodovitna prst »surovina«, kmeto-valci pa od tradicije in sebe odtujena »delovna sila«. Na ta nacin cloveštvo vstopi v grozljiv proces nara-vne, socialne in kulturne degeneracije kmetovanja in vsega, kar je vezano nanj. Degeneracija prehranskih »izdelkov«, nanje vezanih navad, znanja ter medsebojnih socialnih odnosov so vsesplošna talostna resni-cnost naših vsakodnevnih tivljenj. Danes se globalno nahajamo v polotaju vsesplošnega pomanjkanja kvalitetnih tivljenjskih dobrin, ki bi ga naj dajalo sodobno kmetovanje. Kako je mogoce misliti, da nas lahko nahranijo rastline in tivali, ki »tivijo« od nerodovitnih polj in travnikov? No ja, z nekaj fantazije in strokovnega cinizma je tudi to ved-no znova mogoce. Vendar dejstva vsesplošnega stradanja na planetu ostajajo, karkoli o tem govore naši degenerirani mentalni konstrukti. Nevitalna sodobna hrana omogoca samo bolezni polna in tivljenjskih radosti prazna tivljenja, pa ce to hocemo ali nocemo. Ko gre za hrano, pridelano na nerodovitnih poljih in travnikih, se delamo, kot da ne velja stara ljudska modrost, da prazna vreca ne more stati pokonci. Tako kot rastlinam sinteticni minerali ne morejo nadomestiti naravnih mineralov, je tudi pri ljudeh. Mate-rialni svet kmetovanja in predelovanja njegovih dobrin je samo nosilec tistega, zaradi cesar se na našem planetu dogaja naša zgodovina. Je torej nosilec tivljenjskih sil, ki šele omogocajo tivljenje v podobah, ki smo jih navajeni in jih trenutno tivimo. Res je, da je tivljenje, na katerega se v tem trenutku sklicujem, velika neznanka, vendar naj mi bo dovol-jeno, saj prav sodobno kmetovanje kate na vso paradoksalnost njegovega poslanstva. Vec kot je cloveš-tvo sposobno pridelati hrane, vecje so lakote na planetu in vse vec ljudi gladuje, cetudi se nenehno »baše« z vsemogocimi prehranskimi »proizvodi«. Cas je, da se zavemo, da strah povzroca strah, praznina pa povzroca še vecjo praznino. Zemlja, ki je ponitana na raven zgolj materialne snovi, ker ji je odvzeta rodovitnost, ne more vec dajati tistega, kar potrebujemo za svoje pretivetje. In to niso prazne mineralne oblike. Ce bi bile za to dovolj samo mineralne snovi (praznino, cesar nam nudi v obilici sodobno indus-trijsko NPK kmetovanje in predelava), potem bi cloveška vrsta in njena zgodovina bila cisto drugacna. Namesto, da bi se trudili s kultiviranjem narave skozi deset in sto tisocletja, bi se njene mineralne sestavi-ne naucili utivati neposredno. Z rilci, sesalci, drobilci ali kaj jaz vem s cim. A ocitno to ni bilo mogoce (cetudi je kdo to poskusil). In potrebna je bila pot prefinjenega kultiviranja narave, da je le-ta bila rodovitno »na razpolago« zanamcem vse do današnjih dni. In ce telimo, da bodo naravne dobrobiti v vsej svoji moci in bogastvu na razpolago tudi za naše zanamce, je vsakdo zase upra-vicen, da naredi crto pod sodobno industrijsko kmetovanje in industrije, ki se vetejo nanje. Kajti NPK industrijsko kmetovanje je zemeljsko prst oropalo njenega temeljnega dostojanstva, ki se mu rece rodovi-tnost, zaradi cesar nima vec pravice do prihodnosti. In pika.« Dr. Andrej Fištravec je podpredsednik Društva za biodinamicno gospodarjenje Podravje, višji svetovalec na Zavodu RS za šolstvo in vodja Znanstveno-raziskovalnega centra Inštituta IRDO. Njegova razmišljan-ja o biodinamicnem gospodarjenju so bila prvic objavljena v dnevniku Vecer, dne 30.3.2010 na strani Pogledi. Dr. Andrej Fištravec STRAN 31 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Dr. Mitja Peruš je fizik in avtor številnih knjig, med drugim raziskuje nevronske mreže, zavest, vesolje. Je simpatizer inštituta IRDO in nam je posredoval naslednjo misel: »Podnebni skeptiki in ignoranti so, mislim, trde Alke. Ce govorite z njimi, morda lahko potrkate nanje z naslednjim bistvenim vprašanjem: Kako to, da današnji PODNEBNI KAOS casovno tako RELATIVNO NATANCNO SOVPADA z EKS-PLOZIJO CIVILIZACIJE?? – drugi naravni cikli (pogojeni s spremembami Sonca, vrtenja Zemlje itd. itd.) namrec trajajo (sto-/deset-) tisocletja, ne pa desetletja (ali pa: zakaj bi postali pomembni PRAV zdaj??). Po mnenju 97% klimatologov, je kriva clo-veška potrošnja (iz celovitega »Stališca Slovenskega meteorološkega društva« - na: www.meteo-drustvo.si/domov ). Ostali 3% – ali so podkupljeni? Najhuje je, da bo zaradi izpustov CO2 idr. tempera-tura rasla še vsaj sto let, morska gladina pa bo rasla še vsaj tisoc let, kar vodi v vojne…« PODNEBNI KAOS: Razmišljanje našega clana dr. Mitje Peruša STRAN 32 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Predstavljamo projekt O podjetju BELA VODA (www.belavoda.eu) Trajnostni razvoj, drutbeno odgovorno podjetništvo, eko produk-ti, zeleno, odgovorni potrošniki, klimatske spremembe so trendi, ki jih moramo oblikovati v razvoj celostnega razvoja gospodars-tva in ustvarjati -profit z namenom.. Danes imamo naravne vire, znanje in ideje s katerimi to lahko uresnicimo. BELA VODA je agencija za razvoj drutbene odgovornosti. Povezujemo tradicijo z novimi trendi, slovensko z mednarodnim, odgovorno s trajnost-nim. Za podjetja in organizacije vzpostavljamo temelje za izmen-javo idej in izkušenj, ki kreirajo nove projekte s trajnostnimi kon-cepti in mednarodno prepoznavnostjo. O podjetju Greennovate (www.greennovate.net) Greennovate je hibridno podjetje, ki razvija koncepte za trajnostni razvoj podjetij in lokalnih skupnosti na Kitajskem. Ustanovljeno je bilo leta 2007 v Šanghaju s poslovnim modelom, ki je od zacetka kombinacija profitnega in neprofitnega delovanja. Razlog za izbiro tega modela je fleksibilnost, zaradi katere se lahko z svojimi rešitvami in iniciativami naslavlja tako podjetja, kot širšo drutbo. Greennovate je mednarodna, proaktivna ekipa, ki z inovativnimi rešitvami in razmišljanjem postavlja pozi-tivne trende trajnostnega razvoja v svetu. Partnerji prihajajo iz razlicnih industrij, vsem pa je skupno, da se zavedajo potrebe po spremembi nacina poslovanja, ce telimo v prihodnje zadovoljiti potrebe vseh ljudi in ohraniti naš planet. Vecji partnerji so: FedEx (eno izmed vecjih logisticnih podjetij na svetu); InterfaceFloor (proizvodno podjetje talnih oblog, ki velja za svetovnega pionirja uvajanja trajnostnega razvoja v poslovne modele); Yves Rocher (kozmeticna hiša in trenutno najvecje drutinsko podjetje v Evropi, ki ohranja lastno nara-vno proizvodnjo izdelkov ; Fair Labor Organization (neprofitna organizacija, ki se te desetletje ukvarja z izboljšanjem delovnih pogojev zaposlenih v proizvodnih enotah po svetu, ter mnogi drugi. -It’s not about being green, it’s about being smarter.. (- Ni vec zeleno, ampak pametno..) Trend v industriji je, da se izraz green business (zeleno poslovanje) redko uporablja, saj je za trajnost-ni razvoj potreben širši pogled, tako iz podrocja zdravja, delovnih pogojev, komuniciranja kupcem, proizvodnje, materialov itd. Danes veckrat uporabljamo smart business (pametno delovanje). Zato Greennovate ponuja predvsem analize stanja in pripravo strategij trajnostnega razvoja za podjetja; raz-voj produktov; izobratevanje in motiviranje zaposlenih; izboljšanje dobavnih verig; komuniciranje in sodelovanje s potrošnikom; trtne raziskave na podrocju trga LOHAS (LIfestyle of Health and Sustainability). O neprofitnih iniciativah Zelo pomemben del identitete podjetja je neprofitno delovanje, katere-ga glavni cilj je izobratevanje in vzpodbujanje dialoga o pomenu traj-nostnega razvoja v širši drutbi. Tako sta nastali 2 iniciativi in sicer MaGiC (Made Green in China - Narejeno zeleno na Kitajskem), ter GECKO Online (Greennovate Online Environmental Education - Gre-ennovate Online izobratevanja o okolju). MaGiC - Made Green in China (www.joinmagic.org) Naj vam najprej postavim vprašanje: “ Koliko krat si kupite oblacilo, ki je narejeno na Kitajskem?”- predvidevam, da zelo pogosto. In slednje: “Koliko krat se vprašate kako in v kakšnih pogojih je bilo narejeno?” - verjetno zelo redko. Ravno zaradi takšnega pojmovanja (slaba kvaliteta in nizka cena izdelkov), ter nezavedanja, da je tudi izbira kupca pomembna pri tem, v kakšnih pogojih je izdelek narejen, je bila zasnovana iniciativa MaGiC. Namenjena je predvsem blagovnim znamkam in proizvajalcem v tekstilni industriji, ter na drugi strani ozavešcanju potrošnikov pri nakupovanju oblacil. Zakaj ne bi obrnili razmišljanja made in china, v made green in china? Na podlagi izkušenj sodelovanja s proizvajalci in poznavanju potreb kupcev na Kitajskem, smo ustva-rili online orodje za proizvajalce modnih izdelkov. Enostavna navodila v 10 korakih za proizvajalce, ki telijo narediti prve korake k izboljšanju delovanja in s tem pridobiti konkurencno prednost pri sodelo-vanju z blagovnimi znamkami. BELA VODA in podjetje Green-novate sta vecino opisanih pro-jektov razvijala v partnerstvu, zato sta v nadaljevanju na kratko opisana oba. V ozadju podjetij stoji osebna zgodba in sicer sem ustanoviteljica podjetja BELA VODA jaz (Ina Kukovic), usta-noviteljica podjetja Greennovate pa moja sestra (Mihela Hladin). Ni nakljucje, da sva obe profesi-onalno in osebno zavezani k razvoju trajnostnih konceptov. Najino otroštvo sva pretiveli v Velenju, kar je mocno zaznamovalo razumevanje vpliva cloveškega posega v okolje. Bili sva prici degradaciji okolja - unicenju gozdov, kvalitete zemlje, zraka in voda v okolici. Kasneje sva tudi videli ucinke, ki jih lahko ima strateško usmerjanje in izboljšanje tehnoloških siste-mov, skupaj z ozavešcanjem širše okolice, za okolje in zdravje ljudi. Moja študijska pot na pra-vu, se je koncala z diplomsko nalogo: “Primerjava okoljevarstvenega prava in njegova imple-mentacija v EU in v Ljudski Republiki Kitajski.” V tem casu je Mihela te ustanovila podjetje na Kitajskem in se pricela aktivno ukvarjati s podrocjem okoljevarstva. Ker me je ob koncu študija bolj zanimala pot implementacije, kot pa regulative na tem podrocju in ker je Kitajska vsekakor najvecji izziv, sem se odlocila, da se ji pridrutim. Po letu dni sem uvidela, da je lah-ko tudi Slovenija prilotnost za podoben razvoj in da ima lahko ustanovitev podjetja tukaj tudi povezovalne ucinke, tako v znanju, kot v izkušnjah. Danes tako skupaj kreirava projekte, v katerih prepoznava potencial in motnost implementacija konceptov trajnostnega razvoja. Vse-kakor pa je telja, da bi lahko to znanje in povezave v prihodnje akumulirali v slovenskih, evropskih, mednarodnih projektih. Se nadaljuje... STRAN 33 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Se nadaljuje... Ina Kukovic STRAN 34 IRDO NOVICE ŠT.8/IV GECKO Online (www.greennovate.org) Na Kitajskem je kar 200 milijonov otrok, ki nimajo nobene osnovne izobrazbe o pomenu varovanja okolja. Zato je podjetje te na zacetku delovanja razvilo enostavne in inovativne programe za izob-ratevanje o temeljih okoljevarstva. V 4 letih dela na terenu, je majhni ekipi uspelo izobraziti 20.000 ucencev iz 13 provinc Kitajske. V telji, da bi dosegli še vec ljudi in spoznanju, da je potre-bno ozavešcanje o temeljnih problematikah trajnostnega razvoja na globalnem nivoju, je nastal nov produkt. To poletje smo razvili online platformo, ki omogoca vecjo dosegljivost in hkrati uporabo teh vsebin ne samo študentom, ampak vsem, ki jih okoljevarstvo zanima. Prav tako je to prva tovrstna platfor-ma, ki je narejena v angleškem in kitajskem jeziku in obravnava globalno tematiko, s priokusom kitajskih dejstev. Od septembra dalje si lekcije vsak mesec ogleda vec kot 3000 uporabnikov iz celega sveta. Do danes so nastale štiri tematike: Lessons from the Past (Zgodovinske lekcije), Energy from the future (Energije is prihodnosti), Solving Sustainability Challenges (Reševanje pro-blemov trajnostnega razvoja) in The Smart Business of Sustainability (Pametni poslovni modeli trajnostnega razvoja). Cilj je razviti eno novo lekcijo na mesec, v sodelovanju z lokalnimi in mednarodnimi partnerji iz razlicnih relevantnih podrocij. Lekcije bodo promovirane z namenom, da bi bile dostopne cim vec-jemu številu radovednih in znanja teljnih posameznikov, podjetij, lokalnih skupnosti itd. Ce se vam zdi projekt zanimiv, si lahko lekcije ogledate na spletni strani www.greennovate.org. V primeru, da vas zanima sodelovanje ali promocija lekcij, nam prosim pišite na ina@grennovate.org. Za zakljucek naj povzamem najveckrat slišana vprašanja in argumente vezane na naše delo, kot so: -Ali je to donosen posel? Ali je sploh mogoce spremeniti nacin razmišljanja posameznikov in pod-jetij? Ali ne bodo drtave same znale in morale rešiti teh izzivov?. Enostaven odgovor je lepo pov-zet v preprostem pregovoru: -Never doubt that a small group of thoughtful, committed, citizens can change the world. Indeed, it is the only thing that ever has.. - Margaret Mead STRAN 35 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Projekt Generosity Experience išce podpornike V casu gospodarske in duhovne krize se sprašujemo, kam gremo in kako spremeniti svet, razmerja in odnose. Velike in trajne spre-membe se namrec dogajajo pocasi, z majhnimi koraki in pri vsakem posamezniku osebno. Mi smo se odlocili za mednarodni gledališki projekt, katerega glavni namen je mladim dati pomen in glas, da razmišljajo o svoji vlogi v drutbi danes in v prihodnosti ter to izrazijo v projektu GENEROSITY EXPERIENCE. S tem jih telimo usmeriti k proaktivnemu delovanju v svojem okolju in drutbi, ter tako zgraditi temelje za boljšo prihodnost. Koncni produkt bo interaktivna senzorialna predstava na prostem, v samem mestnem jedru mest Maribor (mestni park) in Ljubljane (Stritarjeva ulica). Vsebinsko se predstava loteva vprašanja manjkajocega clena v odnosih na vseh nivojih in podrocjih. Kje se skriva ta preskok od entro-pije do empatije in velikodušnosti? Premierno bo predstava predstavljena junija 2012 v Belgiji v okviru Flamske prestolnice kulture, nato nas turneja pelje po mestih Danske in Francije (skupaj cca. 20 mest). Slovenska pre-miera in tri ponovitve predstave bodo v mesecu avgustu v Mariboru, zakljucna predstava pa se bo odvila v Ljubljani. V predstavi bodo igrali mladi – iz vsake drtave po 10 mladih med 18. in 26. letom starosti – ter njihovi mentorji. Ker bo celotna turneja – 45 dni skupnega potovanja in nastopanja v vseh štirih drtavah – precej naporen zalogaj, se trudimo nastopajocim in ostalim clanom produkcijske ekipe zagotoviti optimalne pogoje; ne le za uspešno predstavo in posledicno za celoten projekt, temvec tudi za to, da se mladi iz izkušnje cim vec naucijo in zrastejo tako na profesionalni kot na osebni ter osebnostni ravni. Ker se projekt financira sam - iz razpisov, donatorskih in sponzorskih sredstev, ipd. - je to toliko bolj zahtevna naloga. Najvecji zalogaj bosta nastanitev in prehrana nastopajocih in produkcijske ekipe ter najem prostora za skladišcenje scenografije in rekvizitov. Naša ocena stroška zgoraj navedenega se giblje med 1.500 € in 3.000 € na dan, torej 10.500 € in 21.000 € v celotnem casu gostovanja v Sloveniji. Zato išcemo partnerje, donatorje, sponzorje, ki bi razumeli naše namene in nam stopili en korak naproti ter tako omogocili cim bolj kakovostno izvedbo in dosego maksimalnega ucinka sporocila projekta. Kontakt&info: barbara.pia@senzorium.com Generosity Experience Project je nastal pod idejnim in umetniškim vodstvom svetovno znanega retiserja Enriqueja Vargasa (izumitelja in zacetnika senzorialne gledališke poetike), ki je gostoval v Ljubljani leta 1996 na Festivalu Exodos in pustil zelo odmevne sledi v širši in strokovni javnosti. Zdrutuje štiri senzorialna gledališca v Belgiji, na Danskem, v Franciji, pri nas je vodja projekta retiserka Barbara Pia Jenic (Zavod SENZORIUM; www.senzorium.com). Pripravila: Maja Albahari Vernik napisPOG.jpg napisPOG.jpg DEF flag-logoeac-CULTURE_EN.tif STRAN 36 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Dobre prakse Dobre prakse znitevanja CO2 Vir: www.umanotera.org Od septembra letos Umanotera vodi projekt -Slovenija znituje CO2: dobre prakse« s podnas-lovom -Kako jim je uspelo?. Umanotera pripravlja pregled dobrih praks na podrocju podnebnih spre-memb in prilagajanja nanje v Sloveniji in Evropski Uniji. Projekt se osredotoca na obnovljive vire energi-je, ucinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost, eko-loško kmetovanje, trajnostni razvoj podetelja, vredno-stno verigo lesa, trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter prilagajanje na podnebne spremembe. Zbiranje dobrih praks je potekalo do 17. oktobra, sedaj pa jih bo komisija, ki jo sestavljajo dr. Lucka Kajfet Bogataj, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Med-ved, dr. Aljat Plevnik in Vida Ogorelec, pregledala in javnosti predstavila 20 najboljših primerov. Vir: www.freedigitalphotos.net, Danilo Rizutti Zapiranje snovnih poti - strateški izzivi in prakticne izkušnje Vir: prejeto po elektronski pošti in http://www.odzibkedozibke.si 25. oktobra 2011 je v Ljubljani v Ventovarni potekalo srecanje na temo Zapiranje snovnih poti – stra-teški izzivi in prakticne izkušnje, v organizaciji Slutbe vlade RS za razvoj in evropske zadeve v sode-lovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske. Udeletenci so izmenjali izkušnje o vprašanjih, povezanih s tako pomembnima temama, kot sta snovna ucinkovitost in vzpostavitev ekonomije zapr-tih snovnih poti. Predstavljen je bil tudi koncept Od zibke do zibke, kateremu sledimo tudi v naših novicah. Podjetje Philips, ki zapiranje snovnih poti uporablja pri nacrtovanju svojih izdelkov, se je predstavilo kot primer dobre prakse. Slovenski primeri dobre prakse: Ekološko oblecene zgradbe – Trimo ''Osnovna usmeritev podjetja Trimo je zagotavljanje inovativnih in celovitih rešitev na podrocju jekle-nih konstrukcij. V petdesetih letih razvoja se je podjetje razvilo v uspešnega ponudnika inovativnih konceptov v 50 drtavah sveta. Podjetje je dejavno tudi pri razvoju okolju prijaznejših tehnologij, zma-njševanju emisij, upravljanju odpada, ucinkoviti uporabi naravnih virov in pri razvoju inovativnih, okolju prijaznih rešitev. Tako si je zadalo tudi cilj, da bo pri ovojnih fasadnih sistemih TRIMOTERM in QBISS zmanjšalo emisije CO2 v vsej proizvodni verigi. Z dobavitelji plocevine je doseglo dogovor o uporabi vsaj 60 odstotkov recikliranih materialov, v mineralnem polnilu pa je delet recikliranih materialov od 10- do 15-odstoten. Podjetje je vzpostavilo tudi zaprto zanko na podrocju vgrajenih materialov, z opredeljenimi procesi recikliranja in 99-odstotnimi sestavnimi deli, ki jih je mogoce reciklirati. Del potreb po elektricni energiji podjetje pokriva s solarnimi paneli,'' predstavljajo podjetje Trimo na spletni strani http://www.odzibkedozibke.si. Pripis uredništva: Trimo je bil tudi prejemnik Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2009 v kategoriji velikih podjetij! STRAN 37 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Pobude Tekmovanje med projekti in idejami za "underprivileged youth" Vir: http://challengefuture.org/quick/30. ChallengeFuture.org v sodelovanju s Studiem Moderna, partner-jem za socialno podjetništvo, izziva vse mlade k iskanju rešitev ter izvedbi akcij, projektov za pomoc neprivilegiranim mladim, ki so: 1. nepismeni, brezposelni, zapušceni, brezdomci, 2. bolni ali nepokretni, 3. begunci, imigranti ali pripadniki manjšin. Gre za vec kot le tekmovanje, pri katerem je potrebno za sodelo-vanje oddati prezentacijo na 10 slidih do 10.11.2011. Izbranih bo pet finalistov, ki bodo prejeli 5 šti-pendij za CF Academy 2012 in motnost predstavitve ideje in nadaljnjega razvoja socialnim donator-jem ter investitorjem. In še to, lahko se prijavijo tudi projekti, ki te potekajo, a jih telite nadgraditi. Inštitut IRDO podpira prizadevanja Challengefuture in vseh projektov, ki jih izvajajo. Aktivno-pasivna hiša - Lumar ''Podjetje Lumar je na izzive trajnostnega razvo-ja, varstva okolja in energetske ucinkovitosti odgovorilo z inovativnim konceptom montatnih hiš. V njih ima les kljucno nosilno vlogo, iz nje-ga pa so izdelane tudi stropne plošce, zidovi in denimo tramovi. Izolacija je naravna, izdelana iz celuloze iz recikliranega papirja in lesne volne. Ceprav lesene hiše odlikuje dolga tivljenjska doba, lahko vecino materiala pasivne hiše po koncu tivljenjske dobe recikliramo oziroma ponovno uporabimo. Hiše imajo tudi sisteme rekuperacije toplote iz zraka, toplotne crpalke, solarne panele, izkorišcajo pa lahko tudi detevnico,'' so zapisali na strani Od zibke do zibke. Vir:www.freedigitalphotos.net, xedos4 STRAN 38 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Konference, dogodki Aktivno drtavljanstvo: Slovenija po meri mladih Vir: prejeto po elektronski pošti od mreze-ess@googlegroups.com 10. novembra 2011 s pricetkom ob 9.30. uri bo v dvorani ŠTUK v Mariboru potekala konferenca, za katero organizatorji obljub-ljajo, da bo vse prej kot dolgocasna. Podroben program si lahko ogledate tukaj Na konferenci boste lahko prisluhnili tudi dr. Andreju Fištravcu, in sicer predavanju z naslovom ''Potencial aktivnega drtavljanstva'' ter se udeletili delavnice ''Kako uporabiti nove medije za vpliv na politicne akterje?«, ki jo bo moderiral Igor Ranc. V nadaljevanju vam predstavljamo predavanje dr. Fištravca, ki je tudi vodja Znanstveno-raziskovalnega centra na inštitutu IRDO. O predavanju »Potencial aktivnega državljanstva« V Evropi je postal govor o »aktivnem drtavljanstvu« pogost in pomemben, ker vedno vec evropskih drtavljanov ne odda svojega glasu na volitvah. Nekaj povsem »obicajnega« postaja, da je takšnih »ne-volivcev« vec kot polovica. To pomeni, da se oblikuje vecina, ki ne teli sodelovati pri upravljanju skupnih zadev, ter posledicno, da volja manjšine postaja obveza vecine. Razlicne evropske in nacionalne institucije skušajo preko razlicnih programov spodbujati aktiven odnos drtavljanov do politike. Problem pa je, da vedno mocnejši vzporedni centri drutbene moci (to je globalni kapital) za svoje delovanje ne potrebujejo aktivnih drtavljanov. Kljub velikemu upadanju interesa za politiko v otjem smislu, je mnogo krepkejši interes za politiko v širšem smislu. Drtavljani smo pripravljeni sodelovati pri urejanju skupnih zadev, vendar ne na nacin, da smo pri tem izigrani. 23. novembra letos pripravlja Umanotera delavnico "Moja organizacija in trajnost-ni razvoj: korporativni komunikacijski izziv prihodnosti ". Delavnico bo vodil Ed Gillespie, soustanovitelj priznane britanske svetovalne hiše Futerra (www.futerra.co.uk), ki je specializirana za komuniciranje trajnostnega razvoja in korpo-rativne drutbene odgovornosti. Delavnica bo v sredo, 23. novembra 2011, od 9. do 13. ure, v City Hotelu, Dalmatinova 14, Ljubljana. Zaradi poglobljenega in interaktivnega dela je število udeletencev omejeno na 16. Kotizacija znaša 340 evrov + DDV. STRAN 39 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Ogljicni odtis kot merilo uspešnosti Vir: http://www.umanotera.org/index.php?node=267 17. novembra 2011 bo v prostorih Grand Hotela Union Business v Ljubljani potekala 2. nacionalna strokovna konferenca z naslovom Ogljicni odtis kot merilo uspešnosti, ki jo prireja Umanotera, v sodelovanju s Slutbo vlade RS za podnebne spremembe, Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani in Ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. Na konferenci so udeletbo potrdili vodilni delavci, ki so odgovorni za strateške vidike trajnostnega razvoja in drutbene odgovornosti, energetski in okoljski menedterji, vodje sistemov kakovosti, vodje komuniciranja in drugi strokovnjaki s podrocja trajnostnega razvoja iz podjetij in javne uprave. Pricakujejo tudi predstavnike nevladnih organizacij, svetovalce in raziskovalce. Na konferenci bodo govorili o aktualni zakonodajni ureditvi v zvezi z ogljicnim odtisom v Sloveniji in Evropski uniji, strokovnjaki pa bodo spregovorili tudi o razlogih in glavnih dilemah pri porocanju in komuniciranju zmanjševanja ogljicnega odtisa. Celoten program preberite tukaj. Vir: www.freedigitslphotos.net, Sujin Jetkasettakorn Vzgoja in izobratevanje o podnebnih spremembah in za trajnostni razvoj Vir: http://www.svps.gov.si/index.php?id=45&tx_ttnews%5btt_news%5d=99&tx_ttnews%5bbackPid%5d=43&L=0&no_cache=1 Zavod Republike Slovenije (Delovna skupina za globalno ucenje na MZZ) in platforma Sloga organizirajo od 17. do 19. novembra 2011 seminar z naslovom Ucenje za globalne izzive. Temeljni cilj programa je seznanitev uciteljev s cilji in vsebinami globalnega ucenja in poucevanje. Glo-balno izobratevanje promovira vrednote, vešcine in znanja kot del globalnih kljucnih kompetenc v kontekstu vsetivljenjskega ucenja. Seminar, ki je namenjen uciteljem vseh predmetnih podrocij osnov-ne in srednje šole, je razpisan v okviru Kataloga programov nadalj-njega izobratevanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobratevanju za šolsko leto 2011/12. V casu od objave kataloga je bil program seminarja še obogaten, na tej povezavi lahko najdete koncni program (pdf), prijavnico (doc) in vabilo (pdf). Vir: www.freedigitalphotos.net, photostock STRAN 40 IRDO NOVICE ŠT.8/IV STRAN 41 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Štajerski tehnološki park z namenom spodbujanja internacionalizacije podjetij organizira temat-ska srecanja "Pomen internacionalizacije za uspešno rast podjetja". Naslednje od srecanj v tem nizu bo DELAVNICA "FINANCIRANJE INTERNACIONALI-ZACIJE PODJETJA S POMOCJO URKEPOV EU / SLOVENIJE" Na delavnici telijo predstaviti, kako se lahko lotite zahtevnega procesa prodora vašega podjetja na tuje trge s pomoc-jo sredstev, ki jih pridobite bodisi iz nacionalnih virov, bodisi iz virov EU, ter si na tak nacin olaj-šate sicer financno precej intenziven proces internacionalizacije. Delavnico bo bodila ALENKA ZELENIC, ki ima s tega podrocja bogate vecletne izkušnje. Dobrodošlo je, da si pred delavnico pripravite kar najvec vprašanj na primeru vašega podjetja, saj boste na tak nacin pripomogli k cim bolj ucinkoviti izvedbi delavnice po vaši meri. Termin delavnice: 8. november 2011, ob 12.00 Lokacija: Štajerski tehnološki park (Pesnica pri Mariboru 20 A, 2211 Pesnica pri Mariboru). Vir: http://www.stp.uni-mb.si/index.php?option=com_content&task=view&id=45&Itemid=152&lang=si Na ogled porocilo ESG EUROPE 2011 Porocilo s konference ESG EUROPE 2011, Building sustainable long-term investment and cor-porate growth , ki je potekala v Amsterdamu 4. in 5. oktobra 2011 je te dostopno na spletu. Ogle-date si ga lahko tukaj. Konference se je udeletilo vec kot 250 delegatov. Vir: prejeto po elektronski pošti STRAN 42 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Cikel izobratevanj za uspešno delo in tivljenje z mladimi Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mrete, vabi na jesenski »Cikel izobratevanj za uspešno delo in tivljenje z mladimi«, ki bo pote-kal od 10. 11. do 8. 12. 2011 v prostorih Mladinskega centra v Pekarni, Ob teleznici 16, Maribor. Letošnji cikel prihaja naproti z vsebinami, ki nagovarjajo fenomene sodobne drutbe, kjer mladi po eni strani postajajo vse bolj marginalizirana skupina in po drugi strani lahek plen potrošniških neoliberalnih tivljenjskih slogov in vrednot. - Predavanje »Patološki narcizem kot znacilnost sodobne mladine« / cetrtek, 10. 11. 2011, od 10:00 do 13:00; - Delavnica »Mladinsko ulicno delo« / cetrtek, 17. 11. 2011, od 10:00 do 16:00; - Predstavitev Analize Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni / cetr-tek, 24. 11. 2011 od 10:00 do 14:00; - Delavnica Izvajanje in razvijanje dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade / 1. 12. 2011 od 10:00 do 16:00; - Predavanje »Ranljiva mladina in stanovanjska problematika« / 8. 12. 2011 od 10:00 do 14:00. Vir: prejeto po elektronski pošti od Dolores Šegina, vodja MISC INFOPEKA V okviru projekta FunReg-PolicyNet / Oblikovanje funkcionalnih regij, ki je podprt s strani programa Evropa za drtavljane (EACEA - Izvajalska agencija za izobratevanje, avdiovizualno podrocje in kulturo) vabi na prvo srecanje, ki se bo odvijalo v Mariboru v terminu od 23. do 25. novembra 2011. Mestna obcina Maribor sodeluje na projektu kot vodilni partner. Skupaj s partnerskimi mesti Graz (Avstrija), Rijeka (Hrvaška) ter Mosciano Sant'Angelo (Italija) bo vzpostavljena mreta med part-nerskimi mesti in njihovimi okoliškimi regijami, s katero bo oblikovan inovativen model oblikova-nja funkcionalnih regij, ki bo krepil regionalni gospodarski razvoj in mednarodno konkurencnost. Organizatorji prosijo, da prijave sporocite najkasneje do 14. novembra 2011 na e-naslov: ves-na.avgustincic@maribor.si ali alenka.senekovic@maribor.si. Vir: prejeto po elektronski pošti od mag. Monika Kirbiš Rojs. STRAN 43 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Drutabno Drutboslovje Ponedeljkova srecanja Drutabnega drut-boslovja, ki jih v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor ter v soproduk-ciji zavoda Maribor2012 in podpori Štu-dentske organizacije Univerze v Mariboru avtorsko vodita in oblikujeta dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec, se bodo nadaljevala 7. novembra 2011 ob obicajni (19.) uri na obicajnem mestu (Klub KGB na mariborskem Vojašniškem trgu) z zani-mivim pogovorom z novinarjem Alijem Terdinom, ki bo predstavil svoj pogled in svoja spo-znanja o socialnih in drutinskih povezavah in zvezah, ki obvladujejo slovensko politicno, kul-turno in socialno tivljenje elite: primer Slovenije po volitvah 2004«. STRAN 44 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Razpisi Novo javno povabilo za pridobitev subvencije za zaposlitev tetje zaposljivih brezposelnih oseb Vir:http://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=E_publikacije&type=prirocnik&article_id=3754&utm_source=newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=msp102 Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) je na svoji spletni strani objavil novo javno povabilo Zaposli.me, na podlagi katerega lahko trtni delodajalci pridobijo subvencijo za zaposlitev tistih, ki tetje najdejo zaposlitev. Na javnem povabilu je za obdobje 2011–2012 na voljo skupaj 13 milijonov evrov, predvidenih je 3.250 subvencioniranih zaposlitev brezposelnih iz ciljnih skupin javnega povabila. Povabilo je odprto do porabe razpolotljivih sredstev, najkasneje do 29. 2. 2012. Vec o pogojih za prijavo na razpis si preberite tukaj. Vir: www.freedigitalphotos.net, graur codrin Cezmejni program Srbija –Crna gora Vir: http://www.razpisi.info/index?action=noticeinfo&id=3366 EuropeAid je razpisal razpis za neprofitne pravne osebe. Razpis obravnava pot-rebo za razvoj in krepitev cezmejnih povezav z namenom dobrososedskih odnosov in spodbujanja gospodarskega in socialnega trajnostnega razvoja na obmejnih obmocjih Srbije in Crne gore. Rok prijave je do 14. novembra 2011. Nadaljnji razvoj in izvajanje hrvaškega okvira kvalifikacij Vir: http://www.razpisi.info/index?action=noticeinfo&id=3404 EuropeAid je izdal razpis, katerega splošni cilj je spodbujanje enakih motnosti pri dostopu do izobratevanja za prikrajšane skupine in sicer s spodbujanjem zagotavljanja ustreznih storitev. Namenjen je neprofitnim pravnim osebam, rok prijave je 14. november 2011. Cezmejni program Hrvaška –Srbija 2007 - 2013 Vir: http://www.razpisi.info/index?action=noticeinfo&id=3386 EuropeAid je izdal razpis, ki je namenjen zbiranju predlogov na podrocju gospo-darskega razvoja, varstva okolja ipd na podrocju Republike Srbije. Rok prijave na razpis je 15. november 2011. STRAN 45 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Podpora ustanovam, dejavnim na evropski ravni na podrocju mladine Vir: http://www.razpisi.info/index?action=noticeinfo&id=3434 Agencija Education, Audiovisual and Culture Executive Agency je objavila razpis za podporo ustano-vam, dejavnim na evropski ravni na podrocju mladine. Nanaša se na strukturno podporo ustanovam, ki so dejavne na evropski ravni na podrocju mladine in katerih cilj je v splošnem evropskem interesu. Cilj je podpirati ustanove, ki s svojimi stalnimi, obicajnimi in rednimi dejavnostmi prispevajo k ciljem pro-grama Mladi v akciji. Upraviceni prijavitelji so evropske nevladne organizacije, vrednost razpisa pa zna-ša 800 000 evrov. Rok prijave je 15. 11. 2011. Vec informacij najdete na domaci strani razpisa. Development Education in the EU Vir: http://www.razpisi.info/index?action=noticeinfo&id=3448 EuropeAid razpisuje podporo za ukrepe v EU in drtavah pristopnicah za povecevanje javne zavesti glede razvojnih vprašanj in spodbujanje izobratevanja za razvoj, za vecjo podporo za ukrepe proti revšcini in za bolj poštene odnose med razvitimi in nerazvitimi drtavami. Razpis je namenjen neprofitnim pravnim osebam. Vrednost znaša 27.121.500 evrov. Upraviceni prijavitelji se lahko prijavijo do 21. 11. 2011. Razpisno dokumentacijo si lahko ogledate tukaj. Jean Monnet – Podpora za evropska zdrutenja, ki delujejo na podroc-ju izobratevanja in usposabljanja ter evropske integracije Vir: http://www.razpisi.info/index?action=noticeinfo&id=3455 Education, Audiovisual and Culture Executive Agency razpisuje podporo za evrop-ska zdrutenja, ki delujejo na podrocju izobratevanja in usposabljanja ter evropske integracije. Cilj razpisa je zbrati organizacije, s katerimi bodo sklenjen e pogodbe o letnih dotacijah za poslovanje za proracunsko leto 2012. Razpis ne zadeva organiza-cij, ki so sklenile okvirni sporazum o partnerstvu za obdobje 2011-2013. Vrednost razpisa znaša 700.000 evrov, rok za prijavo pa je 30. 11. 2011. Dodatne informacije najdete na spletni strani razpisa . Razpis za zbiranje predlogov 2012 – EAC/27/11 Program vsetivljenjsko ucenje Vir: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:233:0015:0016:SL:PDF Razpis za zbiranje predlogov temelji na sklepu o uvedbi Vsetivljenjsko ucenje, ki sta ga Evropski parla-ment in Svet sprejela 15. novembra 2006. Program zajema obdobje od 2007 do 2013. Program se uporab-lja za vse vrste in ravni splošnega ter poklicnega izobratevanja in usposabljanja. Vec o samem razpisu in rokih si preberite tukaj. Izšel je razpis štipendij nacionalnega programa "Za tenske v znanosti" 2012. L'OREAL Slove-nija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija razpisujejo štipendije nacionalnega programa »Za tenske v znanosti« 2012. Trem slovenskim mladim znanstvenicam bodo podelili štipendije za obdobje enega leta v višini 5.000 EUR. Kandidatke se lahko na razpis prijavijo do vkljucno 7. novembra 20111 (VIR: cnvos, 17.10.2011). Za tenske v znanosti 2012 STRAN 46 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Novice Oskrbimo Slovenijo Vir: prejeto po elektronski pošti V Eko civilni iniciativi Slovenije verjamejo, da lahko s projektom Oskrbimo Slovenijo izboljšamo prehransko preskrbo Slovencev in spremenimo odnos do doma pridelane zdrave prehrane. Cilj iniciative je, da pridelamo 100 % prehransko samooskrbo za Slovenijo. Spomladi 2012 pa bo organizirana najvecja ozavešcevalna delovna akcija v zgodovini Slovenije, v kateri bodo zdrutili vse drutbene skupine, ne glede na starost, etnicno, religijsko ali politicno pripadnost, saj lahko, kot menijo v iniciativi, prehransko samooskrbo dosetemo le vsi skupaj. Iniciativa Ekoci zdrutuje prostovoljce, predstavnike nevladnih organizacij, strokovnjake, zadruge, zveze, mediji in podjetja. Prijazna vzgoja – resen problem Vir: prejeto po elektronski pošti od g. Mateja Cepina Od 19. do 24. septembra 2011 je v organizaciji Socialne akademije potekal Socialni teden, v okviru katerega je nastopila tudi dr. Vesna Godi-na s predavanjem Prijazna vzgoja – resen prob-lem. Posnetek si lahko ogledate na povezavi tukaj . Vir:http://www.youtube.com/watch?v=7QyNj3sOtVA&feature=youtu.be Odgovornejša podjetja za pospešeno evropsko rast Evropska komisija je 25. oktobra 2011 v Bruslju predstavila svetenj ukrepov za podporo pod-jetništvu in odgovornemu poslovanju. Pobuda bo nastajajocemu sektorju pomagala izpolniti nezkorišcene motnosti. Komisija predlaga veliko sprememb, katere bi pripomogle k trajnost-nemu razvoju in boljšemu ter odgovornejšemu podjetništvu. Nova ambiciozna strategija za drutbeno odgovornost podjetij za ustvarjanje višje stopnje zaupanja potrošnikov in vecji pris-pevek gospodarskih drutb k drutbeni blagajni pobudo samo še dopolnjujejo. Komisija si priza-deva, da se skupaj z zasebnim sektorjem posveca reševanju drutbenih in okoljskih problemov, kar je posebej pomembno v casu omejitev javnih proracunskih sredstev. Prav tako predlaga tudi izboljšanje transparentnosti in spodbujanje trajnostnega podjetništva med multinacionalka-mi. Drutbe na podrocju rudarstva in gozdarstva bi morale biti bolj odprte glede davkov, licenc-nin in bonusov, ki jih placujejo po svetu. Komisija predlaga tudi poenostavitev racunovodskih pravil za mala in srednja podjetja (MSP), kar bi pomenilo potencialne prihranke v višini 1,7 milijarde EUR letno. Glavne tocke, ki jih je komisija obravnavala so bile: - Spodbujanje odgovornega podjetništva - Spodbujanje socialnega podjetništva - Manj birokracije za MSP Vec o pobudi preberite tukaj. STRAN 47 IRDO NOVICE ŠT.8/IV S socialnim podjetništvom do 100 % lokalne samooskrbe s hrano Vir: http://www.ra-kozjansko.si/Novice/Vabilo-na-delavnico-S-socialnim-podjetnistvom-do-100-lokalne-samooskrbe-s-hrano.html 29. oktobra 2011 je v Slovenskih Konjicah potekala delavnica »S socialnim podjetništvom do 100% lokalne samooskrbe s hra-no«, ki sta jo organizirala Društvo za trajnostni razvoj Dravinj-ske doline in Eko civilna iniciativa Slovenije (EKOCI). Na delavnici so med drugim predstavili projekt Oskrbimo Sloveni-jo in socialno podjetništvo, kot poslovni model za doseganje 100% prehranske samooskrbe. Slovenija namrec pridela le oko-li 35% prehrane za svoje potrebe. Delavnico so povezovali Katarina Holzl, Tadej Slapnik, mag. Zdenka Kovac, mag. Mat-jat Madtarac in Mojca Krivec. Vir: www.freedigitalphotos.net, Sura Nualpradid Simbioz@ - e-pismena Slovenija Vir: http://simbioza.eu/ Zavod Ypsilon je 17. oktobra 2011 zacel vseslovensko akcijo medgeneracijskega sodelovanja z naslovom Simbioz@ - e-pismena Slovenija, ki je vseh 5 dni trajanja povezovala razlicne genera-cije na brezplacnih racunalniških delavnicah po vsej Sloveniji, kjer so potrpetljivi prostovoljci radovednim starejšim udeletencem predstavili zanimivi svet racunalnikov in interneta. Delavnica, Racunalnik, moj prijatelj, je potekala na vec kot 240 razlicnih lokacijah po vsej Slo-veniji, med njimi tudi na ljubljanski gimnaziji Ledina, ki je bila hkrati tudi otvoritvena delavnica projekta. Biljana Weber, generalna direktorica podjetja Microsoft Slovenija, in mag. Blat Kav-cic, predsednik Drtavnega sveta in castni pokrovitelj projekta, sta v vlogi uciteljev skupaj s pro-stovoljci starejšim ucencem pokazala, da se »cudne« škatle res ni treba bati, da miška ni le maj-hen glodavec in da je tipkovnica lahko odlicen pripomocek za pisanje pisem in razgibavanje prs-tov. Pa še nekaj vtisov iz samih delavnic: »Do nedavnega sem mislila, da sem prestara, da bi se ucila, da bi osvojila to znanje. Kar naenkrat se mi je pa zazdelo, da imam mogoce še nekaj let pred seboj in da bi bilo dobro, da grem s casom naprej. Sin me je zelo presenetil, ko je rekel, da bo ucil. Zato sem zelo vesela in ponovno ponosna nanj,« je povedala gospa Kavcic. Ponosen je bil tudi mag. Kavcic: »Meni je ta vloga ucitelja kar domaca. Vsetivljenjsko ucenje je ena bistvenih sestavin kakovosti sodobnega tivljenja, tako da sem povabilo organizatorjev z veseljem sprejel. Mislim, da so ljudje s tem dobili veliko veselja. Še bolj toplo pa mi je pri srcu, ko vidim, da je tu aktivno prisotna tudi moja mama. Vse cestitke vsem starejšim, ki so zbrali pogum in se odlocili, da stopijo v korak s casom. Projekt Simbioz@ je resnicno pokazal pomen medgeneracijskega sodelovanja in Slovenija je lahko na ta projekt ponosna.« STRAN 48 IRDO NOVICE ŠT.8/IV “Slovenija rabi nov razvojni zagon, ki pa se ne bo zgodil sam od sebe, zato je doltnost tistih, ki nosimo odgovornost sprejemanja odlocitev, ki vplivajo tudi na druge, da znova izpostavimo socialni dialog, medsebojno spoštovanje in zaupanje na temelju pravicnosti in odgovornosti. To zahteva transparentno, eticno, napredno razmišljanje in delovanje na vseh drutbenih ravneh.” (iz preabmuble ZUP 15/2020) Zdrutenje Manager je na Managerskem kongresu 2011 sprejelo in javno predstavilo dokument Zaveza za uspešno prihodnost 15/2020 (Zaveza 15/2020), katerega osnovni cilj je dvigniti kakovost tivljenja drtavljanov Slovenije na raven 15 najrazvitejših evropskih drtav do leta 2020. Dokument je bil deleten te precejšnje medijske pozornosti, javno pa ga je podprl predsed-nik RS dr. Danilo Türk, ki je dejal: -Zdrutenje Manager je izdalo zanimiv dokument, zavezo za nadaljnji razvoj z zelo konkretnimi predlogi in s cilji, kot je ta: do leta 2020 povecati BDP na prebivalca s sedanjih 17.600 evrov na 25.000. Dobro bi bilo, da se politicni predstavniki, ki bodo sodelovali v predvolilni kampanji, soocijo s tem ciljem in povejo, kaj so pripravljeni in sposobni narediti zanj.. Vec o Zavezi 15/2020. Na prvem Managerskem kongresu, 29. septembra v Portorotu, je predsed-nik Zdrutenja Manager mag. Dejan Turk Zave-zo za uspešno prihod-nost izrocil dr. Danilu Türku, predsedniku Republike Slovenije. Vir: http://www.zdruzenje-manager.si/si/koledar/Arhiv%20dogodkov/zaveza/ STRAN 49 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Znani zmagovalci projekta U4Energy Vir: http://www.u4energy.eu/web/guest/home Evropska komisija si z vseeevropskim šolskim natecajem U4Energy prizadeva spodbuditi ener-getsko ucinkovito ravnanje med mladimi gene-racijami v Evropi, kar naj bi prispevalo k bolj trajnostni prihodnosti. Natecaj je ucencem in uciteljem omogocal širjenje zavesti o varcni porabi energije in spremembo navad na ustvarja-len in zato zanimiv nacin. 3. oktobra so v mariborskem Koloseju predstavili odlicne projekte tega natecaja. Na prireditvi so bili razglašeni tudi nacionalni zmagovalci projekta v vseh treh kategorijah: A) Ukrepi za bolj ucinkovito izrabo energije na šoli: Gimnazija Jurija Vege, Idrija. B) Najboljše pedagoške dejavnosti, namenjene ozavešcanju o ucinkoviti izrabi energije: Sred-nja prometna šola Maribor. C) Najboljše akcije za kampanjo ozavešcanja o ucinkoviti izrabi energije: OŠ Šmartno pri Slo-venj Gradcu. Nacionalni zmagovalci se vkljucujejo v izbor regionalnih in evropskih nagrajencev. Natecaj U4energy pa se nadaljuje tudi z drugim krogom v šolskem letu 2011/2012. Prvo usposa-bljanje za ucitelje - mentorje bo potekalo v okviru seminarja ucenje za globalne izzive, v Rogaš-ki Slatini, od 17. - 19. 11. 2011 (Seminar v Katalogu programov nadaljnjega izobratevanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobratevanju za šolsko leto 2011/12). Vec o pro-gramu preberite tukaj. Posvet »Nacionalni sistem Integritete v Sloveniji« Vir: http://www.integriteta.si/projekti/173-nacionalni-sistem-integritete-nis Društvo Integriteta je 27. oktobra 2011 organizirala strokovni posvet z naslovom »Nacionalni sistem integritete (NSI) v Slove-niji«. Prav tako so pripravili porocilo o slovenskem nacionalnem sistemu integritete, ki vkljucuje 13 steb-rov, na katerih temelji sistem integritete v drtavi, ki prispevajo k celovitosti, transparentnosti in odgovor-nosti. Ti stebri so: zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti, javni sektor, delovanje policije in totils-tva, drtavna volilna komisija, Varuh clovekovih pravic, Racunsko sodišce, Komisija za preprecevanje korupcije, politicne stranke, mediji, civilna drutba in zasebni sektor. Gre za raziskavo s katero analizira-jo obseg in vzroke korupcije ter ucinkovitost nacionalnih prizadevanj za vzpostavitev transparent-nosti. Na podlagi analize bodo identificirane pomanjkljivosti in razhajanja med zakonodajo in nje-no implementacijo ter predlagali rešitve za izboljšave na teh podroc-jih. Dobro delujoc NIS zagotavlja ucinkovito zašcito pred korupcijo, njegova krepitev pa spodbuja bolj-še upravljanje in prispeva k bolj pravicni drutbi. STRAN 50 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Inovacija energetike, (r)evolucija poslovnih premikov 13. oktobra je na Brdu pri Kranju potekalo 3. strateško srecanje udeletencev energetskega trga Inovacija ener-getike, ki letos nosi naslov (R)evolucija poslovnih pre-mikov, ki ga je organiziralo podjetje Prosperia. Srecanje je med drugimi podprl tudi naš IRDO, Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti. Odjemalcu prijazen dobavitelj energije 2011 Na srecanju so razglasili rezultate razpisa Odjemalcu prijazen dobavitelj energije, ki ga je izvedlo podjetje Skrivnostni nakup. Naslov -odjemalcu prijazen dobavitelj energije. je letos pripadel podjetju Domplan, d. d., Kranj v kategoriji zemeljskega plina in podjetju GEN-I, d.o.o., v kategoriji elektricne energije. V kategoriji zemeljskega plina sta plaketi za sodelovanje prejela Zavod Poslovna proizvodna cona Tezno in Petrol Energetika, v kategoriji elektricne energije pa so plakete podelili podjet-jem Elektro Ljubljana, d. d., Elektro Maribor, d. d., Zavodu Poslovna proizvodna cona Tezno in Petrolu Energetiki, d.o.o. (vec) Vir: http://www.prosperia.si/inovacija-energetike-oktober-2011/rezultati-razpisa/ 1. Slovenski forum donatorjev 27. oktobra letos je v Ljubljani potekala konferenca z mednarod-no udeletbo »1. Slovenski forum donatorjev: Krepitev trialo-ga—ucinki drutbeno odgovornega obnašanja gospodarstva na nevladni sektor«. Na dogodku sta sodelovala tudi Anita Hrast, direktorica IRDO in prof. ddr. Matjat Mulej, predsednik Stroko-vnega sveta inštituta IRDO. Slovenski forum donatorjev - SFD je neodvisna mreta v nastajanju, ki bo povezovala gospodar-ske subjekte, zasebne donatorje, strokovne institucije in horizontalne mrete nevladnih organiza-cij. Gospodarske drutbe danes vecinoma financirajo dejavnosti nevladnih organizacij v obliki sponzorskih sredstev (za humanitarne, kulturne, znanstvene, vzgojno- izobratevalne, športne, ekološke in religiozne namene), ker je lahko, kolikor menijo, takšno financiranje skladno z njiho-vo poslovno strategijo oziroma njihovo dejavnostjo. Na podrocju doniranja pa je, tal, davcna zakonodaja tista, ki ni dovolj stimulativna, da bi se podjetja v vecjem obsegu odlocala za tovrstno sodelovanje oziroma vlaganje/doniranje sredstev nevladnim organizacijam (neustrezne davcne olajšave). Zato je prav Slovenski forum donatorjev prostor in prilotnost za skupno nacrtovanje in iskanje rešitev za oblikovanje politik na tem za nevladni sektor esencialnem podrocju. Slovenski donatorski forum bo tisti mehanizem, ki bo po eni strani nacrtoval strategije in politike na podro-cju financiranja NVO iz gospodarskih virov, po drugi strani pa bo partner vladi pri iskanju stimu-lativnejših zakonodajnih rešitev (davcna zakonodaja), ki bodo predstavljale spodbudo gospodar-skim organizacijam za sodelovanje in vlaganje sredstev v nevladni sektor. Vir: www.zsu.si "Konkurenca je oddaljena samo s klikom na miško," Mojca Cernelc Koprivnikar, Prosperia, v pozdra-vu udeležencem Srecanja. foto: Matej Podjavoršek STRAN 51 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Novice iz tujine Local firms head CSR charts in China Vir: http://www.warc.com BEIJING: Consumers in China believe do-mestic brand owners like China Mobile, Lenovo and Haier have the strongest corpo-rate social responsibility credentials, a study has found. R3, the consultancy, polled 1,557 adults in ten cities to gauge popular awareness of CSR campaigns, and the opinions of participants about which organisations were performing well in various areas. Read more… Jim Annis: Corporate Social Responsibility (CSR) elevates people, planet and profit Vir: http://www.rgj.com There is a workplace leadership paradigm shift occurring which will change the face of business as we know it. We are moving from the old notion of "command and control" toward a new value-based lead-ership and mentor-centered leadership. The impact on business is profound -- personality, style, and values matter. The philosophy that embodies this shift is called many things: conscious capitalism, cor-porate citizenship, sustainable responsible business, and Corporate Social Responsibility. Read more… Is this corporate social responsibility? http://www.bangkokpost.com/opinion/opinion/261264/is-this-corporate-social-responsibility I have been bemused by companies making attempts to show off their corporate social responsibility (CSR). On one hand, it has been a breath of fresh air to see for-profit entities try to return their profits to society. But on the other hand, some of these CSR projects can do more harm than help those marginalised by their profit-taking. I am not talking about PR campaigns by corporates to encourage people to stop using plastic bags by creating a new pile of garbage _ cloth bags. I am not venting my fury at tree planting by energy and industrial firms that try to greenwash their natural resource exploitation by mounting press tours to plant trees in forest and leave. I do not talk about a car rally using green banners the front, with participants planting forest. If these drivers stayed home, they could reduce carbon footprints. Read more… Vir: www.freedigitalphotos.net, digita-lart STRAN 52 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Corporations Are Not People: We Hold These Truths to Be Self-Evident [& Occupy Movements] Vir: www.indybay.org by Michael Nagler and Stephanie Van Hook ...we are fighting a new form of colonialism.... Overcoming the juggernaut of corporate personhood through our highest ideals and desires is by no means a painless and rapid process. ....it would be well for all of us to draw attention to a basic fact, that corporations, as we know them, are by their very definition what Psychologists for Social Responsibility calls “a misleading and highly danger-ous fiction” when they pretend to sequester human beings from their “personal responsibility for their own actions.” Read the article. Hidden benefits of social responsibility Vir: http://www.monitor.co.ug The corporate social responsibility field is one of the arrangements through which uni-versity students pursuing various qualifications can enhance their career through re-search opportunities, promoters say. “CSR helps to groom future managers through acquiring a wider knowledge about dif-ferent employment sectors" relevant CSR undertakings,” says Mr David Katamba, the chairman of the Uganda Chapter for Corporate Social Responsibility Initiatives (UCCSRI). Read more. Microsoft strong-arms hardware makers into social responsibility Microsoft appeases shareholder activists by pressuring suppliers to be ethical and green, but environ-mental watchdogs question the tactic's effectiveness Vir: http://www.networkworld.com After years of failing to get Microsoft to adopt a formal environmental sustainability policy, sharehold-ers seem to have won: Microsoft will now insist its hardware suppliers comply with the company's so-cial responsibility requirements. Hardware makers will be asked to go beyond good environmental behavior and adopt Microsoft's full code of conduct. These cover legal compliance, business ethics, labor and human rights standards, re-spect for intellectual property and environmental protection. Two years ago, Microsoft was booted off the Nasdaq Sustainability Index "due to inadequate disclosure of quantitative environmental metrics," according to Microsoft. For the past two shareholder meetings, activist investors have been trying to get Microsoft to take board-level action to improve its sustainability track record. Read more... Corporate Responsibility Initiatives: Helpful or Harmful? Vir: http://www.buffalo.edu Geography research on corporate responsibility highlights the market's limitations when it comes to solving pressing world problems BUFFALO, N.Y. -- Corporate responsibility initiatives are often described as "win-win" sce-narios: By adopting ethical practices such as buying Fair Trade goods, companies help to solve social or environmental problems while building brand reputation. Industry benefits. Society does, too. The viewpoint, while common, is too simple, according to a new paper by Univer-sity at Buffalo geographer Trina Hamilton. Read more… STRAN 53 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Zanimivosti V RAZMISLEK Vir: prejeto po elektronski pošti Nogometno moštvo je dobilo novega trenerja. Vsi so ga imeli radi, zato je bil trening izjemno dobro obiskovan. Še posebej ga je vzljubil eden izmed fantov. Nekoc so fantje po treningu videli trenerja, da je šel k sadjarju in si tam ogledoval jabolka. Nato je vzel najlepše jabolko, ga dal v tep in odšel. Fantje so bili zaprepadeni. Odlocili so se, da bodo svoje-ga trenerja še bolj spremljali, zato so mu po vsakem treningu sledili. Vedno znova je zahajal k sadjar-ju in si ogledoval jabolka in vedno vzel najlepšega, ga dal v tep ter odšel proti domu. Eden izmed fantov je rekel:"Ste videli? Krade!" Vsi so mu pritrdili. To se je razširilo in na treningih je bilo vedno manj fantov, dokler ni na koncu pri-šel le še tisti fant, ki je trenerja najbolj vzljubil. Trener se je zacudil in vprašal,kaj je narobe. Fant je bil v zadregi, a mu je vendar povedal. Nato je trener tega fanta vzel s seboj in sta šla k sadjarju. Tam je trener, tako kot vsakic, gledal jabolka in najlepšega vzel ter ga dal v tep. Nato je vprašal prodajalca: "Koliko sem doltan?" Prodajalec pa mu je odvrnil:"Saj ste te poplacali. Nic niste doltni." In sta šla. Trener je fantu razlotil, da gre vsako jutro po mleko in ga prinese tudi sadjarju, v zameno pa ima dnevno eno jabolko zastonj . Ker mu jabolko pred treningom nic ne koristi, ga vzame po tre-ningu, ko je lacen in mu jabolko bolj tekne. Fant je takoj povedal ostalim fantom. Oni, ki je bil najbolj glasen pri širjenju govoric, da trener krade, se je zamislil in takoj klical trenerja ter se mu opravicil. Trener je rekel, da naj se zglasi pri njem doma, s seboj pa naj prinese velik vzglavnik. Fant je privolil in se zglasil pri njem. Trener ga je pova-bil na vrt in fantu dal v roke škarje. Rekel mu je naj prerete vzglavnik in vse perje, ki je notri, raztrosi v veter. Fant je to z veseljem naredil, saj je bila to zelo lahka pokora za njegove latne obtotbe. Ko je to naredil, se je nasmehnil in pogledal trenerja, ta pa mu je rekel: "Sedaj pa poberi vse to perje in ga stlaci nazaj v vzglavnik. Ko boš to storil, ti bo oproš-ceno." Fant je talostno pogledal in rekel:"Gospod, ampak perje je veter raznosil na razlicne kraje. Nemogoce je, da bi vso pobral in stlacil nazaj v vzglavnik." Trener mu je rekel: "Enako je s tvojimi besedami." Vir. Www.freedigitalphotos.net, Kittisak STRAN 54 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Pri hoji ustvarjamo eko energijo Vir: http://agencija-esa.com/2011/06/01/pri-hoji-ustvarjamo-eko-energijo/ Ali ste vedeli, da ljudje pri hoji ustvarjamo energijo, ki jo lahko shra-nimo in uporabimo? Nova tehnologija bo omogocila, da med spreho-dom po ulicah pomagamo mestu pri pridobivanju elektricne energije. V Angliji bodo na prehode za pešce in druge javne površine namestili posebne receptorje, ki bodo shranjevali energijo. Pri hoji ljudje ustvarjamo energijo, ki jo je mogoce shraniti in uporabiti, na primer za osvetljevanje mesta. Receptorji so narejeni iz reciklirane gume in vsakic, ko pešec stopi na receptor, potene dinamo tehnologijo, ki shrani kineticno energijo peš-ca. Energija se nato shrani v posebne litionske baterije. Tehnologijo bodo uporabili tudi v nakupovalnih centrih, ki jih dnevno obišce vec 10.000 ljudi. Motnosti uporabe tovrstne energije pa so zelo široke. Tehnologija se imenuje Pavegen in je prejela vrsto uglednih priznanj. Kako deluje tehnologija Pavegen, si lahko ogledate tukaj Podarite staro pohištvo Vir: http://www.razglej.se/podarite-staro-pohistvo/ Kreativna šola, Atelje 2050 in Studio 2050 so se odlocili urediti svoje poslovne prostore na drugacen nacin. Išcejo namrec prostovoljce, ki bi prispevali stare in malo manj stare stole, manjše mize, lahko tudi kak-šno simpaticno nocno omarico in stojala za oblacila. Pohištvo bodo prenovili in ga uporabili v svoji kavarni. Ce imate kakšen odvecen kos starega pohištva, ki ga vec ne uporabljate, ga fotografirajte in pošljite fotografijo na naslov info-lj@kreativnasola.si. Ce bo kos pohištva ust-varjalcem osveženih prostorov odgovarjal, so ga pripravljeni tudi od-peljati z vašega doma. Starejši kosi pohištva ne pomenijo samo od-padek, ampak ustvarjalcem predstavljajo objekt umetnosti, s pomocjo katerega izražajo svoj dar in svojo ustvarjalnost, hkrati pa staremu pohištvu dajejo nov videz. Vir: www.freedigitalphotos.net, digitalart Vir: www.freedigitalpotos.net, Nuttakit Z virtualno sveco v spomin na preminule Na spletni strani http://svecamanj.si/stran/prizgi_sveco lahko v spomin na pre-minule pritgete virtualno sveco, ob tem tudi nekaj zapišete in s tem poskrbi-te za cistejše okolje. Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v letu 2010 zbranih 2.361.970 kilogra-mov odpadnih nagrobnih svec, v istem letu pa jih je bilo recikliranih le 823.165 kilogramov. »Ce boste pritgali sveco manj boste prispevali k cistejšemu zraku in zmanjšanju kolicine odpadkov. Predniki vam ne bodo zamerili, ce boste letos prit-gali sveco manj, potomci vam bodo za to hvaletni,« so še zapisali na spletni strani, ki jo podpira Mini-strstvo za okolje in prostor. Foto:http://svecamanj.si/stran/objava/povezave STRAN 55 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Iz odpadne embalate do modnih oblacil Vir: http://www.planet-zemlja.org/2011/10/modni-dodatki-iz-plastenk/ Madtarska umetnica z zanimivim umetniškim imenom Plastenka je našla nacin, kako zdrutiti umetnost in ekologijo in tako narediti nekaj prijaznega za naš planet. Iz recikliranega odpadnega materiala izdeluje elegantne in zanimive modne dodatke, kot so torbice in denarnice. Umetnica Plastenka v svojo reciklatno produkci-jo vkljucuje mlade in ljudi iz ranljivih drutbenih skupin. Iz odpadnih plastenk do rastlinjaka Vir: http://www.zelenaslovenija.si/novice/1180-rastlinjak-iz-odpadnih-plastenk Iris in Aleš Lavric nameravata postaviti rastlinjak iz plastenk (plastenjak) na njuni ekološki kmetiji imenovani V Pravljici v vasi Pleše nad Škofljico. Za izvedbo njunega projekta pot-rebujeta 35 tisoc litrskih steklenic, ki so prazne, ciste, nestis-njene in imajo pokrovcek. Iris Lavric pravi: »Najina telja je imeti proti vremenskim vplivom odporen rastlinjak, ki ima cim manjši vpliv na okolje, za gradnjo pa uporabiti stare ozi-roma te uporabljene materiale, ki bi jih sicer zavrgli.« Poleg tega pravi, da so zaprte plastenke, v katerih je zgolj zrak, izredno dober toplotni izolator. V rastlinjaku bodo pozimi gojili papriko, jajcevce in drugo zelenjavo. Iris in Alešu lah-ko pomagate zbirati plastenke. Kontaktirate ju lahko na e-mail naslovu: vpravljici@gmail.com ali na telefonski števil-ki: 040 223 693 Vir: http://www.planet-zemlja.org/2011/10/modni-dodatki-iz-plastenk/ Vir: Rastlinjak te uporabljenih plastenk na kmetiji v Pravljici, Delo in dom. Solarna plastenka namesto elektricne svetilke Fundacija Myshelter, ki si prizadeva, da bi pomagala drutinam, ki še vedno tivijo v temi, je pognala projekt, s katerim teli vsakemu domo-vanju deprivilegiranih skupnosti po vsem svetu omogociti, da namesti-jo ekološko prijazne solarne tarnice iz plastenk. Idejo so razvili študen-tje iz Massachusetts Institute of Technology, do sedaj pa so ''inštalirali'' te 643 plastenk. Na spletni strani http://isanglitrongliwanag.org/about-us/ si lahko ogledate video o tem projektu. Foto: http://isanglitrongliwanag.org/gallery/7th-and-last-day-of-1ll-north-luzon-trip-15-cities-7-days/?album_p=2 STRAN 56 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Reciklata cigaretnih odpadkov Vir: http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042359457 Cigaretni odpadki se precej dolgo razgrajujejo in so celo tako strupeni, da so smrtno nevarni za ribe. Kitajski znanstveniki pa so odkrili nacin, kako cimbolj ucinkovito uporabiti cigaretne ogorke. V clanku, objavljenem v publikaciji Ameriške kemij-ske organizacije, kitajski znanstveniki trdijo, da so identificirali devet kemikalij, ki se izlocijo, ko pri-de cigaretni ogorek v stik z vodo. Te izlocke so nanesli na poseben tip jekla N80, ki ga uporabljajo v ceveh za gorivo. Odkrili so, da kemikalije jeklo varujejo pred rjavenjem. -Jeklena površina je lah-ko zavarovana, tako lahko tudi preprecimo nadalj-njo razgradnjo atomov teleza,. so zapisali. Razis-kavo je vodil Jun Zhao s kitajske univerze Xi’an Jiaotong, financiralo pa jo je kitajsko drtavno naftno podjetje. Zaradi korozije in posledicnega popravljanja ali menjavanja jeklenih cevi je naftna industrija vsako leto ob milijone dolarjev. Glede na raziskavo vsako leto v naravi konca okoli 45 milijard cigaret-nih ogorkov, ti pa so tako strupeni, da so smrtno nevarni za ribe. Recikliranje bi tako lahko rešilo teta-ve s korozijo in cigaretnimi ogorki. Na Kitajskem je namrec kar tristo milijonov kadilcev. Gre za naj-vecjo -kadilsko drtavo. na svetu, ki potroši eno tretjino vseh cigaret na svetu. Skoraj 60 odstotkov kitajskih moških je kadilcev, povprecno pa na dan pokadijo 15 cigaret. Vir: www.freedigitalphotos.net, winnond Veliko zanimanje za sejem Narava zdravje Vir: www.narava-zdravje.si 42. sejemska prireditev Narava zdravje je potekala od 6. do 9. oktobra na Gospodarskem razstaviš-cu v Ljubljani. Sejem je odprl kmetijski minister, mag. Dejan Tidan. Castna pokrovitelja sta poleg Ministrstva za kmetijstvo bila tudi Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za okolje in prostor. Prire-ditev je obiskovalcem ponudila izdelke, dejavnosti in ekološko ozavešcene ideje za zdravo tivljenje in trajnostni razvoj. Vsebinske sklope Prehrana, Zdravje za jutri, Wellness in gibanje ter Eko dom in okolje je predstavilo 260 razstavljavcev iz petih drtav, obiskalo pa jih je kar 20.000 ljudi. Obiskovalci so imeli motnost uporabe alterna-tivne vstopnine in so lahko sejem obiskali z odslutenim mobilnikom. Na otvoritvi sejma so podelili tudi priznanja vseslovenskega natecaja Planetu Zemlja prijazna obcina 2011, ki te drugo leto poteka pod pokroviteljstvom druš-tva Planet Zemlja. Priznanja so v treh kategori-jah, razvršcenih po velikosti obcin, prejele obcine: Razkritje, Vojnik in Murska Sobota. Foto: https://www.facebook.com/sejemnaravazdravje STRAN 57 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Steve Jobs z druge strani Prejeto po elektronski pošti od g. Marka Vutolena, ki je pošto prejel od drugih in nam jo posredoval (viri niso preverjeni).... Steve Jobs je res imel uspešno podjetje in sam bil multimilijarder. Le redko kdo pa gre raziskovat ozadje tega. In vse kar bom napisal, so preverjene informacije in najvec teh je iz wikipedije. Pa ''talajte'' minuse kolikor hocete, jaz bom le napisal svoje mnenje. Vir Forbes. Steve Jobs je imel ocenjeno premotenje na 8,3 milijarde $. Torej, ce bi on delal za 1$ na mesec, bi ta denar zaslutil v 691 milijonih let tivljenja. Homo-sapiens obstaja nekaj vec kot 10.000 let. Tako da, to so samo buce. Kot drugo, vrednost Apple podjetja je 350 milijard $ in v letu 2010 je 50.000 zaposlenih ustvarilo 14 milijard $ dobicka, kar znese, da je delavec doprinesel 280.000$ dobicka s svojim delom. Seveda, so si dobicek razdelili delnicarji, Kitajski delavce je pac dobil svojo placo, ki znaša 170$ na mesec. In sedaj, še najbolj kruta stvar pri Applovih zaposlenih. Apple je potem, ko je postal uspešen vso proizvod-nje preseli na Kitajsko, le laboratorij je obdrtal v Ameriki. Zato pa piše: Disegned by Apple in California Assembled in China. Torej odpustil je na tisoce delavec in tudi sebi dal Kitajsko placo 1$ na mesec, da mu niso Kitajci zamerili in s tem ustvaril bajno bogastvo. Vendar, ko so Kitajski delavci spoznali, da delajo visoko-dobickonosne proizvode, so tudi sami teleli imeti delet od tega in teleli, da sem jim placa dvigne iz 130$ na mesec, na 200$ mesecno. In vse to se je dogajalo leta 2009-2010. Steve Jobs je takrat pokazal svoj pravi obraz. Dejal je, da je razocaran nad zaposlenimi (ki so delali 12-16ur v tovarni in tam tudi spali in to 6 dni v tednu) in da dosti ljudi dela za 80-100$ na mesec na Kitajskem in da jim nebo dvignil place, ker so po njegovi oceni predobre za Kitajsko trtišce. In potem, ko so delavci obupali, so nekateri storili samomor in po nekaj vec kot 10 samomorih Kitajskih delavcev, je Steve Jobs dvignil place na 170$. To je sramota. Takšno podjetje. Ce bi 50.00 ljudem dvignilo placo za 1000$ bruto na mesec, bi to za njo znašalo strošek 600 milijonov $ in na koncu leta, bi namesto 14 milijard $ dobicka imeli 13,4 milijarde $. Bi pa zaradi tega marsikateri Kitajski delavec dosti-dosti lepše tivel. Jaz tega enostavno ne razumem. Da imaš toliko denar-ja, pa veš, da ga ne moreš zapraviti, pa kljub temu, ga teliš imeti še vec. In takšen je bil Steve Jobs. Telel je le imeti gore denarja, za svoje delavce pa mu ni bilo mar, niti mu ni bilo mar v kakšnih pogojih so delali. In še to povprecna letna placa v Ameriki znaša 25-40.000$. Nadpovprecno-dobre place so 50-70.000$ (bruto seveda). In ce bi Steve Jobs obdrtal proizvodnjo v Ameriki in dal nad- povprecno dobro placo 50.000$ na leto, bi stroški pri 50.000 zaposlenih znašali 2,5 milijardi $. In 14 milijard $ - 2,5 milijardi $ je 11,5 milijarde dolarjev dobicka v letu 2010. Zakljucek: Steve Jobs sploh nebi potreboval seliti proizvodnje na Kitajsko, pa bi še vedno imel enormni dobicek, ampak on je telel imeti ultra-enormni dobicek. Res. ''Talajte'' minuse, kolikor hocete. Ampak, ko si vzameš,cas in raziš-ceš zadeve, vzameš kalkulator in narediš izracune, prideš do ugotovitve, da je to vse skupaj talostno. Na eni strani delodajalci, ki ne vejo, kam z denarjem, na drugi strani pa delavci, ki ne vedo, kako bi pretiveli iz meseca v mesec. Zato, pa gre cel sistem k vragu. Razmišljanje ddr. Matjata Muleja: To je najbrt krvavo res, vendar ne zmanjša njegovega prispevka k izjemnemu razvoju racunalniške tehnologije, o katerem govorijo drugi. Vceraj sem poslušal posnetek njegovega govora diplomirancem neke univerze v ZDA. Med drugim je povedal, da je bil posvojen takoj po rojstvu, tivel v skromni dru-tini, zapravil prihranke svojih delavskih staršev z vpisom na drago univerzo, katero je zapustil v prvem letniku, in se naredil povsem sam. Pri 29. letih so ga izgnali iz podjetja, katerega je ustanovil. Potem je ustanovil druga z novimi tehnološkimi inovacijami. Kmalu so mu odkrili raka na pankreasu in mu napovedali še nekaj mesecev tivljenja, a se je izkazalo, da ima takega raka, da se izjemoma da odpra-viti z operacijo. To mu je bistveno podaljšalo tivljenje, a vendar zdaj ni umrl posebno star. Tal je ocitno bil njegov odnos do delavcev tipicno ameriški kapitalisticni, njihov do njega pa cista odvisnost od njegovih izjemnih inovatorskih sposobnosti, brez katere še tega ne bi zaslutili (po verjet-ni svoji oceno), kar. Iz takega odnosa nastane potem tako grozljivo izkorišcanje. Pri tem je zanimivo, da v tistem govoru niti v enem stavku ni omenil denarja, ampak samo skupni imenovalec: 'delajte, kot da je jutri vaš smrtni dan, torej samo tisto, kar vas zanesljivo veseli'. Umrl Steve Jobs Ta mesec je uspešen poslovnet Steve Jobs, ki je konec avgus-ta podjetje iz Cupertina dokoncno zapustil zaradi resnih zdravstvenih tetav. Da bi se nekdanji prvi mot Appla (Pixar) lahko latje spopadal s trdovratno boleznijo, je vodenje podjetja prepustil Timothyju D. Cooku. Kljub temu je bil tal rak na trebušni slinavki mocnejši. Steve Jobs, soustanovitelj podjetja Apple in legenda tehnoloških inovacij, (iPod, iPhone, MacBo-ok, itd.) je namrec v sredo, 05.10.2011, zaradi trdovratne bole-zni umrl. Star je bil komaj 56 let. Tale govor je imel ob podeli-tvi diplom leta 2005 na univerzi Stanford. S slovenskimi pod-napisi http://www.youtube.com/watch?v=DaQc5KAgGug, Govor Steve Jobs leta 2005 na univerzi Stanford. Se nadaljuje... STRAN 58 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Za odgovorno in transparentno delovanje nevladnih organizacij Na CNVOS Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij v letošnjem letu izva-jamo projekt Za odgovorno in transparetno delovanje nevladnih organizacij, preko katerega telimo spo-dbuditi razmislek o delovanju NVO, najpogostejših nevarnostih, s katerimi se organizacije srecujejo pri vsakodnevnem delovanju, orodjih za njihovo reševanje ipd. Junija smo na to temo te organizirali kon-ferenco, sedaj pa izvajamo še raziskavo o transparentnosti in odgovornosti nevladnih organizacij. Zelo bi vam bili hvaletni, ce bi na vprašalnik odgovorili tudi vi. Na podlagi izsledkov vprašalnikov in drugih virov bo nastal prirocnik, ki bo vseboval temeljna nacela in orodja za transparentno in odgovorno delo-vanje NVO, izcrpno in plasticno predstavljena skozi prakticne primere. Prirocnik vam bo tako pomagal pri vašem vsakodnevnem delu. Vaši odgovori nam bodo v veliko pomoc pri zagotavljanju aktualnosti in koristnosti vsebine prirocnika glede na dejanske potrebe v nevladnem sektorju. Zelo bi vam bili hvaletni, ce bi na vprašalnik, ki se nahaja na https://www.surveymonkey.com/s/MXCCQ99?c=005ZA, odgovorili v roku 2 tednov. Izpolnjevanje vam bo vzelo manj kot pol ure casa. Za dodatna pojasnila v zvezi vprašalnikom in celotno raziskavo se lahko obrnete na Tino Divjak, ki je dosegljiva na elektronskem naslovu tina.divjak@cnvos.si in na telefonski številki 01 542 1422. Prijazen pozdrav, Ekipa CNVOS Vir: prejeto po el. pošti, CNVOS STRAN 59 IRDO NOVICE ŠT.8/IV Literatura Izšla je publikacija Ljubljana osebno: Cudeti v Ljubljani, Vodic h krajem cudenja v mestu Ljubljana osebno, alternativni vodic avtorja Mar-ka Pogacnika, je vodic h krajem cudenja v mestu in predstavlja nenavaden sprehod v Ljubljani. Pogacnika poznamo kot raziskovalca in iskalca skupnega med umetnostjo in tivljenjem, poglob-ljeno zaznavanje narave in intenzivno ukvarjanje z ekologijo pa ga je privedlo do razvoja metode zdravljenja Zemlje, podobno akupunkturi, ki jo je poimenoval litopunktura. Njegov projekt CUDETI V LJUBLJANI, Vodic h krajem cudenja v mestu je zato nenavaden sprehod po Ljubljani, ki ga avtor pricne pred Prešernovim spomenikom in zakljuci na Rakovniku pri kapeli Lurške Marije. Veliko pozornosti nameni tudi razlicnim lokaci-jam na grajskem hribu. Vseh enaintrideset izbranih lokacij so v knjitici pospremile izvirne umetnikove risbe. Knjitica je dvojezicna, avtorica prevoda je Arven Šakti Kralj Szomi. Pripis uredništva: Marko Pogacnik je tudi avtor kipcev, ki jih prejmejo dobitniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Vir: www.freedigitalphotos.net, Surachal NEP Slovenija—glasujte! Vir: info@vitra.si, Bojan Tnidaršic Z nekaj kliki na racunalnik lahko pomembno pripomorete k zmagi za izbiro naj EU prostovolj-ski projekt. Portal NEP Slovenija je polno zativel v Sloveniji, na veliko se mu odpirajo vrata tudi v EU. Da se bodo res odprla potrebujemo vašo pomoc. Prosim vas – in upam -, da boste z vsakodnevnim glasovanjem nadgradili našo uvrstitev v finale za naj EU prostovoljni pro-jekt. Kot so potrdili tudi mednarodni ocenjevalci, so prostovoljci lahko raznoliki. Pri projektu NEP Slovenija – zanj vas prosim za podporo – so to lastniki ali upravniki 334 stavb iz celotne Slovenije. Pretetno so to gospodinjstva, ki nesebicno odpirajo vrata svojih domov, kjer pokate-jo in povedo vse o ucinkovitih energetskih ukrepih ljudem, ki gradijo ali renovirajo stavbe, pa se tetko odlocajo za posamezne rešitve. Prosim vas torej za podporo prostovoljcev v projektu NEP Slovenija, ki je z uvrstitvijo v finale (izbranih 12 izmed 80 prispelih iz 19 drtav) sicer te dosegel pomembno priznanje. Zakaj bi se ustavili pred samim vrhom, še posebej, ker je to edini finalni projekt iz Slovenije. Skupaj pa lahko naredimo veliko za brezplacno promocijo Slove-nije. V teh kriznih casih nam bo pozitivni oblit vsem dobro del. Ce se odlocite za podporo – to bo izjemno dobra popotnica za nadaljevanje projekta v Sloveniji in tudi izvoz v druge drtave, regije, mesta in obcine – vas prosim, da mojo teljo posredujete tudi naprej. Na prvi strani porta-la http://nep.vitra.si so navodila za glasovanje. Za tujino so pripravili angleško verzijo. Bilo bi (pre)lepo, ce bi Slovenija zmagala na Poljskem tudi z vašo osebno pomocjo. Prosijo za podporo projektu NEP Slovenija v zadnjih 10 dneh glasovanja. Pošiljam tekst za pošiljanje po emailih »vsem in vsakomur« vaše zasebne in slutbene mrete. Upam na mnoticni odziv, pravi Bojan Tnidaršic. Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883; Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si, Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu IRDO - Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskova-ti in pospeševati razvoj drutbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja drutbene odgovornosti (podjetja, vla-da, civilna drutba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše drutbe o potrebnosti in pomenu drutbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izku-šenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Inštitut IRDO redno pridobiva nove clane, ki soustvarjajo naše delo. Zdrutujemo vec kot 100 clanov, od tega 40 kolektivnih (organizacije, podjetja, ustanove…). Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi teleli biti seznanjeni z informacijami o drutbeni odgovornosti in prispevati k razvoju le-te! Hvala. 1 Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Pona-tis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Soustvarjajte novice IRDO NOVICE ŠT.8/IV STRAN 60 Spoštovani clani, predstavite vaše delo na podrocju drutbene odgovornosti v IRDO novicah, da bodo z vaši-mi dosetki seznanjeni tudi drugi clani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzorniki prispevali k hitrejšemu razvoju drutbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, ce pripravljate zanimiv dogodek, ce bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri poslova-nju ter prakso, teorijo predstavili drugim, ce ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bili to zanimi-vo še za druge clane inštituta. Spodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših primerih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podrocju drutbene odgovornosti, izkoristite te e-novice—predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo,svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zanimivosti, itd…Besedilo naj obsega najvec 3000 znakov. Pošljite ga na naslov novice@irdo.si do vsakega 20. v mesecu. Hvala.