Novice. Izlmjajo 1. in 15, Ysacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I glcl., za iiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto S kr. za Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Javni shod pri Treh Farah. Nismo /astoiij vabiii na ta shod; bil je tako slovesen, da sme biti na-iij ponosno „katoliško politiSiJO dolenjsko društvo", kije z njim prav za prav pi'iÈelo očitno svoje delovinije. Zaèetek nam obeta najlepše vspelie tudi za bodočnost. Bog daj ! O siiodu samemu moremo radi malega prostora v naèem listu le nekoliko spregovoriti. Vas Kopalnice so bile okrašene t narodnimi zastavami. Lep slavolok je došle pozdravljal pred njo. Pri iijem je počaka! Člane jtoiitiSnega društva g, župan Haj u k ter jili pozdravil a prelepimi besedami, ki so pač kazale jasno, kako dobro je belokranjsko ljudstvo. 1'red cerkvijo pod velikanskimi lipami, ki ao v/.e stoleijam gledale v obrax, se je seslo naroda gotovo štiri do pet tisoč ; jako dosti je bilo tudi od onstrati Kolpe bratov ITrvatov, ki se niso čudili zastonj, kako ae pri nas trudijo gospodje, da podučeni pomagajo prostemu [larodu. Tudi izobraženci, diibovni in neduliovni, Slovenci in Hrvalje so bili prav obilo zauStopaiii. Prvi govornik, radoviski župnik g. Schwei-ger je kazal v jasno donečem, dobro premišljenem govoru, kako vera blagodejno upliva na gospodarsko stanje narodovo in nasprotno. — G. državni in deželni poslnnec Pfeifer je kazal, kako se je trudil v državnem zboru za prospěli naâega naroda. G. Poyěe je poročal, kolikor je to mogoče pri težavnej reči, prav poljudno o nameravani davčni reformi, ter kazat, kako se je kot član davčnega odseka prizadeval, da novi davki ne zadenejo kmetskega prebivalstva. Gospodu govorniku so pričujoči pohvalno pritrjevali. G, vodja R. Dolenc je govoril o gospodarskih razmerah na Belokranjskem temeljito in tako lahko umevno, da mu je donela pohvala od vseh strani. Zal, da ysaj sedaj ne moremo podati našim bralcem njegovega govora. Zadnji govornik je bil g. dr. Krek. Razpravljal je, kiko pogubno dela kapitalizem — kupiČenje, izsesavanje in kupičenje denarja v rokah posameznih, zlasti judovskih oderuhih. Ljudje so se kar čudili, ko so sližali, kaj se v tem godi po druzih krajih, ter goyorili : „Bog nas varuj teh osrečevalcev ! Res pri nas ni se tako hudo, ali brez grdih manjših oderuhov tudi nismo." Nenavadna sedemsto-letnica. (Dalje.) Ko l7.mael začuje besedo „sedim",_ obledi ko zid, kajti po nauku talmudovem so šedimi mogočni duhovi, čuvaji gojzdov in goril. Boga sicer molijo in izpolnjujejo njegova povelja, ljudem pa 80 jako sovražne pobsti. Mohelj urno izleče iz žepa svoj molitevnik, pa ga drži, kakor ščit, proti kneginji šedimov. Ta pa ga tolaži; „Nikar se ne bojte, na Vaii strani so angelji vseh duhov in vseh stvari. Vendar pa si dobro zapomnite to, kar Vam zdaj povem. Ne raužijte ničesar v tej hiši. tudi ne požirka vode, ne dajte se preslepiti vabljivemu zlatu, ki ga boste videli. Ako me ne slušate, zapadate z duéo in s telesom v oblast mojemu možu, Mohelj se áe ni naogel zahvaliti z» dobrohotno svarilo, ko kralj duhov uže stopi v sobo iu ga povabi k večerji. (Noč pred obrezovanjem je Židom posebno pomenljiva. Po njihovi prazni veri zalezujejo takrat vampirji in druge ponoČne živali otroka in mu strežejo po življenji. Zato tisto nož ne hodijo spat, ampak bde pri otroku.) A našemu nioheljuu ni dišala nobena jed. „Danes ne morem nič jesti," pravi, „dolgi pot in strah sta me utrudila tako, da pojdem precej počivat." „Storite, kakor Vam je drago, vasa spalnica je pripravljena. Pojdite z menoj, da vas spremim tje," reče gospodar. Mohelj odide v sobo sebi odkázáno, a ne zatisne oČesa. Drugo jutro opravi Izmael svoj posel. Potem naj bi bil obed. Moheljnu je bilo odločeno prvo mesto in on bi bil mogel prvi biti tudi pri molitvi. Pa on se izgovarja, čea, da se mu je po noči nekaj hudega sanjalo, da je obljubil danes se postiti, da ima tudi doma nujna opravila, da mora tedaj precej odpotovati. Slednjiè se je gospod župaii vnovič xahvalil prireditelj em shoda, obečaje, da se bode belokranjski »arod ravnal po lepih naukih, katere je slišal iz ufit vrlih gospodov. Da, zadovoljni smemo biti z lepim shodom. Ti slovenski narod po lepi Dolenjski, pa pridno pristopaj h katoliškemu političnemu društvu! — /al, da je morala zadnjič ta točka radi poznega Časa izostati. Volilni shod v Št. Vidu pri Stidini. v nedeljo, 9. t, m. sta ime!a deželna poslanca dr. Papež in Žitnik svoj volilni shod v Št. Vidu pri Stičini. Dr. Papež je poročal o svojem delovanji zlasti v narodno-gospodarfikili zadevah, sosebno gledé nagrad in brezobrestnih posojil za vinogradnike, agrarskih raimer, lovskega zakona, vodovodov in vodnjakov, nadaljevanja preložitve Bogens-perèke ceste, zgradbe oziroma preložitve enega dela cestf" od Zagraca do Stičinske postaje, razdružitve Stičine in Št. Vida kot samostojni dve občini, osuševanji v Lučeh pri Žalni, o muzejskih zadevah itd. Poslanec gospod Žitnik je poročal o posameznih deželnih stroskih in o pokritji teh stroSkov, o novemu nažrtu zakona gledé dohodninskega in zemljiškega davka, o hudih nasledkih pijančevanja, sosebno gledé žganja, katerim ni bilo do sedaj mogoče v okom priti, tudi z deželno naklado na žganje ne, o vlačugarstvu, o razširjanji dolgov in revščine na kmetih in na drugi strani o naraščanji kapitalizma, o novi deželni bolnici in nje velikih stavbenih stroških, ravuo tako o deželnem gledišči itd. Interpelacijo na dr. Papeža sta stavila bivŠi župan Mali in c. kr, notar dr. Pirnat iz StiČine, edino le gledé dvojezičnih uličnih napisov v Ljubljani. Dr. Pirnat vpraša dr. Papež-a: ali je bil on v istini poročevalec v deželnem odboru v tej zadevi iii kako on opravičuje svoje glasovanje V odboru, da naj zanaprej Še ostanejo dvojezični ulični napisi? Mali in Pirnat sta tega mnenja, da ta sklep deželnega odbora žali slovensko narodno Čutje. Dr. Papež zavrne Mali-ju odločno, da nikdo ne more njemu očitati, da ni v mišljenji in v dejanji slovenski narodnjak, da je to čestokrat odkar je poslanec in Še preje, pa tudi se posebno zadnji torek dokazal, ko je bil on kot načelnik izvrše-vaînega odseka katolÍákeg;i ljubljan.skega shoda, sklical v Celje zaupne može duhovnike in lajike iz vseh slovenskih pokrajin v posvetovanje gledé snovanja slovenskega druïitva za krščansko vedo, da se je tukaj tudi sklepalo za napravo posebnega sklada v podporo slovenskih visoko-šolcev in da je smoter društvu tudi osnova slovenskega katoliškega gimnazija. S povzdigiije-nim glasom reČe dr. Papež: „ta ni junak, kateri očita meni, đa bi ne bil narodnega slovenskega mišlenja in prepričanja, ako se pri tem opira na moje glasovanje gledé dvojezičnih uličnih napisov. Kdor meni to očita, ima le kaki drugi namen, katerega noče povedati, katerega se pa lahko ugane, ako se uvažuje, dasta interpelantaradikaica." Dr. I^irnatu odgovarja dr. Papež posebiio še iz pravnega stališča, katero je itak slovensko katoliško politiško društvo po svojem odboru dovolj jasno in izvrstno založilo v člankih ljubljanskega lista „Slovenec". Dr. Pirnat odgovarja èe, da so v Celji samo „Ce je temu tako, ne bom Vas zadrževal; dolžnost pa me vek, da poplačam vaš trud. Tu imate sto zlatov, vzemite jih!" „Nikakor ne! Nisem vajen, da bi sploh kaj sprejel, bodisi od bogatina, ali od siromaka. Kar storim, to mi je od Boga zapovedano, in zato, da izpolnim svojo dolžnost, se ne dam plačati." „Pravi, pristni sin Izraelov ste vi ; ne morem si kaj, da ne bi pohvalil Vašega plemenitega srca. Preden pa greste od tod, morate si ogledati ěc mojo zakladnico, morebiti se vam bo prikupila tam kaka reČ, da jo vzamete s seboj." Moheljna premaga radovednost, sprejme povabilo in gre za gospodarjem. Ta pelje svojega gosta v veliko dvorano, kjer so bile naložene srebrne plošče, kakor opeka in rezani kameni. „Ali vas ne mika, da bi vteknili kake kose v svojo torbico?" praša gospodar. „Ne," odreže se mohelj „srebra imam veČ ko dovolj," Gospodar odpre drugo dvorano. Tu so bile nakupičene cele kepe zlata, samega čistega zlata, pa tolike kepe, da se mora srce smijati vsacema, kdor jih vidi, ako zna le količkaj ceniti to plemenito rudo. „Pa vzemite od tega kaj, saj vem, da vam ugaja zlato." Mohelj komaj prikriva svoje strmenje. Krepko mu bije v prsih srce, roka se mu trese, pa o pravem času se domisli svarjenja gospejnega; svojo roko, ktero Je bil uže stegnil, stisne v pest in pravi: „Cemu bi mi bilo toliko zlata, saj mi ne bi dalo mirno spati. Le ohranite si sami svoje zaklade I" Odpre se tretja dvorana. Tu se leskečejo demanti, rubini, smaragdi, pa v taki obilnosti in velikosti, kakor navadni kameni, in pa čisti, prozorni biseri, tako veliki, kakor kurja jajca. „Tega gotovo ne boste zavrgli, saj veste, da naš narod čez vse ljubi lepotičje iz drazih kamenov; le sezite po njih I" (Kouec sledi.) iiemSki napisi, kar je gfotovo kriviéno, ter da se mora krivica zavrniti tudi s krivico, oti toraj izreĆe svojo nezaupnico dr. Papežu ; temu pritrjujestudiosua nedoletiii jurist Vencajz in sedem drugih navzoíih z „l>ravo" klicom. Dr. Papež zavrne, da ostane pri svojem prepričanji, ker si je svest, da nikdor ni opustil narodno stališče in ker mu Je dovolj, da to priznava njegova katoliška politična stranka. G, Žitnik zavrača vsa očitanja zaradi razsodbe g-ledé dvojezičnih uliénih napisov kot neumna in kot neosnovana z ozirom na iiarodnja4vo slovensko, on tudi \é za dva ljubljanska občinska odbornika, katera sta v odboru glasovala za enojezične napise, a potem da sta protestirala. On sam, za svojo osei>o, je sicer tudi za jedno-je/.ične napise i. t, d, (klic dr. Pirnata: „Dobro, pa Vi sítí vender za Hobeiiwartov klub.). Konečno se oglasi prvi občinski svetovalec Št. Vidski go.fpod Kunstel i[i izreka obema poslancema za j)oroaiao njunem poslaniškem delovanju toplo zaiivaio. Potem povabita dr. i^apež in Žitnik Se one i/.nicd prisotnih volilcev, kateri želé kaj razgovora v posameznih deželnih in obČin.skih zadevah, in dr. Papež s tem objavi da je zborovanje s tem končano. Potem so bili se razgovori osebni glede lova, glede agrarnega zakona ter glede nasajenja vinogradov z aiiicriškimi trtami. Bilo je zborovalcev Čez siodvajs^t, med temi kakih sto volilcev in kakih dvaj-ipt nedoletidli mladeničev, zborovalo se je v šolski sobani vsied preobilega deževja. Javni prostor [ired župnijo bil je okraňen z cesarskimi in narodnimi zastavami. Kar je bilo te dni brati v „Slovenskem Narodu" o tem shodu, je stvar vse skozi prav imenitno mestavijt-na izmišljena povest in največja zlohnost, odkar so se pričeli letos ljubljanski radikale! jeziti zaradi ogromnih uspehov ,,katoliâko-političnih društev, pri katerih je bil povsodi sodeloval post^lmo tudi poslanec dr. PapeŽ. Ta jim le strasno na poti. F. noče nič skupnega imeti. Nemškim liberalcem je torej zopet enkrat izpodletelo. Na Koroškem vlada med liberalci silna jeza, ker 80 pri državuozborski volitvi propadli. Sedaj 1)0 v kratkem zopet volitev za de/elnizbor; kakor vse kaže, bo združena krščanska stranka premagala tudi tu liberalce. Lepo se dani v starem Gorotanu ! Na štajerskem še vedno vre med Nemci zaradi ustanovitve slovenske gimnazije v Celju. Kakor se kaže, letos te Šole še ne bo. Res trdo pot imamo Slovenci do pravice! Kaj je uovega po áirokem isretu? V Belgiji bodo v kratkem volitve. Razne stranke se bore med seboj Največ upanja imajo katoličani do zmage, ker so se zedinili. Sploh pa je zlasti tu moc socijalistov silno velika, katere bodo morda liberalci s kako pretvezo za-se pridobili, V Italiji se godé čudeži. Stari lisjak, brez-verski Crispi je na stare dni iz strahu pred anarhisti celo pobožen postal. V Neapolju je pri neki svečanosti jako hvalil nadškofa in povdarjal, kako potrebna je vera človeSki družbi. Da bi se le ta oblastni mož najprej sam ravnal po naukih, katere je drugim dajal, V Španiji je pri volitvah zmagala z veliko večino vladna stranka. Nasprotnikov je sicer precej veliko, a razcepljeni so v mnogo malih loČia. Kuj je uovega po avstrijskem cenarstvu? Vsa pozornost je bila te dni obrnjena na Galiciji), kjer je v glavnem mestu Lvovu razstava, katero si je ogledal cesar sam in mnogi ministri. Vsi so se jako pohvalno o njej izrazili, ker kaže velik napřed' k poljskega naroda. Nemški liberalci so skulali pri tej priložnosti pridobiti si prijateljstvo Poljakov, da bi se z njimi združili zoper konseivativno stranko. Toda čeprav Poljaki vedno omahujejo, vendar je tudi med njimi še Vedno dokaj močna ona stranka, ki z liberalci Piše se nam; Iz Kostanjevice, 10. septembra. — „Slovenski navod" je dne 17, avgusta t. 1. prinesel dopis iz Dolenjskega o veselici, katero je priredila „narodna či-taiiiica" v Kostanjevici. Ker se dopisnik zaganja v mnogo inirnili in spoštovanih oseb ter govori o odpadnikih, mlačnežih i, t. d., primorani smo dati zasluženi odgovor. Mlaftni smo, to je res, pa ne v narodnem obziru, kajti ko bi ne bila Kostanjevica tako mlaéna, gotovo bi ne molčala tako dolgo o raznih čudnih prizorih, kateri dotičnikom gotovo nebi služili v čast. Dopisnik se jezi in za()oteka v naše „vinjene volilce", kateri so se veselili izida volitve ! Da bode dotični dan volitev žnpaua v Kostanjevici, je pač vsak Kostanjevičan vedel in tudi Vi gospodje, ki bivate tu, ste dobro vedeli. To je pa vendar običajno, da se po takem Čin«, ki ima v postavi svojo podlago, navadno napravi kaka veselica. In zakaj bi se ne smeli okoli svojega opetovano voljenega župana zbrati njegovi volilci k veselici, pri kateri se nikdo ne žali, nikomur nič hudega ne prizadene? Za volitev župana zanimali ste se pa vendar precej vi, ki se radi nazivate radikalna napredna stranka. Pa kakn ? Videvsi, da ja vse zaman, izostali ste, kaj ne? Najbolje je bilo! Tolika vdeležbtt pri volitvi od volilcev âe ni bila; in pokazali so volilci tako priprosti kmetici, kakor tudi olikani možje, kakega mnenja je nala občina. Ona želi mir in red^ in ne trpi, da bi se urivali v njo tuji elementi, ter v občinstvo donasali prepir in osebni pregon. Ker nas Vi s svojim ostudnim napadom o takih dogodkih izzivate, ki so se le v Vaši domiS^jiji izveršili, hočemo Vatn le v spomin poklicati dan sv. Rešnjega Telesa 24. maja t. I., ko je praznovala meščanska garda veaelifio, pri kateri jft bilo zbrano odliôno, prav mirno občinatvo. Imenujte nam tisto druhal! Vsaj ste bili tudi Vi, gospodje vsiljenci na vertu Bačarjevera v Kostanjevici, in jo dobro poznate kakor sumega sebe, — tisto omikano družbo, ki je kakor zver tulila in obližje nadlegovala t divjimi kriki: „Dekletu prstan zlat, Nemčurjem štrik na vi'at", pa zopet „še zemlja nebo pila njegove krvi". Kavno od tam razlegali so se nam nasproti divji kriki; pPereat, pereat," Marsikdo spominja se se tndi dne 2. oktobra 1892, ko je svirala vojaška godba na vrtu Bučarjevem, Odlično občinstvo iz različnih krajev Dolenjske je bilo zbrano, in kako se je ta veselica končala? Vsakdo, kdor je obiskal isto veselico, se se spominja divjega razgrajanja in dogodkov tistega večera " da še celo do surovih napadov ie prišlo! Hočete li da Vam imenujemo one osebe? Dovolj, pozna jih vsakdo! — Zapomnite si, oblastna gospoda, da od vašega krika se nikoli ne bomo dali prestrašiti in strahovati I Če drnzega ne znate aii ne morete, 88 to pustite! Sploh pa se za vaše psovke „nemčur, nemškutar i t. d." prav nič ne zmenimo, magâri, čeprav nam jih trobite na aàesa noč in dan. Saj je znano vsem Slovencem, da vam in vaši stranki je le tisti narodnjak, ki slepo v vaš rog trobi, Če tudi je avoje dni v kakem „gesangvereinu" brenkal ali v kakem „šulveieinu" sekundira]. Ne bodite takoaboini, da bi si mislili, da se pošteni, pametni možaki za vaše nerganje kaj brigajo I Iz Radeč, — V nedeljo, 26. avgnstA se je slovesno otvoril novi most čez Savo pri Zidanem mostu. Nad 30 let se je o tej napravi govoi'ilo, sledtijič se je ven-'ar-le obistinila. Vse to podjetje je stalo nad 80,000 gîd. Stavba je velikanska in veličastna. Ves moHt je narejen iz železa, in čeprav je dolg metrov, vendar ga ne podpira noben steber. Slavnosti se je udeležil deželni predsednik baron Hein, deželni glavar O. Detela, njegov namestnik dr Papež, dež. odbornika Vošnjak in Murnik ter na stotine občinstva. Po sv. maši je i'adeiki gospod župnik Za-gor.ian blagoslovil most, potem je deželni glavar v daljšem govoru razložil pomen in važnost tega mostu ter izrekel zahvalo vsem. ki so k tej zgradbi kaj pripomogli, pred vsem vladi, ki je dala 30.000 gld. Z željo, da bi bil most v prospeh kranjski in štajerski deželi, je končal svoj govor. Deželni predsednik je nato izjavil nado, da bota obe sosedni deželi poslej z železno vezjo zvezani med seboj ; nato je otvoril most, ki se bo nazival „Franc-Jožeibv most". Pevci so zapeli „Molitev", in nato se je radeški župan gosp. liižnar zahvalil vsem, ki so pripomogli k zgradbi tega mostu. Slavnostni obed je bil v gradu g. Gtit-mannsthala. Ob H. pop, ae je na travniku začela ljudska veselica, katere se je udeležilo tudi več odlične gosjiode. Iz Dobrove, 3. septembra. (Ogenj.) — Včeraj se je bila ob 10. uri dopoludne i-avno v fariii cerkvi dobro pričela pridiga, je kar neutegoma zašumělo med ljudmi! „Na Švici gori!" I-îes gorelo je pri posestniku Francetu Bizjanu, h. št. 23. (Bizjaku), ki je k sreči kake tri dobre streljaje zvunaj vasi — na samem. Ko so ljudje zvedeli, da ni za vas nevarnosti, umirili so ee, in slovesna služba božja vršila se je dalje nemotena v najlepšem redu. Posestniku zgorelo je gospodarsko poslopje, (pod in supa) — popolno do tal. Od vsega sta mu ostala le dva daljša osmojena bruna, ki pa nista za nobeno rabo več. Ogenj bil ]e hud; zgorelo je nad 400 butaric, velika skladovnica drv-parobkov, večina sena, otave in slame, kar bilo je tam spravljenega. Pridni ljudje BO z božjo pomočjo hišo oteli; veter bil je ugodni izhodnik. pb severnem vetru zginila bila bi pa gotovo cela vas Švica — v plamenu in pepelu. Škoda je okolu 600 gld.; zavarovano bilo je to poslopje pri „Slaviji za 250 gld. Uzrok ognju je neznan. La Salle v Ameriki. — tŤ urednik! Dovolite da Vam nekoliko popišem, kako se godi lukaj v Ameriki našim rojakom. Ker so delavci v premogokopih ustavili delo, stoje tudi tovarne brez dela, ker dobe le toliko premoga, da jim ne ugasne ogenj. Na železni cesti v Chicagi ne puste nobenega vlaka ne ven ne notri. Vlada je poslala vojake na pomoč, kjer so nekoliko Štrajkarjev razpodili, druge pa pobili. V Spring Valu so udrli uporni delavci v neko prodajalnico, kjer so vse pobrali in odnesli. Na to pridejo vojaki, katerih pa niso pustili notri. Sedaj začno strt^ljati na štrajkarje. Začel se je hud boj. Dva delavca so umorili, dva pa smrtno ranili, od katerih je že tudi eden umrl, drugi pa, akoravno ves z bodali razmesarjen, še živi. Ostale so pa polovili in zaprli. Taki uporniki so po večem le Italijani, Dne 23. julija so delavci tukaj v La Salli odvili vijake iz šin. Ko piidrdra tovorni vlak, se kar ustavi, le dva voza se zvrneta. Veliko je bilo opravila, preden so zopet vse vredili. Dne a?, julija ob Vu xvečer sem bil sam priča velike nesi'eče. V La Salli pride tovorni vlak. Lokomotiva in eden voz sta šla po pravem tiru, vsi drugi vozovi so pa šli po drugem tii'U. Ti so tedaj 8 tako močjo potegnili nazaj, da se je b^komotiva in ž njo štirje vozje zvrnili. To je tako zagrmelo, kakor da bi bil napočil sodnji dan. Policaji so ljudi nekoliko razpodili. Tri dui so vozove postavljali in spravljali ua pravi tir. Ko pa je že vse stalo je bilo vse polomljeno in razbito. Prišla je komisija iz Cliicage. da bi preiskovali; tedaj so stare voze razbili in požgali. Drugega ne vem kaj pisati, kakor da je vročina zelo huda. Domače vesti. (Poziv!) V sredo 19. t. m. ob 2. uri popo-[udne bode v jedilnici novomeške dijaške kuhinje. Društveni trg št. 171, posvetovanje o definitivni ustanovitvi vodstva dijaške kuhinje, h kateremu s tem vse dobrotnike in prijatelje učeče se a uboge mladine naj-uljudneje vabim. Dr. Josip Marinko. (Duhovske premembe na Dolenjskem.) G. Martin Poljak, kapelan v Šmihelu pri Novem mestu gi'e za žujmijskega upravitelja na Ajdovec. Na njegovo mesto pride g. Andrej Krajec. G. dr. J. M auri n,g pride kot kapelan v Št. Vid pri StiČini in g. Ivan Štrukelj kot kapelan na Krko. (Vpisovanje v deško šolo) v Novem mestu vrši se v nedeljo dné Ifi. in v pondeljek dué 17. sep-tembi 'a v sobi IV. razreda. (V bolnišnici usmiljenih bratov) v Kan-diji se je meseca avgusta oskrbovalo 62 bolnikov z 783 oskrbnimi dnevi. Ozdravljenih je bilo 26, delom» ozdrav^enili 11, neozdravljiv 1 in umrl je 1. Ostalo jih je Še 23, (Umrl) je 9. t. m. po dolgem bolehanji gosp, Josip Ogoreutz, trgovec in posestnik v Novem mestu. Bil je doma iz Spodnjega Štajerja ter se pred mnogo leti tu naselil, — % njegovo uljtidnostjo se je priljubil občinstvu, z njegovo pravičnostjo pa je za-dobil zaupanje mej prebivalci, in kaj mnogi so se zatekali k njemu po dober svèt v različnih slučajih. Naj v miru počiva! (Umrl) je 20. avgusta gosp. Franc Petrič, umirovljeni davčni uradnik. Rojen je bil 1. 182'ž na Gradišči pri Vipavi ter služboval nad 40 let pri nmozih davčnih uradih. Povsem bil je priljubljen in postrež-Ijiv gospod; tiste vrste mož, od kterili trdimo, da nimajo sovi'ažnika, Mir mu bodi! (Občni zbor kmetijske podi'«žnice v Novem naeatn.) Vsi p. n. gg, člani se s tem vabijo, da ae polnošteviluo udeležé občnega zborovanja, ki bode v pondeljek dné 1. oktobra t. 1. ob 3. popoludne v mestni dvorani v Novem mestu. Xa dnevnem redu je: poročilo o dt-lovanji in o računskem sklepu; poročilo o sprejetih podružničnili predlogih i>ri občnem zboru v Ljubljani in nekatere določila za prireditev prašičje razstave v Novem mestu. (V občinski odbor v Kostanjevici) so izvoljeni sledeči možje: Otmar Sever, županom, Ivan Globočnik, svetovalcem, Jernej Škrjanec, Fr. Košak, Jan. Knntarič, Fr. Marok, Miiia Zalokar, Fr. Jordan, Martin OolariČ, Jan. Colarič, Jožef Kuhar in Fr. Spetič, odbornikom. Vsi so zavedni, vrli možje stare korenine. (Nove knjige.) G. Giontini v Ljubljani je izdal pet jako ličnih zabavnih knjig; „Maršal grof liadecki", „Potovanje v Liliput", „Venček pravljic in pripovedek", „:^aljivi Jaka" in „V delu je rešitev". Prve tri so po 20 kr., četrta velja ií4 kv. in peta 30 kr. Vsi imajo lično barvano naslovno sliko. Vsebina vseli teh knjižic je jako zanimiva in tiidi poučna, posebno životopis Eadeckega in povest „V delu je rešitev". „>Šaljivi Jaka" pa pripoveduje celo vrsto kratkočasnic in smesnic. Knjige so primerno bei'ilo za mladino. Priporočamo jili občinstvu v nakup. (Majhna afrikanska knjižnica), tako je naslov knjižici, ki je te dni izšla v Ljubljani kot prvi zvezek obširnejšega dela. „Šmarno društvo m Afriko", ki ima namen reševati sužnje in podpirati katoliške misijonarje v Afriki, začelo je take knjižice izdajati v raznili jezikih, da se s tem vzbudi večje zanimanje za uboge zamorce v Afriki. Vsak zvesek velja fi kr. Kdor 10 zvezkov skupaj naroči, dobi jih s plačano poštnino, kdor vzame 100 zvezkov, dobi ali lepo knjigo kot darilo ali pa fotografije iz Afrike. Term drnštvu 80 naš cesar sami pokrovitelj in največji dobrotnik. Kdor hoče biti član društva, plačati mora vsako leto 60 kr. Društvo je obdarovano z odpustki- Tajnik dništva za slovenske kraje je g, Dragotin Kous, nemški pridigai' v Trstu. Naročnina ali udnina naj se pošilja pod naslovom ; „Tržaška podružnica šmarnega društva za Afriko, Via tintore, Nr 3, ITI. nadstropje, V Trstu." Društvo, ki ima tako blag namen, kakor tudi knjižic^, katere izdaja, toplo priporočamo. V knjigah se bo popisovalo življenje in trpljenje zamorcev ter njih misijonarjev. ona gospodinjila, moral jo je on plačati, vsako čaao kave, ki mu jo je skuhala, vsak gumb, ki mu ga je přišila, moral je natančno poravnati. Peči nista zakurila nikoli, niti po zimi. Zavila sta se v obleko. Luči nista prižgala nikoli. Dokler je bil mlad, bil je kovač; ona mu je pomagala kot pomočnik. Ko so nekdaj našli to ženo umorjeno, bil je soprog na sumu, da jo je umoril. A oprostili so ga, ko se je «kazalo, da je nedolžen. To ga je veljalo 10.000 dolarjev. Sedaj, ko je tudi on umrl, zapustil je poleg denarja tudi nmogo velikih hiš, v katerih prebiva okoli 100 družin. Otroka ni zapustil nobenega; zato 90 njegovo imetje dobili njegovi sorodniki. * (Hranilnica v grbi.) Pred nekaterimi meseci je umrl v Parizu neki grbast berač, ki je 15 let nabiral miloščino pred cerkvenimi vrati. Kolikor stařeji je bil, toliko večja je bila grba na njegovem hrbtu. Nekega dné se je raznesla novica, da je ta berHČ umrl. Pokopali so ga in kmalu pozabili. Ne dolgo potem pa se zglasi pri sodišču nečak rajnega berača in prosi, da se preišče grbast hrbet njegovega rajnega strijca. Pri tej preiskavi se je pokazalo, da je bila beračeva grba le njegova hranilnica, v katero je spravljal svoje milodare. Dobili so v grbi celiU 96.000 frankov. Bazne vesti. * (Skopost brez konca in kraja.^ 19. jnl. 1.1. je umrl v Clevelandu v Ameriki 85 letni skopuh Benjamin Weller, On in njegova soproga sta skrbela le za to, da bi si čim več denarja nagrabila. A imela sta svoje denarje vsak za-se. Prepirala sta se vedno med seboj, le v skoposti sta si bila jedina. Ker je /ativuli). Za pogarelce na Zajňjemvrliu dašJI so eledeĚi darovi: n. Dr Robert. (Íoriftiiy-Sc.li. ÍIO fçlii ; g. .loaij) Zuri; 5 gld.; g, Frsin« Bobimr 60 kr.; tj. Robíhív 1 gltl; g-, KiiSlaii ht) kr.; g. .Tim. Olivo 60 kr.; g. Jakše 1 gld; g. Sor« '.>0 kr; g. Winter 20 kr; g. žiiimik Aut, Feterliii 10 gld.; g. Burger 1 gld; g. [iarte 50 kr.; p. Franc Pinter I gld; gg. gostjo pri Žtejulmrji Sgld.; g. (Ir. tieatriii 1 glil ; g. Vidic; &Ó kr. ; g. Darovic 20 kr. ; g. Jos. lînilc 4 glJ. ; g, -los. VViiiđisclier 4 mernike krom^rja; g, J. liecey 6o kr.; g. Gorujiie 1 glil.; gg. brata Appe 2 gld.; g. Slartin Poljak 1 gld.; g. BoiiC i glJ.; g. Fr. Turk 30 kr.; neimenovan g. 60 'kr.; g. uftddavkar i^eSek 2 gld^; g. Matko 60 kr.; g. Meziierifi t gld.; g. Nielergal ftO kr, ; g. Žepic 30 kr.; vse te darm-e je iiabrd g. Fr, Kiisteli« ix Kandije in vrlin tega aara podaril tOO kg. riža; g. Anton Kastele poslal je 17 iikafov; g. liiliaril Diilenc, TodjOi kmet. Sule da! je tia vuzeli pripeljati 120 mernikov krum-pirja; po žnpann g. Ponca 6 gld. HO kr.; ]>. n. gg. kanoniki novomeški OU gld.; g. dr. Marinko fi gld,; g. Korbiť, 2 gld. 60 kr.; neiinenovaîicii. r> gld.; drnga dva diitioviia 9 gld.; g. Anton Volčič 1.') gld.; g. T. Potočnik .■> gld.; j*. žujmik Kobilica lO gld.; niBg. Jeriha 5 gld. ; Slovencova zbirka 18 gld.; po Zgodiýi Danici 10 gld.; g. kaplan F. A, 6 gh!.; gospodična iz Mesta i gld. ^0 kr. in zvrlian jerbas obleke; Kp g. dr, Sidieguli 100 gld.; pu g. župniku iz, Žt. Jerneja 32 gld.; g. župnik lîabnik 10 gld. 04 kr.; topliški faraui t> gld, ftfi kr; oiidotui g. kapelan 2 gld.; g. Mat. Godec 1 gld.; g. A. KuUvic 1 gld.; g. L Zupančič I gid.; g. župnik D. PavliS 10 gld.; po g. župniku Jereb iz Št. Jauža 7 gld. 86 kr.; g. župnik A. Kerčon 5 gtd.; ueimeuovatia gg. po g. Fr. Kastelicu 1 gld, 60 kr,; g. župnik MalenŠek 10 gld.; g. kapelan BuUtvec Tt gld. ; g^ kapelan Kržen 2 gld.; g. prof, Kržič a gld.; po g. župniku iz át. Petra v Ljubljani 70 gld. 46 kr. ; po g. župniku iz Starega trga 7 gld. ; g. župnik Sajovic 5 gld; g. žnpnik Smidoviiik 6 gld.; g. kapelan Indof 3 gld.; g. dek. adin. Nagode 10 gld.; zb i rit a Zgodnje Danice a4 gld. 60 kr.; po „Slovencu" ÍI gld.; po g. župniku Poc la gld,; po g. župniku iz Miniepeči 11 gld. 50 kr.; g. kavamar Kwol Polajnar iz Kiauja 10 gld, ; po g. žnpuiku Fr. Doliiiar 7 tjliî. ; g. žu])iiik Lavrič 5 glil. ; fnraiii od nfikod 1 491/2 kr. ; Janez Požar ix NuvesnÉice 1 gld.; slavui dežflui ud bor 40 u gld.; neimenovan duhoven iz Ljubljane Fi gld.; g župuik Saje Sglii.; g, žiiimik Vartolj 5 gld.; g. ininiik Plevanič 1Û gld.; g. žiiiinik Kadmic fi gld.; ÍK Dobrepolj (i gUl, 47 kr.; zbirka „Slovenca" 8 gld. 50 kr. ; g. župnik Škutic ^ gld,; po g. župuikii Karlinu 8 gld.; g Jožef Lukauec H gliL; po mestnem župniku Tointižiéu íiO gld.; g. Holimoa v Ijiibljani & gld.; g. župnik Zdražba 8 gld,; g, župnik Kerčoii 5 gld. kr.; g. adni, FrauCiSek Zoree 3 gld,; g, župnik Preželj 6 gld.; g, župnik Lavtižíix 5 gld,; gg. dubovima iz Mftiike ^ glU, ; g dubuveu iz Ijubljniitike okolice 5 gld,; g. župnik Kegeii 10 gld.; po g. župniku Knkelj-nu 8 gld,; jz áuiibela po g. župniku 5 gld. 65 kr. ; g, župnik Gantar S gld,; ibirka „Zg. Danice" 33 gld, Ramn tega dobili so pogoreb'i pri ĚĚ. družinah v Mestu in Kandiji mnogovrstne obleke, pri gg. prudajaleib razniii zabojev pri okuli^aiiib pa veů voz mrve i slame. Hudi so dnevi 01! fliisn pogoriÉía; a odprta srca in odprte roke blagib dobrotnikov jim lajšajo bidest; za-nje ijrale so »e tudi 4 8V, maSe, da bi bila njihova îniona zapinaiia v bukvftli življenja. Vsem darovalcem budi tiajčkiat hvala in zalivala, ktero y inieou jiogoreleev izrek« Jakob Porenta, župnik. V STOPICAH, diiĚ 3. avgu.sta 1894, Zahvala. Darovi za napravo dijaške kuhinje v Novem Mestu: G. kan. E. Frnnk 20 gld., g. J, Jlarkelj, ravnatelj 3 gld., g. Ana Dular, posestjiica 2 gld,, g. Helena "Vocazek 1 ^Id., g. P. liioceucij Koprivec 2 gld., g, Fr. Murešié, župnik 10 gld., A. Šinkovee, kapi, 5 gld. Loterijske Mevilke, Trst 1. sep tem lira 28 75 53 36 24 Povodom IX, velike skupSiiiie družbe bv. ("lirila in Metoda T Novem Meitu, diiĚ 7. avgusta t I., javlja vodstvo svoja hvaležna t'utilft tem potom vsem, ki so pripomogli im ta ali drug naóin do tako sijajnega vspelia. Imeiium pa se zahvaljuje I, moški ljubljanski podružnici za prireditev koncerta na čast skuiiSči-iiarjeiii v predveier 6. avgusfa v ijobljani ; vsem jirebivali^em ob dolenjski železnici, ki so 7. t. m. ^ društvu v Treiiujem, katero je ua ktiludvuru družbo poiastilo z lepim nagovorom po g. notarju OroKiiu, uovumeSki miiSki podružnici na vteiu prijaznem trudu in za prekrasno prireditev vRprejenia; zastopniku Novega iiiewla preblagoruiiiiemu gospodu županu ]*erk u, ter g. prviimestniku podružnice sv, ('iiiliv iu Metinia v Novom uii-stu Ivanu Krajcu iu g. nutarju dr. i'ozuiku an iiavdušituu v/.pre-lemiie nagovore ua ki)loilvorti, vhojh Novomesfaiiom ztí bratski vspriyem iia iiovomeíkeni kolodvoru in v veličastno okrašenem mestu, «lavni mestni godbi za lepo iu vatrajno igranje, 5. konventu oil. i'ranèiikanov za božjo kImžImi v njihovi prijaztii cerkvi, slavnemu „Doleiijfikemii pevskemu društvu* aa veličastno cierkvenu in konciTtno pptje; i(os))ej Gutnikovi in giispici Kadivčevi, ter iast. IJtijskim Slovenkam za skupilo kokiird v materijalni prid druži)i; vseio dopoiiljateljem laskavih nam telegramov; vsem east, ziiori)vallinm iu zliorovalceiii, vsem iast delegatom naSih posamii'uih podružnic, sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svojem sodelovali ob preprijetnem bivanji mej prijaznimi Novo-mei liani. Vcdstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za kapelo Boijeya groba so darovali: (f Zurc iz Kau'lije ^ glil, g. Jan. Kos (jirvi obrok) 1 gld., g, Polak, bivši kapelan v Žuiibelu 2 gld., g Tono litizmun iz Ljubljane 2 gld,, gosjia Fhx, primarjeva vdova v ]jjubtjani 2 gJd,, g. Anton Jaro 5 gld., g, .Hartin Ko« 1 gld., Neimenovan Slat.ničan 5 krmi, g. Karol Felko iz Amerike gld,, g. Fudis iz Ndvega Siesta 2 kroue, gospa Kovai'', sodnikova snproga v 11. Bistrici 6 gl., g. liidol', kaplan v Preči ni I gld., Neža Dreuik iz Heriljiua ao kr,, Maluerjevi v Heršl,jinu 20 kr. — ÍÍ lesom so jiripomogli, ter darovali po eni> m po dve smreki: KnSlau, pozlatar iz Kandije.— Ana Jenii iz Drske. — Kastelie, Herlogar iu Ana Šibic iz Irce vasi, — KoSir, Papež, Janez Besal, Franc Bresan, Franc Gačuik, in StnniSa iz Bruda. — Pijian, Muže, Merc in Langer iz Srebrnić. — Kobe, Foríek, vdova Kafrtnar in Paule iz PrapreČ, — Dular, Moile, (ii)iipel, iiibenček iu vdova TouiiSka iz Jurka vasi. — Šknajnar, gospa Rubrmann, .lanez Mervnr, Lukec, in Blažek iz Boričevga, — Ji)že TomiS ík Loke. — St.anisa, áustnríek in Mede i'/. Vrba. — Z vniíujn so imiogu pripomiigli : GospoiliSna Fani Polak in giiflpod Antnn Kos iz Novega mesta. Gg. vodja Dolenc, André, Konda, Kos, Pintar, Windlšer, Reeelj iz Kaudije. Lide, Štnjer in Turk iz âmiliela. - Vovk, GraĚÍií, Testen iu Setina iz Gotne vasi, — Bele iz Težke vode, — Gospod Kastelic v Kandyi jo daí zastonj vBe žeblje, kterili jo bilo treba mnogo tisuó. Gradec 7, 42 37 39 34 14 Marija Ogoreuíz, roj, Seifert, javlja v svojem in v imenn svojih otrok: Karala, Matíldp, Josipa, Roberta in Hatio-ta, v imenu avojei^a zeta dr. Antona Rogtne, C. kr. sodnega pristava, kakur v imenu vs^h SDnidnikov pretužnega srna vsem pTijateljem in znancem prežnlostno vest, da je ujen preljubljeni in nepozabni Boprog, oziroma oće, tast, brat in svak, gospod Josip Og-oreutz, trgoveu tli iiuH0«tiiik, po dolgi mučui bolezni, pieiiden s svetimi zakramenti, let star, danes ob Vaii popolndne mirni: v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek, dnĚ 11, septembra ob 5. uri poiioludne. Svete ninie za jiokojiiega se bodo brale v raznih cerkvah. Rmiolfovo, duĚ i), septembra ISIM. I'iosi se tibega sočutja, (1''8) 2ii milo SiiCntje mej btdeznijo in ob smrti unSega uepozabljivega sopro^a, oziroma učeta, tasta, brata in svaka, gospoda flosipi! Ogoreutz, trgovca in poeestnika, izrekiinio vsim so)-oduikom, prijateljem, znancem in gosp 'dom trgiivcem za poklonjene krasne vence, i>, t. gospodom nnulnikom in si, pnžarni brambi za ubilo spreujstvo, si. Pevskemu društvu za ganljivo petje pred hišo in ob gomili, vi^lm prijaznim okoličanom, ki so se pogreba udeležili, v.';im iztekamo toplo zahvalo, (18:!) Žalujoči ostali. Učenec (167 - S) lepegii vedenja in prinieniili šolskih vednosti se takoj sprejme v prodal al iii cd v Novem mestu. Kje pove iz prijaziiosti upravništvo „Dol. Novic". ^^^ Stanovanje, ^ štiri sobe, kuhinja, potrebne shrambe, v II. nadstropji Lusarjeve hiše na glavnem trgu se takoj odda. ■•itK'h. Velika množina Ovsa in veliko prav dobrega vina | Je ceno na prodaj ^^ iiu lîajiiofti pri Novem mostu. Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu, — z dveletnim poučevanjem ill slovenskim tićnim jezikom — izpraznjenih je sedolii (l(iželiiih ustanov za prihodaje Šolsko leto 1894/96, katero se prićne 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustnuov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stan, Čvrstega zdravja, lepega vedenja in z dobrim vspeliom dovršili vsnj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivai'.ske, ,sadjarske in poljedelske šole ua Cïrrau pri Novem Mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in ićupnijsko spričevalo D lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu prilužiti je revers ali obvezno pismo starisev, oziroma varnlia zaradi vzdrževanja učenca, (17B-2) Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 24. avf;usta 1894^_ Oznanilo. Prihodnjo pomlad stavilo se bo v Cerkljah pri Ki'skeiii novo župnišće. Vse delo s pripravo in vožnjo vred je cenjeno na I0II4 gld. 1 kr. in sicer: Zidarska dela . . . 6013 gld. 23 kr. Kamnoseška .... 164 „ 40 „ Tesarska.....1146 „ B8 „ Mizarska, ključavničarska in steklarska . 1534 „ 15 „ Lončarska .... 314 „ — „ Barvarska.....132 „ 39 „ Kleparska.....231 „ 32 „ Krovska..........294 „ — „ Slikarska.....117 „ — „ Raznoterosti . . . 177 „ — » Skupaj . . 10114 gld. 07 kr. Minuendo dražba vršila se bode dne 24. sept. 1894 ob 10, uri dopoldne v tukajšnjem župniščn. Jamčevine položiti je 10%. Načrti in proračun so na ogled pri žnpnem uradu. (174-2) Cerklje, dne 20. augusta 1894. Aiitoii GiihriC, uaSeliiik st.avliinega odbora. Lepa soba z vso opravo za gospoda ali gospo se od 1. oktobra na dalej odds v Novem Mestu v Jurjevi ulici št. 180. (isi) sej:" sv. Terooike potnega prta, v Rimu blagoslovljene s prilepljenim potrdilom istinitosti, na svili ali na platnu, črne ali barvaste. Ima v razniti velikostih na prodaj Jože Vesel, v Zamostecu, pošta Sodražica. Dečka, ^^ ki ima veselje do trgovine, ter je vsaj nekoliko zmožen nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme Vinko Kramaršič, trgovina z mešanim blagom y Žužemberku. Stanovanje. v Novem Mestu na stari pošti je lepo stanovanje, obstoječe iz treh aob, ktihinje itd. Odda se lahko 1. oktobra. (144-5) • Na prostovoljni javni iražlii • bo prodana pondeljek dné 24. sept., popoludne ob 2. uri velika njiva (i8o> za 24 mernikov posetve, ležeča poleg Novega mest» „pri mestnem pilu". — Pogoji se zvedo pri gospej Maskon na Vel. trgu št. 92. Ilavno tam je na prodaj 6 stolov, I zofa, "pi 3 manjše in I velika miza, I omara za ob- IJJ leko, 4 skrinje, kuhinjska omara in drugo 25 kuhinjsko orodje. Brinjevec in Slivovko fme vrste, zanesljivo dobro blago, ima na prodaj (162-2) Johana Blatnik na Težki vodi. katero priredi C. kr. kmeti ska družba kranska v i^OVEM J J v torek *liic 2t^. oktobru t. 1. ES V zvezi s prašičjim semnjem. -: PX^OGKAM: Namen razstavi in ž njo združenem prašičjem semnju je; 1.) da se vidi iisijeh, ki se je dosedaj dosegel pri reji prašičev domaČih in tujih plemen; 2.) da ae gospodarji s primerjanjem jjrašičev imenmjo za napredek v praáicji reji in da ise pouce, kje je dobiti dobrih živali za pleme; H.) da se povzdigne kupćija s prašiči. — Razstava se bo vršila na dan Lukeževega semnja, ki je ťden n^jvecjili na Dolenjskem, in sicer na prostoru pred vojašnico, kjer Imde tega dne tndi prašičji semenj. Do 8. ure zjutraj morajo liiti uže vse živali na mestu razstave, kjer se bodo pripravile potrebne ograje za posamezne vrste razsta\]jenili živali. Eazstava bode ločena v dva oddelka. V prvi oddelek se pripuščajo plemeni prašiči, in sicer: a) posamezni prašiči, kakor; 1.) za spuščanje pripravni mrjasci, 2.) breje svinje in svinje s praseti, 3.) míadi mrjasci in mlade svinje do starosti 10 mesecev, b) cele skupine plemenih prašičev, obstoječih iz mrjasca, svinj in praset. V drugi oddelek se pripuščajo pitani prašiči, in sicer: a) peršutiiiki, b) staiejši pitani rra.šiČi, Prašiči smejo biti domačega, tujega in mešanega plemena. — Za lepe živali je določenih 20 premij, in sieer za vsak oddelek po 10 premij v zneskih po 20 in 10 kron. Piasiči, kateri morejo postati deležni premije, morajo najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jih razstavi. Gospodarji, kateri želijo razstaviti avoje jirasiče v kakem oddelku, naj se zglssijo písmeno ali ustmeno pri kmetijski podružnici v Novem Mestu zadnji čas do 1. oktobra f. I., ter naj naznanijo, koliko in kake žívatí hočejo razstaviti, da se zamorejo pripraviti potrebne ograje. Možje, ki bodo sodili o premovanji prašičev, izbeió se po predpisniku in se morajo ravnati po določenih predpistli. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. v LJUBLJANI dne 1. septembra 1894. Ivan 3Iiirnik m. p,, Gustav Pire m. -p., tfijii ik. Prav âolire in iňM leteiie plop tukaj že sploh dobro znaue, izdeljujem in imam vedno v zalogi po primerno nizki ceni. — Tudi pismena naročila točno izvršujem. Jožef Božič, (1B6—2) kdvtiĚ lia Ijiibij cesti v Novem mestu. Na prodaj le v Dolni iStraži I hisa z kletjo, hlevom in njivo. — Cena «e izve pri lastniku v Gotri Vasi št. 36. ima (1)1-3) „Istarska vinarska zadrug^a" v Poli za celo Dolenjsko, v Kandiji st. 2 (v Rosinovem gradu) po nizki ceni. Kdor hoče pristna Isterska vina v kateri knli množini kupiti, naj se obrne na predstojniku zaloge Eduard Rosina, v Kiuuiiji j>ri Novem Meistu. iëeësëiiëëëiieiëiëei Josip Seuaig je otvori! svojo čevljarsko delalnico v Novem Mesta v Dolgi ulici št. 33 ter se priporoča slavnemu občinstvu za vsakovrstna naročila, obljubujoč fino delo in dobro postrežbo. »»»•••••••••••••••i F. r. Vidic & Comp. V Ljubljani, Slonove ulice, ÎK^' priporočajo po najnižji ceni Zarezane stresnike fFal/.ziefiel), pripoznano najboljše kakovosti. Lončene peči v vseh | Chamottnelnportland-bai vah in oblikah, ÏÏ cementne plošče za Cevi iz kamenine za vo- tlak, dovode in stranišča, Asfaltni in terrazio- Nasadi za dimnike iz kamenine, ® Carbolineum, I Cevi odvodnice (drainage), Romanaki in portland-} ski cement, Strešni lepilni papir, Neizgorljive opeke, ploče In moka, Stavbinski okraski, isto tako vsi v stavbinsko stroko spadajoči predmeti. {i2»-7) MoTometto : OdgOTorui nrfadaik iotlp Benkovtč. — lnlajate^, zaluinik in tiik^r i. Krajta.