w 7
šv

«ppl
/ SORICI, v petek 6. novembre 187^

% |Wr
V
• >
gf|I
k
. '■ ..-tete ■ :
L-
m
HIP
pòi
80
4/ak pet<*

rrH in v Gorici icto 3 gold., za ^old., za četrt leta .<• nar. - polit, društva
V
d*
cena določena, kakor za cnike. Posamezni listi sepro-
po 6 sold. v tiskarni.
GLAS
* • • • . ' - ,#> ' ’ <
i ■.	- f -
Naročnina in
A A
naj se blagovoljno pobijajo v nunskih ulicah v tiskamo ling-ovo. Vse poèiljatve naj se Rokopisi se ne vračajo. Osni sprejemajo. Plača se sa navadno Če se naznanilo samo enkrat natisne, sold., če dvakrat, 12 sold., če
15 soldov.
• -
*
• ■
4
• V'
-m
X .v*-
Kakšni možje imajo se voliti v starešinstvo.
iv.
Peta lastnost dobrega starešine je, da je dober gospodar pri lastnem premoženji. Kdor ne zna ali noče dobro gospodariti se svojo lastnino, bo zamogel še manj z občinskim premoženjem umno in vestno ravnati. — Taki Občinarji, ki so po lastni nevednosti ali nemarnosti prišli se svojim na boben, niso sposobni za starešinstvo, naj se še toliko va-nje silijo, če taki nemarneži v starešinstvu sedijo, gledajo le na to, kje in kako bi se dalo kaj zaslužiti. Pri takih je vse na prodaj, naj si bo prav ali ne.
Šesta in slednja lastnost, na katero morajo paziti volilci pri volitvi starešinstva, je narodnost. Slovenske občine morajo imeti narodno starešinstvo, ki se zaveda svoje narodnosti in narodno postopa. — Ptujcev, ki so se komaj naselili v občini, posebno onih druge narodnosti in ki nimajo nobenega srca do slovenskega jezika, občinaiji nimajo voliti v starešinstvo. Velika, vse graje vredna napaka sploh pri Slovencih je ta, da koj skušajo spraviti v starešinstvo ptujca, tudi druge narodnosti, komaj ko začne bogateti od žuljev onih Občinarjev, med katerimi prebiva. Pred da volijo Občinarji ptujica v starešinstvo treba, je, da ga dobro pretuhtajo, kaj je in kaj ni. Ne sme se koj zanesti na lepe, priliznjene besede in obljube. Te so dober kup. Tedaj pred vsem volite domače na-
LISTEK
rodne može. Če vam teh primanjkuje, po tem še le sezite z veliko previdnostjo po ptujcib, ako so v resnici sedeža v starešinstvu vredni. Drugače je bolje, da to častno mesto zasedejo tudi manj sposobni domačini.
Te so poglavitne lastnosti mož, ki i-majo se voliti v starešinstvo. Ako bodo volilci gledali vestno na-nje, poteip se za-morejo nadejati, da bodo imeli starešinstvo, ki bo kos sedanjim tirjatvam. Tako starešinstvo bo pravično na vse strani. Vsled tega bo manj pritožeb, zaupanje in spoštovanje med Občinarji in njihovim starešinstvom bo raslo od dne do dne. V občini bo kraljeval mir in red, kar bo velik korak k dušnemu napredku in materialnemu blagostanju.	_____
;X' 'X I l\WRT*x*^V* _
majo še diurnisti. Državni poslanci ! ki srce za narod, tukaj reformirajte. Po Cerkvi radi stikujete, kaj pa se godi v c. kr. uradik,
po pisanicah ali tega ne vidite? Našim c. kr.
til

uradom pa to-le : do zdaj ste na vaše po neur-
m

nem se ponavljajoče okrožnice dobivali ponižne r -
,
odgovore, a za naprej bodete prejemali na take
okrožnice dostojne odgovore t.j. vašej netočnosti
sl
Dopisi.
’ j/L -
Od gorenje Soče 2. novembra. — Pač nježno je, kako se sedanji liberei'! čas duhovščini vse rožmarini i laska. V pivarnicah, družbah, zborih povsod imajo z duhovščino opraviti, i zdaj so jo na piko vzele še c. kr. gosposke. Naše c. kr. glavarst\o v TombfiF je letos uže dvakrat i dvakrat c. kr. davkarija povpraševala duhovne po njih dohodkih i vselej vsled razpisa viših uradov v Trstu. Kaj hočejo s tim doseči, kaj je temu namen, tega ne vem; znam pa, da, ako se tudi pri drugih izdelavah tako ročno dela (i znamnja so), potem pač ni čuda, da krdela uradnikov mnogo državnih davkov povžijejo, delo pa po pisarnicah le zastaja, dasiravuo se naje-
)z Kanala do Kala.
(Potopisna črtica.)
(Dalje.)
Katekizmov imamo mnogo, če bi hoteli vse našteti in le nekoliko o njih spregovoriti, napisati bi morali precej debelo knjigo. Že sv. Avguštin, ta véleum 4. stoletja je na tem polji oral. Njegova knjižica »De catechizandis rudibus" je v nek ra smislu »katekizem" in še prav dober. Orali so za njim tudi drugi in sicer možje, kterih se še dandanes s pohvalo spominjamo. Toda nobeden teh katekizmov ni imel dolgega obstanka. Edini Kanizijev je prišel v splošno rabo. Zakaj ravno ta? Ali so morebiti drugi kaj napačnega učili? Ne, dvakrat ne. Dobro so vsi učili, nekteri celò izvrstno ; ali učne tvarine niso tako razvrstili, da bi vsem tirjatvam ugajala. Kanizij je znal dati svoji knjigi tako notranjo podobo, da je v tem vse svoje prednike prekosil. Primeri zgoraj načrtano paralelo med Schwetzora in Perrone-tom.
Kanizij je razdelil svoj katekizem vpet delov. Tu pa ne grč misliti, da jih mora vsak
katekizem ravno toliko imeti. Lahko jih ima več, pa tudi manj. Pri katekizmu moramo le na to gledati, da nam ponudi vse, kar nam je treba verovati in storiti, da svoj viši namen dosežemo. Kedor zna vse to ob kratkem pa jasno in lahko umevno povedati, ta je pravo zadel. Omne tulit punctum. Kanizij je bil v tem mojster.
S tem pa nočem trditi, da se ne dà na Kanizij exin katekizmu čisto nič popravljati. Že davno so na njem pilili in le še pilijo. Nemci ga pa celò popuščajo. Učeni Jezuit Deharbe jim je spisal druzega in sicer v treh razdelkih. V Švajci, kjer je beli dan zagledal, je že vpeljan. Na Nemškem ga tudi že imajo po nekterih škofijah, po družili mu sedaj pot v šolo pripravljajo. In ako bi imel jaz besedo pri tem, vpeljal bi ga tudi pri nas. Zakaj ? Zato ker se drži zlatega pravila : Uči naravno, stopaj od znanega do neznanega. Italijani hodijo svojo pot. Katekizmov imajo na stotine. Francozi se drže najbolj Dupanloup-ovega »Le catéchisme ckrótien, oft’ert aux hommes du monde". Kolikor narodov toliko katekizmov 1 Ni čudo, da je vatikanski cerkveni zbor L 1870 na to tiščal, naj se »mali katekizem” taka uredi, da bo ustrezal vsem ka-
prunerne.
Vsaka motika ima konec.
X
v V»- V -
- >*M

m

Od gorenje Seže 5. novembra. — Te
m
m
dni se po vsej deželi podpisuje prošnja sa p*e-
■t ‘vi
m
delsko železnico. Korist te železnice je bila po

m
brošurah, časopisih i peticijah na vse strani Inko jasno popisana i je očividna, da bi pač nobenega nasprotnika ne smela več imeti. Pa Ima jih.
T\~.__AiU nA M„..n «aUamIi trAraikA« S gOStUttl*

čarjev ob cesti, katerim žoga skrčiti dohodke, a nasprotujejo jej koroški »naj boljši možje". Zakaj, to je pa težko uganiti. Gotovo ne
tata.
ker bi šla po slovenskih tleh, ter bila Indi Slo-
vencem v prid. Tudi kak Iskra ho morda v državnem zboru govoril lep govor cele pel mo zoper njo, toda le zato, ker mož Te, da govori časi zidajo palače, kakoršne boje
ljubi, ker jih ima. Pa vlada pozna i H-----------
vrednost te železnice tedaj se zanašamo, da jo bo gotovo predložila državnemu zbora y potrjen je. Vsakako upanje je, da se bo kmsll zidala» Pri tej priložnosti še eno besedo našim posestnikom.
Naša dolina ob Soči je sploh revna, ker
.
nima pridelkov za kupčijo ; le nekaj sadja. Uže nektera leta domači kupci zbirajo jabelka i jih

’ ' -f
toličanom, kolikor jih je po širocem svetil.
Tudi gledé posameznih delov katekizma nismo prišli do zaželjene edinosti. V dokaz tega naj nam služijo cerkvene zapovedi Pred seboj imam francoski *) in pa naš po Kanizi-jn uredjeni katekizem. Kak razloček med nami In Francozi !
To isto velja o božjih zapovedih. N^j se primerja prva zapoved v francoskem katekizmu z ono v našem.
Un seul Dieu tu adoreras
Et aimeras parfaitement etc.
.. — «>
*) Bossuet je spisal Teč kot en katekizem* Kakor
m
• .
m
■ *

B
;
*
!
- '7
i


i
«
' v
-
je učil cerkvene zapovedi on, tako jih nòé do malega Še dandanes. Glasijo se tako :
1.	Les Dimenckes, Messe entendras,
Et les fètes pareillement.
2.	Les fètes tu sanctifieras,
Qui te sont de commandement.
3.	Tous les péchés confesseras,
A tout le moins ime fois 1’ an.
4.	Ton Créator tu recevras,
Au moins à P&ques humblement.
5.	Quatre-temps, vigiles jeùneras,
Et le carème entièrement.
6.	Vendredi chair ne mangeras,
Ni le 8amedi mèmement,
(Dalje prih.)


prodajo v Nemčijo. Češplje, gredo tudi ispod rok. Letos ste potegnili za orehe lep denar. Kupci oim pridejo na dom. Ko mjde Železnica, se bode to blago še lože i * manjšam stroški pošiljalo t svet, tedaj ga bodo kupci plačevali draže. Zdaj pa pogledi po pašnikih, brdah i enacih prostorih, o 1 kako prazni stoje. Pa mogli bi veliko dobička donašati, ko bi bili ohsajeni z dobrim sadnim drevjem. Ne bodimo tedaj ne-.rJUKM i l?ni t svojo škodo. Kadar bomo jedli idi rezali kako sadje, hranimo peške. Starši priporočite, zapovejte to tudi svojim otrokom. Kadar jim daste kako sadje, recite jim peške Inaiti. Tudi učitelji bi naj lože po šolarjih habimli pešk za drevesnice. Na pomlad jih vsadim**, čez eno ali dve leti jih cepimo, i kmali bomo mogli vse prazne prostore obsaditi z rodovitnim sadjem — tako si bomo kopali zakrite
saltale.
; .
IS LOM. (Tatinska predrznost — zdaten pripomoček proti tatvini goved.) — Že večkrat je od tod bilo brali, da so volkovi v našem gojzdu . neusmiljeno gospodarili. Nekaj časa sem že nam vender se svojimi neljubimi obiskovanji prizanašajo, odkar so bili na Banjšicah enemu njih se svinčeno kroglo postregli. Al, kakor ni na svetu stanovitne sreče, tudi naša čreda, komaj enega sovraga oteta, že druzega, še hujšega najde. Da-siravno je» že dopis „S Kanalskega“ v listu 42. »Glasa* nekaj o tej zadevi omenil, vender mislim, da ne bo odveč, ako še jaz nekaj k temu dodam. Priklatil se je bil namreč 30. septembra v naš gojzd topet volk, sicer kosmat pa takrat le na dveh nogah, ki je, ne da bi bil, kakor jgegevi predniki, z nekoliko ovcami zadovoljen, ngše si izbral dve na} lepši kobili, in ju o belem dnevu — mimo in vpričo gojzdnega čuvaja ! sosednje občine odpeljal. Po poti, se ve da, se je bahal, da je kobili kupil in sicer za 8Ò0 gl., zopet pa, da ju je imel na paši. To je ^a čudno, da- so naši sosedje tako lahkoverni, in takim sumljivim, ptujim capinom poti ne za-gradé, ko so bila vsa znamnja očitna, da je živina okradena. Tako na pr. je oni človek kobili le na vrvi peljal, ena še podkovana ni bila, in nekteri soju tudi za Lomsko živino spoznali, in na vprašanje, pri komu da jo je imel na paši, ni Vedil tat, kaj bi odgovoril. Sreča, da sta go-spodarja živino kmalo drugi dan pogrešila in hitro na vse kraje po telegrafu in osebnem opra-ševanju tatu na sled priti si podvizala. Že drugo jutro so tatu prijeli v Trstu, ko je ravno z kobilama, ktere je bil v Gabrovci blizo Proseka vpregel, tje prišel. Kakor se sliši je tat tržašk najdenec, ki se je, kakor vse kaže, že dolgo s tatvino živel, kakor z nekako obrtnijo, kajti zve-dilo se je bilo ravno nekaj časa poprej, da je bil na Vrhniki konja ukradel in ga v Trstu prodal. In ravno ta tatvina je bila povod, da so tatu na sled prišli. Konjski sensal, s čigar pomočjo je bil tat konja iz Vrhnike prodal, je bil v zapor djan, in on, da bi svojo kožo rešil, je tatu ovadil ravno takrat, ko se je imel od svojega Lomskega izleta v Trst vrniti. Zato so ga že pričakovali, in ga kar na vozu vklenili, ko je v Trst dospel. Kobili ste bile 14 dni v Trstu pridržane, dokler ni preiskava naj šla, da ste res vkradene, ker je tat nesramno trdil, da ju je kupil. Zdaj sta gospodarja, brata, vsak svojo kobilo domu pripeljala. Škoda, da ste obe zbolele, in to zarad prehlajenja na poti v Trst, kakor je živ. zdravnik spoznal. Opomniti je še, da že to poletje je bila druga kobila v našem
gozdu zmanjkala, in govori se, da je bila od ravno tega poštenoviča odpeljana in že prodana.
Predrznost gospodov tatov v naših blaženih časih naj pojasnuje to, da je oni tat pri vsaki krčmi po poti skozi Lokovec proti Grgarju popival, in gredé vriskal. Nekemu krčmarju pa, ki mu ni mogel postreči z zaželjenim jedilom, je nek šaljivo očital, da premalo skrb! za popotnike, da bi moral vselej kaj okusnega pri rokah imeti, ker je na taki cesti, po kateri toliko ljudi hodi; saj tudi on (tat) večkrat to cesto rabi!
Kdo bo pa kmetoma stroške povrnil, ktere jima je tat vzrokoval, in škodo, ki še žuga, ako živina ne ozdravi ? Ker tat nič premoženja nima, 'ju ne čaka drago odškodovanje in draga tolažba, kakor da si mislita, da bo tat nekaj časa v neki hiši brez skrbi in truda bel kruh in če treba meso jedèl, in potem spočit in dobro rejen zopet starega rokodelstva se lotil, med tem ko bota ona dva morala doma trdo delati in zraven repo iu korenje jesti !
Menim, da bodo naši Občinarji vender enkrat spregledali, kako potrebno je občinskega p&stiija tudi za ‘goveda in konje imeti, za kar jim ni bilo doslej mar. Neobhodna potreba je pa tudi ta, da se po celi deželi razglas razpošlje, po katerem ima vsak kupčevalec pri dotič-nem županstvu uradno spričevalo dobiti, da je kako žival kupil, in da ga sicer vsak sme ustaviti, ako se ž njim ne opraviči.
Kar zadene novega župana Kalske občine, ki je zdaj v Lomu, omenjenega v zgor rečenem dopisu, žamorem reči, da se smemo nadejati, da, naj že zna pisati ali ne, ta volitev občini ne bo na škodo. Res „ima glavo na pravem mestu“, kakor je rekel dopisnik, in jaz naj še pristavim, dn ne le glavo, ampak tudi srce, da je torej poštenjak, kar je prva reč. Dopisnik pravi, da „bo kmalo moral pokazati, da je cel mož“, in res je to pokazal že nekoliko ravno te dni, ker je že več let zastarane občinske zastanke od nemarnih ljudi brez pogoja potirjal.
Spod pore. — Mnogo se je že govorilo o jugoslovenski univerzi in o Wolfovem slovatji. Naj bo dovoljeno, da tudi jaz o teh stvareh eno rečem, ne kakor bi hotel kaj določevati, le svoje misli bi rad razodel.
Misel, izražena v Novicah, da bi se na hr-vaškej univerzi ustanovile slovenske stolice, je izvrstna in vredna, da jo Slovenci, ki goré za prosveto in omiko svojega rodu, na vse strani premišljajo, kako bi — ne ostala le blaga misel ampak — v dejanje prešla in resnica postala.
Da je Slovencem domača univerza potrebna, ako se hoté obvarovati tujega upliva, to jej ako si narodnost hoté ohraniti, tako resnično in jasno, da ni treba nikakega dokazovanja. Sedanje okoljnosti pa so take, da najdomoljubnèji srca nam ne morejo podariti univerze v sredi naše domovine, od koder nam bi prihajali žarki vede kakor od solnca zemlji. Na-njo še dalej čakati se pravi poginjati. Nasledke našega velikega potrpljenja — ali jih že ne čutimo prav britko? Mladenči na tujem se učeči prineso polno tujega sovražnega duha. Ni se čuditi, ako pravijo nekateri slovenski možje, da narodni duh hira in gine od dne do dne ; da se manjša peščica Slovencev čedalje bolj ; da bo slovenstvo v šibre letelo ; ako se za časa ne spametovajo. Edina pomoč, bi dejal, je naslomba na naše južne na-rodnike. Mlado pa krepko življenje južnih bra-
tov naših, bi mladilo in krepilo Slovenstvo in Slovence varovalo pogina
Veliko govoré tudi o Wolfovem slovarji. Wolf dragega spomina je vstreči mislil Slovencem, podavši jim priložnost, po kterej pridejo do slovarja ; pa kakor se vidi ga ne bo še. Nekateri ga hočejo tako uredjenega, drugi drugače. Mislim, da bi se dosegel mir besedi, ako bi se odgovorilo na vprašanje : kakim Slovencem je slovar namenjen? Ali naj vstreza učenjakom pečajočim se z jezikoznanskimi preiskavami, ali naj zadostuje občnej potrebi? Poglejmo! S slovarjem, pisanim v sedanjem črkopisu, bo učenim možem malo pomagano in sicer zato, ker je sedanji slovenski črkopis jako pomanjkljiv. Iz tega pa sledi, da mora biti tudi naš pravopis površen. Zato tako bredemo, da Še sami no vemo kam. „Da bodo mogli učenjaki s slovarjem operirati, ini je rekel neki gospod, ki je v tej stvari doma, je treba, da slovenščina svoj črkopis popravi in spopolni". Vsak slovensk pisatelj čuti površnost črkopisa in torej nepravilnost pravopisa. Predaleč bi zašel, ko bi hotel kazati to bolj na tanko, omenim naj lc, da ne ločimo dolgih in kratkih, širokih in oskih samoglasnikov, razun ondi, kjer bi nastalo dvojenje preočitno ; da z enim znamenjem različne glasove pozna-mujemo. Mi rojeni Slovenci te nepopolnosti ne čutimo tako kakor ti, ki sc našega jezika učč iz bukev. Pomanjkljiv črkopis vzrokuje nedoslednost, daje pri nobenem narodu ne nahajamo. Na primer: ako je prav in dosledno pisati z dušo s telesom, mora biti prav in dosledno: brez d. bres t., iz d. is t., odpreti, occhiti, itd. Površen pravopis dela slovstvu velike ovire. Temu. bo treba v okom priti prej ali poznej.
Ce je pa slovar namenjen občnej potrebi, potem pa metoda1 Levstikovega uradovanja ni primerna. Razlaganja iz sanskrita, grškega itd. ne spadajo sem. Zarnikom tak slovar Celo nič ne pomaga. Za-nje je mali Janežičev besednjak dober ? kaj ? — še predober. Da le vem, kako se beseda izgovarja, kje je navadna, katere pomene ima — zkdostuje, ne pa razkladanja na dolgo in široko ; nazadnje bi moral pa še pra-šati : was ist des pudels kem ? Ker pa nobeden vsega ne ve, vsi pa vse, mora slovar v roke priti možem, ki ne vejo samo, da se ne pravi riba tisch. Žalostno pa bi bilo, ako bi se "slovar tako zavlekel, da bi Metusalemove starosti čakal.
Ogled.
Avstrija. Skoraj vsi cesarski namestniki, izvzemši iz Slezije in Galicije bili so poklicani na Dunaj. Kakor «Bohemia* naznanja zastran uravnave zemljščenega davka in še več drugih administrativnih reči, Ako so kaj politikovali, noben list ne pové. — Državni zbor ima suhoparne razprave. Poslanci še bolj pa galerije se dolgočasijo. Ko so imeli voliti v centralno komisijo za uravnavo zemljiščenega davka, spregovoril je poslanec Graf tako-le : Preden se volitve udeležimo, hočemo javno izreči, da te komisije ne pripoznavamo kot postavno zastopane. Predsednik ga je sicer zavrnil, da je to zanikanje ustave, vendar pa je zopet en federalist državnopravno stališče povdarjal. — Ustavoverni listi vedo pripovedovati, da bodo hitro potem nove volitve za državni zbor na češkem razpisane, ako ne pridejo zdaj voljeni poslanci v zbor in


tako svoje mandate zgubijo. Tako, menijo ti listi bodo voltici naveličali se tako rekoč dan za dnevom hoditi na volišče, pa upanje njihovo je prazno, kajti 10 let že to pripovedujejo. — Dunajski mestni zbor mora imeti dober želodec, da bo to požrl, kar je v svoji liberalnosti skuhal. Kakor je znano, napravili so ti modri mestni očetje centralno pokopališče za vse na Dunaji umrle brez razločka vere. To pokopališče naj bi bilo brezversko, toraj tudi neblagoslovljeno. Judom pa so hitro odstopili proti plači kos, da bi ti svoje Abrahamove sinove lahko po svoji šegi pokopavali. Katoličani pa tudi niso rok križem držali, ordinariat se je pritožil pri namestništvu, društva so oporekala in med tem, ko modri očetje ugibujejo, kako in kaj, blagoslovi katolišk duhoven na povelje namestništva celo novo pokopališče po katoliškem obredu in nekterim občinskim zastopnikom se zamorc prigoditi, da jim nos nekoliko daljši postane. Kako se spravijo iz te zadrege ti modrijani, naj sami gledajo.
— Ogri v zboru zopet veliko govorijo o prenarejanji volilnega reda, gotovo imajo pa bolj važnih reči, pa jih ne vidijo, kakor tudi drugod.
Zunanje države. Kullmann, ki je pred nekaj časa na kancelarja Bismarka s tem namenom v Kisingu vstrelil, da bi ga vsrnr-til, bil je te dni krivega spoznan in obsojen na 14 let ječe. Ako se pomisli, koliko so takrat Bismark sam in njegovi svinjarji vso krivdo potiskali le na katoliško stranko, se mora pač čuditi vsak, kako je to, da tudi pri vsim tem, da so vsako malenkost pre-tuhtali, niso našli ne naj manjšega sledu kake zarote ali kakega zastopljenja med hudodelnikom in kat. stranko. Da je kazen majhna, to priznavajo še celo Bismarkovi častilci. — Cesar V i 1 j e 1 m je v svojem prestolnem govoru veliko povedal, pa vse malo kaže, da se bo mir še dolgo ohranil ; čemu še je postava za črno vojsko predlagala in skoraj že odobrila, ako bo mir ? — Na Španjskem še vedno vre, in poročila obeh strank si nasprotujejo. General Letona je izdal brošuro, ki govori o »prihodnjem kralji", vlada pa jo je pograbila, ker je polna osebnih napadov na republ. generala Moriones-a. Zadnja poročila pripovedujejo, da so bili kartisti tepeni. Navadno se je do sedaj nasprotno pokazalo.
Razne vesti«
—* Prošnja za predelsko železnico, katero je naš deželni zbor sklenil do ministerstva, se po soškej dolini prav pridno podpisuje; če pa vendar ne bo dobila podpisov, kolikor se jih pričakuje, je uzrok ta, da je ravno zdaj veliko gospodarjev zunaj v svetu, nekateri se pa itak všakemu podpisovanju radi izognejo.
—• V Gradcu je biia 24. oktobra sklenjena obravnava in proglašena sodba proti dr. Tau-šinskemu in nja tovarišem. Taušinski, bivši profesor na mariborski gimnaziji, se je z nekte-rimi ljudmi delalskega stanu skrivaj zavezal in v zborih svoje neverske zmote trosil z namenom, da bi se zdanji državni red podkopal in država vse drugo lice dobila. Ker je pa vsako tako postopanje tajnih zaveznikov zoperpostavno, in
ker se je pri tej priliki posebno katoliška vera zasmehovala in zasramovala, so omenjene skrivne zborovalce pred sodnijo poklicali. Razsodba se glasi : dr. H. Taušinski se zavoljo razžaljenja cerkve od države pripoznane in zavoljo skrivne zaveze obsodi na 4 mesece ojstreječe z enkratnim postom. Enega zaveznika je ista kazen zadela, druge manjša, vsakega po zasluženji.
— Jud ima prednost pred katoličanom. Na Dunaji je nek profesor svojim slušateljem silno redko bolezen razlagal in bolnika zdravil. Obžaloval je pa, da svojim slušateljem ni mogel tudi mrtveca pokazati, ker glede na to, da se judje ne smejo po smrti kosati, ni dobil trupla njegovega. Ako se pomisli, da judovska trupla ni pripuščeno rezati, je pač pravično v-prašanje, ali ni truplo katoličana vsaj toliko vredno, kot kakega juda? In vendar, kdo bo preštel vsa trupla, ki se razkosajo po raznoterih medicinskih fakultetah samo v Avstriji? Jud mora imeti privilegij, tudi če je že mrtev.
— Profesorji na Franc-Jožefovem vseučilišči v Zagrebu: Rektor: Mesič Matija, ma-šnik, častni kanonik zagrebškega kapitelna, redni član jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik »Matice hrvatske", ud komisije za državne pravno-zgodovinske skušnje. — Prorektor: Grof Vojnovič Konstantin, doktor prava redni, javni profesor avstrijskega prava itd. — Profesorji na bogoslovski fakulteti: PosiloviČ Jurij, dr. redni prof. znanosti nov. test., razlaganja sv. pisma nov. test. in vulgate v izvirnem jeziku. Zdaj dekan.— Kr-žau Anton, dr. redni javni prof. dogmatike. — Ivekovič France, dr. redni javni prof. splošnih znanosti sv. pisma in posebej za razlaganje sv. pisma star. test. v izvirnem jeziku in hebrejskega jezika. — Stigliò Martin, dr. redni javni prof. pastirstva. — Stadler Jožef, dr. izvau-redni prof. fundamentalue dogmatike. — Rie-ger Jožef, dr. izvanredni prof. cerkv. zgodovine. — Koharič Janez, dr. izvanr. prof. kanoničnega prava in pedagogike. — Su k Feliks, dr. izvanr. prof. morale. — Profesorji, na ju-lidični fakulteti: Spevec Štefan, dr. redni javni prof. rimskega prava, zdaj dekan, ud za izpraševanje pri pravo-zgodoviuskih, sodnij-skih in političnih skušnjah. — Breščyenski Aleksander pl. dr. redni javni prof. hrvaško-ogr-skega prava itd. zdaj prodekan in zapriseženi tolmač magjarskegajezika. — Lorkovič Blaž, dr. prava, redni javni prof. politične ekonomije in ustavne politike. Grof Vojnovič Konstantin dr. itd. — Hanél Jaromir, dr. prava, redni javni prof. občne pravne zgodovine. — Vrbanič France, dr. prava, javni izvanredni prof. avstrijsko-orgrske statistike in postavoslov-ja. — Marjanovič Luka, dr. prava, javni izvanredni prof. kanoničnega prava katoliške in vshodue Cerkve. — Špun-Strižič pl. Napoleon dr. prava, privatni docent kazenskega prava, itd. — Pl iv er ič Jožef, dr. prava, priv. docent občnega državnega in mednarodnega prava. — Sachs Maver, dr. medicine, praktični zdravnik, priv. docent sodniškega lječništva in zdravstvene policije. — Bašič Dan.,priv. docent državnega računlovja. — Profesorji na filozofični fakulteti: Mesič Matija, kakor zgoraj. — Markovič France pl. dr. filoz., redni javni prof filozofije, zdaj dekan, dopisovalni ud jugosl. akademije. — G e iti er Leopold, dr. filozofije, redni javni prof. slovenske filologije. — No di lo Nadko, redni javni prof. občne zgodovine. —
Meiksner France, redni javni prof. latinske klasične filologije. — Šrab ec Amin. redni
javni prof. grške klasične filologije. — BtV lek France, kvestor.	%
— Velika vrednost lipovega drevesa. Slovenska lipa ni le veličastno, krasno drevo, ki daje mehtk, bel les strugarjem in kiporezcem, ličje vrtnarjem in listja kmetovalcem, ampak podaja tudi marljivim bučelicam paše v taki obilici in dobroti, kakor razim ajde nobena druga rastlina ne. V jednem oziru pa ajdo dalječ še presega, namreč med na lipi nabran je posebnega okusa in tolike čistote, da lipovemu medu
pred vsakim drugim prednost dajejo.________
ima še tudi to dobro lastnost, da spomladi ravno takrat začne cvesti, ko so večidel že vse druge spomladanske rastline ocvetele, namreč meseca
junija in dostikrat še le julija. Tedaj podaljša spomladansko pašo za dobra dva tedna. O tem času ni v naših krajih nobene medunosne rastline, na kteri bi bučele kaj prida paše dobivale, kakor ravno na lipi. Toraj lipo svojim slovenskim bralcem prav vroče priporočamo, naj jo za-sajajo, kjer koli je za njo kaj prostora. Posebno pa naj te besede veljajo slovenskim bučelaijem,
kterim bodo to, našim staroslo’ enskim praočetom sveto drevo, bodi si na dvoriščih ali ob potih nasajeno, gotovo mali trud obilo povračalo.
(Gosp.)
— Iz Ljubljane se nam poroča: Odbila
je sedma ura in mrtvaški zvon naznanja preža-lostno novico, da je obče čislani in od vsih vi* soko cenjeni gospod dr. prof. Leon Vončina v Gospodu zaspal. Za ljubljansko škofijo je tò velika zguba. Malo dni je bil bolehen in v saboto ga je nenadoma mrtvud na možgane zadel. Previden je bil s sv. sakramenti za umirajoče. Ta mož je bil delaven, kakor malo kdo in doma v vsih strokah. Pogreb je bil včeraj v četrtek. — Slišim, da misli ministerstvo našo knpčijsko zbornico razpustiti, ker je v večini narodna. Tudi če jo razpusti, ostane narodna in še več odličnejših mož spravimo v njo, kakor jih je zd^j.
Domače stvari.
(V centralno bogoslovsko semenišče) so na novo sprejeti sledeči gospodje : V prvo leto za gor. nadškofijo : Janez Feltrili, Jakob Fon, Abelard Qnaglia, Janez Vuga, Jožef Prirašar. V drugo leto za gor. nadškof.: Anton Globočnik, France Sedej. — Za Tržaško škofijo : V prvo leto : France Crevato, Janez Stepkan. V drago leto : Janez Buttignoni. Za Poreško škofijo v prvo leto : France Rocco. Za Veljansko škofijo v prvo leto : Matevž Trinajstič.
Bogoslovcev v vsih 4 letih je 43, zraVen še 8 zunanjih, ki obiskujejo šolo in sicer 3 frančiškani, 2 kapucina, 2 usmiljena brata in 1 kandidat bogoslovja.
(Slov. Matice zemljevidi.) G. poverjenik Goriški nas je prosil, da naj naznanimo, da je še mnogo p. n. gg. udov, ki niso še poslali po Matične zemljevide, kteri so prišli letos na svetlo.
(Za spominek dr. Hrasta) darujejo : G. Štef. Mozetič, vik. 3 gl. — N. N. 1 gl. — Jož. Kragelj, vikar 3 gld. — Iguac Fabiani, kaplan 2 gl.— Jož. Pavletič, kaplan 2 gl.—A. Civek, fajra. 3 gl. — Duhovičina v Šmarji 5 gl.
(Za pogorehe v Čepovanu) daruje občina Štijak 5 gl. — Vč. g. A. Civek, fajm, 2 gl.
(Bakovske spremembe.) C. g. Anton Pipan,
kaplan m Libidini, gre za vikanja na novo zvijem vikariat na Kamnem. - Na njegovo wMo pride L g. Janez Slokar novomašntk. — C. g» Peter Utili gre iz St. Petra na Soči za kaplana v Grado. — C. g. Dominik Costantini
na njegovo mesto.
(P, n. gospod Jožef MmMšič), vodja raa-
:
-v'
p?; V'
semenišča, katehet na c. kr. vadnici in pri-pnvpištvn, profesor katehetike v centralnem bofosdovskem semenišči, katehet priprav^javnega italijanskega razreda na viši realki itd.— postale katehet za nektere razrede niže gimnazije.
-nrt	■ iv •• • ' i ■	■ r *
(Vodstvo bratovščine rednega čeŠčenja presv.
H. To) daja na znanje, da ima na prodaj nov
solucijo : „Vlada se pozivna da kolikor mogoče naglo in vsaj v prihodnji sesiji prinese predlog o izdelavanju Priue-Rudolfove železnice do Trsta, in to popolnoma na Avstrijski zemlji prosimo naj blagovoli Visoki svet ministrov uslišati nujno prošnjo udano podpisanih in naj koj v začetku zborovanja državnemu zboru predloži načrt za izdelavanje železnice po Soški dolini na stroške države, da se boo njem po ustavni poti obravnavalo.
K
K. "
it'

popoten èersn ornat



BEi
m
1:4"
lil
pr*
Peticija za predelsko železnico :
* .
Visoki svet ministrov !
Dežele in mesta Primorskega, ktere igih stan in njih interesi med seboj in Avstrijansko monarhijo trdnejše vežejo, kakor bi to mogla storiti kterakoli mednarodna pogodba, več ko štiri stoletja se svojo prostovoljno priseženo zvestobo pošteno krulile; kar so na blagu in krvi v tem časa žrtovale, v meri večkrat moči dežele presegajoči, naznanuje zgodovina, in pripravljenost, s katero je ljudstvo toliko v začetku tega stoletja, kolikor tudi v letu 1866 pozvano od vlade prejelo za orožje, ia brani meje dežele proti sovražnim napadom, dokazuje prepričanje velike veči prebivalcev, da ae nadeja samo z Avstrijo m po Avstriji pridobiti dobrote duševnega In gmotnega, drugim narodom primernega napredovala.
Pa med tem ko druge dežele cvetočo prihodnost pričakujejo, ker jih država podpira z vsemi svojimi sredstvi, ko je češka dežela posebno s pomočjo države dobila 560 milj železnih cest, ki jo na vse stranij križajo ; pogreša med vsemi večimi dolinami monarhije samo še Sočka dolina železno cesto, katere želimo uže več ko 26 let. Ta bi svetovni kupčiji pokazala pot črez Avstrijo, zabranila bi razširjajočemu se siromaštvu te dežele in vtrdila bi notranje blagostanje, ter zunanjo moč monarhije.
Prošnje občin in kupčijskih zastopov, peticije deželnih zborov in ljudstva so se razdrobile do zdaj na neki nerazumljivi apatiji in na sebičnosti nekaterih koterij.
Sedaj pa bi vsako odlaganje pogubo vzročilo Trstu in deželam za njim ležečim, kajti uže začeto izdelavanje železne ceste čez Pontebo, predora Sv. Gotharta na zahodni, Srbskih in Romunskih železnih cest na izhodni strani, pa obljuba železnice Du-uaj_Xovi bodo vsak kupčijski promet odvrnile od Trsta, če se ob enem ne začne izdelati železnica skoz Soško dolino, — enkrat zgubljene kupčijske pa nikdar več se sopet priborijo.
. Po tem ko ste oboji zbornici državnega zbora spoznavši nevarnost sklenili re-
*) Opozorujemo naše č. brale«; na peticijo tlo mi* nisterstva za Predelsko železnico, katera je v mnogo iz-tisi h razposlana, in jih vabimo, naj bi jo vsipod pisali. En istih je razgrnjen tudi v Mailingovi tiskarni v podpisovanje.
Gospodarske reči.
Iz Gorice 1. novembra pišejo „ Novice:® Naznanite drage „ Novice" tudi živinorejcem slovenskih pokrajin veselo novico, da je c. k. ministerstvo kmetijstva skenilo, resno poprijeti se zboljSevanja živinoreje sploh v Avstriji. Res je že ministerstvo dokaj denarne podpore podelilo kmetijskim družbam za pospeševanje živinoreje, in ne moremo tajiti, da ne bi se spoznal že sedaj kaki vspeh požlahnevanja goveje živine Vsem tem pa je ministerstvo, posvetovaje se z odličnimi živinorejci sprevidilo, da celemu delu požlahnevanja pomanjkuje prave podlage, to je določnega načrta postopanja. Zato je zbralo najodličnejše profesorje kmetijstva na Dunaji, kakor dr. Wilken-a, vladnega svetovalca prof. Hecke-ta, prof dr. Moser-ja, vse iz visoke šole kmetijske na Dunaji, prof. živinozdravniške šole Bruckmiiller-ja itd. v posebni dogovor. Ta zbor je sklenil, da se ima napraviti glavno delo, v katerem imajo biti popisana vsa goveja plemena cele Avstrije. Na podlagi znanstvenega preiskovanja raznih govejih plemen bo mogoče stalno spoznati in pozvedeti vrednost naše avstrijske živine in določiti, s kakosnim plemenom se ima požlahnevati to ali uno domače pleme. Za vse južne dežele je visoko c. k. ministerstvo kmetijstva hotelo izročiti znanstvena preiskovanja govedoreje gosp. Povšetu, ki pa ni mogel sprejeti mn ponujenega posla, ker bi moral popustiti sedanjo učiteljsko službo Po dogovoru z visokim ministerstvom je sedaj vendar gosp. Po v še prevzel deželo Goriško, Gradiščansko in okolico Tržaško. Nadjamo se, da bo vstregel željam mini-sterstva, da prevzame po dovršenih znanstvenih študijah govedoreje na Goriškem, tudi vsaj Kranjsko, če že tudi ne Istrije in Dalmacije, kar ministerstvo želi. Res smeno biti Slovenci ponosni, da imamo tako vrlega rojaka v naši sredini, kateremu ministerstvo zaupljivo izročuje tako vele-važni znanstveni posel, in kolikor mi poznamo njega, zagotovljeni smemo biti, da je on pravi mož, ki bo znal ministerstvu povedati, kaj pomanjkuje naši govedoreji in kako da se ima požlahniti.
Kot velik prijatelj živinoreje in prepričan o veliki važnosti govedoreje se nadejam boljše prihodnosti v tej prevažni stroki gospodarstva, ker imenovalo je ministerstvo za druge glavne pokrajine cesarstva odlične možake, kakor na pr. prof. Kaltenegger-ja, keterega poznamo kot izvrstnega strokovnjaka v živinoreji iz Al-
tenburške kmetijske in akademije druzih njegovih znanstvenih spisov."
Dostavek uredništva: Kakor se je o tej zadevi nam poročalo iz jako verjetnega vira, bili so za ta posel predlagani po raznih oblastnijah vsi drugi možje, le prof. Povše -ne. Mi pa tim rajše čestitamo gosp. profesorju, ker ga je visoko ministertvo vendar imenovalo in mu izročilo sicer težavno, pa jako častno službo. Gospod profesor naj to priznanje sprejme kot majhno zadostilo za marsiktero grenkost y kajti če tudi še mlad, je vendar že marsiktero požreti moral.
— Poslednja novica: Kupčijska zbornica v Ljubljani je razpuščena.
SPRIČEVALO
jZnanstveno mnenje gledé lekarničarja gospoda
VILJELM-OVEOA
protiartritičuega, protirevmatičuega
ČAJA
za 6 i s t e n j e krvi.
Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki se z univerzalnimi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-opuost zdravnikov proti takim sredstvom, ter gotovo ne bo smatral to kot pedantičuo zoprnost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivnostnih pomočkov. Vendar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje in pripoznanje v tistih slučajih, kjer po dejanjih konstatirana skušnja iu na njo opirajoče se ljudsko občno pripoznanje zdravniškemu preiskovanju že pot kaže in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o Vlljeta-overa čaju za čistenje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zaue-sljivo poroštvo za vrednost kake reči in se je naj lepše oponesla pri VIIJelM-ovem čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protinu, podagri, ker ta čaj tudi pri naj bolj zastarelih io ukoreninenib revmatičnih boleznih in gihtičnih napadih vzroči, da koža zopet delati iu popolnoma izklapljati zamore. Posebno pri vsih revmatičnih in protin-skib bolezuih trupla, ktere spremlja mrzlica in vnetje v členih, oteklina itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, -kadar po udih trga, pri negibčnosti udov, pri krču v mečali še celo pri zastaranem telesnem zaprtji in be moroidalnih boleznih se je imenovani čaj vse lej kot najboljši pripomoček skazal.
Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati.
V BEROLINU meseca januarja 1874.
D. Jan. Mulller (L. S.)	medicinali svetovalec.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazina mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmaticen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevuiatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkircken-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v razni jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost prav1 Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za ci-f.tenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v borie v letamici A. F r a n z o n i-ta, v Trstu pri Serravalln-o-
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar:
IG v Gorici.