Izhaja vsak petek.
a a
Uredništvo:
Konitarleva ulica štev. §.
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE
Št. 39.	V Ljubljani, dne 26. septembra 1913.
iaiičmna znaša:
celoletna .... K 4 —
polnletna........Z'—
četrtletna........ V—
Fosaraezna štev. „ 610
ZVEZE, g
Leto VI.
v Vse p. n. naročnike, ki lista dosedaj Se niso plačali, prosimo, da store č i m-^eje svojo dolžnost. Letnik ^r6 li koncu in uprava ima tudi svoje Zveznosti.
^iberaSie lopovščine.
Da je gospodarstvo liberalnih denar-"’h zavodov in podjetij skrajno slabo, je že s*ehernemu človeku v deželi znano. Po-Casi so izpraznili vse svoje kase, v katerih danes velika praznota in vlada nepo-P*sna suša. Da odvrnejo liberalci pozornost lenosti od praznih blagajn svojih slabo stoječih denarnih zavodov in podjetij, so ?ačeli ostudno in nesramno lagati in obre-^0vati naše gospodarske naprave in de-nadie zavode. Zlasti so na piko vzeli ^Ljudsko posojilnico«, ki je danes po svo~ krasnem napredku in vsled jamstva j *ele Kranjske za njene vloge najvarnejši I? Najvplivnejši denarni zavod ne samo na ,ranjskem, ampak sploh po celem Sloven-si£em. Kavno to posebno boli liberalce, ki j? se z neko satansko zlobnostjo vrgli na HNdsko posojilnico, o kateri trosijo naj-Ppsramnejše laži in najgrša obrekovanja. č"aP so liberalni denarni zavodi sami za-jšili, to podtikajo našim denarnim zavo-].?Ni in gospodarskim podjetjem. Da bi 'oeralne lumparije več izdale, so poteg-r' i v to zadevo tudi deželnega glavarja in Hllezoškofa ljubljanskega. O deželnem gla-Vaj1u se lažejo, da je svoj delež pri »Ljudje posojilnici« odpovedal. Resnica pa je, 7 iftia deželni glavar pri »Ljudski posojil-več zadružnih deležev, od katerih ni Nobenega odpovedal. Deželni glavar je in Ostane zvest član »Ljudske posojilnice«, •takor je bil dosedaj. Mogoče bo pa res, da Pd liberalnih denarnih zavodih gospodje odpovedujejo deleže, ker jim ne zaupajo?
, O ljubljanskem knezoškoiu se lažejo, .a ima pri »Ljudski posojilnici« 900.000 K {^Posojenega denarja, za katerega ni no-eNega pokritja,
n To je nesramna iaž. Knezoškof Ijub-7nriS^^ ™a Pr^ »Ljudski posojilnici« samo k -000 K (sedemdeset tisoč kron) posojila, i }ero je povsem varno in se tudi obresti cNo odrajtujejo.
je Lažejo se liberalci o tvrdki Pollak, ki a Ne samo na Kranjskem, temveč tudi v km r^i in celo na svetovnem trgu poznana .. Najzanesljivejša in najboljša tvrdka v stroki. Pod dobrim vodstvom krasno jijP.evajoče podjetje ima pri »Ljudski posoja lci« sorazmerno majhno posojilo, katero ^večkratno pokrito. Varnost je tako ve-jjjjN in sigurna, da bi bilo le želeti, da bi Sv N Ljubljanska kreditna banka pri vseh posojilih tako varna, kar pa žal ni, Sjj Istotako je tvrdka Zabret dobro pro-v Zajoče domače podjetje, katere kredit
Molčeča priča.
^Sleški: Margareta Strickland; slovenski: Dr. I. K.
ljsi Lavno sem mu jo hotela dati v SejL ko se spomnim Parkiusovih be-rri,, ’ da je lahko takoj po njem, če se pe+ Litro ne postreže. Pogledam ga zo-sjj. Obraz mu je vedno bolj rdel in s° se mu cedile krog usten. »Ti •taja ’ tolsti, nesrečni lump,« sem de-}}j.a sama pri sebi. »Čemu si pravza-str^V .®Loraj si mi srce razbil s svojim Tiem i01’ Podlim pijanskim življe-^■& -<< L'rav takrat pa mu strašno za-ž&bfa T vratu in nato pade vznak v bot' ic'0- Potreslo me je, urno mu iej l?dem tablico v usta, pa ni je pri-V ' 1 otipljem, srce mu ni več bilo in jv ela sem, da je res mrtev; strašno L J? to prijelo. Vidite, da je to šlo tatu Vitro. Pravzaprav se nisem zavedla, jjj le tako nevarno ž njim; o tem sploh nič vedela pred eno uro in ko-Veal sem verjela Parkiusovemu pripo-i^dovanju. Zdaj je pa tu ležal, mrtev v biene je bila groza in strah pri njem. tjdo me je obšla misel, da sem jaz za odgovorna, čutila sem, kakor bi bil
pri »Ljudski posojilnici« je povsem varno vknjižen, in ne bili bi nevoščljivi Ljubljanski kreditni banki, če bi bila za svoj kredit pri oljarni v Medvodah tako zavarovana.
Nasprotno bo pa res, da liberalni denarni zavodi niso kriti za dana posojila. Treba se je le malo ozreti okoli in vsiljuje se nam vprašanje, kje ima »Kmetska posojilnica« kritje za dva milijona kron, katera je posodila na robu stoječi »Zvezi slovenskih zadrug«? Kje imata Kmetska posojilnica in Ljubljanska kreditna banka varnost za stotisoče, katere sta posodili Trgovski obrtni kreditni zadrugi v Gorici, ki je sedaj v likvidaciji in stoji pred polomom?
Vprašamo Ljubljansko kreditno banko, kako varnost ima za one milijone, ki jih je dala v Bosno? Kako varnost ima Ljubljanska kreditna banka za milijonsko posojilo, katero je dala na osebni kredit g-Knezu za nakup nekega posestva na Češkem?
Istotako si usojamo vprašati Mestno hranilnico ljubljansko, da nam pove, kako plodonosno ima naložene svoje denarje v Narodnem domu in hotelu Tivoli, o katerih je znano, da prav nič ne nesejo in ne dobiva mestna hranilnica ljubljanska nikakih obresti od naloženih stotisočev. Kako varnost ima Mestna hranilnica ljubljanska, ki se imenuje pupilarno varni zavod, za svoje pri Ljubljanski kreditni banki naložene milijone, katerih iz znanih razlogov dvigniti sploh ne more?
To zadostuj za enkrat, navedli bodemo drugič še lepše cvetke iz liberalnega denarnega gospodarstva.
Liberalci naj le še nadalje obrekujejo naše denarne zavode. Istina ostane, kar liberalce najbolj boli, da je v »Ljudski posojilnici« najbolj varno naložen denar. Dežela Kranjska jamči z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo za ves v »Ljudski posojilnici« naloženi denar. Potemtakem je denar v »Ljudski posojilnici« varnejše naložen, nego v Mestni hranilnici ljubljanski, o drugih liberalnih denarnih zavodih niti ne govorimo.
Medtem ko jamči za vloge pri Mestni hranilnici samo mesto ljubljansko, jamči za ves pri »Ljudski posojilnici« naloženi denar cela kranjska dežela, torej tudi mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, tako da je vsaka izguba izključena in dobi v najkrajšem času vsak vlagatelj svojo vlogo do zadnjega vinarja izplačano od dežele Kranjske, tako da se niti en vinar izgubiti ne more.
Nauk iz te umazane, nesramne in satansko zlobne gonje pa je: Ne zaupaj in ne verjemi nikdar in nikoli liberalnim listom in liberalnim rokovnjačem, ker lažejo hujše kakor cigani.
kdo pri vsem za pričo, ki me bo tožil zavoljo umora.
Vsa sem se tresla, pogledam v stran in tu me zadene dvoje bedečih oči od druge posteljne strani. Tu sem spoznala, kaj mislijo ljudje, ko pravijo, da kri zamrzne. Pes je vse vedel. Ves čas je bil poleg in vse je razumel. Vi se morda smejete, doktor, toda Bog ve, da je to res. Izraza te živali nisem nikoli pozabila; vedno je pred menoj. Začel je cviliti in se je postavil na zadnji nogi ter položil svoj smrček v Jozijevo roko. Srce bi mi bilo kmalu počilo, ko sem to videla in njegovo cviljenje in vedenje je bilo kakor glas malega otroka. Oči so mi pravile: »Ti si to naredila; ti si umorila mojega gospoda.«
Ne vem, kako sem preživela to strašno noč; brž ko je prišel mlekar, sem ga poslala k dr. Storasu, brž na voglu. Preden je prišel, sem premišljala, kaj naj mu povem (in gotovo je bilo vse res. kar sem mu pravila), kako je bil Joži j a vdan pijači in kako so ga ne-svestnega prejšnji večer prinesli domov. Rekla sem, da nisem vedela, da bi bil imel kako bolezen, dokler mi ni Parkius povedal o krčih in o tablicah, in kako nisem niti slutila, da mu je res slabo. Potem sem razložila, kako sem
Pozor našim somišlfeoikom!
Tudi z dežele se nssn poroča, da so začeli liberalci z naskokom na domače posojilnice, Poživljamo somišljenike, naj natančno pazijo na liberalne agitatorje, za vsak slučaj takoj zabeležijo priče in brez pardona liberalnega agitatorja izroče v roke pravice. Liberalci so si ravno dobo dežel-nozborskega zasedanja izbrali za to lopovstvo, Odmev obračuna, ki ga bodo doživeli v deželnem zboru, pa naj gre po celi deželi kakor vihar, ki bo končno enkrat pomedel to družbo s pozorišča.
Izseljevali e v Ameriko.
Danes bi lahko rekli, da se vrši novo preseljevanje narodov. Stara Evropa se je svojim otrokom takorekoč pristu-dila. Vse beži v daljnje tuje kraje. Amerika je postala privlačna sila za vse narode stare Evrope. Nova kultura, nove moderne gospodarske razmere in pože-Ijenje po denarju žene ljudi iz starih krajev v novi svet. Novo svobodno Zažiranje, ki se blesti v podobi vodene pene in obeta ljudem -zračne gradove — življenje brez dela, se v starem svetu naravno ni obneslo. Vzbudilo je nove občutke, podmene in opravičeno nezadovoljstvo. Kdor ne more ustreči vzbujenim strastem, ne more biti zadovoljen. Brez zadovoljnosti je pa človeško življenje nekak pekel na zemlji. Narav-na^posledica tega je, iskati zadoščenja občutkom po premoženju in složnem življenju. Ideali o domovinstvu in narodnosti, verski ideali in kar je še lepega, postanejo postranska stvar. Človeštvo drvi za zlatim teletom kolikor more, vse drugo pusti lepo na strani kot nepotrebno staro šaro. To so za Evropo zelo dvojljive prikazni. Posebno Slovenci ne moremo biti zadovoljni, da se toliko naših rojakov seli preko velike luže. Doma na deželi manjka delavcev, hiše v nekaterih vaseh stoje napol ali pa popolnoma prazne. Polje neobdelano ne more roditi potrebnega živeža. Ljudje pa v ameriških rudnikih puščajo srčno kri za kapitaliste. Ko se zopet vrnejo v domovino, niso skoro več za delo. Par novcev, ki so jih pristra-dali in za katere so prodali svoje moči, kmalu izginejo. Domovina pa dobi v oskrbo moderno izrabljene sužnje ame-rikanskih miljarderjev. To je ponajveč uspeh izseljevanja v Ameriko. Oblasti gledajo ta proces mirno, kakor da bi se ne tikal države in splošne javnosti. Nihče se ne briga za varstvo izseljencev in njih usodo v novi zemlji. Ne briga se pa tudi nihče, da se zabrani izseljevanje, ne z brutalno silo, temveč s primernimi socialnimi in gospodar-
šla ven in kako se je zvijal, ko sem se vrnila in kako sem mu brž dala tablico, pa je bilo prepozno; umrl je, preden jo je mogel zaužiti. Oj gospod, bilo mi je hudo, ko me je izpraševal in ves čas je ta pes gledal vame; čuda, da doktor ni videl, kaj je poizkušal praviti s svojimi očmi. Proti meni ni bilo nobenega suma. Ko1 sem izročila dr. Storasu posodico s tablicami in ko je preiskal truplo, je dejal, da je umrl popolnoma naravne smrti. Vse se.je nato prav izvršilo; pokopala sem ga zelo lepo. Bala sem se nekoliko, da bi Parkius ne nastopil in kaj ne povedal, pa ni. Bil je Joziju precej dolžan, kakor sem spoznala iz knjig. Zato je pa menda mislil, da je najboljše, če ostane skrit. Srečna sem, da ga nisem več videla.
Morda mislite, da sem srečno izšla. Mislila sem tudi sama tako, toda nisem računala na psa. Ta me pa ni pustil niti eno uro, da bi bila pozabila. Trudila sem se misliti, da je bilo vse sama domišljija in da bom to prebolela, pa nisem. Vsak dan mi je hujše, celo ponoči, ko se vležem, vidim dvoje njegovih ostrih, očitajočih oči, ko zijata vame.
Nisem mogla ne spati ne jesti; ob takih razmerah seveda nisem mogla biti zdrava. Bilo je' še nekaj, s čimur
skimi preuredbami. Države imajo za prvo skrb militarizem, ki nam odvaja poljedelsko ljudstvo od grude. V drugi vrsti ima pa prosto pot naravnost roparska špekulacija modernega kapitalizma. Ljudstvo je molzna krava, militarizem in kapitalizem njena sesajoča, nikdar ne sita telička, države pa majer-ji, ki hočejo na račun zdravja krave teličke odebeliti. Toda kravica — ljudstvo — težko vzreja te živalice ter hira ali pa beži v tuje kraje iskat si drugačnih razmer. Žalibog da jih je s številom izseljencev, ki bi dobili, česar so si želeli, jako malo. Navadno se izseljen-čeva sreča konča klaverno. Izgubo gospodarske in narodne sile pa nosi cel narod, kar je posebno pri nas Slovencih zelo občutno. Zato pa naj bi vsa katoliška društva skušala odvračati ljudstvo od izseljevanja v Ameriko. Ako nas tare kapitalizem in državna bremena, ne smemo obupati., temveč s tem večjo vnemo delati proti pogub-Ijivim gospodarskim vplivom, kapitalizmu. Zatorej ne v Ameriko!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Poročilo o podružnici J, S. Z. za Litijo. Dne 17. t. m. je imel v Strokovnem društvu v Litiji tedensko predavanje mesto zadržanega predsednika g. župnik Franc Kralj. Razvijal je pred zbranim delavstvom teleologični dokaz za bivanje božje, dokaz iz smotra in reda v naravi. Ta dokaz je zanimiv, ker je tudi preprostemu poslušalstvu lahko umljiv. Zanimanje za društvo je pa odločno premajhno. Delavstva je nad 400 v predilnici in topilnici, a udov v J. S. Z. je samo 55. Od teh jih redno plačuje 50, pet je pa bolj — pozabljivih. Vstopite v našo organizacijo zlasti iz predilnice! V številu je moč!
Javni shod krščansko - socialnega delavstva v Gorjah. Podružnica J. S. Z. v Gorjah je priredila dne 8. septembra 1913 v cerkveni dvorani prav dobro obiskan delavski shod. V smislu odbo-rove seje je na prošnjo našega predsednika Andreja Slamnika prihitel na shod g. profesor Marinko. Isti je kot prvi govornik govoril o zavarovalnicah. Izvajal je med drugim: Delavstvo stremi za tem, da si izboljša svoje gmotno stanje. V ta namen mora pridobiti jasnost, vpogled v sedanji položaj, v kojem se nahaj.a, le potem mu bo dana možnost odpomoči, ki je v prvi vrsti delavsko zavarovanje. Uradnik ima svojo stalno plačo, povrh še kvinkvenije in razne doklade, odstaviti ga ne more oblast, dokler je za delo sposoben in se ni disciplinarno pregrešil, vdova in otroci imajo pokojnino ter dobiva plačo tudi v
me je ta pes mučil. Vohal je po hiši in je že dobil kako staro reč, ki je bila Jo-zijeva, — kak črevelj, obleko, celo njegovo pipo je bil iztaknil in potem se je vlegel in je lizal in cvilil zraven, kakor bi žaloval; to mi je razdjalo živce. Vedno sem mu iznova vzela take reči in jih skrila, on je pa zmiraj iznova kaj izvohal.«
»Čudim se, da ne daste psa proč,« sem izpregovoril.
Poizkusila se je trpko nasmehniti.
»Oh, mislila sem na to, pa ni bilo tako lahko. Najprej ni kaj ljudi v našem obližju, ki bi mogli vzdrževati tako velikega psa, kakor je »Zvesti«. Na deželi, kjer so vrtovi, je drugače. Poleg tega sem se pa bala, da bi se to napačno ne tolmačilo. Vse misli, da je zame pes nekaj čudno dobrega. Mislijo si, kakor ste tudi vi sami, kako lepo družbo imam ž njim in kako mi mora biti všeč, ker je bil tako zvest rajnemu Barsonu. Pa on ve tudi preveč in jaz sem se ga bala. Po Jozijevi smrti sem zelo spoštljivo delala ž njim, nikdar mu nisem rekla trde besede in skrbela sem mu za redno hrano, kar je bilo mogoče. Pa to ni nič pomagalo in mi ni pomirilo glave. Vidite; on ve, da se to ni godilo iz ljubezni do njega, marveč samo iz strahu.«
slučaju bolezni. Vse drugače se godi delavcu. Drugačna je pogodba med delavcem in delodajalcem. Ta pogodba se ne razteza na čas bolezni ali nezgode, ozira se le na delavsko moč, ne ina osebo. In vendar kaže izkušnja, da delavec na 3 leta oboli povprečno 16 dni. Statistika uči, da je za delo nezmožnih, in sicer vsled bolezni od 1000 oseb 380, vsled nezgod 9—10.. Delavčeve skrbi so velike. Največ plače dobi po približno ISletnem delovanju, pride pa v stisko, če je navezan le na plačo podjetnika, na primer v slučaju poroda, smrti ali bolezni gospodinje. Kako odpomoči? Najprej so ti delavci snovali medsebojna zavarovalna društva, ki se pa niso obnesla, ker mladi delavci, zaupajoč na svoje zdravje, niso hoteli vplačevati svojih prispevkov. Delavske plače pa so bile umerjene tako, kakor bi bil delavec vedno zdrav. Vrhutega delavec ne more prisiliti delodajalca, da mu zviša plačo, če ni član trdne organizacije. Dejstvo je, da so delavci ondi, kjer so najbolj organizirani, tudi najbolje plačani, in da je tam najmanj socialnih demokratov, na primer na Angleškem in v Ameriki. Pri delavskem zavarovanju mora pomagati država. Bistvo socialnega zavarovanja je v tem, da mora biti vsak delavec zavarovan, in da naj nekaj prispeva delavec sam, nekaj delodajalec, in da mora biti zavarovanje pod državno kontrolo. Prvo tako zavarovanje je bilo ustanovljeno na Nemškem leta 1883, a le za slučaj bolezni. Pri nas imamo okrajne bolniške blagajne, kjer plačuje delavec dve tretjini, delodajalec pa eno tretjino prispevka. Leta 1884 se je ustanovilo na Nemškem zavarovanje zoper nezgode, v Avstriji leta 1887, toda pri nas prispeva delavec 10%, dočim na Nemškem ne prispeva ničesar. Zavarovalnica zoper nezgode je pri nas v Trstu, ki je pa nam Slovencem krivična. Sedajno delavsko zavarovanje potrebuje temeljite izpremembe, ki je v glavnem ta: 1.) da pride zavarovalnica zoper nezgode iz Trsta v Ljubljano, in 2.) da dajo v okrajnih bolniških blagajnah večji vpliv delavcem, da dobe vpogled v bolniško blagajno in njeno gospodarstvo. — Kot drugi govornik nastopi domači poslanec J. Piber. Isti opozarja delavce, naj se zavedajo svojih političnih pravic, saj imajo v Avstriji od leta 1848 ustavo, vsled katere imamo pravico vsi sodelovati po svojih zastopnikih pri postavah. Velikega pomena je za vsakega delavca izobrazba. Isto pa črpa v jugoslovanski strokovni zvezi, ki je danes zelo močna organizacija med slovenskim delavstvom, saj šteje že nad 4000 članov. Zato govornik toplo priporoča, naj se delavci organizujejo s pristopom k J. S. Z., opozarja še posebno domače delavce, tovarniške, zidarje, drvarje. V Gorjah imamo podružnico, ki sedaj pridno deluje in ima že nad 40 članov. J. S. Z. da delavcem podporo tudi ob času selitve ali brezposelnosti. Velikega pomena je še posebno pravno varstvo. Čim bolj bodo delavci organizirani, tem bolj bodo izobraženi in močni pa tudi kos raznim napadom predrznih socialnih demokratov. Od teh se učite odločnosti! Poslanec Piber je stavil sledečo resolucijo: 1. Z ozirom na dejstvo, da so slovenski delavci pri zavarovalnici v Trstu izročeni na milost laških funkcionarjev, ki so v pretežni večini in. velikokrat prikrajšani v svojih pravicah, zahtevajo delavci, zbrani na shodu J. S. Z. v Gorjah, da delujejo inaši poslanci z vso odločnostjo, da se zavarovalnica proti nezgodam za iste premesti čim preje iz Trsta v Ljubljano. — 2. Ker imajo delavci v okrajnih bolniških blagajnah premalo zastopa in vpliva, zahtevajo delaVci, zbrani na javnem shodu v Gorjah, naj merodajna oblastva oskrbe postavnim potom, da dobe delavci v okrajnih bolniških blagajnah večje zastopstvo in večji vpliv, kjer bodo mogli zastopati svoje interese. — Dalje je stavil gosp. Andrej Slamnik te-le resolucije: 1. Delavstvo na shodu J. S. Z. izreka neomejeno zaupanje vodstvu S. L. S. in posebno njenemu voditelju preblagorodnemu g. dež. glavarju dr. Ivanu Šušteršiču ter mu izreka najiskrenejše častitke k njegovi petdesetletnici in neomahljivo zaupanje. — 2. Ravno tako izreka neomajno zaupanje vsem poslancem S. L. S. — 3. Shod krščansko - socialnega delavstva v Gorjah poživlja poslance, naj v državnem zboru nadaljujejo započeto delo za starostno zavarovanje, ki je eminentno socialnega pomena za naše delavstvo. — Vse resolucije so bile soglasno in z velikim navdušenjem sprejete. Predsednik shoda se je obema gospodoma govornikoma toplo zahvalil; potem se je zanimiv shod zaključil z željo, da se zopet kmalu vidimo na drugem shodu.
Iz Idrije. Spomladi je tožila »Naša Moč« o veliki konkurenci, ki jo dela italijansko živo srebro, pred nekaj dne-
vi pa je »Slov.« pisal, da bi bil naš rudnik že lansko leto skoraj s prav majhnim dobičkom zaključil, letos celo z izgubo, in dalje: treba skrbeti, da rudnik ne podleže v konkurenčnem boju proti Španiji in Italiji. Ker smo mi vedno na to opozarjali, nam tudi danes treba zadevo pojasniti. Španski rudnik je židovska last, njegovi gospodarji so tako bogati, da lahko cene sebi in —. Idriji narekujejo; italijanski rudnik pa si je Idriji sama nakopala, ker je imela pred nekaj desetletji uradnika, ki se je pri nas o vsem dobro proučil, potem pa v Italijo prestopil. Koliko je treba kavalirstva za tak prestop,-Inaj sodi javnost, mi samo konštatiramo, da se je dvem sovražnikom pridružil še tretji: pomanjkanje rude v Idriji sami. Erar se je svoj čas rad ponašal, da ne »ropa«, dandanes pa rudosledstvo tako slabo kaže, da treba na leto dober milijon stotov skopati, ker bi sicer ne dosegli predpisane produkcije; rudarji pa pravijo: čim hitreje bomo ven jemali, tem prej bo vsega konec, in ta konec je bližje kakor si marsikdo misli. Dandanes se erar samo še s tem ponaša, češ mi davčni oblasti naše stanje pravilno izkazujemo, zasebnik bi ga skušal utajiti, kar pa seveda ne velja in nima za mesto nobenega pomena, ker ima davčna oblast dovolj sredstev, tudi zasebnikom resnicoljubje vcepiti. In naj rudnik tudi še sto let shaja, vendar je res, da so prišli časi, ko ne bo nobenega dobička, in kaj to pomeni, smo videli leta 1905., ko je živo srebro le mimogrede padlo, pa se je že moralo mesto samo zato na novo zadolžiti, da je z rednimi stroški shajalo; dandanes pa so take razmere, da »mimogrede« več ne velja, ker se je dosledno pomanjkanje pričelo, katerega se erar le s skrajnimi sredstvi brani. Po zaslugi naših političnih nasprotnikov (in tudi erarjevi) pa ima mesto za okroglih 60 let še 360.000 kron dolga, ki se z 28.000 K ;aa leto odplačuje, to pa samo tedaj, ako rudnik izkazuje pravilne dobičke; ko torej nastopijo leta, v katerih erar ne bo nobenega dobička izkazoval, teda tudi mesto ne bo moglo dolgov poravnavati, novih delati pa še manj, saj najbrže na vsem božjem svetu ne bo človeka, ki bi kaj posodil, kajti s padanjem rudnika bo padala tudi vrednost naših hiš, vrtov in trgovin, ki so, kar se mestne lastnine tiče, že danes preobremenjene, saj moramo za narejeni dolg tudi okroglo 300.000 kron obresti plačati. Naš erar je sevedä v teku toliko stoletij zaslužil, da mu ni dosti na tem, četudi delo opusti in poslopja razpadejo, kajti svoje uslužbence bo kljub temu lahko plačeval, četudi dobička ne izkaže. Druga je pa s posestniki, in med temi je veliko rudarjev, obrtnikov in trgovcev, katerim bodo poslopja ceno izgubila, posebno kdor je zadolžen. Najbolj žalostni časi pa se mestu samemu obetajo, ki v tem slučaju niti za tekoče obresti ne bo denarja imelo. Najbrže bo takrat, četudi prepozno, tudi najzadnji davkoplačevalec spoznal, da je bilo skrajno lahkomiš-Ijeno delati večletne dolgove in še bolj lahkomišljeno, nove množiti, kakor so nekateri pri klavnici in podobnih stavbah hoteli. Našim mestnim zastopnikom bi torej priporočali, naj se raje za to vprašanje brigajo, kakor pa proračune po nepotrebnem obremenjajo, čez deželni odbor zabavljajo, tožbe delajo in si drage stavbe vmišljujejo, to tem ' bolj, ker v kritičnem trenotku ne bo pomagal noben erar in še manj kak notar ali Kristan, temvejč bodo najbolj udarjeni posestniki - d o m ač i n i, ki so od nekdaj razsipnost v našo javnost se vsiljujočih neveščih tujcev obsojali.
Liberalno gospodarstvo
je vže rodilo po celem Slovenskem naj slabe j še sadove. Liberalci pri nas na Kranjskem, imajo na svoji kosmati vesti »Glavno posojilnico«; na Goriškem so liberalci zakrivili polom v »Trgovski obrtni zadrugi«; na Štajerskem se vsled slabega liberalnega gospodarstva vije v najhujših gospodarskih bolečinah »Celjska zveza«. Sploh, kamor se ozremo, povsod vidimo pri liberalcih slabo gospodarstvo. — Liberalcu ni ničesar zaupati.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
JESENSKO DELO.
Pravzaprav izraz jesensko delo ne označi popolnoma tega, kar se hoče s tem izrazom povedati. Kar naj član ali članica krščanskega strokovnega društva jeseni dela, to je prav za prav njegova dolžnost. Delo v agitaciji se ne sme na letne čase omejevati, marveč se mora neprestano delati. Dober član de-
lavskega strokovnega društva bo vedno zanj deloval, saj ve, če dela za napredek svoje organizacije, dela le zase.
Na svetu je že tako, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Tudi pri strokovnem delu seveda ni vse popolno. Strokovno sodelujejo naj skozi celo leto vsi člani, ker to zahteva njih lastna korist. Obžalujemo, ker ni tako, kakor bi moralo biti. Osobito poleti organizacijsko delo počiva in ni tako živahno, kakor ob drugih letnih časih. To je umevno. Vročini se vsak poizkuša odtegniti in odpočiti, da si ob počitku nabere nove moči.
Jesensko delo pomenja pred vsem, da hočemo po poletnem odmoru zopet zbrati svoje sile in da hočemo zopet navdušeno nadaljevati strokovno delo. Kar se je poleti zamudilo, se mora zdaj jeseni izpopolniti in se moramo jeseni tudi za zimo pripraviti in z vsemi silami in močmi delati.
Naša zveza potrebuje, da odločno za njo delujemo, ker število članov zdaj stoji. Neobhodno potrebno je, da se pričine novo, odločno delo, da Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi pridobimo novih članov in članic!
XXX
Šikane pri viržinkah. V drugem (II.) oddelku pri viržinkah prevladuje skrajna nezadovoljnost, napetost in razburjenost. Tukaj dražijo in razburjajo delavke na poseben način. Delavke nikakor ne morejo zgotoviti predpisanega števila viržink, in sicer radi pomanjkanja dek (ovitkov). Namesto 600 na dan se jih napravi 500 komadov, kar mora drugi dan delavka nadomestiti, kar je pa dan za dnem težje. Vsemu temu je vzrok negotovo število v poku (ali buntku); mesto 105 jih je krog 80 ali pa manj; zraven so raztrgane, ozke, kratke. Deke prihajajo često prepozno, da delavke ne morejo zgotoviti pravilno viržink, kar je vškodotovar-n i. Ako se ta stvar kmalu ne uredi, so ostre posledice neizogibne. — (Opomba pisca: Mi bomo že poiskali tisti vijak, ki delavke po nepotrebnem šikanira.) — VI. oddelku pri viržinkah so pori-hili mize zopet na stara mesta, v temne kote nazaj, kjer so bile pred šestimi leti, vsled česar delavke veliko trpe radi pomanjkanja svetlobe.
XXX
ZVEZINO OBVESTILO.
Računsko poročilo za drugo četrtletje 1913.
Dohodki:
77.084 tedenskih prispevkov a 30 h 440 Zveznih prispevkov „ 2 „ 126 vpisnin	„ 40 „
3 pristojbin za knjižice „ 20 „
Obresti .........................
Koledar..........................
Strokovna glasila................
Brošure..........................
Strokovna komisija ..............
Povračila skupin.................
Dobro skupin......................
Prispevek krajne skupine lil nazaj
K 23.125-20 „ 8-80 „	50-40
-•60

60--12-75
n
»
j?
n
»
ii
5-60 15-— 188-40 532-74 31-79 20 —
Vsota . . K 24.051-28 Saldo 31. marca 1913 . . „ 38.931-—
K 62.982 28
Izdatki:
Bolniška podpora...............
Porodniška podpora.............
Mrtvaščina.....................
Podpore ob orožniških vajah . .
Izredne podpore................
Obresti krajnim skupinam . . .
Agitacija . . . . ,............
Plače in nagrade...............
Strokovni listi . . . '........
Tiskovine......................
Izdatki'pisarne................
Bolniška blagajna in zavarovanje
Poučni tečaji..................
Delegacije.....................
Koledar........................
Strokovna komisija.............
Rezervnemu zakladu.............
Povračila skupin...............
Zaostanki skupin...............
Razno .........................
. K 11.997-74
n
ii
ii
ii
ii
1.600--190■-40-04 20--2-31013 277-73 1.167-— 1.174-49 131-56 349-26 176-12 154-— 79-83 795-70 403-02 121-07 10960 15-48 31--
Vsota ... K 21.184-57 Saldo 30. junija 1913 . ■ ■ „ 41.797-71
K 62.982-28
Izkaz premoženja.
Stanje v gotovini ....................„	41.797-71
Vrednostni papirji....................„	2.466-—
Deleži............................... „	5.100--
K 49-363-71
Somišljeniki, pozor!
Ostudno gonjo proti našim gospodarskim napravam in zlasti »Ljudski posojilnici« počenjajo za to mastno plačani liberalni rokomavhi in agentje, ki zlasti lahkoverne ljudi z lažmi skušajo premotiti in po gostilnah svoje liberalne neslanosti in liberalne laži trosijo. Zavrnite jih, I ugotovite njihovo ime in morebitnih prič in nam takoj poročajte, da taki liberalni lumpje pridejo v zapor, kamor vže davna j spadajo. Liberalni denarni zavodi so iz svojih praznih kas pobrali zadnje krajcarje, da plačujejo svoje agitatorje, mislbč in v nadeji, da bodo z lažmi in obrekovanjem odvrnili pozornost
javnosti od svojih grehov in praznil1 blagajn. To se jim ne bo posrečilo! P°’ skrbeli bomo, da ljudstvo — v kolikol še ne ve — natančno spozna vse greb® liberalnih denarnih zavodov in praz* noto njihovih blagajn.
Pravnik.
Četudi sta se stranki pogodili, d® se službeno razmerje odpove 1. ali 15. v mesecu, vendar 1. aprila podana m®” sečna odpoved razruši službeno raz* mer je šele 15. majnika. Tožnik je stopil 1. februarja 1011 pri toženem trgovcu v službo kot skladiščnik in potnik z® dogovorjeno mesečno plačo po 100 kro® proti enomesečni odpovedi. S 1. aprilofl1 1911 mu je bila služba odpovedana iu je bil nato 4. aprila 1911 zvečer odpu* ščen. Toži se za povračilo zaslužka z® odpovedno dobo od 5. aprila 1911 do 15. majnika 1911 v znesku 137 kron. Tožbenemu zahtevku je sodišče ugodi' lo. Razlogi: Na podlagi zaprisežen® izpovedbe priče A. V. je sodišče smatra' lo za dokazano, da se je tožnik dn® 4. aprila 1911 zvečer v pisarni toženčevi, ko se mu je povedalo, zakaj je bil od' puščen izrazil: »Žalostho je to, kdor je pošten, ima nesrečo, lumpom pa in goljufom gre pa vedno dobro.« Te oseb6 za toženca pač ne vsebujejo nič žaljivega, kajti tožnik se je samo splošno izrazil, kdo po njegovem mnenju laŽj® naprej pride, ali poštenjak ali slepar-niti najmanj pa s temi besedami ni tah' girana toženčeva oseba. Zato te besed® tožencu niso mogle dati postavnega povoda za predčasno odpustitev iz služb® (§§ 25. in 27. zakona z dne 16. januarju 1910, drž. zak. štev. 20.) Ker je pa tož®' nec tožnika brez tehtnega razloga od' slovil, mu mora v zmislu navedene P°; stave (§ 29.) povrniti plačo za dobo, k1 bi morala do po pravilni odpovedi končanega službenega razmerja poteči. P° § 20. navedenega zakona mora odp°' vedna doba jenjati veduo 15. ali za zad' njega v mesecu. Ta zakonita določba j® nespremenljiva in se iz nje izvirajoči pravici delojemalec pogodbeno ne naO' re odpovedati ali jo kakorkoli vtesnih-Ako sta se torej stranki pogodili, da se lahko odpove 1. ali 15. v mesecu, je okolnost brez enakih pravnih posledi®) torej neveljavna. (§§ 40. in 20., odst. -omenjenega zakona. Da bi med strankama pogojena mesečna odpoved Pr®' nehala zadnji dan meseca aprila 191*’ bi bilo v smislu neizpremehljive zakonite določbe potrebno, da bi se odpoved izvršila že 31. marca, ker se dan odpovedi ne more vračdfnati v odpovedn® dobo, bi moralo do zadnjega aprila preteči 30 dni in ima doba enega mese®^ prenehati z dnem, ki odgovarja dneV® odpovedi, ali pa po preteku zadnjeg^ dneva v mesecu. (§ 125. c. p. r. in § o. d. z.) Ker pa vsled dne 1. aprila l^1 podane odpovedi mesečna odpovedI)p doba ni prenehala 30. aprila 1911- J, mogla ta odpoved razrušiti med straT^' kama obstoječo službeno pogodbo 15. majnika 1911 in je vsled tega delodajalec zavezan tožnika odškodovati z3
pogojeno in zahtevano plačo.
Kdaj je Izrečena odpustitev pravo* časno preklicana? Tožitelj je bil usluZ' ben pri toženi tvrdki kot kurjač z dnevnim zaslužkom po 3 K 20 vin. in prot1 obojestranski 14dndvni odpovedi. Dn® 17. majnika 1911 je zahteval tožitelj od poslovodje tožene tvrdke zvišanje nla' če, kar se mu je pa odreklo. Na njegov® pripombo, da s plačo, ki jo ima, ne nvo' re shajati, mu je odvrnil poslovodju-da si lahko kje drugje delo poišče i11 da, ako hoče, takoj dobi svojo delavsk® knjižico. Tožnik trdi, da je nato rekel-»To vem,« po zatrditvi tožene tvrdk® pa je odgovoril: »Da, hočem.« Prihodu! dan je prišel tožnik zopet v delavni®0] kakor po navadi, toda ni bil več pripu| ščen k delu, temveč se mu je reklo, na) gre v pisarno po svojo delavsko knjižico. Takoj se je podal tožnik v pisarn®’ kjer pa mu je poslovodja na prosto voljo stavil še naprej delati do pretek3 pogojene odpovedne dobe, on pa ! vztrajal na tem, da se mu delavsk1 knjižica izroči. Zahtevek na plačilo m®, zde za odpovedno dobo je sodišče zaV^ nilo s sledečo utemeljitvijo: Ako bi ^ tudi tožnik dne 17. majnika 1911 nil poslovodji, ko mu je le-ta rekel, ^ ' ako hoče, lahko vzame svojo delavsk knjižico: »Da, hočem,« se bi vendar v razburjenosti storjene izjave že ra® njene nejasnosti ne moglo smatrati K resno izjavo njegove volje, da takoj Pr ^ pretekom odpovedne dobe zapusti sl®:, bo. Tudi s tem, da je prihodnji dan P ,0 šel na delo, je tožitelj pokazal, da syw izjave ni resno mislil in da ne misR y. koj zapustiti službe. Njegova odpusthg iz službe se je izvršila šele, ko ni bi* ej pripuščejn k delu. Preostaja mu t0 ^ samo vprašanje, je li bila to odpu^ pravočasno preklicana ali ne. Ob® , sodišče je to vprašanje potrdilo, vp°

vaje, da je delovodja odrejeno odpoved takoj preklical, še preden je tožnik zapustil delavnico in je tožniku kaka škoda nastala. Nepripustitev k delu in nato preklic odpovedi v pisarni je smatrati kot enotno dejanje in vsled tega preklic pravomočno storjen, posebno, ker bi bila izvršena odpoved izvršena šele z izročitvijo delavske knjižice. Če pa je tožitelj kljub temu vztrajal na izročitvi delavske knjižice, je s tem sam razrušil služebno razmerje, vsled česar rnajnjka predmetni tožbi pravne podlago________
Okno v svet.
Bolezni med dunajskim delavstvom v letu 1912. Obolelo je 120.582 oseb, in sicer na tuberkulozi sopil 11.424 oseb, na drugih boleznih na so-Pilih 13.872 oseb, na revmatizmu 10.616 Oseb, na želodčnih in črevesnih boleznih 7670 oseb, na poškodbah 22.825 oseb. Umrlo je 3353 oseb, in sicer največ jih je pobrala jetika, namreč 1297 oseb ali dobro tretjino. Jetika je res delavska bolezen.
Brezposelnost na Francoskem v letu 1912. Na Francoskem je znašala brezposelnost v letu 1912 6'1 odstotka vsega prebivalstva. Ta številka je zelo visoka in je brezposelnost na Francoskem izmed vseh evropskih držav naj-večja.
Brezposelnost v Belgiji v letu 1912
je znašala približno 1-5 odstotka vsega delavstva. Ta številka ni previsoka in jasno priča, da so delavske razmere v Belgiji skoro najugodnejše izmed vseh v Evropi. V letu 1911 je bila brezposelnost v Belgiji na približno 0-3 odstotka višja kot v letu 1912.
50.000 delavcev brez dela je sedaj v Berolinu, kakor poroča »Berliner Tageblatt«. 4. septembra se je vršila občinska seja, kjer se je sklenilo, naj mestna občina Prične takoj z raznimi deli, ki bi se sicer Začela izvrševati šele čez pet let. Oboern je sklenil občinski svet resolucijo, v kateri se poziva vlado, naj ustanovi delavsko zavarovalnico zoper brezposelnost.
Socialna demokracija v Nemčiji zaznamuje v letošnjem prvem polletju nazadovanje. Res je, da je napredovala za r 3% na svojih članih, ako pa pogledajo lansko številko napredovanja, vidijo, da je lansko leto napredovala za 15'9%. Tudi centralno glasilo »Vorw.« v Berolinu je izgubilo veliko naročnikov, tako da so se abonentni dohodki Znižali za okroglo 50.000 mark. Nemška socialna demokracija ima letos 841.735 delavcev organiziranih Ako primerjamo število 4,250.401, ki je število oddanih glasov za socialnodemokraške poslance pri zadnjih državnozborskih vo-hvah v Nemčiji, s številom organizi-jnih sodrugov, vidimo, da v Nemčiji ®koro pet šestin socialnih demokratov bi organiziranih.
Delavci udeleženi pri dobičku pod-
. Že leta 1870 je bilo na Angleškem Jjkaj podjetij, ki so dajale svojim de-jvcem koncem poslovnega leta del čilega dobička. Leta 1912 je bilo na An-
gleškem 133 podjetij s 106.189 delavci, pri katerih so bili delavci nekaki sogo-spodarji podjetja. Stvar je navadno sledeča: Delavci se s podjetnikom v začetku leta dogovore, da bodo skozi celo leto delali za gotovo dnevno plačo, ne bodo med letom zahtevali povišanja plače in bodo od svoje dnev.ne plače vlagali po par vinarjev v podjetje. Denar, ki ga vlagajo v podjetje, se jim mora obrestovati po 3 do 5 odstotkov. Podjetje se zaveže, da dovoli delavcem vpogled v poslovne knjige in ako bo dobiček dosegel koncem leta gotovo vsoto dobička, se drugi dobiček sorazmerno s plačo posameznika razdeli med delavstvo, ki ali ta dobiček vloži v dobrodelne namene delavstva (navadno polovica), ali ta dobiček vloži v podjetje v svrho izpopolnitve ali razširjenja podjetja, ali pa se razdeli v gotovini na posamezne delavce. Včasih pa dogovor med podjetnikom in delavci naravnost določa, koliko odstotkov čistega dobička pripada delavstvu. Ako delavci vlagajo svoj del v podjetje in si ga ne razdeljujejo, se je že v več slučajih zgodilo, da je podjetje prešlo popolnoma v last delavstva. Te oblike udeležbe delavcev pri podjetjih na delavce zelo ugodno vplivajo. Delavci so stalnejši in ne menjajo tako hitro služb, ker kdor ni eno celo leto v podjetju, pri dobičku ni udeležen. Delavci delajo z veseljem in s pridnostjo, ker kolikor večji bo dobiček, toliko več tudi delavci dobe. Povprečno odpade na vsakega delavca 4-5 do 7T% dobička njegove letne plače.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. posl. — Tisk Kat. tiskarne.
StežepoHikouos Frsnclro perl-ržjo, znliti Mo:?
Isto osoja tudi Proz zmote kove.
m	Pozor, slovenska delavska društva!	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik iPii CeSnikn) LJUBUHnH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene najnižje.
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	a
fc>Z€MTi
Tovarne za asbestškriij JEMIT
družba z om. zav. Mor. Žumberk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krooshi materijal
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73

o
9
I mm Ljubljana
n. IH U ulil, wernova ina
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-:: malega izdelka ::

f
*
i 5
T
^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
f. Metini KBčFJ
Imovina z modnim in droimim klasom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa itd.
SVedtiskanje in vezenje monogramov in H______________vsakovrstnih drugih risb.	I
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
A\ // \V

Solidno izdelane
dežnike m solnžnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch.
~7/ ‘ W ~7/
UZ/ZZ
-AN____/Z_
Zdravniško
priporočeno
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
BS. NOVAKOVIH
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja Itd.
LJUBLJANA.
Razširjajte ned delavstvom Daše gasilo
,Našo Moč‘.
— 156 —
kosa, ki ga je zapreti, proti njegovima kancema, ukreniti, da pa-santje cesto hitro zapuste in, ko je proga popolnoma prosta, dati za voditelja streljanja dogovorjena znamenja. Ti dve straži morata tako dolgo ostati na končnih mestih zaprte piroge, dokler se ne da znamenje, da je streljanje končano.
Tudi pri lomih, ki ne leže ob javnih komunikacijah, je treba streljanje poprej napovedati s primernimi znamenji za ušesa, da se morejo osebe, ki so v okolici kamnoloma, pravočasno umakniti. Pomen teh znamenj je pojasniti na dohodih z očividnimi in trpežnimi svarilnimi tablami.
§ 32. Čase streljanja naj določi obrtno oblastvo po “velikosti obrata in prometnim razmeram v okolici kamnoloma ustrezno. Pri tem je vedno skrbeti tudi za to, da javne komunikacije nepretrgoma ne ostanejo dalje zaprte nego četrt ure.
§ 34. Za streljanje, to je za nabijanje, zasipanje in užiganje podkopov se smejo uporabljati le posebno izkušeni in zanesljivi delavci.
Delavce, ki se porabljajo pri miniranju, je imeti v razvidnosti vselej v posebnem seznamku, ki ga je položiti na dostopnem mestu obrata.
Posebni predpisi za varstvo življenja in zdravja delavcev.
§ 35. Delavišča na dnu kamnolomov (jam) in na terasah je napraviti in urediti tako, da so delavci, ki imajo tam opravila, zavarovani zoper udirajočo se tvarino.
§ 36. Prevozne poti ali tire je napraviti primerno oddaljene od robov pobočij. Poti, ki vodijo v kamnolomu do delavišč, se ne smejo napraviti v svetu, ki je nevaren glede udiranja. Ob strmih robovih in na mostovih jih je zavarovati s prilroči ali vrvmi. Ogibati se je prehudih strmin in nenadnih metnjav strmca ter ostrih ovinkov.
Na tirih, ki vodijo blizu mimo delavišč ali ob bregovih, ali na tirih, ki niso v konsolidirani varni legi, se smejo Vozovi sploh le tako premikati, da jih je moči vsak čas takoj ustaviti.
§ 37. Vozički se smejo z njihovo lastno težo plremikati le tedaj, če imajo zavorno pripravo, ki jo je lahko oskrbovati in ki deluje zanesljivo; vozički, pri katerih je moči oskrbovati zavorno pripravo z voza samega, morajo imeti pločo, na kateri je moči stati.
Ustavljene vozove je treba zavarovati, da ne stečejo naprej, s tem, da se nategnejo zavornice ali da se položijo pred nje zaviralna polena. Vozički se ne smejo nikdar med vožnjo skopčati.
§ 38. Nagnilni vozički (kinkeži) morajo imeti zanesljive areto-valne priprave, ki se oskrbujejo brez nevarnosti.
— 153 —
viti primerne stopnice ali namestiti vrvi za plezanje. Te vrvi se morajo pritrditi za robom pobočja, da stoje varno. Pri razsežnih' obratih se mora namestiti več vrvi, in sicer v razdalji približno 50 m drugo od druge.
§ 12. Ako imajo stene lomov ali jam le v posameznih partijah porazno tvarino, tako da še naj odkopljejo le ti porabni deli, je dor pustno puščati nerabne dele le tedaj, ako so plasti, ki se puste, primerno mogočne in se ni bati nevarnosti, da bi se udrle.
§ 13. Kak drug način kopanja nego v stopnjah ali terasah (§ 12.) je dopusten le izjemoma in le tedaj, ako gre za kopanje hribinskih mas, ki jih je ali vsled njihovega naravnega ležišča ali pa zaradi majhne vrednosti le za grušč ali lomljen kamen uporabne tvarifcie le tedaj vredno kopati, če se morajo podreti naenkralt cele stene tvarine. V obeh primerih je ta način kopanja dopusten le v trdnih in ne razsedenih masah.
Kopati je potem ali tajto, da se izpodkopljejo stene ali da se odstrele oporni stebri, ki so se pustili pri tem, ali da se razstrele stanični podkopi.
§ 14. Ako se porušijo cele stene s tem, da se izpodkopljejo, jih je izpodkopavati tako, da ostanejo popolnoma trdni, zadostno močni oporni stebri in da se podstavijo pravočasno in še predem se stena sesede, opore, in sicer toliko in tako močne, kakor ustreza velikosti kamenite stene. Za podkope opornih stebrov potrebne luknje je izvrtati že, dokler se izpodkopava po meri, kakor napreduje to delo.
Delavcem, ki imajo opravila v prostoru izpodkopavanja in ki nakladajo in odvažajo odkopane stvari, je treba povedati smer, v kateri naj zbeže, če bi nastala nevarnost. Pred skalno steno in v okolišu, kjer se bo najbrže podrla, naj dela kolikor moči malo delavcev.
Po vsaki razstrelitvi je treba preiskati stanje hribinske stene in izpodkopanega prostora in šele potem je odstraniti izkopano tvarino.
Ako se je zadosti daleč izpodkopalo, je zadnje najdaljne podkope in podkope opornih stebrov hkratu nabiti in zažgati.
Ako se stena ne podre, ko so se porušili oporni stebri, je treba steno polnih 24 ur opazovati in šele potem se sme začeti preiskovati. Stena, ki se seseda, se ne sme obhoditi in okoliš, kjer se more zrušiti, je zapreti. Vselej, kadar se zruši kaka stena, je treba sosednje partije skal preiskati glede njihove stalnosti, od svežih prelomnin je odlomiti rahle partije.
Grtior & Mejač
LjaMjaaa, Prejemava ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljeaili oblek za gospode, dečke in otroke.
Souosti ? koslelcill za dame.
Sladili čai-ašfrl!
Ifvll 50 % pHltran&a in okusen zajtrk, južina! dose-
im* I« žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni	Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto
moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. - Je za polovico cenejši. Dr.pl.Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mufi ve^n0 bolj priljubljen. Povsod V4 kg zavoj 60 vin. Illljba Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-8 käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, itUSawJlSS Josefstädjterstrasse štev.žS, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
& ^/Arrz&riJ&o 'S&x&wi	/k> e&ni m ^
potcrvaU n&/&p vbmerb
rSimon^MnetctZa
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg št. 9.
Izprašani optik.
Zalagalelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Naj večji optični zavod.
Prvi specialist za očala in a ščipalnike,
Sa narejene II strogo ” n at a n -čno po naročilu in zdravniških predpisih. —
k FJaäafje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. \Aa popravila izvršujem v s . oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik.
«
Lekarna„PriKrani“Mr.PU.BoMiic
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jed« pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Raoljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Edina in nalkrspa Sißsip © Eimtika!
Samo 5 dni! f
iz Hawre v
New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za franeoiko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“.
m. Sharda
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: =
i	BIOGLOBIN	j
I Eri tvoreča pijača izvrstnega okusa. 1
= Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = ši V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki = 1 lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	|
J M= S. Sušnik j
I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg.
»iiiiiiiiiiimiinmiiniitnmiiiiiHiimiiHiitmiimmniimniiiiininiiiiiimiK
IVIH IHXii$I§ !««“!:
=-— 	-------- Piraajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za FoßMno in ©tort.
M
Haifiliša, naisiflnrneiša prilika za štedenis!
Ljudske Posojilnica
r@gisfrovana zadruga * neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
priljfi, v lastni ii, nasproti Mola „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
Sl o
14
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 154 —
§ 15. Stspični podkopi se smejo uvesti samo tam, kjer ne more biti nevarnosti za javne prometne ceste, pote in tuje predmete vsled pretresov. Vsekakor je napraviti stanične podkope tako, da se more naravne razkolne plošče. Dohodni rovi se ne smejo napraviti v ravni smeri in, ko se je stanica nabila, jih je zazidati.
Podjetnik mora vsako razstrelitev staničnega podkopa poprej pravočasno naznaniti obrtnemu oblastvu.
§ 16. Izpodkopavanje kamenitih, sten z namenom, da bi se te stene odločile z zagozdami, je prepovedano.
§ 17. Pri sekanju v drobljivih hribinskih masah je treba poskrbeti, da se podpro zasekani skladi.
§ 18. Kadar se odkopavajo završilne stene, je narediti stopnje z vsaj tako širokimi bernami, d ase morejo zrahljane partije tvarine lahko odstraniti.
Završilne stene morajo biti primerno nagnjene.
Navpično kopati završilno steno je dopustno le tedaj, če je tvarina tako istovrstna in kompaktna ter če tako leži, da se ni bati da bi se zrušila, in če nadalje zoper tako kopanje ne govore nikaki javni oziri.
§ 19. Nevarna mesta v kamnolomih in jamah je zapreti in jih oznameniti s svarilnimi tablami, ki se namestijo na pripravnih prostorih.
§ 20. Pri kamnolomih in jamah, ki leže ob rebrih hribov tako, da teče voda ob kopnjenju in od padavin proti lomu ali jami, tako da bi se mogla zaradi tega udreti tvarinal, je treba pripravno ukreniti, da se to prepreči.
§ 21. Kamnolome in jame je zanesljivo ograditi v obrambo, da ne padejo vanje ljudje in živali.
Kako se ograde, se ravna po legi dobivališča in njegove okolice.
Razstreljevanje.
§ 22. Glede posesti, shranjevanja, vklađanjd, zamotava'nja in rabe razneseli ter raznesilnih užigal in raznesilnih preparatov se je držati določil ministrstvenega ukaza z dne 2. julija 1877, I. (drž. zak. št. 68) v besedilu, izpremenjenem z ministrstvenim ukazom z dne 22. septembra 1883 (drž. zak. št. 156), nadalje ministrstvenih ukazov z dne 4. avgusta 1885 (drž. zak. št. 135), z dne 19. maja 1899 (drž. zak. št. 95) in z dne 19. maja 1899 (drž. zak. št. 96) ter vseh predpisov, ki se eventualno še izdado gledetega.
§ 23. Za razstreljevanje ni uporabljati raznesli golih, temveč v obliki patron; izvzeti od tega so le stanični streli.
— 155 —
§ 24. Vrtane podkope je jnapraviti tako, da pride naboj v zaprto hribino. Streli, nabiti v naravnih razkolnih ploščah, so dopustni le pri jako kompaktni hribini, da se odločijo velike skale.
§ 25. Preddavke ne smejo znašati manj nego polovično globočino vrtane luknje. P.azdalja dveh podkopov v steni mora znašati pri posameznih zažigih vsaj toliko kakor preddavka, pri istočasnem zažigu vsaj toliko kakor ena preddavka in pol.
§ 26. Višina naboja ne sme presegati ene tretjine globočine vrtane luknje. Nabojno množino je določiti tako, da se hribina z razstreljenjem samo zrahlja. Vedno se mora skrbeti za to, da se kolikor moči omeji razsipanje razstreljenih kosov.
§ 27. Za strel pripravljene vrtane podkope je pokriti z navadnimi, eventualno po velikosti naboja v več plasteh križema druga na drugi položenimi fašinami, vrečami s peskom, vejami i. e., daj se zabrani razsipanje raznesli; ta odeja pa se ne sme nikdar otežeti s kamni.
§ 28. Užigalna vrvica mora biti za vsak strel tako dolga, da je zagotovljeno, da zadosti časa gori, v katerem se morajo tisti, ki imajo opravilo z zažiganjem, spraviti v varnost.
§ 29. Ako je vrtani podkop pripravljen za strel, mora za to postavljena nadzorna oseba dati določeno znamenje; na to morajo delavci iti na zavarovana stanišča (pribežališča), ki se določijo poprej. Šele nato se smejo podkopi užgati.
Pri staničnih strelih se sme vrtana luknja zopet nabiti šele po preteku 15 minut.
Ako se posamezni streli niso sprožili, ne smejo delavci zapustiti pribežališč, preden ne poteče četrt ure. Strele, ki se niso sprožili, je treba oznameniti, da se niso sprožili.
§ 30. Ako se uporabljajo! električna užigala, mora miner, ki oskrbuje nabijanje strelov in polaganje in spajanje žičastih vodov, imeti ročico užigalnega stroja pri sebi in šele, preden sproži strele, nastaviti jo na vreteno. Takoj ko se je užgalo; je vodove žice izločiti popolnoma varno.
§ 31. Ako leže kamnolomi v bližini javnih komunikacij, mora obrtno ohlastvo, kakršne so krajevne razmere, sporazumno z dotič-nimi, morda pristojnimi oblastvi skrbeti za to, da se dotične komunikacije primerno zapro, dokler se strelja.
Pri tem je končne točke kosov, ki jih je zapreti, natančno oznameniti.
§ 32. Ako gre za ceste, ki jih je zapreti za promet, morata iti, preden se začne streljati, dva delavca z rdečimi zastavami od srede