V Trstu, sabota 26. februarja 1870. Tečaj I. .Edinost" uhaja vsako dt ugo in četrto habota vsakega meseca in velja sta »se leto gl. 2 kr. 40. P „ a polu leta * 1 „ 20. » , , čtrt „ » — . 7i. Za oinanila, kakor tudi za ,poslanice" se plačuje za navadne tristopno vrste: 8 kr. če so tiska 1 krat 7 , • . * 2 krat 6 » » • „ 3 krat Za veče črke po prostoru. Posamezne številke se dobi v njo po 7 kr v tal>akarnah v Trstu pri poste, pod obokom lik Kalistrove hiše, na Belvedere pri g. Dertolinu. V" okolici: Na Občini ▼ loteriji, na 1'roseku pri g. Gorjupu, v Ilar-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani T«5, v Skednji pri Kr. Sancin M. Magdaleni zg. J. Ježu Naročnina nnj sc pošilja k sv. Ivanu št. 424, pismu in dopisi vreduistvu v Skorkoli št. 84. Udje pol. dr. „Kdi-noBt" kteri mesečino redno plnčujfjo, dobivajo list brezplačno nu dom. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. ,V eđiuoiti je moč". Znameniti § 19, tržaški Slovenci in magistrat. V vseh slovanskih deželah, vzlasti pri nas po Slovenskem se potezaino za narodno pravico, posebno od kar nam je na papirja znameniti člen 19 državnih osnovnih postav za narodno krmilo. Po vseh slovenskih pokrajinah je ta Člen veliko borb napravil, da se ustreže potrebam slovenskega naroda v javnem živenji i tu i tam nekoliko koristil, vendar je le redka prikazen, da so ga nekateri uradi iz ljubezni i dobre volje spol-novali. čudne pojme ima o njem tržaški magistrat; kedar gre za laščino, takrat se bije in razbija nanj, kakor na veliki boben; kadar se pa sklicuje Slovenec nanj, takrat pa nijma nobene veljave. Pisatelju teh vrstic se je pri plačevanji nekega davka celo reklo, ko sc je skliceval nanj, da ima omenjeni člen le po Kranjskem, Štajerskem i. t. d. veljavo, tu v Trstu pa nikakor ne, kakor da ne bi veljale vsej državi dane postave tudi za Trst, ne posrednje državno mesto. Tržaški magistrat noče ničesa o dru-gej narodnosti znati, nego v laškej, vse druge so zunaj kitajskega zidu dobro in hermetično zaprte. Da to ne bode moglo vedno tako ostati, tega so prepričani mestni naši očetje, vendar pa zavirajo in se proti-vijo vsemu, vse pod klop mečejo, kar dohaja iz okolice, če se le tiče narodne pravice. Tržažki magistrat je bil pred nekaj leti celo tako oduren, da ni jemal nobenega slovenskega dopisa, pa bivši tajnik ro-janske čitalnice ga je primoral, da je vendar le moral z visokega stola stopiti in po svojem slugi objaviti, da slovenski jemlje uže, le slovenskih pisein nikakor neče izdajati. Časi so nunda za vselej pretekli, ko je okolica v nevednosti spala in molčala na vse krivice, katere so se delale našej narodnosti : to naj si zapomnijo naši mestni očetje. Da je začel posebno, kar obstoji v okolici politično društvo „ Edinost,44 z debelim kladivom § 19 na železna magistrato-va vrata razbijati, to čutijo dobro magi-stratovi uradniki, katerim so začeli bolj po-gostoma slovenski spisi v roke dohajati, ki jih bolj odlični okoličani tija pošiljajo. Ker nijma magistrat slovenščine zmožnih uradnikov, treba mu je nepriličnega prestavljal- ca, da jim prevaja v lasčino slovenske spise. Vemo, da se hudujejo, vemo, da se jim napenja žila na čelu, da se slovenskega spisa bolj boje, nego peklenskih vrat, da jim presedajo okoličani, čitalnice in pol. društ. „Edinost" ki so to nepotrebno stvar pouz-rt čili, ker prej uekimi leti se ni nobeden za to brigal; ali kaj to nam mari; mi zahtevamo postavno in naravno pravico i nikakor ne odnehamo, dokler vse- i cele v popolnej meri ne dobodemo. , Okoličani! bodimo vedno doslednji in značajni, ne upogibajmo vrata pred magistratom, ne smemo se bati, da se mu zamerimo z slovenskimi spisi, to bi ne bilo pošteno od nas. Magistrat kakor urad mora izvrševati vse, kar spada v njegovo področje, če je tudi v slovenskem jeziku, pišimo vsi vse po slovenski, saj plačujemo zato vsako leto ogromno davka, kateri nam še od leta do leta z raznimi dokladami po-vekšnjejo. Ker pa mi vse davke pošteno plačujemo, imamo tudi naravno pravico nekaj tir-jati; ena izmej naj pravičnejših tirjatev je pa ta, da z nami v domačem jeziku občuje. Ne bodimo tedaj nemarni in strašljivi, tir-jajmo vse v materinem jeziku, katerega dobro umejemo sami, da nam ne bo trebalo hoditi okrog iskat tolmačev, katere moramo še plačevati. Pošiljajmo magistratu in vsakemu drugemu uradu le v slovenskem jeziku vse prošnje in druge dopise, ter tirjajmo tudi rešitve v slovenščini na vse vloge in dopise. Jemljimo v bran § 19, katerega je poterdilo njegovo veličanstvo, nij se nam treba bati, da nijuia veljave, ker nij spoštovan in praktično v dejanje vpeljan, krivi smo tudi sami tega, ker smo se premalo brigali; da pa bode vprihodnje bolje, treba nam je le železne volje. Tržaški magistrat si ho moral kmalo priskrbeti uradnikov, kateri bodo zmožni slovenščine v govoru in pisavi, kajti dela jim ne bo manjkalo. O tein bodemo še večkrat govorili. NARODNI DOM. Velika potreba primerne dvorane za zbirališče okoličanov in sploh Slovencev v Trstu nas vedno bolj spodbada k zidanju narodnega doma. Da mi Slovenci zbirališčem v velikem Številu nimamo pripravnega pro- stora, niti v okolici niti v mestu, to nam pričajo pretesne dvorane bivajočih čitalnic v mestu in v Kojanu. To pa je velika ovira narodnemu razvitku. V laških glediščih nij pravega mesta nam, in poleg tega se nam stavijo tudi taki pogoji, da se jim brez velike lastne škode ne moremo udajati! Sami okoličani se tudi ne moremo vspešno za narodne pravice bojevati, ako nam izobraženi in premožni Slovenci v mestu odtegujejo duševno in materijalno podporo. Po slabih svojih močeh smo si osnovali politično društvo in list „Edinost" nadejajo se, da nam bodo v pomoč prav tisti, ki sc zdaj nam odtezajo i nam celo nasprotujejo. Občni zbor društva „Edinosti" je sklenil, da se napravi, ako bode mogoče, veselica v korist pribeglih Ilercegovincev, vendar pa se čujejo glasovi, da od društva osnovana veselica ne bi imela vspeha. Mi ne vidimo nobenega vzroka, zakaj ne bi vspeha bilo, če imamo le dobro voljo. Je li tedaj pametno v takem delu društvo zavirati ? Nikakor ne ! Kdor koli se je kaj pečal z političnim našim društvom, mora, ako je pravičeu, pritrditi, da je uže v prvem letu mnogo koristilo našej okolici v duševnih in materijalnih zadevah, in da bode vprihodnje še več, tega ne more nobeden dvomiti, če le več moči nase potegne. Da se pa to zgodi, treba pred vsem, da se znebimo vsake sebičnosti, samovoljnosti, ča-stilakomnosti, ter so v obilici okleniino „Edinosti" ker v edinosti je moč. Velika podpora našim nameram bil bi narodni dom. To resnico spoznavši smo sklenili izvoliti poseben odbor izmej umnih, pravičnih, izobraženih in premožnih narodnjakov, katerega naloga bode napraviti društvo na delnice (akcije) za zidanje narodnega doma v Trstu. Ker jo v okolici in mestu veliko premožnih narodnjakov, lehko bi se napravilo veliko poslopje, vendar je pametneje, da začnemo z manjšim, ker majhno lehko zraste; veliko pa lože propade. Po našem načrtu bi bila hiša (narodni dom) dolga 9 sežnjev; široka 6Va sežnjev; visoka 4% sežnjev. Pri tleh bi bile spredaj dve veliki sobi, ena za restavracije, druga za kavano, zadaj pa lepa kuhinja in klet, na sredi lepe stopnice i. t. d. V prvem nadstropji spredaj bi bila prostorna dvorana: dolga 8.° 2' stop. 0"; široka 3.° 3' 0"; visoka 2.® 3' 0"; zadaj bi bila pisarna, krčmarjevo stanovanje i. t d. se ustanovi h krati 5 novih narodnih učilnic v Materijskej /upanovini, v katerej imamo uže 2 narodni učilni brez spomenutih 5. V Brezovici in Materiji sta uže učitelja, v Vodicah, Slivji, Markušinah, na Golcu in Tat-rah pa stoprv bode dakle 7 učilen v 1 županovim. Upamo, da zemljišče nam ceno proda nekij gospod, naš rojak, prav blizo mesta (liagni russi), ker tam je sr gld.) dobivali tednik brezplačno na dom ; tako bi imeli lepe obresti in bi veliko prepomogli k izobraženju in blagostanju okoličanov in sploh vsega naroda. Ta velevažna hiša bi pravi Tergesteo bila tržaškim in okoliškim Slovencem, zbirali bi se v njej vedno, posebno v nedeljah k branju, koristnim pogovorom i. t. d. Politično društvo bi v njej zborovalo; čitalnice bi svoje veselice in besede v prostorni dvorani napravljalc, s kratka: ona bi bila prav dom narodnega izobraževanja, duša, katera bi oživljala, jačila in krepila ves naš narod, trdna bran vsem sovražnim napadom. Upamo, da se rojanska čitalnica gotovo zlaga z našo namero, i da nam tudi mestna čitalnica prikima. Kojaki! le volje nam je treba, pa se še letos odpre narodni dom, zadnja trdnjava na slovenskej Adriji, v čast, veselje in korist našemu narodu. --- Dopisi, Iz tržaške okolice, 17 februarja. Draga „Edinost44! Vem, da ne odrečeš prostorčka pričujočemu dopisu, obsegajoče-inu okolice potrebo in pritožbo, izvirajočo iz turške vlade. Moj namen je denes nekoliko spregovoriti o cerkvenem orgljanji. Ne vstraši se, ljuba „ Edinost," češ, take reči so izkljnčene iz mojega programa; nečem ti pisati o verskih resnicah, temveč o reči, ki zadeva nas davke plačujoče okoličane. Zinot-njave v orgljanji nam je prinesla nova doba, zato naj jo le drugi hvalijo, jaz je ne bodem. Naš magistrat postavlja učitelje po okolici brez ozira na to, znajo li orgijati ali ne; zato je v nekterih krajih pomanjkanje orgljavcev, med tem, ko sta v drugih krajih tude po dva vkup. To ni prav. Kes, da daje magistrat v onih krajih, kder učitelj ni orgijanja zmožen, župniji po 120 gld. na leto za organista, ali za tako plačo je težko dobiti koga, zlasti ako je daleč od mesta, ker vsak previdi, da samo s tisto mastno plačo nihče živeti ne more. Sicer pa so orgijanja zmožni učitelji primorani opravljati to službo, za ktero dobivajo po 60 gld. na leto — ne vemo zakaj le polovico od unih — ali kako so dolžni ? — Da ob nedeljah in praznikih po dvakrat orgljajo, enkrat predpoldnem in pa popoldne; vsaj pravijo dotični gospodje, da je tako pisano v njihovih dekretih in mi jim radi verjamemo. Od tod pa prihajajo razne nepriličnosti, zlasti kder sta po dva duhovna in se učitelj kot organist drži ostro magistratnega ukaza. Po tem ločim učitelje-orgljavce v tri vrste. Nekteri , in te hočem najprej in s pohvalo imenovati, orgljajo pri vseh župnih ali farnih opravilih in podučujejo pevce ter ne zahtevajo za to posebnega plačilo in so zadovoljni s tem, kar jim ljudje prostovoljno dajo. Drugi orgljajo sicer tudi (pa vendar ne pri vseh farnih opravilih) in uče petje, pa zahtevajo za vsako majhno delo tudi posebno plačilo, bodisi iz cerkvene blagajnice, ali od ljudstva, ali od pevcev. Drugi pa, kakor so že nekteri pokazali — in to je tretja vrsta — nečejo druzega delati, nego orgijati po dvakrat ob nedeljah in praz nikih, naj pevci pojo, kar znajo in kar hočejo. To tudi ni prav. Ni prav, da je magistrat tako omejil orgijanje v cerkvi, kar nas nekako spominja na joŽefinizem, ter vse drugo prepustil volji organistov, ker to moti cerkveni red in dela nevoljo med ljudstvom, ktero mora vrbi drugih davkov še posebne plačevati, ali pa gledati, kako orgije pri nekterih cerkvenih opravilih, n, pr. pri prvej maši, pri blagoslovu ob sobotah zvečer, pri zornicah v adventu in šmarnicah, žalujejo. Moja misel bi bila ta: Naj bi magistrat vse učitelje odvezul orgljarske službe in naj bi zato dajal župnim uradom primerne zneske za orgljavce. Orgljarske službe naj bi se poteiu razpisovale in oddajale najsposobnijim, bodisi učiteljem ali drugim. S tem bi orgijavske službe postale neodvisne od magistrata, orgljavci pa bi za tisto plačilo morali orgijati pri vseh farnih cerkvenih opravilih in učiti cerkveno petje. Tako bi bile vse dosedanje nepriličnosti odstranjene, ljudstvo bi bilo zadovoljno in tudi učiteljem, ki bi radi orgijali, bilo bi s tem ustreženo, ker bi dobivali veče plačilo od zdaj, kar jim tudi iz srca želimo in voščimo; tisti pa, ki orgijati ne morejo, bili bi prisiljene dolžnosti odvezani. Sicer pa mislimo, da se ne bi nobeden, ki je orgijanja zmožen, temu odtegoval, saj je to častna služba in da odkritosrčno govorimo, naši okoličani učitelja, ki orgijati ne zna ali neče, malo obrajtajo. — Ali ne bi moglo tudi naše politično društvo kaj storiti o tej zadevi? Iz Materije v Istri 20. februarja. (Nove šole). — Pet novih učilnic. — Dne 18. t. m. je prejelo naše krajno šolsko svotovalstvo z Voloskega naznanilo, da je tamošnje okrj. s. svetovalstvo odobrilo predlog Materijskega krj. s. svetovalstva: naj V Skofji Ijoki na nemčurske mlade lune dan. Volitev občinskega zastopa je po vseh slovenskih pokrajinah naj važnejše opravilo našega naroda. V Loki so bile prav zdaj naj živahnejše volitve, kajti napenjale so se nemčurske žabe v blatnih lužah na vse krip-Ije, da predro z svojimi kandidati. V dveh razredih je zmogla narodna stranka; v prveui razredu pa, kder bi morali Ločani pokazati, da so dika občinstvu, bilo je to prav narobe. Meni kakor narodnemu popotniku, nij se čuditi, ako volitev malo prerešetam in mislin, da mi nihče ne vzame za zlo, ako z vcvnico malo na veter stopim, da smeti in zrnja v eno in isto vrečo ne spravim. Pisana Loka je prav za prav kmečko mesto, toraj narodno, če tudi so se nekateri „Pechhubcrjiu in BDeutsshthumlerji* *) naselili v to prijazno mesto, saj tudi »repti-Ije" in druga golazen rada na prijetne travnike prihaja vživat sončno gorkoto. Ločani so vsi kmetje, ker vsak polje obdeljuje, naj bo bogataš ali siromak ; kmetištvo redi slehernega, razen pičlih oseb male obrtnije. Občno spoštovani župan g. Mohar je doslej jako umno in izvrstvo županoval, kajti zastopal je častno loško mesto in se potezal v vsakej priliki za občinsko blagostanje. Narodnjaki, pokažite tedaj, da je pisana Loka res narodna in izvolite si zopet moža za svojega zastopnika, kateri je na tem častnem mestu popolnem sposoben. Da pa svet pozna nasprotno stranko v Loki, pogleda naj v blato, kder se mrčesi valjajo in se smrad zbira. Neko, na duhu boluo, revče se je povaljalo te dni dobro v ljubljanskem blatu, stresalo na desno in levo gnoj, pa ostalo samo v gnoji in oblatilo svojo na duhu bolno tovaršijo. Znano je, da je ljubljanski „blat" iz pokradenih koščkov pruso-in turkofilskih listov sestavljen. Iz tega blata se je neko reptilje izrilo in brcalo, da so se ga skoraj ragljajoče žabe bale. Vendar vse to brcanje nič nij pomoglo; Škofja loka nikdar več tako ne pade, da bi prusjakom pripravljala pot. Otroci, kateri imajo kravji zvonec v roki, napravljajo velikokrat veliko šuma, časi se radi bahajo, da so zvonci zlati, ker so nekoliko rumeni, pa ko se jim oči odpro, vidijo zmoto; enaki so nekateri loški mladiči, kateri so se le včeraj lesenega konja jahali, danes pa uže hočejo biti prvi libe- *) Zdi se nam, da je vaša loška »nemčurska svojad" zmedena krama, katero bi tesko kedo v denar spravil; ta zmedena krama naj gre na tursko, v Loki je zanjo prezdrav zrak. Lo&kih kapitalistov, ki bodejo zapovedovati in županovati po Bismarkovej volji, pride „Diogenes* na sredpostno sredo z lučjo iskat, morda jib najde na Kamnitniku, kjer babo žagajo. (Ur.\ ralci ; žabe so, pa hočejo biti voli, ali to nij smešno ? Še mokri za ušesi, pa hočejo biti liberalci, politikarji! Hodite žabam gost! (Narodni popotnik). V TVitu, 20 februarja. Ker je okolica volila v državni zbor vnetega domačina za svojega poslanca, to od dne do dne lepše sad rodi, ker on kot okoličan tudi res skrbi za svoje volilce. Po-tezal se je lani za ubogega kmeta ter govoril, da se kmetiško stanovanje ne sme z davkom obkladati, ker ga rabi le za svojo potrebo in ne vleče najemnine od njega. G. Nabergoj je dokazal, da je sol predraga, da je kmetu, kar je odpravljena živinska sol, prirastlo dosti več troškov, ker mora navadno sol živini kupovati, grajal je tudi gospodarstvu v solinah, ker so več tišoc centov soli v morje nazaj vrgli, ne pa, da bi jo cenej i prodali i. t. d. 16. februarja t. 1. pa je dokazaval, kako po krivici okolica, katere vasi so po dve in tri ure od Trsta oddaljene, morajo enaki vžitninski davek plačevati, kakor Trst. Vrli naš državni poslanec je govoril takole: „Jaz sem si izprosil besedo k temu odstavku, ker ta namerava, da način sedanjega izterjavanja tega davka (od mesa) v Trstu tudi v prihodnje še obstoji, pri tem izterjavanji pak je mnogo napačnostij. Glede skupnega užitninskega davka, torej tudi gledć davka za meso, računa Be teritorium ali tržaška okolica tudi k Trstu, akoprem ona obseza 22 katastralnih vasij, tako imenovane kontrade in vile, in čeravno so posamezne vasi po tri ure in nekatere celo štiri ure oddaljene od Trsta, n. pr. Skedenj in sv. Križ. Naklada se za vse te vasi ravno taka tarifa, katero plačuje mesto Trst po postavnih določbah. Nij mi skoro treba omeniti, da je ta tarifa veliko višja, nego ona, katera bi pripadala, ako bi se smatrale one vasi za to, kar so v resnici. Izterjevalno okrožje užitninskega davka je zmirom jednako obmestju kacega me-sta. To je gotovo nekaj neuslišanega in žalostna ironija, če tri ure od mesta oddaljena vas, katera je ločena od mesta še po rekah, hribih in s celo pokrajino, ako se smatra taka kot k mestu spadajoč del. Kako more, kako sme teh 22 vasij tržaškega teritorija svojo lastnost od pravih vasij po deželi, kar tudi so, žrtvovati, da bi figurirale kot mesto Trst? To je abstrakcija in sicer le iz slališča volov, katera ima pa za kmetske občine žalosten nasledek, da morajo jako visok, da, nedosegljiv davek plačevati, ter so vsled tega prisiljene, da malo živine pokoljejo ter mesa ne uživajo. Prosim, gospodje, ne mislite, da pretiram. V kraji, kjer jaz stanujem, v Prošeku, mora se plačati, ako kdo pobije vola 12 gld., reci dvanajst goldinarjev užitninskega davka in nasledek tega je, da v tem kraji na 400 do 500 komadov zaklane živine spada komaj 1 vol. Od najslabše krave meso plačevalo se je preteklo leto po 32 in 36 kr, funt, tedaj po tej ceni, kakor na Dunaji najboljše vo-lovsko meso, in to vse le zavoljo visokega mesnega daca. Kje ostaje potem, gospoda moja, v na-Šej ustavi tako slavljena ravnopravnost! Za res, parlament ne sme take napravičnosti in nejednakosti dopuščati, ker kako se to vjema, da mora ubogo kmetsko ljudstvo ravno tak davek plačevati, kot najbogatejša mesta. V resultatu vsega tega opomnim, da po postavnem načrtu, kateri je nam predložen, spadajo in spadati morajo vasi po deželi zmirom v III. tarifni razred, akoravno znaša prebivalstvo več ko 10.000 ljudij. Jaz silim tedaj na to, da sc to upo-rabljenje tarifnega razreda imenovanim 22 vasem ne odteguje in priporočam sledečo prenaredbo § 17, odstavka 3. v zadnjem stavku: „Za tržaško ozemlje, ki pod določbe sedanje postave spada, sme finančno oskrb-ništvo izterjavanje mesnega davka le na tak način izvrševati, da se 22 katastralnih občin tržaške okolice (kontrade, vile) uvrste kot kmetske občine, v tretji tarifni razred.w (Vladni zastopnik dr. Fiedinger je govoril proti, rekoč naj se to vladi prepusti. Na to je Nabergoj odgovoril:) Izpeljave vladnega zastopnika, gospoda, ne morejo nikogar prepričati, ker on notoričnih fakt ne more tajiti, da je tržaška okolica štiri ure od mesta oddaljena in da je tedaj kakor „dežela," ali na kmetih. Tudi je vse-jedno, če okolica spada k tržaškej občini, jaz pravim, da je to vsejedno, ker imajo občinski okraji samo politični in administrativni pomen, mej tem ko so davkarski okraji užitninskega davka samosvojni in vedno navezani le na lokalno razprostiranje mesta. Okolica je in ostane kmetski okraj, in bila bi največja kvivica, logična in fizična neumnost, ako bi se smatrala kot zvezano mesto. Jaz priporočam tedaj svoj predlog visokej zbornici v sprejem in prosim, da našo okolico nikakor drugače ne jemljete v račun, kakor druge dežele naše monarhije in ne rabite za njo ne jednako samovoljno in nepravično mero.* (Znano je, da je državni zbor vsled tega Nabergojev predlog sprejel, kar bode, kadar še gospodska zbornica postavo o mesnem davku potrdi, velika olajša za tržaško okolico.) -- Politični pregled. Državni zbor se raziđe v malo dneh. Kako malo mari je ljudstvom za ta zbor, to se je očitno razodevalo, ker se je malo o njem govorilo. Vse drugače je to v drugih ustavnih državah, n. pr. na Angleškem, kder je vsakdo ves vnet za delovanje državnega zbora. Da naša ljudstva tako malo važnost dajo parlamentu, temn se nij čuditi, ker je on bolj orodje vladi, nego popolnem samo-stoj in faktor. 1'oji v Hercegovini in Bosni so nekaj prenehali, ali kiualo se vnovič in hujše vnemo. AndraŠijeva nota, turške prenadbe in obečanja so ostale brez vspeha. Ustaši so vse zavrgli in odgovorili, da meča ne odlože, dokler ne bodo svobodni. Srbija mora napovedati Turčiji vojno, ako neče, da se vname revolucija; Crnagora je zavrgla vse turške ponudbe i ne ostaje jej druzega, nego vojna na Turka. — Avstrija je poslednji čas zaprla meje proti llrcegovini i Bosni, poslala veliko vojakov v te kraje; ona razoro-žuje i domu pošilja mladeniče, ki hite na bojišče, ker misli s tem vstajo zadušiti. Mi smo tega menjenja, da se jako vara i da bi najbolje bilo, ako pušča dogodbam naravni svoj tek, ker s taeim počenjanjem izgubi vse sočutje pri vseh Slovanih i kdo vć, če se iz tega ne porodi velika vojna, katera bi lahko Avstrijo popolnem vniČila. Nesrečne dogodbe preteklih let bi morale zmodriti voditelje naše državne politike, kako nevarno je mešati se brez potrebe v take in enake zadeve. Bismark gotovo ne bode mirno gledal, če sc Avstrija začne z orožjem vtikati v vshodnje vprašanje in Rusija tudi ne more ohraniti mirne krvi. Zveza treh cesarjev bo trajala le toliko časa, dokler bode vsem trem koristna, prvi vetrček pa jo lehko in gotovo raztrga ---- Pogovor na magistra tovi kolibi. Mihec. Jakec, vidiš, koliko okoličanov naji gleda s trga? Daj, govoriva jim tisti govor, ki ga je sloveči naš kmet, Juri Ger-dol, v svoji pisarni pod murvo zložil in že večkrat v čitalnicah govoril! Jakec. Slišal sem, da za to veliko zaslugo mu je podaril najin gospodar, slavni magistrat, zlato svetinjo reda sv. Grmeta v Trstu, ker Juri Gerdol zna tako grmeti, vse drugače, nego sam Ilermet. Prav lep govor je to, nekaj v prozi in nekaj v versih; nu, začni ti prvi! Mihec. Okoličani, z visocega stolpa Vas pozdravljam. Serce mi od veselja poka, ker vidim, da se je tudi našim okoličanom vnela ljubezen do naroda in da se zato trdno drže , Edinosti.u Jakec. Dragi moji bratje, tržaški oko* ličani in vsi tukaj bivajoči Slovenci, pripo* ročam Vam, da morate biti zedinjeni, ako hočete dobiti svoje pravice, ker v edinosti je moč. Ako ne boste zedinjeni, zadene vas osoda, katero vam zdaj zapojeva. Začni Ti, Mihec, nu, nu, potem spijeva liter do dna. Mihec. (Veselo). Spet danes pozdravljam slovenske možake, Vse pridne rodoljube in zveste rojake, Kateri naš narod podpirali so; Pohvaljam vas vse prav lepo. Jakec. Okoličani naši ne bodite zjspani, Naj vas, če drugo ne, vsaj vboštvo pre drami, Če vi plačujete davke ko v mesti, Zakaj pa imate blato po cesti? Mihec. Res, da gospoda tud davke plačuje, Po mesti gre lahko, da se ne obuje, Ker tla so z gladkimi kamni vložene ! Pri vas pa ceste ni skoraj nobene. Jakec. Davke velike plačevati nam vele, Za nas okoličane pa slabo skrbe, Za mestne potrate veliko izdajamo, Tako, da zanje celo njive prodajamo; Meščani imajo kar si želd, Mi pa še najpotrebnejšega ne. Mihec. Ne bi laški meščani sami ukazovali, Ko bi se okoličani več truda dajali, Ko bili bi zložni, veselje bi bilo, Vse kar bi hoteli, bi sc dobilo. Jakec. Da, bratje slovenski, edina je sloga, Katera nareja z berača gospoda, Ko bomo vsi popolnoma zložni. Takrat ne bodemo njim več podložni. Mihec. Bratje slovenski, le zložni bodimo, V britkostih drug drugega ne zapustimo, Podajmo si roke po bratovsko vsi, Saj smo vsi naše slovenske krvi. Mihec in Jakec skupno „duet": Zdaj vse to, okoličani, si k serci vzemite, In iz ljubezni vsi skupaj zaupite : Bog živi pravično slovensko scrce, Za narod vneto, naj slava mu gre! ««nflnAAA/wwv— Domače stvari. O glasoviti junakinji Ilolandkinji gd. JHarkusovi, katera se bojuje mej ustaši ▼ Hrcegovini, piše ustaš M. O. v „Narodnem listu": „Kakor hitro je stopila ta Amazonka *) v Dalmacijo, pokazala je na mah svojo željo, naučiti se srbsko-hrvaškega jezika, katerega izključljivo ogromna večina naroda govori. Na Zubcem zvečer pri ognju v taboru ima vedno gramatiko v rokah in se pridno uči. Ona se je vže toliko naučila, da čita tako dobro cirilico in latinico, da je veselje. Iiolandkinja je rekla Ljubibra-tiču, da če v enem letu dobro pisati v bogatem južnem slovanskem jeziku. Okoli-čanke in Slovenke, potujčcue z talijanščino in nemščino, oglejte se na junaškej Holand-kinji. « * * Italijanski razred v rojauski doli. Učenec: Gosp. učitelj, prosim, kaj po-menja beseda koliba? Učitelj: Koliba je čisto slovenska beseda, v našem italijanskem jeziku se pravi baraka, pa tudi karobera, nekteri še celo pravijo cheba. Učenec: Veliko ste mi razložili, pa malo ali nič nisem razumel. Učitelj: Da boš umel dam ti to priliko : magistratova hiša (palač) je zlo slabo zidana, zato jej pravijo baraka ali karobera, nekteri še celo palazzo cheba! Učenec: Zdaj umejem, kaj je to; moj oče je čital v „Edinosti" od magistratove kolibe, pa te besede ni umel, mene je vpra- •) Starogrška pravljica veliko pripoveduje o Amaconkah, ženah, ki so bile glasovite junakinjo, moške otroke so morile pri porodu i samo deklice od-gojevale. šal, pa nisem vedel, kaj bi mu odgovoril, če tudi več let v vašo šolo hodim. Zaradi tega se je tako razkačil, da je poslal k vragu italijansko šolo, in njene osnovalce, ter meni v tko šolo prepovedal hoditi; za naprej me bode rajši pošiljal v slovensko šolo, Vaša italijanska (šola) pa ostane samo za Boninove Jurčike! • * * Vesela novica. Za gotovo se pripoveduje, da urednik „Edinosti" dobi red ma-gistratovega nereda devetindevedesete vrste; oče župan mu ga prikujejo na podplate pri prvem glavnem zboru društva Edinosti. • * Dijak-Dejak in-Kosovel. Z naslovom : Valentin Kosovel dijak: 7. realke v Trstu, došlo je vabilo iz črniške čitalnice, pa poštni uradnik je vabilo naravnost h De-jaku, založniku pive v Trstu poslal, nebri-gaje se za ime, samo da je videl „dijak" zapisano. Le naš naročnik, ki je v tej hiši uradnik, umel je razločiti pomen dijak in je vabilo našemu uredništvu prinesel, naj po-jasnemo modrost poštnega uradnika. Tu se vidi, kako je potreba uradnikov slovenščine zmožnih. Pa je uŽe tako, da se raji jemljo Nemci, ki našega jezika nič ne znajo. Tako imamo dvojno škodo. * * • Mihec in Jakec. Da bodo naši čestiti bralci znali odkod in zakaj dva možaka, ki ure bijeta na magistratovej višavi, nosita imeni Mihec in Jakec, s kterima ju ljudstvo sploh zaznamuje, naj jim povemo nekaj iz tržaške zgodovine prejšnjega stoletja. Zraven bivše velike gostilnice (Lo-canda Grande) je stal stolp, na kterem je bila mestna ura, pa tudi zvon, ki je četrt ure prej naznanjal trgovcem začetek in konec na borsi. Pred uro ste stali dve podobi, ki ste tolkli ure; imenovali ste se Mihec in Jakec. Leta 1747 so stolp popravljali in takrat sta Mihec in Jakec prišla ob službo; stolp pa so podrli leta 1838. Od onih dveh sta toraj sedanja Mihec in Jakec podedovala slovenski imeni, ki ste po tem takem prav zgodovinski imeni in nam pričate, da slovenščina je bila v preteklem stoletji v Trstu še bolje znana in spoštovana, nego dandanes, ali da govorimo z Vodnikom, Mihec in Jakec nam pričata, da „Od nekdaj Btanujo tukaj nas rod, Ce vć kdo za drutega, naj rere: odkod?* * * • Prebrisan kmet. Zdravnik pride h kmetu, ki je imel dva majhna sina. Oče, pravi dohtar, zdaj mora vsak oče svojim otrokom dati koze stavit. — E, kaj pa to pomaga, pravi kmet in si popravi tobak v pipi, sosedov Janezek si je tudi lani dal koze stavit; a ko je zadnijč z drevesa padel, pri vsem tem si je nogo zlomil. • * • Slaba znamenja. Dva zidarja se pogovarjata tako le: Janez: Ti, Jože, veš kaj, pa je ? Janez: Bruscev Peter je včeraj se strehe padel. Jože: Kaj praviš? Ali se je morebiti ubil ? Janez: Kaj pak da se je. Jože: E, saj sem vedel, da se mu nič dobrega ne pripeti, štirnajst dnij jc bil uže tako bled kakor zid. • * m f Najnovejše. — Predvčeranju so se prijeli zedinjeni turški vojaki, zapustivši Trebinje vstaši pri Vlasoje-vičih. Turška velika vojska je bila tako strahovita pobita, da doslej še nikoli takone. — Turški oficirji v Mostarju so se uprli razglašenim reformom, oni zahtevajo, naj se jim d& zastala plača in žugajo z vstajo. — V Dubrovniku je bil sinoć strahovit potres. POSLANO. Na Svečnice dan mi je bilo v ške-denjskem zboru naloženo, naj interpeliram v mestnem starešinstvu zastran odprave okraj neh glavarjev. Da tudi nij sem imel te naloge, vse enako bi bil intcrpeliral, kakor je moja dolžnost. Žal mi je, da časnik št. 3 nej omenil besede o tem obziru. Jaz sem prošnjo „Edinosti" precej podpiral takole: Jaz podpiram prošnjo političnega društva, ker je v vseh obziri li pravična, ter spominjam slavnemu svetovalstvu nekoliko vzrokov, zakaj jo podpiram. Mnogokrat se je pretre-sovalo v zboru zarad odpravljenja načelnikov, pa nikoli se nij uslišalo zahtevanje okolice. Danes obravnujemo vnovič to reč in jaz upam, da jo zdaj slavno starešinstvo ugodno reši po Bplošni želji okolice. Sedanje uredovanje načelnikov v okolici je veliko slabše od uradovanja prejšnjih zaupnih mož, tedaj je treba da se to prenaredi. Jaz stavim predlog: naj se voli odsek peterih mož v komisijo, da bodo oni natanjčno pretresli to reč i nasvetovali, kako se ima ta stvar prena-rediti. Dr. Gorakuki. Nij še dva meseca, ko se je pretresovalo zarad okrajnih glavarjev v okolici, častiti Burgstaller je nasvetoval, naj se okrajni glavarji, če ne vsi, vsaj po večetn odpravijo. Ker pa se ne sme ena in ista prošnja dvakrat pretresovati, dokler ne mine šest mesecev, zatoraj nas ve tujem, naj se z to prošnjo preide na dnevni red. Nadlišek. Zdi se mi, da se častiti gospod Gorakuki moti, takrat je šlo samo za vaške načelnike (capi rurali) ali ne za okrajne glavarje (capi distrettuali). Dr. Gorakuki. Na vsak način svetujem, naj sc preide na dnevni red. — Nasvet je obveljal. Nadlišek. Prosim besede: Meni se zdi, da nij prav vse prošnje iz okolice zavračati, in prehajati ž njimi na dnevni red. Nadlišek Štefan. Naznanilo^ Politično in bralno društvo „Edinost" bode imelo prihodnji občni zbor v Barkoli 26. marca dnevni red prihodnjič. ODBOK. Lastnik isdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Llojda.