520 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
Zvonka Zupani~ Slavec, Endemski sifilis – {krljevska bolezen na Slovenskem. Razvoj in {irjenje
bolezni po na{ih krajih v prvi polovici 19. stoletja. Endemic Syphilis – Skrljevo Disease among
Slovenians. The Developement and Spreading of the Disease in the first half of the 19th Century.
Ljubljana : In{titut za zgodovino Medicinske fakultete, Znanstveno dru{tvo za zgodovino zdravstvene
kulture Slovenije, 2001. 141 strani.
Stiske slovenskega ~loveka so se v preteklosti pogosto skrivale za pro{njo pri vsakodnevnih in
prazni~nih molitvah: »Kuge, lakote in vojske, re{i nas o Gospod!« Medtem, ko sta zadnji stiski dokaj
jasni, pa je glede kuge marsikaj nejasnega. Mnogokrat je bila oznaka kuga bolj izraz nemo~i in strahu
pred boleznijo, zlasti epidemijami, kot pa dejansko poimenovanje bolezni. Za “kugo” se je namre~
skrivalo marsikaj. Bolezen v normalni dru`bi ni sramota. Povsem druga~e pa je takrat, ko je ta lahko
posledica spolnosti. Zato ni nenavadno, da je, kljub dvomom o njeni pravi naravi, {krljevska bolezen
ostala {krljevska. Sli{i se veliko bolj doma~e in manj nevarno kot sifilis. Dejansko si je ob navideznem
bogaboje~em `ivljenju na{ih prednikov, praksa je bila `al mnogokrat ravno nasprotna, te`ko predsta-
vljati, da so cele na{e pokrajine zbolele za spolno boleznijo …
O {krljevski bolezni na Slovenskem je med splo{nimi zgodovinarji doslej najiz~rpneje pisal Josip
Mal v Zgodovini slovenskega naroda. V zadnjih letih je problem pritegnil tudi Andreja Studna. Vsa
pisanja zgodovinarjev o tej silni nadlogi na{ih ljudi v prvi polovici 19. stoletja pa ne pomagajo razjasni-
ti temeljnega vpra{anja, za kak{no bolezen pravzaprav gre. Prav zato je zdravnica dr. Zvonka Zupani~
Slavec kot specialistka za zgodovino zdravstva dobesedno poklicana, da naredi dolo~en red v na{em
vedenju, potem pa ostaja dovolj dela {e tudi za poklicne splo{ne zgodovinarje.
Sode~ po ob{irni sodobni literaturi, ki jo navaja avtorica, je problem endemi~nega sifilisa na svetu {e
vedno aktualen. Nekaj podobnega je bilo do nedavnega tudi v Jugoslaviji. Ko sem leta 1976 slu‘il vojsko
v vzhodni Srbiji, so nam strogo prepovedali dru‘enje po vaseh z doma~ini zaradi endemi~nega sifilisa.
Ker se je bakterija Treponema pallidum, ki povzro~a tako sporadi~ni kot endemi~en ali udoma~eni
sifilis pojavila v Evropi koncem 15. stoletja, pripisujejo njen vnos na stari kontinent mornarjem, ki so
odkrili Ameriko. Glede na dejstvo, da se je leta 1500 sifilis pojavil ‘e v Zadru, bi ~lovek mislil, da so
mo‘ni tudi drugi posredovalci. Na{im krajem v novem veku ni bil neznan, ni pa imel zna~aja epidemije,
kot se je to zgodilo v prvi tretjini 19. stoletja.
Endemi~en sifilis je v na{ih krajih dobil ime po [krljevem v zaledju Bakra pri Reki. Od tu je zaradi
gospodarskih stikov na{ega ozemlja s tem prostorom (solna trgovina in tihotapstvo), francoskih vojn,
gospodarske krize, ki jih je spremljala in verjetno tudi zaradi zadnje velike lakote v letih 1816/17
raz{iril zlasti na Notranjsko, v Belo krajino in na Dolenjsko. Janez Cvirn zatrjuje, da je v Zgodovin-
skem arhivu v Celju gradivo, ki dokazuje, da ga je bilo precej tudi na Kozjanskem, kar doslej v na{i
strokovni literaturi in tudi avtorici {e ni znano. Bolezen se ni {irila s spolnimi odnosi, ampak kar z
vsakodnevnimi kontakti med ljudmi. Nehigiena in slabi ‘ivljenjski pogoji mu dajejo {e dodaten pospe{ek.
Endemi~en sifilis, ki je posledica prevelikega obsega sporadi~nega, je za~el ogro‘ati prebivalstvo v
priobalnnem jadranskem pasu, glede katerega je imela avstrijska oblast {e velike politi~ne in gospodar-
ske na~rte. Trst je bil najpomembnej{e dr‘avno okno v svet, Reka pa takoj za njim. Zaradi teh, kot tudi
zdravstvenih prizadevanj avstrijskih oblasti, je oblast pristopila k problemu skrajno resno. V Postojni je
1818. leta za nesre~nike ustanovila posebno specializirano bolni{nico in {tevilo bolezenskih primerov
je po desetih letih toliko upadlo, da so bolni{nico zaprli. Kasneje so vozili bolnike {e v Bakar, tudi iz
na{ih krajev, ~eprav je bilo dolo~eno, da jih morajo sprejemati navadne bolni{nice. Bralec bi domneval,
da je tamkaj{nji grad, ki je bil spremenjen v bolni{nico, dejansko bil neke vrste hiralnica.
Zvonko Zupani~ Slavec so pri raziskavi {krljevske bolezni zanimali prvenstveno zdravstveni pro-
blemi v naj{ir{em smislu besede. Vzroke za njen izbruh je na{la predvsem v takratnem na~inu ‘ivljenja,
zlasti v okviru dru‘ine, odnosov med otroki in star{i, kot tudi v gospodarskih in kulturnih razmerah.
Veliko pozornost je posvetila organizaciji odkrivanja bolezni, organiziranju zdravljenja, na~inu zdra-
vljenja, zdravilom in seveda zdravnikom, ki so imeli v za~etku nemalo te‘av. Predvsem si niso bili na
jasnem, ali je {krljevska bolezen identi~na sifilisu, ali je to neka druga nadloga. Poleg temeljne lastno-
sti, da pojav bolezni ni povezan s spolnostjo, so jih motili nekateri spremljajo~i pojavi, zaradi ~esar so
dualisti menili, da gre za me{anico sifilisa z gobami, garjami, tuberkulozo, rakom … Danes tako popu-
larni cenenosti, ki jo ponuja obravnava razmaha neke v osnovi spolne bolezni, ~etudi v endemi~ni
521ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
obliki, se na{a v {tevilnih pogledih izjemna zgodovinarka medicine na dale~ izogiba. Problem je bil
preresen in za vrsto otrok, tudi dojen~kov, ki o spolnosti {e niso imeli pojma, pretragi~en, da bi si lahko
kaj takega privo{~ila. Bralce bo {e posebno pritegnil njen dodatek k knjigi, kjer biografsko obravnava
zdravnike Antona Jevnikarja, Johanna Petra Franka, Juliusa Zemea, Raimunda Melzerja in Karla Ber-
nharda Kogla. Izjemno pomembno vlogo je v boju proti tej bolezni imel dr. Andrej Mozeti~. Temu je ‘e
pred tem posvetila celo poglavje in tudi integralno v prevodu objavila eno njegovih poro~il o razmerah
v postojnski bolnici. Z avtorico se moramo strinjati, da na{i oziroma takratni avstrijski zdravniki in
avstrijska oblast nasploh le niso bili toliko odtujeni od ljudstva, kot smo to lahko v nedavni preteklosti
mnogokrat brali. Nenazadnje nas ravno razlika v trajanju {krljevske bolezni pri nas, prakti~no je pre-
nehala v drugi tretjini 19. stoletja, in v “bratskem” sosedstvu, kulturno in civilizacijsko lo~uje od Balkana.
Zaradi dolgoletnega obstoja endemi~nega sifilisa na Balkanu in njegove dana{nje aktualnosti v
nerazvitem svetu, zlasti Afriki, ima znanstvena monografija tudi obse‘na povzetka v hrva{kem in
angle{kem jeziku.
^e na koncu tvegamo oceno knjige, moramo uvodoma zapisati, da smo nanjo ‘e dolgo ~akali.
@eleli bi, da bi se na podoben na~in lotila {e koler, ki so kosile v 19. stoletju in {e nekaterih drugih
epidemij. Podobna monografija bi bila potrebna tudi o »{panski« gripi v dvajsetih letih 20. stoletja, da
o starej{ih obdobjih niti ne govorimo. Zgodovinarjem je avtorica »nalila ~istega vina« o bolezni, katere
problematiko smo le povr{insko dojemali. Izjemno pomembne so tudi njene strokovne ocene takratne-
ga zdravstva in zdravnikov. Tega zgodovinarji s svojim splo{nim znanjem nismo sposobni. Knjiga je
pisana na podlagi virov in avtorici zgodovinarji tudi v tem pogledu nimamo kaj o~itati. Nekatere te‘ave
bi ji lahko pomagalo razre{iti sodelovanje s prakti~nim zgodovinarjem, ki bi na primer preko franci-
scejskega katastra moral to~no locirati postojnsko bolni{nico. Mogo~e bi bile namesto Valvasorjevih
ilustracij primernej{e sodobnej{e, ki so pribli‘no prav iz ~asa, ki ga obravnava avtorica. Edina »resna«
pripomba izjemno lepo opremljeni knjigi pa bi se lahko nana{ala na medicinsko strokovno terminolo-
gijo. ^eprav je med zgodovinarji nekaj »aliranih« medicincev, od nas vseeno ni pri~akovati, da bi
vedeli, kaj so maculae, noduli, vesiculae … Zgodovina medicine mora v takih primerih, ~e ‘eli biti tudi
del splo{ne zgodovine, prepri~ani smo, da je to eden izmed ciljev dela dr. Zvonke Zupani~ Slavec,
stopiti z visokega strokovnega piedestala in se pribli‘ati tistim, ki jih je strah ‘e belih zdravni{kih
obla~il, da o njihovem strokovnem delu in zlasti njihovih delovnih prostorih niti ne govorimo.
Stane Granda
Milko Mikola, Zaplembe premo‘enja v Sloveniji 1943–1952. Celje : Zgodovinski arhiv Celje,
1999. 304 strani. (Študije ; 3).
Precej{en del slovenske javnosti je s slovenskim zgodovinopisjem dokaj nezadovoljen. Poleg »ve-
netologov« so najbolj glasni tisti, ki bi radi sli{ali {e drugo, obi~ajno zamol~ano plat NOB in povojnega
~asa. Resnici na ljubo je treba povedati, da je, ne samo po zaslugi zgodovinarjev, `e veliko napisanega
in da marsikaj ljudje ne poznajo. S tem ne `elimo zavre~i kritik, ki so, ~e so utemeljene, koristne,
ugotoviti pa je treba, da zgodovinopisje nima ne sposobnosti ne namena, da bi vse zadovoljilo.
Problematika, ki se je v svoji monografiji loteva celjski arhivist dr. Milko Mikola ni nova, saj
obstaja o tem vpra{anju ‘e sorodna monografija Jo‘eta Prin~i~a, Nacionalizacija na ozemlju LR Slove-
nije 1945 – 1963 (Dolenjska zalo‘ba, Novo mesto 1994). Primerjava naslovov sama na sebi pove, da
gre pri obeh monografijah za nekatere podobnosti, dejansko pa sta knjigi po svojem bistvu in zlasti
pristopu razli~ni.
Milko Mikola ni karierni zgodovinar, besedna zveza je verjetno malce nenavadna, ampak iskalec
resnice. To je za ljudi, ki pristajajo na ve~ resnic, te‘je razumljivo. Problema se ni lotil zgolj kot zgodo-
vinskega, ampak je v njegovem raziskovanju ves ~as ~utiti tudi ~love{ko prizadetost. Ta je {e posebno
izrazita, ko ugotavlja razkorak med deklariranim in dejanskim. Zadevo bomo najbolje pojasnili, ~e
citiramo enega izmed takih primerov. »Herbert, Walter, Marianne in Malvina Woschnagg so bili la-
stniki podjetja Woschnagg in sinovi d. d., ki je predstavljala najve~je podjetje za proizvodnjo usnja v