
LETO IL, št. 18 PTUJ, 3. maja 1996 CENA 110 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Opofeko/oc/
se praznik
Pred natančno 110 leti je 1. maja v ameriškem Chicagu stavkalo
40.000 delavcev zaradi predolgega delavnika in splošnega izko-
riščanja kapitalistov. V spomin na krvavo zadušeni upor so nekaj let
stotisoči delavci po mnogih državah demonstrirali. Vendar so kasne-
je spretne vlade proglasile ta dan za dan počitka in tako preusmerile
gnev delavcev. Ti so kljub temu demonstrirali proti kapitalistom,
vendar mirneje. Tam, kjer so po vojni prevzeli oblast, je postal prvi
maj njihov pravi praznik, praznik zmage delavcev nad kapitalisti.
Poimenovali so ga praznik dela.
Letos smo še enkrat prižgali vžigalice in po vsej državi so zagoreli
prvomajski kresovi, čeprav razlogov za praznovanje pravzaprav ni
več. Slovenska družba se spreminja in vedno bolj postaja kapital
edino, kar kaj velja. Štiri desetletja zaščiteni delavec je danes brezp-
ravno izpostavljen strahotno neugodni gospodarski situaciji, pritis-
kom jare gospode in trgu delovne sile. Mnogi, ki delajo, zaslužijo sla-
bo. Nič bolje se ne godi inteligenci, ki komaj zasluži kaj več kot za
preživetje. In vendar so lahko vsi tisti, ki sploh delajo, zadovoljni.
Brez zaposlitve je namreč vsak sedmi za delo sposoben Slovenec.
Dobiti stalno zaposlitev je prava loterija.
Poglejmo številke. Po zadnjih podatkih Republiškega zavoda za
zaposlovanje je v Sloveniji zaposlenih nekaj več kot 746 tisoč oseb,
kar 120.780 za delo sposobnih Slovencev pa je brezposelnih. V celot-
ni državi je torej brezposelnih dobrih 14 odstotkov prebivalstva, v
naših krajih pa bistveno več. Ptujsko območje je imelo v februarju
skoraj 24 odstotkov nezaposlenih, enako ormoško, v Lenartu pa je
nezaposlen kar vsak tretji za delo sposoben prebivalec. Tamkajšnja
nezaposlenost je torej kar dvakrat tolikšna kot je povprečna nezapos-
lenost v državi.
In plače? Povprečna neto plača v državi je 76.414 tolarjev, po-
vprečna plača na območju Ptuja pa dobrih 7 tisočakov manjša,
medtem ko povprečna ormoška plača zaostaja za državno že za 13
tisoč tolarjev. Pogled v plače posameznh panog na območju Ptuja
kaže, da zaslužijo najslabše v gradbeništvu, kjer je povprečna neto
plača 49.709 tolarjev, kar je samo še 65 odstotkov povprečne repub-
liške plače. Naslednja najslabše plačana panoga na ptujskem
območju je industrija, v kateri zaslužijo zaposleni v povprečju
^0.405 tolarjev, sledijo jim trgovina, gostinstvo, vodno gospodarstvo,
obrt in osebne storitve, v katerih zaslužijo zaposleni v povprečju
približno 65.000 tolarjev. V teh panogah imajo zaposleni po večini
nižjo izobrazbo, mnogi samo osnovno šolo.
Na drugi strani so plače na področju izobraževanja, kulture in fi-
nančnih dejavnosti, kjer prevladujejo zaposleni z visoko ali višjo
izobrazbo, njihove povprečne plače pa so približno 80 tisoč tolarjev,
kar je še zmeraj za približno 10 tisočakov pod republiškim po-
"^Prečjem v negospodarstvu. V lestvici povprečnih plač na ptujskem
območju močno odstopajo navzgor samo plače v družbeno-političnih
'^^ganizacijah, v katerih so zajete plače občinskih in državnih
uradnikov. Njihova povprečna plača je 91.625 tolarjev. Tako se
'am zaposleni glede prisluženega denarja edini prebijajo nad vsa re-
publiška povprečja. V vseh teh številkah se seveda skriva še množica
^^stih, ki prejemajo le minimalne plače, borih 29 tisočakov.
Mc čudnega, da se prvomajskih slovesnosti slovenski delavci ne
'Veselijo več tako kot nekoč. Saj se jih nimajo za kaj. Fičniki na
^ančiiih knjižicah oh koncu meseca povedo, kako je cenjeno naše
delo i>i koliko smo torej vredni. Tisti, ki ocenjujejo, da premalo, na-
meravajo stavkati takoj po praznikih, sindikati pa grozijo državi z
'^^esplošno stavko konec maja. In praznik dela spreminjajo v dan,
kakršen je bil pred 110 leti - dan protestov.
Milena Zupanič
Na vrhu majskega drevesa že peto leto slovenska zastava. Foto: M»Ozmei
ptuj / KRAJEVNE SKUPNOSTI NEZAKONITO RAZPISALE KONCESIJO
%	^^ M^ 1 m m g	^^^
Ce je knjiga moja, jo lahko bodisi berem bodisi pustim
zaprašeno ležati ali pa jo komu posodim. Sama se
odločim in moja odločitev velja. Kljub temu, da so to mojo
knjigo natisnili v tiskarni in da jo je še pred tem napisal
pisatelj, ne moreta ne pisatelj ne tiskarna in tudi ne
knjižnica, ki se z izposojo ukvarja, posojati moje knjige.
In nobene druge knjige z mojih knjižnih polic. Seveda pa
lahko s svojih knjižnih polic posoja knjižnica svoje knji-
ge. Vendar pa si je točno to želel napraviti Odbor za iz-
gradnjo ptujskega kabelskega sistema v imenu ptujskih
krajevnih skupnosti.
Želel je posoditi tujo stvar, to
je kabelski sistem ptujske tele-
vizije, ki ni njegov (in tudi ne od
krajevnih skupnosti) in s kate-
rim tudi upravlja nezakonito.
Razpis za izbiro koncesionarja
je izšel v Uradnem listu R Slove-
nije v začetku aprila. V oči je
zbodel že izdajatelj koncesije,
KS, ki sploh ne obstaja. Tudi da-
tum najema je zelo tesen, saj naj
bi od razpisa do pričetka obrato-
vanja novega programa minilo
manj kot mesec dni. Obratovati
naj bi pričela ta televizija že
predvčerajšnjim. Vendar iz tega
ne bo nič.
Od kod nuja razpisnika?
Dejstvo je, da so štiri krajevne
skupnosti, v okviru katerih je
doslej deloval gradbeni odbor,
takorekoč že prenehale obstajati,
saj je mestni svet uzakonil druge
lokalne enote, to so mestne četr-
ti. Res pa je, da krajevne skup-
nosti obstajajo še tako dolgo, do-
kler ne bodo četrti dobile svojih
organov, torej še mesec in pol.
16. junija bodo namreč volitve v
mestne četrti, po katerih bodo
krajevne skupnosti dokončno iz-
gubile vse pristojnosti.
Vprašanje pa je, katere pristo-
jnosti bo četrtim sploh podelil
mestni svet? In upravljanje kate-
rih nepremičnin jim bo zaupal?
Vprašanje je, ali bo kabelski sis-
tem med njimi, saj je znano, da
je bil že pred desetimi leti sklen-
jen pravni akt, v katerem je bil
upravljalec že določen. Pravni
akti menda veljajo!
To je le ena izmed nadlog Od-
bora za izgradnjo KTV. Druga,
enako ali pa še bolj pomembna,
je seveda lastništvo kabelskega
sistema. Lastnikov je približno
5000. Na eni strani so to vsi
občani, ki so s svojimi deleži
omogočili izgradnjo sistema, so-
lastnik pa je tudi občina, in to
seveda tudi tistega deleža, ki je
bil prej last krajevnih skupnosti.
Premoženje krajevnih skupnosti
je z lokalno samoupravo namreč
prešlo na občino.
Krajevne skupnosti so imele
nekaj let časa, da bi uredile sta-
tus delovanja ptujskega kabels-
kega sistema. Pa ga niso. Res pa
je, da ga vzdržujejo in za to pobi-
rajo skoraj 400 tolarjev od vsake-
ga uporabnika. Torej približno 2
milijona tolarjev mesečno. Sedaj
bo najbrž kakšno potezo po-
tegnila občina Ptuj. Vprašanje
kabelskega sistema je bilo že na
mizi zadnjega izvršnega sveta
občine, vendar niso takrat nič
sklenili.
Da se bo na področju kabelske
televizije na Ptuju končno nekaj
premaknilo tudi v smeri zakoni-
tosti delovanja in upravljanja, je
župan Miroslav Luci že napove-
dal. Javni razpis krajevnih skup-
nosti je razveljavil, nagiba se k
ustanovitvi zavoda, v katerega
bodo lahko vključeni vsi lastni-
ki, mestni svet pa je v proračunu
že zagotovil sredstva za poveza-
vo razdrobljenih kabelskih siste-
mov na področju mestne občine.
Le tako bo bodoči producent
ptujskega televizijskega progra-
ma lahko pripravljal televizijski
program. Ta namreč ni poceni
in za majhno število gledalcev ni
rentabilen.
Milena Zupanli
OB DNEVU UPORA V DOMAČIJI JOŽETA LACKA
Letošnja proslava 55. obletnice ustanovitve Osvobodil-
ne fronte slovenskega naroda in dneva upora proti
okupatorju, je v mestni občini Ptuj tokrat potekala na
domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi,
kjer so si udeleneci z zanimanjem ogledali tudi
obnovljeno spominsko sobo; več o tem na strani 10.
Foto: M, Ozmec
2
3. maj 1996 - TEDN|||

INTEGRACIJA OTROK IN MLADOSTNIKOV
S POSEBNIMI POTREBAMI
V Zakonu o osnov ni šoli je dana možnost, da se otroci s po-
sebnimi potrebami, skupaj z drugimi otroci izobražujejo v
osnovni šoli, ali kot velja v laični in strokovni javnosti: SO
INTEGRIRANI.
Ob tem pa se odpirajo števil-
ne dileme in nepredvideni
problemi, saj se integracije ne
moremo lotevati samostojno
kot npr. predšolske vzgoje, os-
novne ali srednje šole, temveč
je lahko le sestavni del
preobrazbe predšolske vzgoje,
osnovnošolskega in poklicne-
ga izobraževanja v vsej svoji
kontinuiteti.
Problem integracije ni prob-
lem prenove za posamezna
področja šolskega sistema,
temveč problem uvajanja no-
vosti v osnovno šolo, ki bo nu-
jno vplivala na celotno situaci-
jo v osnovni šoli oz. vse
segmente šolskega sistema.
Verjetno si ta hip ne more-
mo predstavljati, na katere
ovire bomo naleteli in kako jih
bomo premagovali. Naj ome-
nim le nekaj osnovnih:
1.	odpori do novosti pri
učiteljih,
2.	nekritično sprejemanje
učencev s posebnimi potreba-
mi, zlasti če bodo šole na ta
način reševale svoje eksis-
tenčne probleme,
3.	zagotovitev pogojev za in-
tegracijo in usposbljanje
učiteljev na osnovnih šolah,
4.	nepredvideni problemi v
odnosih s starši, če šola ne bo
mogla zagotoviti ugodnih po-
gojev in ustreči vsaki želji
staršev,
5.	težave kot posledica po-
manjkljive obveščenosti, po-
manjkanje izkušenj, znanja, ki
ga bodo imeli učitelji v integri-
ranih razredih.
V stroki še do nadaljnega os-
taja nerešeno vprašanje zunan-
jega ocenjevanja, vprašanje zu-
nanje diferenciacije v zadnji
triadi, preverjanje z nacional-
nimi standardi znanja pri
učencih. Ob teh prvinah je go-
tovo, da bodo imeli otroci s po-
sebnimi potrebami najbolj us-
trezne pogoje v prvi triadi, po-
polnoma neustrezne in neu-
godne'pa v tretji triadi.
Žal nimamo analiz in teore-
tičnih podlag za vpeljano in-
tegracijo v šole, niti izdelanih
modelov, ki bi jih lahko ponu-
dili šolam, niti posebej uspo-
sobljenih učiteljev, ki bi jim
lahko zaupali odgovorno delo
v integracijskih razredih. Pasti
so nastavljene, upamo da se v
nje ne bodo ujeli otroci! Kon-
cem leta 1995 je Vlada Rep.
Slovenije imenovala Nacional-
ni kurikularni svet.
Prenova kurikuluma oz.
učnega načrta odpira možnos-
ti, da se posledice zakonskih
prvin za uvajanje integrativne
paradigme ublažijo. Prav tako
so v pripravi pomembni
podzakonski akti, ki bodo
uravnavali izobraževanje ot-
rok s posebnimi potrebami.
Ne nazadnje se pripravlja nov
pravilnik o diagnosticiranju in
usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami, člani komisije pa
bodo delovali v okviru šolske
uprave, ki bo imela svoj sedež
tudi na Ptuju.
Ob vsem govorjenju o in-
tegraciji in ukinjanju šol s pri-
lagojenim programom je spe-
cialna pedagoška stroka svoje
že povedala. Šole bodo ostale,
specialno pedagoški programi
se bodo še nadalje izvajali, nas-
tajale pa bodo tudi nove oblike
pomoči otrokom s posebnimi
potrebami na osnovnih šolah,
če bodo za to podani ustrezni
kadrovski in materialni pogo-
ji. Strokovni delavci šole bomo
odločno opozarjali na morebit-
no poenostavljanje izvajanja
novega Zakona o osnovni šoli
v segmentih, ki se nanašajo na
otroke v paleti znižanih psiho-
fizičnih sposobnosti, prav tako
pa ne bomo pristajali v raz-
mišljanju, da bo naša šola pos-
tala "odlagališče" za tiste otro-
ke in mladostnike, kjer bi os-
novna šola pri strokovnem vo-
denju zatajila. Doktrina us-
posabljanja otrok in mla-
dostnikov s posebnimi potre-
bami je etično občutljivo
področje, vendar je Osnovna
šola dr. Ljudevita Pivka v svo-
jem 40.1etnem delovanju doka-
zala, da zmore sprejeti izzive,
ki jih ponuja ta čas in evropski
prostor. Prostorska in materi-
alna podlaga za izvajanje dela
pa naj bo imperativ vesti za
vse, ki odločajo da bo šolanje
potekalo po minimalnih
standardih, ki v tem trenutku
še niso zagotovljeni. Vendar je
to že druga zgodba.
Hilda Slekovec
ravnateljica OŠ dr. Ljudevita
Pivka. Ptuj
gorisnica / USTANOVLI DRUŠTVO UPORABNIKOV CATV

Na gorišniški kabelski sistem je v teh dneh priključenih že
skoraj 500 lastnikov sistema, v prvih dneh maja pa naj bi
zaključili z deli na celotnem sistemu. Za lažje in bolj enotno
delo kabelske televizije v Gorišnici so pred dnevi tam ustano-
vili še Društo uporabnikov CATV sistema. Društvo bo v pri-
hodnje skrbelo za interni televizijski program v občini.
Kot je povedal Vekoslav Čag-
ran, predsednik CATV sistema
v Gorišnici, bodo v prihodnjih
mesecih delali še po pravilih, ki
so jih določili že na začetku
gradnje kabelskega sistema, želi-
jo pa predvsem dokončati s pri-
klučevanji na sistem.
Predstavniki izvajalca del Signa-
la iz Ljutomera so jim obljubili,
da bodo z deli na sistemu zakl-
jučili še v prvih dneh maja,
zadnje priključke pa bodo dobili
v Muretincih. Čagran je pove-
dal, da bodo kar najhitreje začeli
s širitvijo kabelskega sistema v
občini, imajo pa že dogovore, da
bi se na gorišniški sistem
priključila tudi občina Zavrč.
Največ dela imajo na kabels-
kem sistemu v zadnjih dveh me-
secih s pripravo rednih
mesečnik kronik in s sneman-
jem dogajanja v občini. Vsako
nedeljo pripravijo aktulne
športne novice iz občine, vmes
posnamejo še kakšno zanimivo
reportažo iz športnih tekmovanj.
Sicer pa bodo interni program še
popestrili, ko bodo na prvi seji
upravnega odbora imenovali
urednika za živo sliko in
mesečno kroniko, športega
urednika, urednika, ki bo urejal
sodelovanje z OS ter urednika za
področje oglaševanja in malih
oglasov. Kabelski sistem v
Gorišnici bo v prihodnje
predvsem komercialno usmer-
jen, kot prva naloga sistema, pa
je po besedah Čagrana, še zme-
raj dobro obveščanje občanov o
vsem aktualnem dogajanju v
občini. Sicer pa bo že imenovano
vodstvo upravnega odbora ka-
belskega sistema skrbelo le za
koordinacijo dela med posamez-
nimi uredniki.
T. Mohorko
SLOVENSKE
GORICE
PIAZUO?
Letošnja pomlad je spet
odprla stare rane iz še
nezaceljenih plazov, zara-
di katerih si v lenarški
občini že dalj časa belijo
glave. Zemeljski plazovi
so se sprožili na številnih
mestih, povzročili so
precej škode na krajevnih
cestah in ponekod resno
ogrozili tudi nasade vino-
gradov.
Na	cerkvenjaškem
območju je plaz povzročil
novo škodo v Grabonoškem
Vrhu, v smeri iz Cerkvenjaka
proti Vidmu ob Ščavnici pa je
v Cogetincih tik ob znani ka-
pelici "Pri granati" (spomin
na prvo svetovno vojno) od-
nesel lep del gozda. Pod re-
gionalno cesto so pred časom
posekali drevje in tako očitno
utrli pot plazu, ki je poškodo-
val velike količine drevja,
dolgoročno pa lahko ogrozi
tudi cesto. Kot na primer
plaz v Oseku blizu gasilskega
doma. Cogetinški plaz je lah-
ko tudi dokaz več, da narava
dela po svojem prepričanju.
M.Toš
videm ob ščavnici / TURIZEM DOBIVA NOVA KRILA?
Sm^mM m iMurc
mtmlt^n nmd Blmgmkim
lexemm šm pkoU^ _________
Slovenska javnost je bila že pred časom rahlo presenečena
nad prijetno novico, ki prihaja iz nove slovenskogoriške
občine Sv. Jurij. V Vidmu ob Ščavnici namreč ne skrivajo za-
dovoljstva, da se v tem delu Slovenskih goric morda vendarle
obeta turistični preporod, turistični dolarji pa naj bi prišli v
to obično naravnost iz žepa znanega smučarja Girardellija,
ki je družbenik Milana Hercoga in solastnik podjetja G & H
iz Pesnice pri Mariboru.
Da gre za dokaj resno zadevo
potrjuje podatek, da je omenjeno
podjetje že kupilo 8 ha zemljišč
okoli znanega Blaguškega jezera
in da je avstrijskemu smučarju z
luksemburškim potnim listom
ta del Slovenije neznosno všeč.
Ko prihaja v Moravče se rad us-
tavi v okolici Kapele in v ta-
mkajšnjih vinorodnih goricah,
zdaj pa ga je zamikal Blaguš z
naravnimi lepotami. Podjetnik
Milan Hercog, ki se mu je kot
družbenik pridružil omenjeni
smučar, bi rad dobil širše konce-
sije za upravljanje z Blaguškim
jezerom in okolico. Prav zaradi
tega je župan občine Sveti Jurij
Slavko Mihalič že obiskal Mi-
nistrstvo za okolje in prostor in
se tam pogovarjal o možnostih
za dodelitev koncesije. Namero,
da bi okoli Blaguškega jezera
razvijali turizem pa so podprli
tudi svetniki občine Sv. Jurij ob
Ščavnici. Menili so namreč, da je
to velika priložnost, ki bi jo bilo
škoda izpustiti iz rok. Blaguško
jezero z okolico je prijetna turis-
tična točka, ki je bila doslej vse
preveč pozabljena in zanemarje-
na. Zataknilo pa se je vselej zara-
di denarja (mimogrede, za jezero
je izdelan ureditveni načrt).
Pobuda, ki prihaja iz podjetja
G & H, je zato več kot dobro-
došla in bo (če se bo potrdila kot
stvarna, o čemer vsaj za zdaj ne
gre dvomiti) pomembno prispe-
vala k hitrejšemu gospodarske-
mu razvoju te občine. Razvoj
Blaguškega jezera bo zagotovo
potegnil za sabo druga področja,
saj bi od naložbe v turizem imele
posredno in neposredno korisi
tudi druge dejavnosti. Prijetna
novica pa je morda tudi ena od
znanilk podobnih turističnii
prizadevanj v bližnjem Lenartu,
kjer imajo tudi nekaj jezer, po-
dobnih Blaguškemu. Bodo tudi
ta dočakala dobrosrčneža z do-
larji v žepu?
Besedilo in posnetek:
M.TOS

Na Bregu pri Majšperku so v polnem teku dela za izgradnjo novega mostu čez Dravinjo. Most financif^
Družba za urejanje cest Republike Slovenije, gradi pa ga 13 do 15 delavcev Gradisa iz Celja. Napovedu-
jejo, da bo novi most odprt za promet v drugi polovici maja, nato pa bodo do 26. junija, ko se izteče r"
za dokončanje del, urejali brežine in strugo reke. Čez most bodo lahko vozili brez omejitev vsi tovorni^
ki. Širok bo osem metrov, od tega bosta na vsaki strani zgrajena po meter široka pločnika, vozni pasP^
bo meril šest metrov.	(M^
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega deta, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d. o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČI UREDNIK, celostna
podoba, grafika in prelom:
Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Ofiver Težak, » 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; v (062)
771-261, 779-371: 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
tiGDNIK-	3. maj 1996
3

ijSSSU!!^^......-.......................................'
Kongres projekto zdravih mest
Ptuj se uspešno vključuje v slovensko mrežo projektov zdravih
mest, prizadeva pa si tudi za sodelovanje v projektih evropske
mreže zdravih mest. Od 27. do 30. aprila je v Mariboru potekal
evropski kongres projekta zdravih mest Svetovne zdravstvene or-
ganizacije, na katerem so se zbrali udeleženci iz več kot 30 držav
jn 22 nacionalnih mrež, od 29. do 30. aprila pa je bil tudi kong-
res Euronet - združenja evropskih nacionalnih mrež projektov
zdravih mest. Predsednik projektnega sveta Ptuj - zdravo mesto
Miroslav Luci je predstavnike evropske mreže projektov zdravih
mest pozdravil tudi v Ptuju, kjer je 29. aprila zanje pripravil spre-
jem v viteški dvorani ptujskega gradu. V projektu Svetovne
zdravstvene organizacije - zdrava mesto danes sodeluje že 870
mest iz vsega sveta in 22 nacionalnih mrež.
7« itiiija prediiviiiii© ii spondilifisii
v	~
Čeprav sodi društvo bolnikov in invalicov z ankilozirajočim
spondilitisom Slovenije - podružnica Ptuj med" najmlajše
tovrstne organizacije v Sloveniji, je zelo ak' vno. Od ustanovitve
- decembra prejšnjega leta - je število člar ov naraslo že na tri-
deset, zelo dejavni pa so tudi pri reševanju oroblemov posamez-
nih članov. Trudijo se, da bi se čim več člar dv redno razgibavalo
v telovadnici in v bazenu. Najbolje bi bil >, če bi lahko oboje
združili in izvajali v ptujskih Termah. Da b članom čimbolj po-
magali pri reševanju vsakodnevnih bolezenskih težav, bodo sed-
mega maja organizirali predavanje o spondilitisu doc. prim. dr.
Ivana Krajnca, dr. med, specialista internista.
ibrfiiiškci riiisfii¥@ biid® odprli 12,
pniia
Pri Območni obrtni zbornici Ptuj, ki letos praznuje 25-letnico
uspešnega delovanja, so končali z zbiranjem prijav za sode-
lovanje na razstavi obrti in podjetništva, ki bo osrednja prireditev
ob praznovanju. Razstava bo na ogled v posebnem šotoru, ki ga
bodo postavili na parkirišču za avtobusno postajo, od 12. do
16. lunija. Obrtniki in podjetniki bodo svoje izdelke razstavili na
okrog 600 m2 površin, na 400 m2 pa bodo člani avtoremontnih
delavnosti razstavili avtomobile, ki jih prodajajo v svojih salonih.
Predsedniki sekcij in člani sekcij po so tudi že pričeli zbirati gra-
divo za izdajo biltena, v katerem naj bi se celovito predstavilo
obrtništvo in podjetništvo na območju bivše ptujske občine.
Piliciiiii nered $e ker tmlm
feo regijskem posvetu predsednikov in sekretarjev območnih
Robrtnih zbornic Murske Sobote, Ptuja, Lendave, Gornje
Radgone, Ormoža, Lenarta, Ruš, Pesnice in Ljutomera so opo-
zonli na vrsto težav, ki spremljajo delo samostojnih podjetnikov.
Obrt, ki naj bi bila v novih razmerah, predvsem po sprejemu no-
vega obrtnega zakona, partner države v pravem pomenu bese-
de, se vse bolj odrinja no stranski tir. Zo določene nove stvari iz-
vejo šele, ko noj bi se pričele izvajati. Plačilni nered je vedno
več|i, pomaga ga ustvarjati tudi država, ki naročenih del ne
plačuje v roku (primer gradnjo avtocest), od obrtnikov pa zahte-
vo plačila v zakonskih rokih. Tudi povišanje prispevkov za zava-
rovalno osnovo od 135 do 140 odstotkov je šlo mimo obrti,
čeprav se obrtniki in podjetniki zavedajo, da je bila ukinitev zo-
jomčene zavarovalne osnove nujna in razumljiva.
Sreiaiie slodkumil bolnikoi
Rruštvo zo boj proti sladkorni bolezni Ptuj je že določilo datum
^medobčinskega srečanja sladkornih bolnikov iz devetih
občin na območju bivše občine Ptuj in Ormoža, ki bo posvečeno
mednarodnemu dnevu sladkornih bolnikov. No srečanju, ki bo
24. junija, bodo izvedli bogat kulturni program, zdravstveno pre-
davanje in predstavili delovanje društva.
Sreconie klybii iospodurstieiiikoi
Maribor
v
^esiega maja ob 1 7. uri bo v hotelu Slavijo v Mariboru zase-
wdala skupščina Kluba gospodarstvenikov Maribor, no kateri
bodo ocenili delo v prejšnjem letu in sprejeli program delo zo le-
tos. Izvolili bodo tudi organe kluba. Feri Horvat, predsednik od-
bora zo gospodarstvo pri DZ, bo ob tej priložnosti predstavil gos-
podarski položaj Slovenije v tem letu, s posebnim poudarkom no
razmerah v Mariboru.
V soboto na ptujski televiziji
MO sporedu je redno informativna oddajo z več prispevki. Mer-
®«catorSVS je na tiskovni konferenci v Ormožu predstavil svojo
^ovo organiziranost. Perutnina je v Ljubljani organiziralo semi-
o perutninskem mesu^v prehrani, no Slovenskem trgu v Ptuju
i® potekal Eko vrt '96, v Šolskem centru je bilo 19. aprila usta-
novno skupščina Kluba tajnic Ptuja in okolice, no poti je bilo I.
Prleške konjenica, 26. aprila je bil koncert komornega moškega
pevskega zbora iz Ptuja, Natašo Vodušek je avtorica zbirke pre-
govorov in misli o vinu.
Pripravila: MG
tržeč / DRAGO VARČEVANJE S CEMENTOM
KU ftlftlSlSl^Kft
Dobri dve leti sta potekli, kar
so v Tržcu, občina Videm, gradi-
li omrežje kabelske televizije.
Strokovni del gradnje je prevze-
lo podjetje Rading d.o.o. iz
Gornje Radgone. Omenjeno po-
dejtje je dobavilo tudi betonske
stebričke, na katerih so pritrjene
kovinske omarice. Očitno pa so
bili betonski stebri zelo slabe ka-
kovosti, saj so mnogi že začeli
razpadati. Vsaj eden se je že sesul
v prah in dokazuje, da je izdelo-
valec varčeval pri cementu,
pogled na razpadli steber pa bolj
spominja na pepel kot ostanke
ustrezne cementne mešanice. V
Tržcu je stebričkov okoli 30, so
povedali domačini, mnogi pa so
že v zelo slabem stanju. Isto
podjetje je gradilo omrežje ka-
belske televizije tudi v drugih
vaseh takratne krajevne skup-
nosti in sedanje občine Videm,
zato je razpadajočih stebrov
morda še več. Varčevanje s ce-
mentom bo vsekakor precej dra-
go, ne glede na to, kdo bo škodo
plačal. Najverjetneje bodo
stroški bremenili kar izvajalca,
ki si je poleg tega naredil še
precej slabo reklamo.
JB
Dobri dve leti po postavitvi, se je "betonski" steber CATV sesul
v prah.
S. bistrica / NA OBISKU MINISTER J. DEŽELAK

Minulo sredo je slovenjebistriško občino obiskal drjanko
Deželak - minister za ekonomske odnose in razvoj, ki je del
popoldneva preživel tudi v družbi bistriških direktorjev. Uvo-
doma je govoril o poteku privatizacije, prvi del bi naj bil zakl-
jučen še to jesen, saj je agencija doslej izdala 1100 prvih in
600 drugih privatizacijskih odobritev.
V nadaljevanju je minister
Deželak govoril o privatizaciji
družbene lastnine, protiinfla-
cijskem programu, ter končal z
vključevanjem Slovenije v EU.
Lahko bi rekli nič novega, kar
prisotni doslej ne bi vedeli. Di-
rektorji pa so hoteli konkretne
odgovore na nekatera vprašanja.
Tako je Jernej Čoki direktor
Impola vprašal, kako bo v pri-
hodnje država pomagala iz-
voznikom, podobno vprašanje
mu je postavil tudi direktor
Iskre Makole. Eriha Kolarja -
direktorja Komunalno - stano-
vanjskega podjetja je zanimalo,
kdaj bodo občine dobile pristo-
jnost, da same odločajo o ceni
komunalnih storitev, predvsem
vode. Minister Deželak mu je
odgovoril, da bo po vsej verjet-
nosti država do neke mere vedno
spremljala te cene, kar je običaj
tudi v drugih evropskih
državah, saj bi se lahko dogajalo,
da bi cene na tem področju podi-
vjale in s tem povzročale težave
na socialnem področju. Maks
Hohler - direktor Lip Oplotnica
je ministra vprašal, kako bo z po-
novnim odpiranjem bivšega ju-
goslovanskega trga.
Svoje bivanje v slovenjebist-
riški občini je minulo sredo mi-
nister za ekonomske odnose in
razvoj dr. Janko Deželak sklenil
v krajevni skupnosti Makole,
kjer je sodeloval pri odprtju vo-
dovoda v Dežnem.
Vida Topoiovec
v
ORMOŽ/ Na obisku predstavniki
svetovne banke in FAU
Občino Ormož je v četrtek obiskala ekspertna skupina Svetovne
banke in FAO. Obisk je bil namenjen preverjanju možnosti za
realizacijo projekta "Nacionalniprogram namakanja v Republi-
ki Sloveniji" za katerega je Svetovna banka odobrila medna-
rodni kredit.
Ekspertna skupina, ki so jo sestavljali predstavnik Svetovne banke g.
Michael Nihgtingale in predstavnika FAO g. Charles Bevan in g. Ro-
bert G. Paterson si je v spremstvu predstavnikov Ministrstva za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ministrstva za fi-
nance in predstavnikov Konzorcija za namakanje v Podravju ogledala
območje občine Ormož ob odvodnem kanalu HE Formin in obiskala
nekatere kmetije, ki se ukvarjajo z intenzivno pridelavo vrtnin in s
sadjarstvom in še namakajo svoje kmetijske površine.
Po razgovoru z kmetovalci in obisku v Jeruzalemu jih je zvečer sprejel
tudi župan Občine Ormož g. Vili Trofenik. V razgovoru so gostje izra-
zili zadovoljstvo nad obiskom oziroma razgovori z kmetovalci in izrazi-
li podporo k "Nacionalnemu programu namakanja v Republiki Slove-
niji", ki bi ga naj realizirali v naslednjih petih letih v obsegu 10.000
hektarjev in v ^terem je v prvi prioriteti tudi 800 ha obiskanega
območja.
iš
mmmRi SE..,
l ..JOA bi morala mestna
^ehčina uradno obvestiti sa-
^^tojja ptujskega mostu, da
Hfka Ptuj merilno postajo
temperature in da je ta že ne-
kaj tednov nad 5 stopinj in
da bi lahko most že do-
končali.
...DA ormoški svetniki po 16.
kratnem sedenju na seji še
vedno nimajo sedežnega
reda.
...DA bo policija v času turis-
tične sezone izvedla akcijo
"hitrost ubija". Če vozniki ne
bomo sodelovali in vozili pre-
hitro, jim lahko akcija
spodleti.
^M ^ EKO vrt v Ptuju
^Š^ pomanjševalnica
pmpkega cvetličnega sejma.
„MA vse ptujske in ormoška
občina mukotrpno usta-
navljajo Pokrajinski muzej.
Kdo bi si mislil, daje za usta-
navljanje že obstoječega
potrebno toliko časa in dela.
...DA se mnogo ljudi
sprašuje, zakaj praznovati
praznik dela, ko pa dela ni,
če je, pa je slabo plačano.
VIDI SE...
...DA videmski tamburaši
igrajo dobro zato, ker imajo
dobrega dirigenta.
4
3. maj 1996 - TEDN|||
nmnmmmnm
janez jaklič / TAJSKA - DEŽELA SMEHLJAJA - 9
Obmorska idUm
Na severnem delu nad ozko
ožino Kra si polotok delita tako
Tajska kot Burma. Obe državi
deli gorska veriga. Ker v tem
svetu ni cest, so te gore za so-
dobnega popotnika hujša prep-
reka, kot so bile nekoč za tajske
in burmanske vojske. Zaradi
lege je ob obali veliko slikovitih
ribiških vasi. Na jugu polotoka,
ob meji z Malezijo, živi nekaj
milijonov Malezijcev, ki so sko-
raj vsi muslimanske vere.
In prav Malajski polotok je bil
najin naslednji cilj. Ker sva si se-
verni del dežele ogledala že na
poti v Chieng Mai, sva se v
Bangkok peljala čez noč, nato pa
sva se postopoma spuščala proti
Maleziji. Prvi najin postanek je
bilo mesto Nakhon Pathom. Tu
kraljuje oranžno rjava zvonasta
stupa, ki je s svojo višino 127
metrov najvišja stavba Tajske,
hkrati pa tudi največji budis-
tični spomenik sveta. Megalo-
mansko zgradbo je dal preko sta-
rejše razrušene stupe, ki je spa-
dala v predislamsko dobo, leta
1855 zgraditi kralj Mongkut.
Ker je vso svojo mladost do zre-
lih let, ko je zasedel prestol,
preživel kot menih, je njegova
skrb za verske objekte razumlji-
va. S kraljem menihom sva se
ponovno srečala v mestecu Pet-
chaburi, kjer si je na griču uredil
čudovito poletno rezidenco v
neoklasicističnem stilu. Z obser-
vatorija, kraljev konjiček je bila
astronomija, je čudovit pogled
na številne mestne templje in
okolico. Sicer pa se južni del
dežele po arhitekturi ne more
primerjati s severnim, kjer se je
rojevala tajska zgodovina. Je pa
polotok sinonim za vse, o čemer
sanjari romantična, a dostikrat
premalo poučena evropska duša,
ko si predstavlja raj na zemlji:
sinje morje, peščene plaže, toplo
sonce, lepa dekleta ... S prijatel-
jem sva se namerno izogibala
krajem, kot sta Phuket in Pat-
taya, kamor se danes zliva
množica agencijskih turistov,
mesta, kjer se namesto skromnih
ribiških hišic košatita beton in
jeklo, in si izbrala otok Koh Sa-
mui, ki je znal, verjetno zaradi
odmaknjenosti, ohraniti še ne-
kaj eksotične lepote.
Ekonomija otoka poleg turizma
v novejšem času bolj kot na ribo-
lovu temelji na kokosovemu ore-
hu. Ta trdoživi sadež je pravi bo-
rec, ki lahko ponovno zaživi po
večmesečnem namakanju v slani
vodi. Prav zaradi te lastnosti,
zmožnosti dolgih morskih poto-
vanj - Kolumb je bil proti kokosu
pravi vajenec - še danes ne vemo,
kje je njegova pradomovina.
Notranjost oreha, ki skriva v de-
belem hranljivem ovoju pimo
tekočino, je zaščitena z dvojno lu-
pino in to je skrivnost njegove
trdoživosti. Oreh domuje v vrho-
vih visokih, vitkih palm, ki valo-
vijo in šumijo v vetru po celotnem
otoku. Obira jih veter, človek in
največkrat marljive, skrbno zdre-
sirane opice. Resnici na ljubo so te
zadnje najprimernejše za delo na
deset do trideset metrov visokih
"jamborih". Otok je posejan z ro-
mantičnimi postajami, kjer ko- j
kos zbirajo, sekajo, izrezujejo
belo hranljivo sredico in jo
sušijo.
Otok je z motorjem obvladljiv
v nekaj dneh. Vožnja v prijet-
nem vetru, kopanje v turkizno
zelenem morju, raziskovanje sa-
mostanskih dvorišč, opazovanje
ribičev pri delu z njihovimi pos-
likanimi čolni, pohajkovanje ob
samotnih rekah globlje v divji-
no, opazovanje celotne polje-
delske veje s predznakom kokos,
je prava hrana za romantično
pustolovsko dušo. K prijetnemu
počutju pa nemalo pripomorejo
otočani, katerih prijaznost je še
za spoznanje večja kot prijaznost
sorodnikov s celine.
Vendar se je najin čas nep-
reklicno iztekal. Otok sva po
treh dneh zapustila in nato pre-
ko mesta Songhkla in Haad Yai-
ja prestopila v Malezijo.
Tajska je danes prijetna in var-
na dežela, zaradi cenenosti dos-
topna tudi našim ljudem. Na-
jvečje zagotovilo varnosti je
tajski človek, ki je vedno nasme-
jan, dobrovoljen in miroljuben.
Večina Tajcev še danes živi v va-
seh, kjer v svojih ličnih hišicah
na kolih živijo umirjeno življen-
je, ne glede na menjavo oblasti v
Bangkoku. Notranjo trdnost mu
daje miroljubni budizem, kjer pa
ta zaradi odmaknjenosti in
vzvišenosti odpove, se zateče po
bolj praktično duševno pomoč k
domačim duhovom in zaščitni-
kom. Tajec ostane dostojanstven
in umirjen tudi v najbolj nemo-
gočih trenutkih. Jeza in razbur-
jenje sta za te ljudi nekaj nezas-
lišanega in z njima ne prideš ni-
kamor. Izjema so le tajski boks
in petelinji boji. Ob teh igrah se
Tajci razživijo do ne-
razpoznavnosti. Skratka Tajska
je res dežela smehljaja, ki ima
kaj ponuditi.	(Konec)
Kokosovi orehi so temelj gospodarstva na otoku Koh Samui
maribor, ptuj / NOV DELOVNI CAS BANČNIH ENOT NKBM
Ob sobotah bodo poslovale
le nekatere banine enote
Od danes velja v enotah Nove kreditne banke Maribor
nov delovni čas. Razen nekaterih izjem, bo poslovni čas v
vseh enotah enoten: od 8. do 11.30. in od 14. do 17. ure. Ob
sobotah bodo poslej odprte le posamezne enote v mestnih
središčih. Nova kreditna banka Maribor se tako
pridružuje ostalim slovenskim bankam, ki so se že prila-
godile evropskim normam.
Novi umik bo skrajšal
poslovni čas enot, komitenti
banke zaradi tega ne bodo pri-
krajšani, saj vrsto bančnih sto-
ritev, ki so jih praj opravljali
na bančnih okencih, sedaj op-
ravljajo bančni avtomati,
plačevanje položnic poteka
prek trajnikov, povečuje se
plačevanje s plačilno kreditni-
mi karticami.
Enovit delovni čas od 8. do
17. ure bodo obdržale osrednja
enota banke v Mariboru,
ptujska enota Novi trg, ter os-
rednja enota v Slovenski Bist-
rici. Med tednom bo v Ptuju
od 8. do 15. ure odprt oddelek
kreditiranja prebivalstva in v
Majšperku tamkajšnja enota.
Ob sobotah pa bodo na širšem
ptujskem območju od 8. do 11.
ure odprte: enota v Lackovi,
enote v Gorišnici, Kidričevem
in Zavrču, ter enoti v Ormožu
in Lenartu.
JB
Upoko jeni doluvti
ONX o S¥ojih nalogah
v ponedeljek, 22. aprila so se sestali na letnem občnem zboru
člani kluba upokojenih delavcev Organov za notranje zadeve Ptuj
- Ormož. V dvorani gostišča Mesarič so se poleg upokojenih poli-
cistov in drugih delavcev ONZ, zbora udeležili tudi načelnik Up-
rave za notranje zadeve Maribor, Milan Cuš, komandirja ptujske
in ormoške policijske postaje, Silvo Skok in Darko Neuvirt,
predsednik društva upokojencev Ptuj Albin Pišek in drugi.
V imenu 68 članov kluba je o
aktivnostih v minulem letu go-
voril predsednik izvršnega od-
bora Mihael Gobec. Povedal je,
da so v klubu redno obveščeni o
vseh aktualnih zadevah, ki se
dogajajo na državnem nivoju, pa
tudi v posameznih strankah. Ob
tem je izrazil željo, da bi se po-
gosteje srečevali v sicer urejenih
klubskih prostorih. Pohvalil je
dobro sodelovanje z mestno
občine Ptuj, z obema policijski-
ma postajama, društvom upoko-
jencev ter klubom Maksa Perca
iz Maribora. Med letošnjimi ak-
tivnostmi pa je poleg rednih
omenil tudi nujnost organiza-
cijskega prilagajanja v okviru
novega zakona o društvih, ter
priprave na tradicionalne
športne igre delavcev ONZ, ki
bodo letos v začetku junija v
Dravogradu.
-OM
O lanskih in letošnjih nalogah upokojenih delavcev ONZ Ptuj - Ormož, je kritično
razmišljal predsednik kluba Mihael Gobec.	Foto: M. Ozmec
Nu Bom iveti velikondnm
v teh dneh se številni motorizirani potniki in pešci odpravljajo na Boč, da
bi videli edinstveno rastlino, ki je v Sloveniji zelo redka in ogrožena ter
zato zaščitena. To je velikonočnica ali po latinsko Pulsatilla grandis. Nje-
no lepoto lahko občudujemo na Boču med marcem in majem.
Potrebno se je samo odločiti, da se v teh lepih dneh napotiš
na Boč. Če si lastnik jeklenega konjička, noge pa peš hoje
niso najbolj vajene, se lahko preprosto usedeš vanj in
odbrziš proti Boču, ki nas že od daleč prijazno pozdravlja.
Od majhnega trga na Zgornjih Poljčanah, kjer je kažipot za
Donačko goro, je do vrha pet kilometrov vožnje. Vendar je
lepa makadamska cesta, sicer posuta z belim peskom, ki ga
meljejo v bližnjem poljčanskem kamnolomu, vijugasto spel-
jana in za kakšno hitro vožnjo ni primerna.
Ko rineš z avtom na goro,
srečaš takoj za zadnjimi hišami,
ki so postavljene v podnožju
Boča in kjer je med drugim tudi
kažipot za Detičkovo peš pot,
številne popotnike, ki zlagoma,
saj so si vzeli čas, pešačijo
navkreber. Tu in tam se lahko
ustaviš, za trenutek ugasneš mo-
tor svojega avta in občuduješ
planinsko vresje ter druge
pomladne rože. Ker je v dolini
že vroče, bo pogled na sneg, ki ga
je tu im tam v senčni legi še
kakšna zaplata, osvežujoč. Bu-
kov gozd, ki v pretežni meri
pokriva goro, ob vznožju že zele-
ni, proti vrhu pa je še ves zimski.
Kot končno pririneš na vrh, se
ti odpre lep pogled. Levo po ces-
ti vodi pot do dobro oskrbovane-
ga planinskega doma, desno pa
proti rastišču velikonočnice. Že
od daleč te pozdravlja tabla z na-
pisom, da je tod z odlokom
nekdanje občine Šmarje pri
Jelšah zaščiteno območje ras-
tišča redke in ogrožene rastline.
Potem pa jih za ograjo dveh
skrbno zavarovanih rastišč, kjer
trava že dobiva nekoliko bolj
pomladno barvo, zagledaš. Ras-
tejo posamično, po nekaj metrov
narazen ali pa v šopih. S puhom
obdanimi cvetovi, ki so vijo-
ličaste, in če dobro opazuješ,
tudi nekoliko modrikaste barve,
mežikajo v sonce. Ob tistih na-
jbolj zgodnjih, ki so svoje cveto-
ve ljudem in soncu že odprle, je
; še nekaj popkov, kar je znamen-
je, da bo to redko in zaščiteno
rastlino v vsem njenem sijaju
moč opazovati še kakšen dober
teden.
i Od rastišča, kjer je nekaj
i kažipotov za peš hojo proti
Rogaški in Podplatu, se zazres
na vrh Boča, kjer kraljuje velik
telekomunikacijski stolp. Strel-
jaj vstran pa je nekoliko nižji)
razgledni. Vsi, ki želijo občudo-
vati svet na njegovi severni stra-
ni, se bodo potrudili in premaga'
li še tistih nekaj metrov
nadmorske višine.
Vračamo se v dolino. Avto pO'
novno požira ovinke, in ko si
končno spodaj, si oddahneš. N^'
kaj zaradi ceste, drugo pa zaradi
voznikov, ki na cesti, tudi tel
ovinkasti, ne upoštevajo niko-
gar.
Vida Topolovet
Na ograjenem rastišču
cveti velikonočnica.
Foto: VT
TEDNIK -_J. maj 1996
5
PO NAŠIH KRAJIH
ptuj / Tiskovna konferenca Dennokratske stranke Slovenije
Prepamo m mlBkiAm sprmiem^
Prejšno soboto je na Ptuju potekala tiskovna konferenca Demo-
kratske stranke Slovenije skupaj s predstavniki območnega odbo-
ra DS Ptuja in Podravja.
Najprej je predsednik stranke, Tone
Peršak govoril o spremembah volil-
ne zakonodaje in med drugim je po-
vedal: "Vsi, ki predlagajo radikalne
spremembe na področju volilne za-
konodaje in postavljajo zahteve po
odločitvi o tem na referendumu, so
prišli v javnost nekoliko pozno. To je
nekoliko čudno saj je od prešnjih vo-
litev minilo že več kot tri leta. Bilo je
dovolj možnosti, da bi se lahko
stranke dogovorile o takšnih spre-
membah. Objektivno gledano glede
na pogoje in proceduro v državnem
zboru zdaj časovno referenduma ni
mogoče izpeljati. In do neke mere je
to zavajanje volilcev.
Osebno in tudi naša stranka meni,
da večinski sistem volitev, ki je ne-
katerim ljudem zelo blizu, ne rešuje
nekaterih zadev. Z njim se ne
zmanjšuje število strank in brez
strank tudi ni demokracije. Večinski
sistem pa je primeren za tiste države,
ki nimajo parlamentarnega sistema.
Proporcionalni sistem omogoča, da
skupina volilcev dobi svojega
predstavnika v parlamentu, česar
večinski sistem ne dovoljuje. Strinja-
mo se, da se na obstoječi volilni za-
konodaji naredijo določeni pop-
ravki, ki bodo volitve bolj približali
volilcem. Zato bi morali odpraviti
nacionalne liste, ki zdaj omogočajo
največ manipulacij in uvesti bi se
moral tak način obračunavanja volil-
nih glasov, da bo čimveč volilnih
okrajev dobilo svojega predstavnika
tudi v parlament. "Njegova stran-
karska kolegica Danica Simčič pa je
na to temo dodala, da izkušnje držav
z večinskim volilnim sistemom
kažejo tudi na to, da je v parlamentu
zelo malo žensk, invalidov in drugih
zastopnikov t.i. marginalnih skupin.
"Demokrati podpiramo vstop Slove-
nije v Evropo. Slovenija bi se morala
čimprej polnopravno vključiti v EU,
zlasti važno pa je, da čimprej podpiše
sporazum o pridruženem članstvu,
saj bi se na ta način zavarovala, da ne
bi na področju gospodarstva zgubila
preveč, ko bo prenehal veljad sedanji
kooperacijski sporazum. Slovenija
pa pri vsem tem ne sme pristajati na
nekatere pogoje, ki so za našo državo
poniževalne. Italija zahteva za Slove-
nijo posebne pogoje in do nje tudi
posebne pravice, kar vemo, da je po-
vezano z zgodovino. Tako si Italija
želi preko našega ozemlja razširiti
svoj vphv tudi na Dalmacijo. Zato
moramo vztrajati, da EU obravnava
Slovenijo enakopravno z ostahmi
državami. Slovenija mora pra-
vočasno sprejeti ustrezni zakon, ki
bo omejeval možnosti razprodaje
zemljišč in drugih nepremičnin v
Sloveniji tujcem," je povedal Tone
Peršak.
Hojan Hojnik, predstavnik
območnega odbora DS za Podravje
in Ignac Vrhovšek predsednik
mestnega zbora D S Ptuj pa sta pou-
darila, da se bodo Demokrati počasi
vključevali tudi v politično življenje
Ptuja. Predvsem jih zanima proble-
matika o ekološki sanaciji Ptujskega
jezera in njegova turistična ponudba,
o vračanju lastnine v zaščitenem sta-
rem mestnem jedru in nekaterih
drugih vročih temah.
MS
Bojan Hojnik (levo), Danica Simčič in Tone Peršak,
predsednik DS Slovenije.
6
3. maj 1996 - TEDN|||

podlehnik / ŠPORTNO IN PRIJATEUSKO SREČANJE OB MEJI
AhMKMiief ob 11^ S0 imiff
^ M * m v
mmm m sgrnoileriš
športna srečanja ob meji v videmski občini bodo v prihodnje
priravili večkrat, tako je bilo slišati iz govora Franca Pod-
križnika, vodje Carinske izpostave Gruškovje. Minuli konec
tedna so se cariniki in špediterji obeh sosednjih carinskih
izpostav srečali prvič; najprej na nogometni tekmi, pozneje
pa še na družabnem večeru. Zraven so bili tudi predstavniki
iz videmske občine ter nekateri podjetniki iz občine, ki so
nekako finačno pomagali pri pripravi srečanja.
Na prvem druženju je bil no-
gomet tisti, s katerim so merili
moči tekmovalci, ki so na eni
strani podlehniškega nogomet-
nega igrišča zastopali barve
hrvaške carine in na drugi stra-
ni barve slovenske carine. Po
koncu odigranih tekem so bili
vsi mnenja, da so dali vse od
sebe, ampak sreča je bila tokrat
na strani carinikov iz
Gruškovja. Takoj za njimi so se
uvrstili cariniki iz sosednje
Hrvaške, tretje mesto pa je pri-
padlo špediterjem iz Gruškovja.
Ampak nogometno tekmovanje
je bilo le kot začetek sobotnega
druženja, pozneje so ga nadalje-
vali v nič kaj tekmovalnem
duhu. Za dober začetek
druženja in udeležbo na
srečanju je vsaka od tekmoval-
nih ekip dobila še spominski
pokal ter povabilo na naslednje
srečanje, ki bo na drugi strani
meje - v Maclju.
Precej pohvalno in z nav-
dušenjem so srečanje ob meji
ocenili tudi sosedje iz Hrvaške,
ki so med drugim gostitelji nas-
lednjega srečanja že čez dober
mesec. O pomenu druženja ter
razvijanju dobrih sosedskih od-
nosov med cariniki in špediterji
ob meji v Gruškovju, je govoril
še predsednik videmskega
občinskega sveta Friderik
Bračič. Menil je, da so takšna
prijateljska srečanja v videmski
občini pomembna in dodal, da
prvo v Podlehniku pomeni šele
začetek vseh prihodnjih druženj
ob meji.
TM
Pred tekmo še skupni posnetek nogometnih ekip.
slovenska bistrica / DRUGA KNJIGA BRANKA GOMBAČa

Jeseni 1993 je Branko Gombač, upokojeni mariborski gleda-
liščnik, izdal pri celjskem Cetisu svoj knjižni prvenec Skozi
življenje - obračun mariborskih gledaliških let. Že v tem
delu spoznavamo, da je pri Gombaču življenje sinonim za
gledališče in obratno. Nekaj podobnega bomo bralci lahko
spoznali tudi v njegovi drugi knjigi Ves svet je oder, ki tre-
nutno že dobiva končno podobo.
Avtor se je odločil izdati knjigo v
Slovenski Bistrici. Tu je v jeseni
življenja znova našel svoj mir in s
prvinsko povezanostjo z rojstnim
krajem našel tudi inspiracijo za pi-
sanje.
Čeprav je knjiga, ki v strojepisni
predlogi zajema nad sedemsto
strani in več kot sto petdeset doku-
mentarnih fotografij, namenjenih
predvsem oživljanju celjske in
tržaške povojne gledališke zgodo-
vine, vendar v svojem zajetnem
obravnavanju primerjav in režiser-
jevih gledaliških ter življenskih
postaj pokaže tudi kar s stotimi za-
jetnimi stranmi na bogato obdobje
amaterske gledališke ustvarjalnos-
ti v svojem domačem kraju - Slo-
venski Bistrici.
Priprave na izdajo zajetnega in
zahtevnega knjižnega ter
založniškega projekta so že v teku.
Stekle so prve aktivnosti in opera-
tivno spremljevalne naloge. Pisec
je ob odločitvi, da svojo drugo
knjigo izda prav v rojstni občini
dejal, da 'je že v letih' in bi zatega-
delj rad še za življenja videl knjigo
tudi natisnjeno. V bistriški kultur-
ni sferi, ki ima med drugimi de-
javnostmi registirano tudi izdaja-
teljstvo in se ponaša že z dvajseti-
mi izdanimi knjižnimi edicijami,
med njimi sta brez dvoma najza-
jetnejša oba bistriška zbornika,
želja Branka Gombača naletela ng
posluh. Tako že tiskajo čistopij
akademski slikar Gustav Lav!
renčič je že prispeval barvno pQ,
dobo naslovnice, uvod bo napj^ji
bistriški župan dr. Ivan Žaga,
analitično recenzijo pa je že napj!
sal slavist in novinar Dragu Hri.
bar iz Celja. Pri celjskem Cetisu
kjer je bila tiskana prva knjigi
Skozi življenja, so obljubili v oblj.
ki mecenstva vso potrebno pomoč
Pripravili bodo vse fotolite za šte!
vilne fotodokumentarne posnetke,
ki bodo spremljali tekst. Knjigo'
ki bo izšla s trdimi platnicami iij
barvno ovojnico z naslovno podo.
bo bo založila Zveza kulturnih or-
ganizacij občine Slovenska Bistri-
ca s sredstvi izdajateljske de-
javnosti.
V slovenjebistriški kulturni srenji
sicer želijo, da bi druga Gom-
bačeva knjiga izšla kot uvod v slo-
venjebistriški gledališki teden v
mesecu oktobru, izgleda pa, da za-
radi časovne stiske to ne bo i^.
vedljivo. Upati pa je, da bo njen
izid posebno darilu ob prihodnjem
slovenskem kulturnem prazniku.
Stane Gradišnik - strokovni dela-
vec za kulturo pri slovenjebistriški
ZKO je ob tem pripomnil, da se s
takimi dejanji za nekatere sicer
siva in kulturno nezanimiva pro-
vinca sme uvrščati med tiste kul-
turne centre v naši državi, ki so
kdaj pa kdaj pomembni tudi zara-
di kulturnih dogajanj, pa čeprav je
država na podeželju za pomembna
kulturna dogajanja bolj mačeha,
kot mati.
Vida Topolovet
Branko Gombač (desno)
na eni od vaj.
litenrni krošmk
Dijaki ptujske gimnazije
imamo med sabo tudi veliko
navdušenih in nadarjenih
pesnikov in pisateljev. Pred
leti so ptujski gimnazijci iz-
dajali svoje literarno glasilo
Razokvirjena beseda, ki je
izhajalo kot priloga ptujske-
ga Tednika. Ideja o nastan-
ku gimnazijskega literarne-
ga krožka ni nova; pobuda
za ustanovitev je prišla s
strani dijakov, ravnateljica
Meta Puklavec in nekateri
učitelji pa so jo z navdušen-
jem sprejeli. Krožek smo si
zamislili kot nekaj, kar naj
bi dijakom vlivalo ljubezen
do pisane besede, predvsem
poezije, hkrati pa tiste bolj
nadarjene spodbujalo tudi k
lastnemu ustvarjanju.
Literarni krožek naj bi pote-
kal predvsem v obliki rednih li-
terarnih večerov. Ni naključje,
da smo kot prvega k nam pova-
bili pesnika Aleša Štegerja, štu-
denta primerjalne književnosti
in nemščine na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani. Bivši dijak
ptujske gimnazije je s svojo pes-
niško zbirko Šahovnice ur, ki je
izšla lani pri založbi Mladinska
knjiga, vzbudil zanimanje lite-
rarnih kritikov in tudi širše
javnosti. Zbirka je bila deležna
številnih pohval tudi iz vrst že
uveljavljenih slovenskih pesni-
kov.
Ob branju svojih pesmi iz
zbirke Šahovnice ur in tistih
novejših nam je Aleš Šteger raz-
kril tudi nekaj "skrivnosti", ki
jih mora poznati vsak pesnik;
tako smo med drugim lahko
slišal, da lahko z branjem
domače in tuje poezije ogromno
pridobiš, vendar pa moraš kljub
vsemu ostati zvest samemu sebi.
Preživeli smo torej zanimiv
večer v družbi simpatičnega
pesnika, Aleš pa nam je obljubil
tudi nadaljno pomoč pri naših
še precej nebogljenih ali pa tudi
že zrelih, globljih pesniških ko-
rakih.
Mina Milošii,
ptujska gimnazijka
Aleš Šteger	(Foto: Mateja Šmigoc)
ptuj / PESTICIDI NAS OGROŽAJO

Vse več je dokazov, da je Slovenija dobesedno zastrupljena z enim
najhujših strupov sodobne kemije - pesticidi. Razvili so se iz potreb
vojne industrije po smodniku, njihov nastanek nikakor ni povezan s
prizadevanji za večji pridelek hrane. Prvi pesticidi so torej nastali kot
vuglarni banalni vojni strupi. Nekateri podatki govorijo o naravnost
grozljivih številkah, da je vsebnost pesticidov v Sloveniji skoraj dva-
jsetkrat večja od dovoljene v Evropi. Dopustna meja vsebnosti pesti-
cidov v pitni vodi v Evropski uniji je 0,1 mikrograma na liter vode, v
Sloveniji pa naj bi bilo še v prejšnjem letu v podtalnici kar 2,22 mik-
rograma pesticidov. Razširjenost pesticidov v svetu je takšna, da na
vsakega zemljana odpade en kilogram tega strupa. Slovenija nujno
potrebuje agencijo za strupene snovi, ki ne bo odvisna od vlade in bo
urejala celoten promet s strupenimi snovmi. Sedaj je tako, da vsako
ministrstvo nadzoruje samo sebe, kar je v nasprotju z načeli pravne
države. Slovenija nujno potrebuje tudi ekotoksikološke študije, tre-
nutno nima še nobene.
Pesticidi kot izredno strupena
snov usodno vplivajo na vso dedno
zasnovo človeka, spremembe v
tem pogledu so nepopravljive. Po
podatkih Svetovne zdravstvene or-
ganizacije je danes v svetu zast-
rupljenih že več sto milijonov lju-
di, ki iščejo zdravniško pomoč,
čeprav natanko ne vedo zakaj.
Škoda, da nas je v domu Franca
Krambergerja v ponedeljek na
Dan zemlje, na okrogli mizi Zele-
nih Ptuja, na kateri so govorili o
nevarnih posledicah proste upora-
be pesticidov sedelo tako malo, le
22, da bi iz prve roke lahko slišali,
zakaj moramo poostriti nadzor
nad uporabo pesticidov. Pesticidi
načenjajo naš živčni sistem,
povzročajo hudo utrujenost,
zmanjšanje koncentracije, nes-
končno željo po spanju, težko gla-
vo in še kaj. Možne so tudi
poškodbe višje možganske funkci-
je, kot sta spomin in učenje, če se
uporabljajo nenadzorovano in
nepremišljeno in to se v Sloveniji
dogaja. 87 odstotkov naših kmetov
po besedah Antona Komata,
avtorja v Sloveniji izredno od-
mevne in v tem trenutku razpro-
dane knjige Pesticidi, ubijalci
življenja, uporablja pesticide brez
zaščite, 33,9 odstotka jih ima
zdravstvene težave, a ne iščejo
zdravstvene pomoči in podobno.
Pesticidi pomenijo najhujšo
grožnjo človeštvu. Anton Komat
je knjigo Pesticidi, uničevalci
življenja, izdal s pomočjo Regio-
nalnega centra za varstvo okolja za
srednjo in vzhodno Evropo, ki ima
sedež v Budimpešti ter izpostave v
vseh državah srednje in vzhodne
Evrope. Kako daleč je človek zašel
z nekontrolirano porabo pestici-
dov pove podatek, da je v svetu od
skupno 1,5 milijarde hektarov
zemlje, dobra tretjina izgublja
zgornji fond plodnosti. Razmere
so že takšne, da poljedelcu pri-
manjkuje gnojil, živinorejec pa ne
ve, kaj bi z njimi. Govoričenje o
ceneni hrani postaja v današnjih
razmerah cenena pravljica, saj tudi
v najbolj rentabilnih obratih pri-
delava hrane komaj pokriva
stroške. Anton Homat je ustanovi-
telj nevladne organizacije center
Harmonija, katere osnovni cilj je v
tem času opozoriti na pogubne
posledice industrijskega koncepta
kmetijstva. Obstajajo namreč še
vedno določene ideologije, ki te-
meljijo na večji koncentraciji kme-
tijskih površin tudi v Sloveniji,
čeprav je brez historičnih, kli-
matskih in materialnih pogojev,
da preide v čisto obliko indust-
rijskega kmetijstva.
NE GRE SAMO ZA OMEJE-
VANJE UPORABE PESTICI-
DOV, TEMVEČ TUDI ZA
STRUKTURO
Anton Komat je knjigo Pesticidi,
uničevalci življenja napisal, ker je
ugotovil, da je napočil skrajni čas,
da se slovenska javnost osvesti in
obvesti o nevarnih posledicah
uporabe toksinov v konceptu in-
dustrijskega kmetijstva, ki naj bi
tudi potrkal na slovenska vrata.
Tema mu je blizu, ker pozna inter-
disciplinarna področja, ki se steka-
jo v ta problem, predvsem ekobio-
logijo in ekotoksikologijo. V
pomoč pa mu je bilo prek 120 tujih
virov iz obdobja zadnjih štirih, pe-
tih let. Pri pripravi tega zahtevne-
ga dela je prišel do presenetljivih
spoznanj, ki pa so žal neprijetna.
Določeno število toksinov ima
multageno in genotoksično delo-
vanje, kar ima za posledico dege-
nerativna in rakava obolenja.
Znano je tudi, da multagene subs-
tance nimajo praga, že nekaj mole-
kul toksina lahko povzroči v orga-
nizmu nepopravljive posledice. To
se dogaja na ravni organizma, ce
pa opazujemo neko populacijo, so
zakonitosti popolnoma drugačne.
Pri tem metode pozitivizma odpo-
vedo, opravka imamo z verjetnost-
jo, s statistično verjetnostjo, tako
da, če opazujemo poškodbe geno-
mov populacij, lahko ta del
poškodb, ki je nepovraten tako
močno poškoduje genom neke
vrste, da pride do zelo hudih pos-
ledic.
"Moja spoznanja so predvsem na-
menjena osveščanju javnosti, k^"^
le osveščena javnost lahko nekako
prisili politiko, da sprejmi
določene ukrepe, ki bodo zaščitij'
okolje in človekovo zdravje. Cill
nevladnih organizacij kot ene od
institucij civilne družbe je, da ^
osveščanjem javnosti opozori
omenjene probleme in da se "
začnejo reševati. Pri tem pa ne
samo za omejevanje uporabe pest'"
cidov, temveč tudi za struktur'
uporabe, za izbor toksinov, ki na
bi se v bodoče še uporabljali, gre^
neko globalno revizijo uporabe te"
sredstev. Reči pa moram, da je slo'
venska oblast relativno hitro r^^'
girala. Pred tremi tedni je vlada
sprejela nekaj ukrepov, v katerih
nakazala voljo, da se vprašan)^
uporabe pesticidov v Sloveniji
lovito uredi."
M«
Anton Komat
3. mai ^^^^
1

upokojenci kmetijskega kombinata ptuj
|fa priletnem In pouinem Metu
'la tradicionalnega izleta upokojencev Kmetijskega kombi-
^ata Ptuj seje letos udeležilo 200 ljudi. Štirje polni avtobusi
jo se odpravili na tridnevni izlet v Rabac na Hrvaško. Pot
nas je vodila od Ptuja preko Ljubljane, Ilirske Bistrice pre-
Opatije do Rabca, ki je bil naš cilj. Vreme smo imeli lepo,
yodje avtobusov so nam pridno opisovali kraje, skozi katere
snio se vozili, za prijetno vzdušje in krajši čas je skrbel bar-
^lonikar. V prvem avtobusu so bile neutrudljive pevke in pe-
y(-j (lukarji) iz Dornave.
Po nekaj vmesnih postankih
smo v popoldanskih urah pris-
peli na cilj.
Drugi dan dopoldne je bil or-
ganiziran izlet v Pulo za tiste, ki
so to želeli, popoldne pa vožnja z
ladjo po morju. Bilo je lepo in
prijetno, k temu je prispevalo
tudi lepo vreme. Svoj delež je pri
tem prispevala tudi dalmatinska
ali pa istrska kapljica, čeprav
nismo šli na pot brez
HALOŽANA".
Zvečer je bil že običajni
družabni večer s kulturnim
programom (nastop dornavskih
lukaric in še vrsta humorističnih
točk). Sledilo je razdeljevanje
praktičnih daril, ki smo jih pri-
nesli s seboj. Vse skupaj je pa za-
baval domači plesni ansambel,
ki je bil zelo aktiven. Nagrade so
bile podeljene enemu najsta-
rejšemu udeležencu v vsakem
avtobusu, izžrebancem številke
sob, miz in stolov. Večino nag-
rad se je kar med zabavo konzu-
miralo. Prav bogato sta bili
obdarjeni udeleženki, ki sta bili
prvič na morju. Silva Cuček je
stara 52 let, Elizabeta Matjašič
pa 76 let. Slednja je iz Placarja in
je delala na Osojniku, je mati pe-
tih otrok, mož je kot invalid
umrl pred dvema letoma. Dejala
je, da žal ni imela niti časa, niti
sredstev, da bi si morje lahko
privoščila. Med izletniki so bili
trije 81.letniki in eden 80 letnik.
Vodstvo izleta je priskrbelo
tudi za zdravstveno varnost, saj
smo imeli kljub stavki zdravni-
kov s seboj medicinsko sestro.
Prejšnega leta medicinske
pomoči nismo potrebovali, letos
pa je bila nujna.
Že prvi večer okoli polnoči je
ene od udeleženk dobila srčni
napad, ki bi bil za njo usoden, če
ne bi bilo hitre medicinske
pomoči. Medicinska sestra in
vodstvo izleta so hitro ukrepali
in že v 20. minutah je prišla
rešilna ekipa z zdravnikom za
hitre intervencije iz Pule, ki je
pacientko rešila. Ostati je morala
v bolnici, tako, da smo se vračali
domov brez nje. Vsa zahvala in
priznanje zasluži rešilni ekipi za
hitro in nesebično pomoč.
Ta nepredviden dogodek je
malo skalil vzdušje, ko smo pa
izvedeli, da je najhujše mimo,
smo se oddahnili.
V imenu vseh udeležencev vel-
ja zahvala Kmetijskemu kombi-
natu Ptuj za to, da zna ceniti svo-
je nekdanje delavce, bivšim
TOZD-om za prispevana darila,
prav posebej pa zahvala organi-
zatorjem izleta, predvsem
predsedniku Jurčku Mlakarju,
ki že vrsto let skrbi za organiza-
cijo lepih, prijetnih in poučnih
izletov upokojecev.
m.g.
Udeleženci izleta pred hotelom MIMOZA, kjer smo bivali.
stoperce / OBISKALI SMO GOLOBOVO TURISTIČNO KMETIJO

Med haloškimi griči, v dolini "Travnega potoka", kjer se ces-
ta vijuga do Donačke gore, se pot za trenutek ustavi na Go-
lobovi turistični kmetiji. Le kakšen meter od glavne ceste,
skozi manjši potok, pot pripelje na dvorišče in do kmečke
hiše, danes že z novo zunanjo podobo. Dobrodošlica gospo-
dinje Nade in njenega moža Ivana pove, da so tam doma pri-
jazni ljudje. Poleg dela na kmetiji in v vinogradu, seje Golo-
bova družina v tem haloškem koncu odločila imeti še tu-
rizem na kmetih.
V Stopercah, v majšperski
občini, kamor Golobovi kra-
jevno tudi spadajo, si kaj po-
hodnega doslej ni izmislil še
nihče. "Veste, predvsem dodat-
nega zaslužka smo si želeli v Ha-
lozah, pa sva z možem pomislila,
kaj ko bi v tej naši dolini uredila
turistično kmetijo. Povsod je teh
kmetij danes že veliko, v našem
koncu pa nismo imeli nobene,
sicer je potem ena zrasla v
bližnjih Žetalah. Vsak začetek
ie pač težak, potrebuješ pomoč
od vsepovsod, potrkaš na veliko
^rat in porabiš mnogo denarja.
Ko smo z idejo prišli na dan tudi
pri Tereziji Meško na Obd-
ravskem zavodu na Ptuju, so se
Začeli resnejši pogovori. Skupaj
smo si ogledali našo kmetijo,
^mpak veste, na začetku je bila
zamisel urediti le en manjši
prostor za goste, ki se včasih us-
tavijo pri nas. Potem se je vse
obrnilo čisto v drugo smer.
Preuredili smo več kot sto let
staro kmečko hišo, na eni strani
dodatno zgradili prizidek in vse
v stilu, ki sodi v to kmečko okol-
je. Poskušali smo, da bi hiša res
dajala videz pristne kmečke hiše
in mislim, da nam je to kar uspe-
lo," je ob obisku pripovedovala
gospodinja Nada.
Začeli so po lanski razstavi
Dobrote slovenskih kmetij,
kjer Nada skoraj nikoli ne man-
jka in tudi letos je svojo zbirko
priznanj le še obogatila.
Predvsem je dobra gospodinja,
rada se loti peke domačega
pšeničnega kruha in stoperške
gibanice, vse te dobrote iz
krušne peči, pa bodo lahko pri
Golobovih okusili tudi gostje.
Nado poznajo v Aktivu kmečkih
žena in rada je v družbi ljudskih
pevk, sicer pa ji dela nikoli ne
zmanjka. Pri vsakdanjih opravi-
lih jima z možem Ivanom pride
prav še pomoč njunih otrok;
sina Janija, hčerke Klementine
in najmlajše Milence, ki je šele
v prvem razredu. Potem sta v
krogu družine še obe mami in ko
pridejo kakšni gostje, skoraj ne
potrebujejo pomoči koga od
sosedov.
UREDILI BI RADI ŠE
PRENOČIŠČA
"Na kmetiji se delo najde za
vsakega, vendar pri nas zmeraj
radi povemo, da se veselimo
vsakršnega dela. Se preden smo
se odločili imeti turistično kme-
tijo, smo imeli zmeraj kaj ponu-
diti. Mleko smo porabili za sku-
to, v hlevu je bilo veliko živine,
poleg tega pa nam je dodatem vir
zaslužka še zmeraj vinograd, ki
ga imamo blizu domačije, na
hribu za hišo. Tudi vindograd bi
radi še širili, saj želimo prav svo-
je domače vino ponuditi gostom
in ob tem bi nam prav prišel tudi
kakšen tolar iz občinskih sred-
stev, ki so namenjena za regresi-
ranje kmetijstva. In če bomo
uspešni s turizmom na kmetiji,
razmišljamo tudi o ureditvi pre-
nočišč na podstrešju hiše, kjer bi
se za to našlo še dovolj prostora,"
smo lahko med drugim slišali v
pogovoru z Nado Golob, ki se je
s turizmom na kmetiji že kar
dobro seznanila.
Bilo jih je že nekaj, ki so se og-
lasili pri Golobovih na Kupčin-
jem Vrhu 2, mnogi so zanje lah-
ko izvedeli preko kataloga s
ponudbo na turističnih kmeti-
jah, ki so jo predstavili na
letošnjih Dobrotah slovenskih
kmetij, do njih, pa danes iz sto-
perške smeri vodijo že tudi sme-
rokazi. Golobovi bodo vsakega
gosta, ki se bo pri njih ustavil, pa
čeprav le za kratek čas, prijazno
sprejeli in ponudili tisto, čemur
v teh krajih pravijo dobrote na
kmetih.
Besedilo in posnetka:
Tat|ana Mohorko
Prave kmečke dobrote bodo pri Golobovih ponujali
v kmečki hiši.
P® se boste morda ustavili na Kupčinjem Vrhu 2,
•^ste spoznali družino Golob.
ptuj / LETOS 14 LET PTUJSKEGA CB KLUBA POETOVlO

Ptujski CB klub Poetovio so ustanovili pred 14 leti z znakom
starega ptujskega grba, kakšna štiri leta je bil klub nekoliko v mi-
rovanju, v letošnjem letu pa je delo v njem ponovno zaživelo. Šteje
56 članov, njihova posebnost pa so radijske postaje za telefonijo v
radiofrekvenčnih območjih, namenjene pogovorom posamezni-
kov. Prvo večje tekmovanje radioamaterjev s CB postajami na
ptujskem območju bo že 25. maja na Janškem Vrhu.
V 60. letih se nekako začenja usta-
navljanje CB klubov pri nas, takrat
so namreč posameznikom že bila
dovoljena oddajanja sporočil pre-
ko posebnih radijskih postaj. CB
postaja je v današnjih časih postala
že skoraj nepogrešljiva zveza v to-
vornih vozilih, osebnih avtomobi-
lih in avtošolah, največ pa te posta-
je uporabljajo v haloških
področjih. Tisti, ki telefonskega
priključka še nimajo, takšno posta-
jo enačijo s telefonom in mnogim,
prevsem oddaljenim, je to edina
zveza s svetom. CB postaje, pa naj
bi poleg širjenja prijateljstva in
spoznavanja med ljudi, vzpodbuja-
le še dobra dela in humanitarne
akcije v okolju; ena takšnih je bila
pred kratkim opravljena po požaru
v Stopercah. Precej pomembno ob
tem je tudi dobro sodelovanje z
drugimi klubi in posamezniki.
Nekateri se teh postaj poslužijo še
na področju Civilne zaščite, spet
drugim pa je to lahko le nekakšna
sprostitev in navezava prija-
teljskih stikov.
Vsakdo je lahko član CB kluba,
imeti mora le ustrezno opremo, v
kar spada CB postaja, usmernik in
dobra antena. Kon testi in pri-
ložnostoa srečnja so potem tista, ki
radioamaterje s CB postajami ne-
kako družijo in njihova skupna
želja je le, narediti nekakšen red
tudi na tem področju. Eden od čla-
nov ptujskega CB kluba pravi, da
je v teh časih premalo discipline,
zato bi bila prijava vsake od CB
postaj skoraj že nuja. Vsak od čla-
nov si namreč ob vstopu v klub
pridobi ustrezen radioamaterski
skip, ki je pozneje njegov stalni
pozivni znak.
ŽELIJO ŠE VEČ
ČLANOV V KLUBU
Posebno mesto pri radioamaterjih
s CB postajami, pa zavzema tudi
njihov kodeks, ki mu bodo v pri-
hodnje še kaj dodali. V klubu so
mnenja, da bi se moral vsak, ki
uporablja CB postajo, držati
določenega reda. Ptujski člani CB
kluba bi radi v svoje vrste pridobili
čim več novih članov, že sedaj je
med njim precej članic, poleg tega
pa se bodo aktivneje lotili ureditve
klubskih prostorov. Prvi večji
kontest bodo pripravili že 25. maja
na Janškem Vrhu, ki je po njiho-
vem mnenju dobra višinska točka
in kjer bodo postavili posebno pos-
tajo s frekvenco, se oglašali vso noč
in tekmovali predvsem za to, da
bodo lahko ugotovili kako daleč
seže njihova zveza. Vsak, ki bo us-
pel vzpostaviti zvezo, bo kasneje
dobil posebno diplomo, v juliju pa
bo na Ptuju večje srečanje, ko bodo
te diplome tudi podeljene. S
sosednjimi klubi iz Slovenske
Bistrice, Selnice ob Dravi, Jurovs-
kega Dola, Varaždina in Cakovca
dobro sodelujejo, v jesenskem času
pa nameravajo z njimi pripraviu
večje športno srečanje. Poleg vsa-
kodnevnih javljanj po CB postaji -
te so pogostejše ob večerih in kon-
cih tedna, pa na posebnem kanalu
25 vsak ponedeljek ^ečer pripra-
vijo člani še nekakšen informa-
tivni večer.
T. Mohorko
8
3. maj 1996 - TEDNIH
OD TOD IN TAM
65hliakottske
zvestobe
v poročni dvorani v Ptuju so 20. aprila opravili obred diamantne
poroke, ki jo dočakajo zelo redki. Avgust in Neža Drevenšek iz Ptu-
ja, Ceste 14. divizije 14, sta jo. V zakonu, ki se je začel 13. aprila 1931
v Podlehniku in traja že polnih 65 let, se jima je rodilo sedem otrok,
vnukov imata 20, pravnukov pa 22. Avgust je bil gradbeni delavec,
Neža je gospodinja. Jubilant je bil rojen leta 1906, jubilantka 1910.
Naše iskrene čestitke!
MG
Diamantna poročenca Avgust in Neža Drevenšek
Foto:Langerholc
S^kiskuimesa
JMNv«
Konec marca sta ta visoki jubilej praznovala Marija in Franc Fur-
jan iz Senežc 56. Svečana zlata poroka pa je bila 13. aprila v poročni
dvorani ormoškega gradu. Zakonca Furjan sta vse življenje kmeto-
vala in še vedno gospodarita na manjši kmetiji. V zakonu se jima je
rodilo pet otrok, ki so jima podarili štiri vnuke. Danes so jima v ve-
liko veselje trije pravnuki.
vk
k.
ro
(O
'N
(O
£
UJ
b
O
tL
jOerioponienai Voda
Maksimiljan in Veronika Voda z Mestnega vrha 95 sta 20. aprila
slavila zlato poroko. Obred so opravili v ptujski poročni dvorani,
poročila sta se 6. januarja 1946. leta v Ptuju. Imela sta dva otroka,
danes pa ju razveseljujejo štirje vnuki in štirje pravnuki. Zlatopo-
ročenec je delal kot vratar, Veronika je gospodinja, ki je vsezkozi
skrbela za lep in urejen dom.
Slavljencema tudi naše iskrene čestitke!
MG
Foto:Langerholc
ZkOaparai^gm^
Sredi meseca aprila sta po petdesetih letih skupnega življenja po-
novno izrekla svoj DA v občini Gorišnica Franc in Marjeta Cuš.
Poročila sta se daljnega leta 1946, takratnega 28. januarja, skupno
žvljensko pot pa še danes preživljata v Moškanjcih 57. Franc je bil le
za kratek čas na delu v Nemčiji, skupaj z ženo Marjeto pa sta vsesko-
zi delala doma na kmetiji. Vzgojila sta štiri otroke, vesele in srečne
trenutke danes kot dedek in babica preživljata še v krogu svojih sed-
mih vnukov, sta pa še pradedek in prababica osmim pravnukom.
Njuno zlato zakonsko zvezo sta v gorišniški občini slavnostno
potrdila župan Franc Visenjak in tamkajšnji tajnik občine Alojz
Ivanuš.
TM
2
O
d
I-
0
IL
jurjeva nedelja / BLAGOSLOVILI KONJE
JurovskI dol [e
(spei) 9¥e§t Mmtt
v KS Jurovski dol v občini Lenart so pripravili tradicional-
no "jurjevo nedeljo", kmečki in turistično-etnografski praz-
nik, ki je privabil množico obiskovalcev od blizu in daleč.
Organizatorji prireditve - Odbor za varstvo naravne in kul-
turne dediščine pri KUD Ivan Cankar, Krajevna skupnost
in KK Slovenske gorice iz Lenarta.so tokrat storili vse za
domačnost, originalnost in pestrost praznovanja, ki bo
najbrž slej ko prej preseglo krajevne okvire. Jurjevo je
očitno dan, ki dobiva globoke korenine in ki spet oživlja ne-
katere stare običaje in navade, na katere še prisegajo ljudje
v tem delu Slovenskih goric. Nekatere so.posebej omenili v
priložnostni brošurici, v kateri je prizadevna predsednica
odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine Marija
Šauperl podrobneje predstavila program praznovanja.
Ta se je začel z budnico godbe j rednjem trgu pred cerkvijo velik
na pihala, nato pa je bil na os- mimohod konjev. Po starem
običaju so vse konje blagoslovili,
lastnikom pa podelili simbo-
lična priznanja. Program je v
množici obiskovalcev iz vseh
vetrov povezoval poslanec
državnega zbora, sicer pa rojak
iz Malne Jože Jagodnik. Nato je
bila še slovesna maša in po njej
blagoslovitev nove turistične
table z imenom Sv. Jurij v Slo-
venskih goricah. Od nedelje, 21.
aprila se namreč Jurovski dol
spet imenuje Sv. Jurij, saj so se
tako odločili tudi krajani na re-
ferendumu. Z vrnitvijo
domačega imena želijo povezati
vse ustvarjalne sile in moči v
dobrobit prihodnjega razvoja
kraja, je menil novi predsednik
KS Ivan Spindler. V prekrasnem
sončnem vremenu je bil to zares
pravi praznik domačinov in vseh
tistih, ki so doma iz tega kraja.
In verjeli ali ne, veliko jih je
prišlo in vsi po vrsti so bili
srečni med starimi prijatelji. Po-
sebna paša za oči pa so bili seve-
da konji. Ponos kmetij včasih in
okras sodobnega doma danes, so
komentirali povorko poznavalci
konjereje osrednjih Slovenskih
goric. Pravijo, da število težkih
noriških konj nenehno raste, po-
leg njih pa je v hlevih tudi vse
več kasačev čin haflingerjev.
M.TOŠ
If PDMIK — 3. MAJ 1996
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 9
SLOVENSKA BISTRICA / RAZSTAVLJATA BRANKO IN JANEZ REPNIK Z MUTE
Slikarstvo je rastlo z njima
5e ni leto od tega, ko so v Slovenski Bistrici odprli razstavo svojevrstnega
poeta likovne govorice Antona Repnika z Mute, že so na ogled dela nje-
govih sinov Branka in Janeza, ki uspešno stopata po očetovih stopinjah.
Človek bi rekel, da je v tej družini nekaj tistega, čemur radi rečemo, da
jabolko ne pade daleč od drevesa. Kljub vsemu pa je potrebno poudariti,
da mlada likovna ustvarjalca izgrajujeta svet v likovni govorici suvereno
^sak na svoji poti in samorastniško vsaksebi. Le k skupnim duhovnim va-
jom se morda vračata za domačo mizo.
V vseh treh Repnikih je
nekaj posebnega, vsi pa so kot
drevesa trmasto in zaljubljeno
zakoreninjeni v otožno koro-
ško pokrajino, svoji na svo-
jem, kot Hudobivniki. In v
tem svojem svetu ustvarjajo
predvsem zase čarobni likovni
svet podob, eni v žalostnih
očeh upognjenih Pohorcev,
drugi zopet v baržunastih bar-
vah živali, ki nas obdajajo z le-
poto in milino.
Oba mlada Repnika, tako
Branko kot Janez, sta se izšo-
lala za kovinarska poklica,
starejši, Branko, za ključavni-
čarja, mlajši, Janez, pa za
strugarja. Toda bolj kot stroje
ljubita toplino barv.
Branko, ki je vseskozi gojil
ljubezen do umetnosti, je že v
rosnih letih prijel za čopič in
svoje videnje okolja prenašal
sprva na papir, kasneje pa na
platno. Svojo pozornost je
bolj kot gibanju okoli sebe
posvečal študiji obraza, rož,
živali — predvsem konj, v
zadnjem času pa upodablja
tudi ptiče. Kot občutljiv člo-
vek se loteva dela z odgovor-
nostjo in tisto napeto struno
umetnika, ki zna gledati glo-
boko v življenje, da lahko vidi
lepote in dogajanja, ki vsak-
odnevno beže mimo nas. On
pa jih ulovi in ustavi, da jih la-
hko za vedno ponese v čas.
Slikarstvo in slikanje je
rastlo tudi z mlajšim, Jane-
zom, saj je vztrajno risal že
kot otrok in namesto po igri-
ščih 'divjal' po papirju. Risal
je vse, kar se mu je vtisnilo v
spomin in srce. To so bile po-
dobe iz vsakdanjega življenja,
ki ga živi povprečni človek
mutske ravnice in hribov, ki jo
obdajajo. To je življenje kme-
tov in delavcev, ki ob delu na
polju in za strojem najdejo še
čas za prijetno srečanje s pri-
jatelji, za klepet s sosedi ali za
pošteno veselico v vaški gos-
tilni. Kamorkoli se ozre, najde
Janez kaj, kar je vredno
prenesti bodisi na platno ali
papir. To so nežni trenutki za-
hajajočega večera, ko se use-
deš na domači prag in imaš
čas za svoje domače, ali pa boj
za kos kruha na domačem
polju. To je človek, ki ga
Janez vidi in ga takšnega, kot
je, z dobroto in napakami,
skuša razumeti.
Vida Topolovec
Branko Repnik: Kravi (olje na
platnu, 1993)
Janez Repnik: Pevci (olje na
platnu, J 993)
PTUJ/KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR
Ali lušno je poč na tom sveiti...
z naslovom pesmi, ki jo je priredil Jože Gregorc Ali lušno je pač na tom
sveiti, je Komorni moški pevski zbor iz Ptuja naslovil letni koncert zbora, ki
ga je izvedel v petek pred polno dvorano ptujskega Narodnega doma.
Trideset pevcev je skupaj z zborovodjem Francem Lačnom zapelo 76 pesmi
v programu in še tri v dodatku.
Posebej razveseljivo je, da je zbor, ki obstaja
že skoraj pet desetletij, letos zapel v pomlajeni
sestavi. Tako ni bojazni, da bi ptujski zbor,
brez katerega ne mine skorajda nobena po-
membnejša prireditev v občini in ki mu danes
dajejo temeljne glasove možje srednjih let,
izgubil stik z mladimi pevci in poslušalci. Za
program, ki so ga predstavili v petek, so dobro
polovico pesmi naštudirali na novo v letošnjem
letu, med njimi sta bili dve krstni izvedbi Gre-
gorčevih priredb. Slišali smo več solističnih
nastopov, in sicer Gianfranca Zelenka in Gre-
gorja Lačna v Čist nori pesmi, Andreja Po-
lanca v Pesmi o roži, Feliksa Polanca v Venčku
koroških, Feliksa in Andreja Polanca, Gian-
franca Zelenka, Gregorja Lačna in Martina
Ozmeca v pesmi En hribček in zborovodjo
Franca Lačna v ruski Dvenatcet razbojnikov,
ki so jo zapeli v dodatku.
Med obema deloma koncerta je predstavila
zbirko pregovorov in misli o vinu Nataša
Vodušek, ki je tudi povezovala prireditev.
M. Zupanič
TINJE / ŠESTNAJSTA OBČINSKA REVIJA FOLKLORNIH IN TAMBURASKfH SKUPIN
Folklora je jezik^ ki
ga razumejo vsi
Kako pametna je bila odločitev Tinjčanov, da so zgradili večnamenski pros-
tor, je bilo slišati minulo nedeljo na šestnajsti občinski folklorni in tamburaški
reviji, ki je potekala pod pokroviteljstvom občinske ZKO iz Slovenske Bistrice
in domačega KUD Oton Župančič, saj se je v dvorano tako lahko zgrnilo
veliko število obiskovalcev. V dobrih dveh urah jjrograma so se ob dvanajstih
folklornih skupinah predstavili še tamburaši iz Smartna na Pohorju.
Prisotne je med drugimi pozdravil
dr. Janko Čar — predsednik občin-
skega sveta, ki je bil še posebej vesel,
da glas slovenjebistriške folklore ne
seže samo preko občinskih, temveč
tudi preko državnih meja. Da je ta dej-
avnost, ki pomeni vez med preteklost-
jo, sedanjostjo in prihodnjostjo še
vedno živa, gre zahvala prizadevnim
nientorjem, ki se trudijo ohranjati tra-
dicijo, je še med drugim poudaril dr.
Car. Na prireditvi je bil prisoten tudi
Vaško Samec — predsednik me-
tlobčinske zveze za folkloro.
Program so pričeli šolarji domače
tinjske osnovne šole (mentorica Sla-
vica Gracej), revijo pa so nadaljevali
malčki iz poljčanskega vrtca (mento-
rica Milena Rejc), ki so v igri, pesmi
in plesu prikazali prisrčni prizor "Mi
smo muzikantje, po celem svetu zna-
ni". Zaplesali in zapeli so tudi člani fol-
klorne skupine osnovne šole Minke
Namenstnik — Sonje iz Slovenske
Bistrice (mentorica Jelka Pančič).
Dlani občinstva so dodobra ogreli
šolarji iz Zgornje Ložnice (mentorica
Marjana Jereb), ki so se predstavili s
spletom "Hi konjiček". Dragonarja,
šuštarja in mlinarja so v pesmi in ple-
su oponašali mali plesalci iz osnovne
šole Poljčane (mentor Branko Fuks).
Tudi nastop folklorne skupine osnov-
ne šole Pohorskega odreda iz Slo-
venske Bistrice (mentorica Jožica
Smogavec) je bil občinstvu všeč. Iz
osnovne šole Laporje pa je prišla fol-
klorna skupina (mentorica Ivanka
Hozjan), ki se je predstavila z belo-
krajnskimi plesi.
Nastopili sta še dve mladinski folklorni
skupini, ki pa delujeta pri domačih kultur-
noumetniških dmštvih — iz Zgornje
Ložnice (mentor Marjan Dreu) ter
Poljčan (mentorica Milena Bercko).
Predah med mlajšimi in starejšimi
folklornimi skupinami so izpolnili
tamburaši iz Šmartna na Pohorju,
ena zadnjih tovrstnih glasbenih sku-
pin iz območja bistriške občine, ki so
pod taktirko vsestranskega Hinka
Sernca zaigrali nežne melodije.
Med starejšimi skupinami so se
najprej predstavili domačini — člani
KUD Oton Župančič iz Tinja (mento-
rica Slavica Gracej), ki so ob plesu in
pesmi prikazali običaje pri spravilu
lanu. Godovnjačo in ostale štajerske
plese so predstavili Jlani folklorne
skupine KUD Anica Černej iz Makol
(mentorica Marija Planine). Šestnaj-
sto revijo folklornih in tamburaških
skupin občine Slovenska Bistrica so
skleniliplesalci folklorne skupine KUD
Janko Zivko iz Poljčan (mentor Bran-
ko Fuks), ki so prikazali splet lepih in
zahtevnih plesov z naslovom "Le suči
me Pohorc".
Ob koncu so vsi mentorji prejeli pri-
ložnostna darila, na pogostitvi pa iz-
menjali marsikatero dobro zamisel.
Vida Topolovec
LENART/GALERIJA KRAJNC VSE BOLJ PRILJUBLJENA
Novo središče ienarškega
ljubiieliskega kulturnega
ustvarjanja
Za občino Lenart v Sloven-
skih goricah je značilno, da
razen Matične knjižnice nima
poklicnih kulturnih ustanov.
Kulturno življenje in ustvar-
janje se tako odvijata v okviru
ljubiteljstva, ki doživlja občas-
ne vzpone in padce. ZKO Le-
nart je uspelo razviti široko
dejavnost, ki se zrcali tudi kot
podoba nekaterih novih vse-
bin. Vprašanje pa je, kako Le-
nartčani, vajeni tradicion-
alizma in ustaljenih oblik kul-
turne ponudbe, te nove po-
dobe sprejemajo.
Očitno so jim bolj pri srcu
nekatere tradicionalno uve-
ljavljene oblike in dokaz temu
je tudi širok razmah dejav-
nosti prve zasebne likovne ga-
lerije, ki jo je v Lenartu uredil
znani likovnik in vsestranski
kulturni delavec Kondrad
Krajnc. Njegova galerija delu-
je že tretje leto, postala je
pravo kulturno središče in zbi-
rališče kulturnih ustvarjalcev
od blizu in daleč. Prihajajo
Lenartčani in drugi, ki so z
Lenartom in Slovenskimi gori-
cami tako ali drugače poveza-
ni. Konrad Krajnc najbrž niti
sam ni pričakoval tolikšnega
razcveta galerijske dejavnosti,
ki je že običajna sestavina le-
narške kulturne ponudbe. In
če so ob otvoritvi nekateri
dvomili v potezo odločnega
lastnika, so se zdaj ti dvomi
razblinili, saj je obisk razstav
in drugih prireditev presegel
vsa pričakovanja.
Galerija je gostila nekaj od-
ličnih avtorjev, med njimi Bo-
jana Golijo, Slavka Koresa,
Rada Jeriča, Iva Goisnikerja
in druge. V njej pa najdejo
dovolj prostora tudi manj uve-
ljavljeni avtorji, začetniki, ki
si šele utirajo pot na likovno
prizorišče. In prav njim je
galerija Krajnc na široko od-
prla vrata. V okviru letošnjega
jubilejnega leta Lenarta bodo
pripravili tematsko razstavo o
Lenartu, lani pa so organizi-
rali tudi slikarski ex-tempore.
Kot posebnost pa naj omeni-
mo, da v okviru galerije
Krajnc v Lenartu deluje tudi
likovna šola, ki jo obiskuje
veliko otrok. Marjan Toš
ZDAJ V KULTURI
France Mihelič praznoval 87. rojstni dan
Slikar in grafik France Mihelič, katerega grafike razstavlja tudi ptujska
Miheličeva galerija, je 27. aprila praznoval že 87. rojstni dan. Kljub visoki
starosti ta likovni umetnik še zmeraj ustvarja in pripravlja celo novo raz-
stavo v razstavišču Krke v Ljubljani, Franceta Miheliča, ki je preživel na
Ptuju pet predvojnih let in poučeval na ptujski gimnaziji, je v imenu
občine Ptuj obiskala Kristina ŠamperI Purg.
Liubiteliski likovniki za
0-letnico Turističnega društva
V soboto je štirinajst ptujskih likovnih slikarjev, članov Likovne sekcije
DPD Svoboda Ruj, pod vodstvom Branka Gajšta slikalo motive turis-
tičnega Ruja. Z razstavo teh slik se bodo priključili majskemu prazno-
vanju 110-letnice ptujskega turističnega društva. Ljubiteljski slikarji svo-
jega dela v soboto zaradi dežja niso mogli dokončati, tako da se bodo
srečali še enkrat v maju. Pač pa je bilo vreme in razpoloženje veliko lepše
v nedeljo, ko so se udeležili destrniške likovne kolonije.
Pripravila MZ
10 - PO NAŠIH KRAJIH
3. MAJ 1996- TEDNIK
OB DNEVU UPORA IN OBLETNICI OF - OSREDNJA PROSLAVA OB LACKOVI DOMAČIJI:
"CIfaplfCfitiO se v pogrevanju starih razprtiij^
Irof, da se iz zgodovine nismo niiesur naučili"
Jubilejna proslava ob 55. obletnici ustanovitve
Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je
v mestni občini Ptuj tokrat potekala ob domačiji na-
rodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi, je bila v
soboto, 27. aprila združena s počastitvijo državne-
ga praznika - dneva upora proti okupatorju, hkrati
pa so ta dan praznovali tudi borci.
Zbrane je pozdravil Ivo Rau,
predsednik območne borčevske or-
ganizacije Ptuja, slavnostni govor-
nik pa je bil magister Marjan Zni-
dariči direktor Muzeja narodne
osvoboditve v Mariboru. V imenu
mestne občine Ptuj je zbranim ob
prazniku čestital podžupan Ervin
Hojker, s pesmijo pa so se prazno-
vanju v Novi vasi pridružili člani
moškega komornega zbora iz Ptuja
pod vodstvom Franca Lačna in
recitator Ervin Štopfer, iz DPD
Svobode, gledališča Ptuj. Ob koncu
so delegacije položile vence k petim
spominskim obeležjem borcev s
ptujskega območja, slavje pa so
sklenili s tradicionalnim borčev-
skim srečanjem.
Mag. Marjan Žnidarič je v
slavnostnem govoru 27. april
leta 1941 označil kot odločilni
mejnik, "ki pomeni začetek
odločne poti slovenske suvere-
nosti in formiranju lastne
države. Brez O F in upora leta
41, ne bi bilo upora 50 let pozne-
je, leta 1991. Gre torej za živo
povezani letnici, ki imata vsaka
svoje protagoniste, determinira-
ta pa )0 narodni pogum m zelja
po svobodi."
Po tem, ko je v kratkem orisal
politične razmere pred in v
začetku druge svetovne vojne je
med drugim poudaril:
"Takšne so bile razmere v Slove-
niji, ko je bila po velikem zmagos-
lavju okupatorjev v Ljubljani usta-
novljena OF. Ustanovljena je bila
torej prej, preden bi se tragedija na.
smrt obsojenega naroda mogla raz-
viti do usodne ravrwdušnosti in, ko
bi za kakršnikoli odpor bilo že pre-
pozno. Ustanovne skupine OF so
izražale zastopanost vseh poglavit-
nih tradicionalnih slovenskih poli-
tičnih taborov - marksistično delav-
skega, katoliškega in liberalnega ter
naprednih kulturnih delavcev. Pro-
gram OF je izražal najnaprednejše
težnje slovenskega naroda: boj za
izgon okupatorja in osvoboditev,
združitev vseh Slovencev v eni
državi, preoblikovanje slovenskega
narodnega značaja, lojalnost nje-
nih ustanovnih skupin, korenite so-
cialne spremembe slovenske družbe,
itd.
Tudi na ptujskem območju, ki
je bilo pred vojno močna trdnja-
va nemštva na slovenskem Šta-
jerskem, je seme OF med narod-
no-zavednim slovenskim prebi-
valstvom padlo na plodna tla.
Tradicija odporništva in
občutek ogroženosti od nemštva
sta bila živa še iz obdobja Av-
stro-Ogrske. Podobno, kot dru-
god po Sloveniji je tudi tukaj
Komunistična partija, vajena
ilegalnega dela iz obdobja prve
Jugoslavije, bila edina politična
sila, ki je bila kadrovsko in orga-
nizacijsko sposobna organizirati
upor. Že junija 1941 so na ptuj-
skem območju nastale prve pos-
tojanke OF, oktobra istega leta
pa so na Ptuju ustanovili tudi
Okrožni odbor OF, ki ga je vodil
Jože Lacko. V predvojne ilegal-
nem komunističnem delovanju
prekaljenim aktivistom dr.
Jožetu Potrču, Jožetu Lacku, dr.
Metodu Špindlerju, Rudiju in
Tonetu Žnidariču, Francu
Osojniku, Francu Kramberger-
ju, bratom Reš in drugim, so se
priključili mnogi drugi, ki se
niso ozirali na ideološko pre-
pričanje in strankarsko pripad-
nost. V odporu proti okupatorju
jih je vodila zgolj privrženost
lastnemu narodu in materinemu
jeziku, ter hotenje po izgonu
okupatorja. Mnogi so v tem ho-
tenju izkrvaveh in svojo
privrženost lastnemu narodu
plačali s smrtjo. Iz območja
prejšnje ptujske občine je v boju
za osvoboditev in izgon okupa-
torja izgubilo življenje približno
520 ljudi, večina z orožjem v
roki v partizanskih vrstah, veli-
ko pa je bilo tudi talcev, interni-
rancev in drugih žrtev..."
Ko je podrobneje govoril o na-
rodnem heroju Jožetu Lacku je
poudaril, da je bilo v času nacis-
tične okupacije prav podeželje
tisto, ki je na svojih plečih nosi-
lo največje breme slovenskega
osvobodilnega boja. Tega Slo-
venci ne smemo nikoli pozabiti!
"OF slovenskega naroda je bila
v jugoslovanskem in evropskem
osvobodilnem gibanju poseb-
nost, na katero moremo in mo-
ramo biti danes upravičeno po-
nosni. Pridobitve skupnega boja
proti nacizmu in fašizmu so da-
nes temelj sodobne demokracije
in človekovih pravic. Fašizem in
nacizem sta najbolj ogrožala
prav človekovo osebno dosto-
janstvo. Biti leta 1945 na strani
zmagovalcev, biti zraven, ko sta
se na novo urejala Evropa in
svet, je bil ideal, ki si ga vsi ev-
ropski narodi niso mogli pri-
voščiti. Slovenci smo ga plačali s
krvjo najboljših hčera in sinov
našega naroda.
Slovenski osvobodilni boj je
bil tisti, ki nas je ob koncu vojne
posadil za mizo zmagovalcev.
Zaradi pravičnosti in poštenosti
do preteklosti in zaradi naJe
bodočnosti moramo spoštovati
globoko narodno-osvobodilno
bistvo boja slovenske partizan,
ske vojske, slovenski osvobodil,
ni boj na strani zaveznikov pj
ocenjevati kot visoko moralno
dejanje, Žal danes, ko imanio
lastno državo tega kapitala ne
znamo vnovčiti. Utapljamo se
raje v pogrevanju starih razpnij
kot da se iz zgodovine nismo
ničesar naučili..."
Delegacije borcev so s priredit-
venega prostora položile vence
pri obeležjih prvih partizanov
Ptujskega voda v Kicarju pri
Lanišču, kjer je bila spomladi
1942 ustanovljena Slovenskogo-
riška - Lackova četa, v spomin-
ski sobi, na domačiji narodnega
heroja Jožeta Lacka, pri obeležju
reševe domačije v Vintarovcih,
na rojstni hiši Franca Osojnika
v Desencih in na hiši Franca
krambergerja v Novi vasi.
Preden pa so nadaljevali s tra-
dicionalnim tovariškim srečan-
jem, je Ivo Rau zbranim zaželel
prijetno praznovanje ter se javno
zahvalil piscu uvodnika v pred-
praznični številki Tednika, no-
vinarju Marjanu Tošu, "za tako
prepričljiv in občuten sestavek
pod naslovom In vendar se je
zgodil upor!"
M. Ozmec
Slavnostni govor je imel mag. Marjan Žnidarič, direktor
muzeja narodne osvoboditve v Mariboru.	(foto: M.
lenart
14. se/o obiinskega sveta so prekinili
Ludvik Matjašič, predsednik nadzornega odbora
občine Lenart znova o disciplinskem postopku pro-
ti bivšemu predsedniku občinskega izvršnega sve-
ta Avgustu Zaverniku
14.seja občinskega sveta pri
Lenartu v Slovenskih goricah je
minila v znamenju izjemno ust-
varjalne razprave svetnikov o
vseh vidikih pristopa občine k
regijskemu projektu Cegor. Gre
za skupni projekt, ki predvideva
izgradnjo regijskega odlagališča
komunalnih odpadkov. Pred
tem pa so poslušali pobude in
vprašanja, med katerimi velja
omeniti predlog Srečka Vogri-
na, da naj občinski svet vendarle
v doglednem času obravnava
program delovanja Ljudske uni-
verze Lenart in vprašanje Brede
Slavinec, da naj se pripravijo te-
meljitejša poročila glede imeno-
vanja in neimenovanja ravnatel-
ja OŠ Jurovski Dol Stanislava
Senekoviča. V tej točki dnevne-
ga reda so svetniki dovolili nas-
top predsedniku NO občine
Lenart Ludviku Matjašiču, ki je
obširneje predstavil svoje viden-
je primera Zavernik in ustavitve
disciplinskega postopka proti
bivšemu predsedniku izvršnega
sveta. Njegovo razpravo bomo v
celoti objavili v prihodnji števil-
ki Tednika.
Kot smo zapisali že na začetku,
so svetniki namenili največ po-
zornosti razpravi o podpisu kon-
zorcionalne pogodbe za pristop
občine Lenart k regijskemu od-
lagališču komunalnih odpad-
kov. Skoraj tri ure so opozarjali
na ekološke in druge vidike
takšnega posega v prostor, sez-
nanili pa so se tudi s podrob-
nostmi projekta Cegor, ki ga je
predstavil Janez Ekart. Ta je
svetnike opozoril, da imajo vse
občine, ki pristopajo k projek-
tu,enake pravice odločanja,
čeprav mestna občina Maribor
zagotavlja 67% obveznosti. Po-
godba ima tri bistvene sestavne
dele in sicer dajejo vse občine
(podpisnice) na razpolago pros-
tor za vrednotenje lokacij
bodočega regijskega odlagališča;
vse občine uvedejo ločeni sistem
zbiranja in sortiranja odpadkov
(Lenart je bil na tem področju
pred leti prvi v Sloveniji), pro-
jekt pa sofinanirajo v deležih, ki
so predvideni za posamezno
občino (izhodišče je bilo število
prebivalcev, čeprav bi lahko iz-
hajali tudi iz količine zbranih
odpadkov). Svetniki so opozori-
li, da gre za izjemno pomembno
in odgovorno odlčitev ter terjali
spoštovanje strokovnih rešitev.
Predlagali so nekaj dopolnil in
popravkov pogodbe, ki naj jih
pogajalci v prihodnje uveljavijo,
nato pa so po skoraj treh urah
kritične, vendar ustvarjalne raz-
prave, prižgali zeleno luč za pod-
pis pogodbe.
Nato so nadaljevali z delom in
pretresli vrsto aktuanih razvoj-
nih vprašanj iz lenarškega turiz-
ma. Občinski upravi so naložili
nove naloge in zahtevali, da
upošteva pripombe iz razprave
ter gradivo dopolni. Potrdili so
še investicijske programe za iz-
gradnjo telovadnice v Voličini,
učilnic in prizidka vrtca v Cer-
kvenjaku. Ker pa so imeli
obsežni dnevni red, so sejo pre-
kinili in jo bodo nadaljevali po
prvomajskih praznikih. O neka-
terih zanimivostih iz razprave
bomo še poročali.
M.TOŠ
destrnik / PREDSTAVITEV KNJIGE MILANA ZVERA
"In dan bo si/o/"
... je naslov knjige, ki jo je avtor mag. Milan Zver
predstavil v soboto, 20. aprila, na Destrniku. Pred-
stavitve so se udeležili predstavniki občine in Uni-
verze Maribor ter drugi vidni predstavniki. Knjigo
je izdala in založila VEDA, d.o.o., iz Ljubljane.
Avtor je v knjigi zbral svoje
članke, ki jih je objavljal v časo-
pisu Slovenec iz Sobotnih branj.
Idejo za naslov zbirke pa je prev-
zel po pesmi Toneta Kuntnerja
Ko se je svitalo.
V knjigi so opisani pogledi av-
torja na aktualne politične do-
godke zadnjih let od ustanovitve
Socialdemokratske zveze Slove-
nije preko Depale vasi do
"Večinski volilni sistem - da ali
ne?"
Kot je v uvodniku zapisal Ja-
nez Janša: "Nekateri njegovi spi-
si in razprave so ponatisnjeni v
pričujočem zborniku in pre-
pričan sem, da bo vsak dobrona-
meren bralec lahko iz njih črpal
snov in morda tudi motiv za ja-
snejše razumevanje tistega,
čemur pravimo politika. "Dr.
Ludvik Canžek pa je avtorja oce-
nil: "Avtor pričujoče knjige ma-
gister Milan Zver sodi po svojem
dosedanjem delu brez dvoma v
prvo skupino in v njej med tiste
politično aktivne ljudi, ki si pri-
zadevajo, da bi naša domovina
postala socialno pravična,
poštena, bogata in varna država.
Da je moja ocena pravilna, doka-
zuje vsebina knjige."
Z.Š.
ptuj / 3. ROJSTNI PODRUŽNICE NOVE LJUBLJANSKE BANKE
Rezultati potriuieio
upraviienost ustanovitve
Desetega maja letos praznuje Podružnica Nove
ljubljanske banke tretji rojstni dan. V obdobju od
ustanovitve do danes jo je pot vodila od težav pri
samem odprtju, do tega, da je morala svoj obstoj
pred Agencijo za sanacijo bank in samo matično
banko, tudi upravičiti s pozitivnim poslovanjem.
Jubilej je bil priložnost, da smo se pogovorili z di-
rektorjem Francem Visenjakom.
TEDNIK: Kako se ure-
sničujejo cilji iz elaborata?
F. Visenjak: "Pri tem
vprašanju bi se rad ozrl na
začetek nastanka ideje o tem, da
občina Ptuj pridobi novo banko.
V obdobju sprememb družbeno-
ekonomskega sistema so se go-
spodarske težave močno odrazile
tudi v gospodarstvu občine Ptuj.
Gospodarstveniki so reševanje
svojih težav videli tudi v banki,
ki bi jih lahko finančno servisi-
rala. Zato je pod okriljem eko-
nomskega sveta pri takratnem
ptujskem izvršnem svetu prišlo
do konkretizacije ideje o novi
banki. Ljubljanska banka je na
osnovi elaborata o ekonomski
upravičenosti bila pripravljena
ustanoviti podružnico v Ptuju.
Elaborat predvideva pozitivno
poslovanje, kar je brez dvoma
dovolj velika obveza za vseh pe-
tindvajset zaposlenih. Osrednja
enota Nove Ljubljanske banke
nam kot podružnici daje vse pro-
dukte in tehnologijo, da lahko z
bančnimi produkti servisiramo
naše komitente. V naših rokah je
celotna odgovornost o plasiranju
storitev in uspehu podružnice.
Zaradi odgovornsoti, ki jo ima-
mo do komitentov in osrednje
enote, je triletno poslovanje
opravičilo postavljene cilje iz el-
aborata. Z njimi daje podružnica
odgovor mnogim, tudi tistim, ki
so nasprotovali poslovanju
Ljubljanske banke v tem okol-
ju."
TEDNIK: Kakšna je vpetost
banke v gospodarske tokove
tega območja, kako banka po-
maga pri spodbujanju razvoja
gospodarstva na širšem
območju Ptuja?
F. Visenjak: "Ptujska po-
družnica je z dosedanjim poslo-
vanjem brez dvoma pozitivno
vplivala na gospodarstvo tega
območja. Predvsem sta zame po-
membni dve prednosti: nova
konkurenca, ki vzpodbudi večjo
aktivnost pri obstoječih bančnih
enotah in da se celotna zbrana
sredstva plasirajo na to območje.
Pri tem bi omenil samo eno kon-
kretno številko. Na področju
poslovanja s pravnimi osebami
in samostojnimi obrtniki imamo
sklenjenih prek štiristo kredit-
nih pogodb, ki dovolj povedo o
prispevku naše podružnice h go-
spodarskemu razvoju tega
območja. Za vsako kreditno po-
godbo stoji neka gospodarska
dejavnost, ki vpliva na razvitost
kraja in seveda boljše preživetje
v bodočnosti. Potrebno pa je po-
vedati, da banka ne more direkt-
no vplivati na to, kakšno bo go-
spodarstvo, ampak morajo ideje
nastajati pri gospodarstvenikih,
katerih cilji najdejo razumevan-
je v banki."
TEDNIK: Ptuj je za banke iz-
redno zanimiv...
F. Visenjak: "Porajajoča se
bančna konkurenca v Sloveniji)
kjer je trenutno že 32 različnih
bank, je prisiljena iskati svoje
mesto v vseh delih države. Ptuj
ni nobena izjema po številu
bank, ki hočejo osvojiti ta gospo-
darski prostor. Na Ptuju je tre-
nutno osem bančnih ustanoV)
kar je veliko glede na gospodar-
sko moč tega območja, toda tudi
v bančništvu delujejo ekonom-
ski zakoni, ki bodo ohranil'
samo dobre."
TEDNIK: Kaj lahko poveste
o vaših načrtih in pričakovanj-
ih?
F. Visenjak: "Nova Ljubljan-
ska banka d.d. je univerzalna
banka z dolgoletno tradicijo poS'
lovanja. Proces sanacije poteka
uspešno, tako da se lahko kot cc
lota učinkovito in aktivn"
vključuje v finančni trg doma i"
v tujini. Njena vizija je postat'
kakovostna in konkurenčni
banka v Sloveniji. Želi prerast'
meje Slovenije in še bolj utrdit'
svoj položaj na srednjeevropski^
trgih. Iz tega izhajajo tudi ci'''
naše podružnice. V okolje, kj^^
delujemo, želimo prenesti P^"'
dukte banke kot celote, kvalit^^'
no servisirati naše komitente
biti prisotni pri gospodarske^"
razvoju širšega območja Ptuja-
Spraševala: M. Got^'^
Franc Visenjak
(Foto: Langerholc)
TEDNIK 3. MAJ 1996
NASI KRA.II IN UUDJE ■ 11
PTUJ / PTUJSKI MUZEJ NIMA VELJAVNIH PRAVNIH AKTOV
Zapleti ob sprejemanju
muzejskih aktov
v prejšnji številki Tednika smo objavili pogovor z v. d. di-
rektorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj Borisom Miočino-
vičem o novem ustanovitvenem aktu muzeja, na katerega je
irnel v imenu muzeja vrsto pripomb. Iz pogovora smo lahko
razbrali, da akt o ustanovitvi ni usklajen s predlogi muzeja.
Kakšen je pravzaprav postopek sprejemanja tovrstnih ak-
tov?
Kristina ŠamperI Purg, vodja od-
delka za družbene dejavnosti, je
povedala: "Postopek dela občin-
skih upravnih organov je takšen,
da dobimo v obdelavo materijo, ki
jo potem s pravno službo in lastno
strokovno službo oblikujemo. Re-
zultat tega dela je recimo osnutek
odloka za ustanovitev muzeja, ki
smo ga posredovali odboru za
družbene dejavnosti. Odboru pa je
tudi muzej sam dal svoje pripom-
be, vendar posebnih vprašanj ni
bilo. Vprašanja so se vrtela okoli
dveh točk: okoli tretjega člena - na
odboru je bil Miočinovič mnenja,
da se oddelki ne zapišejo v akt o
ustanovitvi, nato pa je na seji pos-
redoval mestnemu svetu predlog,
da bi vendarle bil ta člen natančno
obdelan in je tudi poslal shemo,
kako naj bi bili po novem organizi-
rani oddelki in službe v muzeju.
Veliko razprave je bilo o členu, ki
govori o ravnatelju: ali vodita mu-
zej dva človeka ali en. V zakonu o
kulturi sta predvidena dva. Menili
smo, da je dovolj en direktor in
strokovni vodje in vodje služb.
Pripravljalce so vodili trije razmis-
leki: gre za prehodni akt, občina
Ormož je postavila zahtevo, da je
na čelu takšne institucije en človek
in tudi mi smo tako razmišljali.
Pokrajinski muzej je vehka insti-
tucija z zelo raznolikimi področji.
Menili smo, da bi moral biti zanj
zadolžen en strokovno uspo-
sobljen človek, ki bi bil najtesneje
povezan s strokovnimi vodji od-
delkov."
In kaj je o pripravi akta o usta-
novitvi povedal predsednik od-
bora za družbene dejavnosti Pe-
ter Pribožič?
"Običajno je, da dobi odbor gra-
divo z mnenjem oddelka. Neo-
bičajno je bilo, da je odbor dobil
gradivo od gospoda Miočinoviča
na samem sestanku odbora. Odbor
je na tem sestanku sicer postavil
oddelku vprašanja o posameznih
členih odloka, osnutek odloka pa
podprl in s tem je bil pripravljen za
obravnavo na mestnem svetu.
Pred sejo mestnega sveta pa smo
dobili domov gradivo od muzeja,
kar je tudi zelo neobičajno. Ni za
pričakovati, da bi mestni svet spre-
jel natančno tisto, kar je pripravil
muzej. Pravilno je, da pripravi od-
delek za družbene dejavnosti na
podlagi tega gradiva akt. Sicer pa
je potrebno pred sprejemanjem
akta o ustanovitvi muzeja proučiti
še finančno stanje muzeja. Žal še
ne vemo, kakšno je resnično fi-
nančno stanje in kaj bo mestni svet
prevzel z aktom o ustanovitvi."
Oddelek za družbene dejavnosti
sedaj ponovno proučuje akt o usta-
novitvi muzeja. Prejšnji petek vod-
ja oddelka, Kristina ŠamperI Purg
še ni mogla povedati, kaj bodo
spremebe prinesle, saj čistopisa
sprememb še niso pripravili. Sicer
pa bo akt o ustanovitvi muzeja le
začasen, saj vsi pričakujejo, da bo
Pokrajinski muzej Ptuj uvrščen
med tiste pomembne kulturne in-
stitucije, ki jih bo z nacionalnim
kulturnim programom ustanovila
in plačevala država kot institucije
nacionalnega pomena. Ker niti
osnutka tega programa še ni, je ne-
mogoče napovedati, kdaj ga bo
država dobila. Do takrat muzej se-
veda mora imeti urejene pravne
akte. Sicer pa bodo svetniki Ptuja
presedeli ob sprejemanju akta o
ustanovitvi Pokrajinskega muzeja
Ptuj očitno še veliko časa. Pričeli
so namreč s štirimi urami na prvi
seji, osnutek pa bodo obravnavali
še dvakrat. Če bodo v sedanji osnu-
tek vpeljali večje spremembe, jih
bodo morale ponovno potrditi
občine Ormož in osem občin s
ptujskega območja, pa seveda tudi
državno ministrstvo za kulturo.
Doslej soglasja k ustanovitvi med
vsemi temi nista dali občini
Majšperk in Destrnik-Trnovska
vas, akt pa mora sprejeti še ptujska
občina.
Milen« Zupanič
Vodja oddelka za družbene
dejavnosti v Ptuju Kristina
ŠamperI Purg.
Predsednik Odbora za
družbene dejavnosti Peter
Pribožič.
PTUJ/ PRVOMAJSKI POGOVOR S SINDIKALNIM DELAVCEM ERANCEM TRBUCEM
Sindikat je danes edini
prijatelj delaviev
Prvi maj je praznik dela, praznik delavskih pravic in del-
avske solidarnosti ter kot tak velik praznik, ki pa za mnoge,
ki so v zadnjih letih izgubili delo ni več praznik,, kljub veliki
ideji, s katero je prežet. 126 tisoč nezaposlenih v Sloveniji ga
je gotovo z grenkobo preživelo. Prazničnih dni pa se gotovo
ni veselilo nadaljnjih nekaj deset tisoč delavcev z nizkimi
osebnimi dohodki, ki živijo na robu preživetja. Še manj so se
ga veselili tisti, ki jim izguba delovnih mest še grozi. Stečaji
namreč grozijo številnim podjetjem, zlasti kritično je v pod-
jetjih kovinsko-predelovalne, tekstilne in usnjarske indu-
strije.
Tik pred prvim majem smo se o
problemih delavstva, ki jih
prežema boj za boljše plače, boljše
delovne razmere in boljšo prihod-
nost, pogovarjali s profesionalnim
sekretarjem ZSSS v ptujskem Agi-
su Francem Trbucem. S sindikal-
nim delom se ukvarja že nekaj
časa, zanj pa se je odločil zaradi
vedno večjih groženj po ukinitvi
že uveljavljenih delavskih pravic,
ki bi jih nekateri radi enostavno
ukinili. Zato je po njegovem
mnenju sindikalno delo še kako
pomembno, da se tudi v spremen-
jenih družbenih razmerah ohrani-
jo dosedanje pravice delavcev in da
se, če je le mogoče, še izboljšajo.
TEDNIK: Kakšne so razmere
za sindikalno delovanje v obdob-
ju tranzicije?
F. Trbuc: »Razmere za delovanje
v podjetjih in na višjih ravneh so
takškne kot si jih sindikat izbori.
Kjer je sindikat slab, so tudi raz-
mere za delovanje sindikata slabe.«
TEDNIK: Ste sindikalni delav-
ci svobodni pri svojem delovan-
ju?
F. Trbuc: »Sindikalni delavci
smo svobodni pri svojem delovan-
ju. V podjetjih ne opažamo večjih
poskusov zatiranja sindikalnega
delovanja.«
TEDNIK: Pogosto namreč sin-
dikatom očitajo, da ste orodje v
rokah nekoga drugega, če druge-
ga ne v podjetjih vodstvene
strukture?
F. Trbuc: »Mislim, da ta trditev
ne drži. Sindikati imamo o svojem
delovanju pravila, v katerih je tudi
zapisano, da smo pri svojem
odločanju popolnoma svobodni.
Ti očitki, da bi bili orodje v rokah
nekoga, zatorej ne držijo. Rekel pa
bi, da imamo v Sloveniji več sindi-
katov, morda je med njim kateri
orodje, ne bom rekel poslovodnih
struktur, ampak orodje politike.»
TEDNIK: Kakšna pa je razlika
v sindikalnem delovanju na pod-
jetniški ravni in med delovanjem
sindikata na državni ravni?.
F. Trbuc: »Na podjetniški ravni
se sindikati spopadamo z vsakdan-
jimi težavami delavcev, ki jih ni
malo. To so predvsem nizki osebni
dohodki, kršenje osnovnih pravic
iz kolektivnih pogodb in zakona o
delovnih razmerjih. Na državni
ravni so problemi večji, kajti
država bi rada na račun delavcev
obdržala gospodarsko rast, na
drugi strani pa ne jemlje pod
drobnogled stroškov države, ki pa
rastejo iz dneva v dan. Kot je zna-
no v tem obdobju potekajo poga-
janja o socialnem sporazumu in
panožnih kolektivnih pogodbah.
Država ne popušča, mislim pa, da
tudi sindikati pri svojih zahtevah
ne bomo popustili in bomo šli do
konca, organizirali bomo general-
no stavko.»
TEDNIK: Kaj zahtevate sindi-
kati?
F. Trbuc: »Sindikati zahtevamo
za pošteno delo pošteno plačilo.
Mislimo, da je cena osamosvojitve
porazdeljena neenakomerno, saj
peščica Slovencev živi zelo dobro,
večinski del pa je na robu življen-
skega minimuma.»
TEDNIK: Lahko zatrdite, da
ste sindikati pri svojem delu
uspešni in to kljub nezavidljivem
položaju večine delavcev,..?
F.Trbuc: »Glede na trenutni
položaj gospodarstva lahko rečem,
da smo sindikati kolikor toliko
uspešni, kajti če nas ne bi bilo, bi
verjetno te pravice, ki smo si jih v
preteklosti pridobili, nekateri čez
noč ukinili. Mishm pa, da bomo
sindikati uspešni takrat, ko bomo
imeli za seboj tudi člane sindika-
tov, ne samo vodstev.»
TEDNIK: Lahko rečete, da
imajo delavci zaupanje v sindi-
kat, v oblike sindikalnega boja?
F. Trbuc: »Ponovil bom besede
enega mojih kolegov, ki je ob neki
priložnosti dejal, da je bil nekoč
sindikat najboljši prijatelj delav-
cev, danes je sindikat edini prija-
telj delavcev. Brez sindikata bi de-
lavci danes težko shajali. Delavci
tudi zaupajo v sindikat, vsaj v mo-
jem podjetju, kjer nas je od 450 za-
poslenih, v sindikat včlanjenih
430.«
TEDNIK: Koliko je tudi vaša
zasluga, da se je v Agisu ohranilo
teh 450 delovnih mest, včasih jih
je bilo čez 2000?
F. Trbuc: »Res je bilo v Agisu
nekoč zaposlenih 2000 delavcev,
vendar se je z odcepitvijo nekate-
rih podjetij (Gumarne, Petovia
avta, Vzmetarne) število zmanjšalo
na 1300. Od tu naprej pa se je
začelo določanje trajno presežnih
delavcev, na Zavod za zaposlovan-
je je iz Agisa odšlo 850 delavcev.
Takrat smo sindikati v Agisu po-
skušali obdržati vsaj del proiz-
vodnje, čeprav se danes nekateri
močno hvalijo, da so Agis reševali
s prestrukturiranjem. Mislim, da
je glavno vlogo pri tem odigral sin-
dikat, saj je takrat videl tudi na-
prej, ker bi sicer z drastičnimi po-
tezami lahko spravili podjetje v
stečaj.»
TEDNIK: Sindikalno gibanje v
Sloveniji je zelo neenotno, kar
prej govori v prid oblasti, kot pa
seveda delavcev. Zakaj se sindi-
kati ne zbogate med seboj?
F. Trbuc: »Kot sem že uvodoma
povedal, nekatere politične stran-
ke izbrabljajo sindikate. Nekateri
sindikati, ki niso številčno močni
in se ne morejo preživeti iz svoje
lastne članarine, se podrejajo
določenim političnim strankam.
Pritisk teh strank na sindikate
tudi močno vpliva na skupna
mnenja, ki jih imamo sindikati. V
zadnjem času pa, ko nastopamo
proti državi, se nesoglasja med
nami zmanjšujejo. Samo močan in
enoten sindikat lahko uspešno de-
luje.«
TEDNIK: Se vam ne zdi, da je
za mnoge stečaje v Sloveniji pa
kriv sindikat? Sprejmete to ugo-
tovitev?
F.Trbuc: »Te trditve oziroma
ugotovitve ne sprejemam, ker mis-
lim, da sindikat ne more biti kriv
za stečaj podjetja. Za stečaj podjet-
ja je lahko kriva samo država ozi-
roma nesposobni managerji.«
TEDNIK: Prvi maj je praznik
dela, dela pa ni samo na širšem
območju Ptuja za blizu 7000 del-
avcev. Kakšno je vaše sporočilo
ob letošnjem prvem maju?
F.Trbuc: »Moje sporočilo ob
letošnjem prvem maju je, da bi
država morala prek Zavoda za za-
poslovanje oziroma ministrstva za
delo bolj uspešno reševati podjetja,
ki so pred stečajem in tudi skrbeti
za odpiranje novih delovnih mesti,
kajti edino država je tista, ki mora
skrbeti za socialo in delo.
Ob prvem maju pa bi rekel tako,
nekdaj smo ob tem prazniku odpi-
rali tovarne, danes jih ob prvem
maju zapiramo. Članom sindikata
želim povedati, da bomo edino
združeni močni, ker bomo tako
tudi uspešni pri nastopanju proti
'delodajalcem in proti državi.«
Majda Goznilc
Franc Trbuc (Foto: Kosi)
ormož / ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA JE BILA PRECEJ RAZGRETA
SI predsednik občinskega
sveta xares želi sodbe?
Začelo seje nekako z magnetogramom županove razprave
iz zadnje seje ormoških svetnikov, saj naj bi ta še neavtorizi-
ran šel v javnost. Ormoški župan Vili Trofenik za storjeno
zahteva od presednika občinskega sveta Alojza Soka javno
opravičilo, kajti v nasprotnem primeru bo moral proti nje-
mu nastopiti po sodni poti. Zadeva je sedaj v rokah statutar-
nopravne komisije, ki bo odločila ali ravnanje res ni bilo v
skladu s poslovnikom občinskega sveta. V ormoškem
zdravstvu se kmalu pričakuje razpis za koncesije, sicer pa so
še nejasnosti pri odddaji komunalne dejavnosti v občini.
Alojz Sok naj v javnosti poja-
snil, zakaj je ormoški zdravnik
dr. Mladen Simunič lahko izvedel
23 magnetogram zadnje seje in rav-
no tiste razprave, kjer je bilo govo-
ra o zdravnikovi prošnji za konce-
sijo v ormoškem zdravstvenem
domu. Župan naj bi še dan pred
Zadnjo sejo sveta iskal kasete, ven-
dar mu te niso bile dostopne in ni-
koli ni dobil v avtorizacijo
kakšnega teksta. Poudaril je^ da je
'3sno, kdo pri tem mora nositi od-
govornost in tudi za najverjetnejšo
Površnost pri prepisovanju zapisa
z magnetofonskega traku (mimo-
grede so namreč pri prepisovanju
oarnesto sestre zapisali ceste, rent-
genolaga pa so prekrstili v arheolo-
ga) zahteva javno opravičilo.
Predsednik sveta Alojz Sok je za-
^'kal, da bi komerkoli kje omo-
poslušanje magnctofonskc^ja
zapisa, le dr. Šimunič se je po seji z
županovo razlago na zapisu sezna-
nil pri njem v pisarni. Povedal je,
da s tem ni kršil poslovnika, pa
tudi "grožnje" s sodiščem se ne
boji, prav nasprotno, želi si jo, saj
bi le tako lahko prišla z županom
zadevi do dna. Na predlog svetni-
ka Branka Kukca, da o zapleteni
zadevi presodi statutarnopravna
komisija, so se strinjali tudi drugi
člani občinskega sveta.
Z nekaterimi popravki in spre-
membami so svetniki v nadalje-
vanju sprejeli mrežo javne zdravst-
vene službe na primarni ravni in
strategijo razvoja osnovne zdravst-
vene in lekarniške dejavnosti. Z
njo se namreč na ormoškem
območju odpirajo, poleg javne, še
možnosti zasebnega zdravstva in
lekarništva. Za obe področji so
sprejeli še vsebino javnih razpisov
za oddajanje koncesij.
Svetniki so z nekaterimi amand-
maji sprejeli tudi odloke o spre-
membah odlokov o ustanovitvi OŠ
in javnega zavoda na področju izo-
braževalne dejavnosti odraslih v
ormoški občini.
Nekoliko bolj zapletena pa je od-
daja koncesij na področju komu-
nalne dejavnosti. Ornjoški svetni-
ki so po polemični razpravi spreje-
h osnutke petih odlokpv za oddajo
koncesij: odlok o koncesiji za
oskrbo s pitno vodo in čiščenje ko-
munalnih odpadnih in padavin-
skih voda, za vzdrževanje in varst-
vo lokalnega cestnega omrežje, za
opravljanje dejavnosti javne snage
in čiščenje javnih površin ter ure-
janje javnih poti, površin za pešce
in zelenih površin, zelo obsežen je
tudi predlog koncesije za pregle-
dovanje, nadzorovanje in čiščenje
kurilnih naprav, dimnih vodov,
zračnikov zaradi varstva zraka,
dalj časa, pa naj bi trajala še izbira
primernega koncesionarja za ure-
janje in vzdrževanje ormoškega
letnega kopališča. Ravno v
ormoško letno koplaišče bo moral
izbrani koncesionar vložiti pre-
cejšnjo vsoto denarja in kot smo na
seji slišali, naj bi kopališče v
upravljanje dobil za daljši čas. Si-
cer pa bo o tej tematiki med svetni-
ki potrebno še precej razprave,
tudi glede tega, ali je koncesijo res
potrebno oddati tujcu. Svetnik
Jože Granduč je menjl, da bi pri
tem bilo potrebno zaščititi
predvsem domače interese.
Za 5 odstotkov se bo povišala
tudi cena prispevka v predšolski
vzgoji in otroškem varstvu, ki jo
bodo plačali starši glede na višino
osebnega dohodka, ormoški svet-
niki pa se bodo najverjetneje po-
novno sestali sredi maja.
T. Meherice
ptuj/PERUTNINA VZPODBUJA MLADE LIKOVNE USTVARJALCE
Pervfnina je najboljše
podjetje v Sloveniji
Na pragu 21. stoletja so si v Perutnini Ptuj zastavili zahte-
ven projekt: kakovost - pot k odličnosti. V podjetju so zadnja
leta obseg proizvodnje prilagodili trgom, število zaposlenih
je odraz potreb in ekonomike podjetja, notranja organizaci-
ja je prilagojena sodobnim načelom, povdarjena je tržna
usmerjenost. Proizvodni rezultati so primerljivi s svetovni-
mi, propagandne akcije utrjujejo image podjetja in njegovo
tržno naravnanost, posebno pozornost posvečajo tudi izo-
braževanju kadrov in kulturi v podjetju nasploh. Vse to
uvršča Perutnino med najuspešnejša podjetja v Sloveniji.
Vodstvo podjetja se je odločilo,
da pridobijo certifikat kakovosti
ISO 9001. Zaradi tega je zagotav-
ljanje kakovosti najpomembnejše
poslovno vodilo podjetja. Pred ko-
lektivom Perutnine je cilj, ki ga bo
mogoče doseči z znanjem vseh za-
poslenih ter voljo in željo po uspe-
hu. V projekt vključujejo tudi mla-
do generacijo, ki jo animirajo na
ustvarjalen način: otroke v Perut-
nini zaposlenih delavcev, ki obi-
skujejo vrtce in osnovne šole, so
vzpodbudili k slikarskemu tekmo-
vanju na temo "Podjetje v katerem
dela moj očka ali moja mama, je
najboljše podjetje v Sloveniji". V
akcijo vključujejo male šolarje in
učence do šestih razredov, trajala
pa bo mesec dni. Mlade ustvarjalce
bodo obiskali predstavniki podjet-
ja, avtorje nagrajenih del, ki jih bo
izbrala žirija sestavljena iz vrst li-
kovnih pedagogov in predstavni-
kov Perutnine, pa bo sprejel tudi
predsednik podjetja.
Vsi udeleženci akcije bodo preje-
li simbolična darila, skupinska na-
grada za najboljšo šolo bo enod-
nevni izlet. Individualno nagraje-
ne slike bodo predstavili na sku-
pinski razstavi, najboljše stvaritve
pa bodo predlagane za vsebinsko
oblikovanje posterjev.
JB
IIIMNIKE SANIRAMO IN GRADIMO
^ 0-letne izkušnje, kvalitetno in z garanci-
!°Jng. gradbeništva Jordan, Smetanova
g. Maribor. «(062) 102-112 in 26-
J51. Uradne ure: ponedeljek 8.-10. in
JMe.ure.a
12 - DO TOD IN TAM
3. MAJ 1996 - TEDN||
razvoj kinematografije v ptuju
Kinematografi in šolani
3. nadaljevanje
Zanimivo je bilo, kalcšen odnos je imela javnost do otrok,
ki so obiskovali kinopredstave. V glavnem je bil negativen.
Leta 1910 je Deželni svet v Grad-
cu poslal na vse mestne in okrajne
šolske svete dopis, v katerem pravi,
da je bilo Ministrstvo za uk in
bogočastje opozorjeno na nevarnos-
ti, ki grozijo, če šolski otroci obisku-
jejo kinopredstave. Mestni šolski
svet je o tem povprašal šole v Ptuju.
Vodstvo deške šole je odgovorilo, da
je proti obisku, ker predstave kvarno
vplivajo na učence. Bolj obsežen je
bil odgovor ravnateljstva Ljudske
dekliške in meščanske šole. V njem
ugotavljajo, da niso redke predsta-
ve, ki negativno vplivajo na moral-
no občutje otrok. Otroci na primer
od staršev izprosijo denar za razne
stvari, ki ga potem porabijo za kino.
"Pomembna okoliščina proti
otroškemu obiskovanju kirm je tudi
ta, da dečki in deklice sedijo ure
dolgo skupaj v zatemnjenem prosto-
ru, zraven pa so še odrasli dvomlji-
ve kvalitete. "Ravnatelj šole še opo-
zarja na nevarnost požara, ki je v
Ptuju že bil, saj bi lahko prišlo do
panike, ki bi otroke lahko stala tudi
življenje.
Na osnovni mnenj šol je mest-
ni šolski svet poslal v Gradec
obširni dopis, v katerem je
naštel vse argumente, ki jih je
zbral od šol. Vprašuje tudi za
mnenje, kako rešiti problem, ki
nastaja, ker otroci obiskujejo ki-
nematografske predstave. Mest-
ni šolski svet je zapisal, da upa,
da lastniki ne bodo spuščali na
predstave otrok, ki so mlajši od
14 let, če niso v spremstvu
staršev ali skrbnikov. To pa ne
velja za otroške in šolske pred-
stave. Izrazil je upanje, da obsta-
jajo kakšni predpisi, ki urejajo
kontrolo programa.
LICENCA ZA
DELOVANJE
KINEMATOGRAFOV
PRED 1. SVETOVNO
VOJNO
Državno namestništvo v Grad-
cu je leta 1913 podelilo mestni
občini Ptuj licenco za delovanje
kinematografa v Nemškem
društvenem domu (Deutsche
Vereinhaus) za čas od leta 1913
do 1916. Pred tem je bil opravl-
jen pregled dvorane. V komisij-
skem zapisniku okrajnega gla-
varstva z dne 4. julija 1913 je bilo
zapisano, da predstav ne sme
biti, dokler se ne uredijo sedeži.
Za prvi in drugi prostor se naj
uredi 2 x po 6 vrst z 11 sedeži,
kar je 132 sedežev, za tretji pros-
tor pa 5 vrst z 11 sedeži, kar zne-
se 55 sedežev. V dvorani je bilo
skupno nameščenih 187 sedežev.
V licenčni knjižici so tudi
obsežni predpisi o kinematogra-
fih. Ob nedeljah in praznikih so
bile prepovedane kinopedstave
med 8. in 11. uro dopoldan in
med L in 3. uro popoldan. 14
členov govori o izdajanju licence
in o pogojih za njeno pridobitev.
S projekcijskim aparatom je
lahko upravljal le pooblaščen ki-
nooperater. V drugem delu je 7
členov o cenzuri in obvestilo o
obstoju cenzurnega katastra. V
tretjem delu so splošna in izved-
bena določila, v katerih je opre-
deljen nadzor prireditvenega
prostora, obisk otrok in mla-
dostnikov, predstave ob nedel-
jah in praznikih, napovedi pred-
stav, vloga varnostne in krajevne
policije ter odvzem licence. K
odloku je dodan še obsežni do-
datek o ravnanju z aparaturami
in požarni ter varnostnopolicij-
ski predpisi. Posebej so opredel-
jena določila za stalne kinemato-
grafe in za potujoča podjetja.
Stalni kinematograf je moral
imeti dovolj izhodov, prostor za
gledalce, garderobe, čakalnice in
stranišča. Natančno so določeni
predpisi glede sedežev, stojišč,
ogrevanja, ventilacije, ognjevar-
ne konstrukcije, zagotovljena je
morala biti celo zdravniška
pomoč. Zelo natančni so bili
predpisi o požarni varnosti (javl-
jalec požara, sredstva za gašenje,
prepoved kajenja). Predpisano je
bilo, kakšen mora biti prostor za
aparature in kakšna električna
napeljava. Če so bile kinemato-
grafske predstave v gledališčih.
varietejih ali v drugih-dvoranal
je bilo določeno, da morajo bi|
aparature v ognjevarnih kabj
nah. Potujoči kinematografi j
morali svoje platnene šotore a]
lesene barake postaviti najmai
6 m od drugih stavb, projekcij
ski aparat pa je moral biti v p^
sebni ognjevarni kabini izve
šotora. Ravno tako so veljal
določila o zračenju in prepoved
kajenja. Pripravljena so moral
biti sredstva za gašenje. Elek
trična dinama, (če so za pogo]
uporabljali premog ali koks), j
morala biti tako daleč od šotors
da ni moglo zaradi isker priti d
požara.
Se nadaliu|i
Prva stran licenčne knjižice
za delovanje kinematografa v
Ptuju leta 1913.
Karikatura iz 'Poglejmo se' karikaturista Štefana Jerka Č/^j^
iz leta 1939
tednikova knjigarnica- MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ
Ofroci za boljši svet
Ko prebereš neznano knjigo, je kot da si si pridobil do-
brega prijatelja, ko jo vnovič prebereš, je, kot da si srečal
starega prijatelja.	(Kitajski pregovor)
Prve majske dni smo običajno
razpoloženi praznično: pomla-
danska opravila so pri kraju,
otroci imajo kratek šolski pre-
dah, odrasli pa načnujemo do-
pustniške dni. Če se ne počutite
tako pomladno, samo poglejte
naokoli, kako narava brsti in
dehti! Morda pa vas razveselimo
z imeni nagrajencev druge in
tretje knjižne uganke? SUZA-
NA BREZNIK, Mestni Vrh
89,Ptuj, je dobitnica knjige An-
tona Trstenjaka Človek, simbo-
lično bitje (druga uganka).
KLEMEN HRGA, Kicar
34,Ptuj, bo na svojo knjižno po-
lico uvrstil Drobne zgodbe avto-
rice Berte Golob. Nagrajencema
čestitamo in ju vabimo po nagra-
de v Mladinski oddelek
Knjižnice Ivana Potrča, Prešer-
nova 35, zraven OŠ Olge Meglič.
PETA KNJIŽNA UGANKA
"Vsi otroci imajo pravice: pra-
vico do varstva, šolanja, hrane,
zdravstvene usluge in mnoge
druge. Vsak otrok, kjerkoli živi,
ima pravico, da odrašča z občut-
kom varnosti in LJUBEZNI:
preprosta misel, ki bi ji le redki
odkrito oporekali.
Žal pa je resničnost čisto dru-
gačna.
Vsak dan se rojevajo otroci, ki
ne bodo nikoli poznali stvari, ki
so srečnejšim otrokom samou-
mevne.
Mnoge otroke izkoriščajo.
Mnogi med njimi ne morejo
odraščati v krogu svojih družin,
ker je njihove dežele opustošila
vojna. Nekateri otroci stradajo,
ker vlada lakota; drugi ne bodo
nikoli imeli priložnosti, da bi se
učili in odrasli; nekateri se tudi
igrati ne morejo."
Tako je med drugim zapisala
spoštovana Aundrey Hepbum v
predgovoru knjige OTROKOM
VSEGA SVETA, ki je izšla ob
30-letnici Svetovne deklaracije o
otrokovih pravicah. Knjiga je
čudovita slikanica desetih sve-
tovno priznanih ilustratorjev.
Vsak je s svojstvenim likovnim
izrazom ponazoril eno izmed de-
setih načel Konvencije o otroko-
vih pravicah. Slikanica je na-
menjena otrokom, da si jo ogle-
dajo in prebirajo z brati in se-
strami, starši, učitelji ali prijatel-
ji; da se ob njej smejejo in
naučijo sreče, ki je last vseh
otrok. Knjigo je poslovenila
Nina Kovač, izdala pa
EPTA,Založba najlepših slika-
nic iz Ljubljane, 1995.
Deklaracijo o otrokovih pravi-
cah je leta 1959 sprejel SKLAD
ZDRUŽENIH NARODOV ZA
POMOČ OTROKOM, ki letos
praznuje 50-letnico svojega ob-
stoja.
Izpolnite in izrežite knjižno
okence ter ga nemudoma, naj-
bolje na dopisnici, pošljite v
Knjižnico Ivana Potrča, Mino-
ritski trg 1, Ptuj, s pripisom
KVIZ. V sodelovanju z Novo
Kreditno banko Maribor-Po-
družnica Ptuj smo vam pripravi-
li lepo knjižno nagrado.
IGRAJMO SE SKUPAJ
Ker zgornji zapis govori o pra-
vicah otrok, kjer je zapisana med
drugim tudi pravica do igre,
vam predstavljam izbor literatu-
re o igrah. Knjge vas bodo spom-
nile nekaterih priljubljenih sta-
rih, a v sodobnosti pozabljenih
zabav. Hkrati se boste sebi in
otrokom v zabavo naučili novih
družabnih iger.
VELIKA KNJIGA IGER pri-
naša izbor 1000-ih iger za mlado
in staro. To svetovno uspešnico
je izdala Cankarjeva založba leta
1991 v prevodu Jožeta Stabeja, ki
jo je tudi priredil. Zajetnih 351
strani je razdeljeno na poglavja,
ki zajemajo igre za bistre glave
in uren jezik (spominske, račun-
ske, miselne, pogovorne, pev-
ske... igre), risarske, pisne in vi-
deo igre; igre za samotne ure;
igre za igralno mizo; igre na
srečo; športne igre na prostem
(skakalne, lovilne, borilne). Kar
nekaj let boste potrebovali, da
boste našteto tudi odigrali.
ČAROVNIJE ZA MALE IN
VELIKE Petra Eldina je izdala
Mladinska knjiga leta 1992 ter je
med najbolj izposojanimi knji-
gami v naši knjižnici. Skoraj 200
bogato in nazorno ilustriranih
strani lahko iz vas naredi pri-
ložnostnega rokohitreca, kar je
posebej mikavno ob različnih
praznovanjih. S potrpežljivo
vadbo boste spoznali svet čarov-
nij: improvizirano čaranje, odr-
ske trike, čaranje denarja, misel-
ne trike, čaranje z vrvjo in karta-
mi in podobno.
IGRAJMO SE je imeniten pri-
ročnik za vse, ki veliko časa pre-
bijete v družbi otrok. Avtor Rafo
Pinosa je izbral in nazorno ure-
dil priljubjene otroške igre z
vseh koncev sveta. Razvrstil jih
je: Igre brez meja. Gledališče,
Govorimo, KIM, Kocke in še
kaj. Krog in hop, hop; Moč in
gibanje; Papir, Skakanje; Spret-
nost; Štafeta; Tek; Voda; V sobi
se nekaj premika; Zabava; Za bi-
stre glave; Zbranost; Problem-
ske igre; Igre zbliževanja...Knji-
go je izdal Katehetski center
Knjižnice Ljubljana.
Obilo družabnih iger in zabave
najdete tudi v knjigah: Krat-
kočasnik, V katerem grmu tiči
zajec. Stokrat pet minut za raz-
vedrilo, Družabne igre za kratek
čas. Želim vam prijetne dni in
ne pozabite: Igrajte se!
Liliana Klemenčič
branko cestnik - PISMO IZ RIMA
Hmidinski kmmt
gospodaril swetm
Ljudje si mislijo, da če živiš v Rimu, da si pač nekje bolj
v srcu sodobnega sveta, da imaš več svetovno rasežnost-
nih soočanj, da si, skratka, bolj "in" manj "out", kot pa če
bi ostal na Ptuju ali v svoji domači vasi. Ljudje si mislijo
tako, a se motijo, ko te zaradi tega občudujejo in hvalijo.
Ne vedo, da si v velemestu podvržen prehitrim živl-
jenjskim ritmom, da tiho podlegaš stresu, da težko zgra-
diš kakšno iskreno in globoko prijateljstvo, da si nasploh
anonimno bitje, utrujena anonimna mravljica med hrup-
nimi prometnimi žilami.
Toda, kar je
res, je res. Rim
ti da našteto
priložnosti za
spoznavanje
nešteto drugih
ras, kultur in
usod. In če
študiraš v cer-
kvenih krogih, so te priložnosti
še bolj izrazite in pogoste. Do-
volj je, da obiščeš kolegije, v ka-
terih bivajo tvoji sošolci in si
opravil potovanje okrog sveta.
Prvi kolegij, ki sem ga obiskal
leta 1987, je bil češkoslovaški za-
vod svetega Janeza Nepomuka.
Že na vhodu me je prijatelj Jan
opozoril, da nisem v noramal-
nem zavodu. "Skoraj vsi gojenci
so ilegalno pobegnili iz matične
domovine," me je poučil, nato pa
pokazal na stavbe na drugi strani
ceste. "Od tam pa nas zalezuje
češka komunistična špijunaža."
V samem zavodu je bilo tako,
kot pač je v tovrstnih klerikalnih
zavodih. No, pa spet ne tako kot
drugod. Razumevanje med Čehi
in Slovaki ni bilo ravno zgledno.
"Veš", mi je razlagal Jan, ko je
odpiral omaro in izza kupa bri-
sač vlačil steklenico v kolegiju
prepovedanega domačega žgan-
ja, "mi, Slovaki, na tiho praznu-
jemo naše slovaške praznike in
rektor, ki je Čeh, za to ne ve, ali
pa se dela, kot da ne ve."
Nenavadnost zavoda sem naj-
bolj okusil pri kosilu: špageti,
krompirček, solata, zrezek pre-
mazan z marmelado." "Jan, kaj je
to?" vprašam, ko postavijo na
mizo pomarmeladjeno meso.
"Ah, to je neka poljska speciali-
teta. Kuharice so namreč Polja-
kinje."
Lepo. Najprej si misliš, da si v
nekakšnem monolitnem inštitu-
tu. Potem zveš, da sta notri dve
nasprotujoči si naciji. Na koncu
pa vidiš, da se nasprotja pogladi-
jo s pomočjo tretje nacije, ki
oblaga omizje z italijansko-
poljskimi kosili.
Tudi ukrajinski zavod svetega
Jozafata je v tistih letih, podob-
no kot češkoslovaški, bil zazna-
movan z nacionalističnim nemi-
rom. Celo uniforma gojencev je
bila in je še danes v barvah
ukrajinske zastave: modri talar
in rumeni pas.
V ukrajinskem zavodu se
srečaš z vzhodno liturgijo in du-
hovnostjo, pa tudi z vzhodno
cerkveno ureditvijo. Zanimivo
je, ko ti predstavijo kakšnega du-
hovnika, ta pa ti predstavi svojo
ženo in otroke (grškokatoliški
duhovniki se namreč poročajo).
Zanimivo je tudi, ko se začneš
spraševati o slovanski duši in
poskušaš zvedeti kaj več o lastni
slovenski. Ko si med Ukrajinci
ali Rusi, hitro uvidiš; po eni
strani, da smo Slovenci morda
najbolj germanizirani in latini-
zirani Slovani, po drugi pa, da
smo nekje na dnu le ohranili glo-
boko slovansko liričnost - to du-
hovno alternativo raznim za-
hodnjaškim racionalizmom in
nihilizmom.
"Na ramenih nemška glava, v
prsih slovansko srce - to smo
Slovenci," zaključiš po soočenjih
s tistimi "ta pravimi" Slovani z
Vzhoda.
Resnici na ljubo, Nemci mi
niso nikoli bili privlačni narod.
Najraje sem v družbi "Latino-
sov": Spancev, Portugalcev, Bra-
zilcev, Mehikancev... Napram
njim, se mi zdi, da so Nemci to,
kar so industrijsko vzrejeni
farmski piščanci napram onim,
ki tekajo po dvorišču in v mami-
nem vrtu kradoma kljuvajo sola-
to.
Pa vendar sem nekega večei
končal na kulturni prireditvi
"Germanicumu" - v nemšk(
madžarskem kolegiju iz avstn
ogrskih časov. Lepo sem s
obnašal. Nisem se obešal po ste
lu, zbrano sem poslušal violin
no stokanje, stokanje pevskej
zbora, stokajoči recital madžai
skih fantov. Na koncu sem lep
zaploskal in se nasmehnil ugli
jenim sosedom, češ kako lepo i
fino in fajn je vse to bilo.
Ampak v tisto farmo se več i
sem vrnil.
Milost, da spoznam severfi
Američane od blizu, da I
kakšnega celo lahko dotaknefi
sem dobil sorazmeroma pozno
šele leta 1990, ko sem po končal
filozofiji začel s študiji teologij
na "Gregoriani". V učilnici s
zavzemali prve klopi na skrajo
levi strani. Ob zvezkih in knji
gah so na njihovih klopeh po
gosto kraljevale pločevinke Coc
Cole. Nastopali so kot kompaB
na skupina čedno počesanih,j
črnino odetih fantov in taki soj
med glavnim odmorom vsuli]
bar ter zahtevali "kejpučino". i
Le redko jih je bilo moč vid|
v komunikaciji z ostali^
Zemljani. Včasih s skakšn^
Angležem ali Ircem, skoraj niko
li z "Latinosi" ali z nami Slovag
Mogoče tudi zaradi tega, ker|
bili zelo revni, kar se tiče itaB
janščine, in revni, kar se tij
poznavanja svetovnih probi
mov.	I
No, izjeme potrjujejo pravi|
Pa,ul - zdi se mi, da je bil iz Cffi
caga - se je pogovarja z vseiS
tudi z menoj. Večkrat me je
vabil v severnoameriški koleg'1
ki se bohoti v bližini Vatikana"
je baje krasen in čudovit (i'"
tranji bazen, teniško igrišče,
gagalktična knjižnica, parkec."
Ampak takrat, zgleda, da so ^
udarila ven vsa stoletja slov^"
skih ponižanj in naš strah, da
sme za med velike, pa sem si
kel: "Kaj bom le jaz, hajdin«^
kmet, med gospodarji sveta!' ^
In Paul je zaman čakal, da^
onemu slovenskemu fantu,
iz zadnje klopi, razkazal koše
Amerike sredi Rima.
Branke Cestu"
TEDNIK -3. MA-11996
ZA RAZVEDRIT O ■ 21
LUJZEK
Dober den, vsaki den. Tiidi
ietošji 1. majnik smo preživeli de-
lovno in proznično obenem. Za
^arsikerega upokojenca in de-
lavca brez dela je blo resen vse
P''oznično, vključno s prozno
*nošjo in mizo. Tiidi na našem
^iihem bregi smo po stori navodi
^res vujigali, kipa kak zakleto
"fje hteja goreti in smo morali
Sor na njega storo olje vleti. Vena
bija tiidi toti proznimi ogenj
''ozočorani nad politiko novodob-
nih spreobrjencev, ki so lehko
Snes^ rdeči, jutri črni, poju-
^^išnjem pa šekasti, kak naša
^'^očka...
^aj ste vena že čiili, da v toten
'nesci pride na obisk v Slovenijo
^^eti Oča iz Rima. Okoli totega
obiska pa tiidi tokšne cirkuse zgu-
J^rno, da to že presega vse meje
^brega žmaha. To je še hujše kak
bilo negda gdo je Južek iz Beo-
^ado v Slovenijo priša na obisk.
Kenije čista jasno, da morajo biti
poojštreni varnostni ukrepi, da
pa v cajti obiska papeža nitijagri
ne bi smeli biti v šumah in bo
najbrž celo cizro prepovedno jesti
tiste dneve, da ne bi preveč
pokalo, to pa je že malo preveč. Ali
pa tudi ne, kaj vemo? Bomo vidli,
so rekli slepi in bomo čiili, so rekli
gliihi...
Drgačik pa je na našem bregi
vse po storem in tudi stori smo
vsoki den boj. Vremen nas nič
preveč ne boga, saj je še fort
naprej boj zimsko kak spom-
ladansko. Pa je že bojše, da je tak
kak, če bi si lehko vsoki za sebe in
po svoji potrebi vremen naroča.
Eni bi radi meli dež, driigi sunce,
tretji sneg, štrti veter, peti brez-
vetrje. To bi bija hec na kubik.
Pre, ke so nekda čarovnice tiidi
točo delale. V naši vesi že živi ena
tokšna, kije samemi vrageci po-
dobna, jezik ji leti kak klopotec,
vse vidi in vse čiije in je nasploh
super baba, seveda v slabem
pomeni tote besede. Dvo moža je
že pokopala in trikrat je
ločena...Pa bodi zadosti za gnes
in drugič kaj več. Pišite mi kaj
prek hribov in dolin, z bregov in
planin. Vaspozdrovla, želi srečno
pa ne za večno,
vaš LUJZEK.
22 - ZA KRATEK CAS
3. MAJ 1996- TEDNIH
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ali veste, kako se imenuje pevec na sUki? Izrežite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika
Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko.
Da so bili pred štirinajstimi dnevi na fotografiji T - 3, je med drugimi
ugotovil tudi Gregor Bezjak, Nova vas 117 b Ptuj, 2250.
Čestitamo!
Reševalec:_
Naslov:_
Ime skupine:_
Posebnost v glasbi gotovo pred-
stavlja zborovsko petje, ki obogati
veliko skladb in z večglasnim pet-
jem se lahko odpoje neverjetna har-
monija.
Olimpijske igre v Atlanti bodo
eden največjih dogodkov leta 1996,
sigurno pa bo ta največja športna
prireditev. Šport in glasba sta zelo
povezana, tako da je eno izmed
olimpijskih skladb odpela GLO-
RIA ESTEFAN, ter nosi naslov
REACH (****).
Belgijska skupina VAYA CON
DIOS je lani izdala album Roots
and Wings in izpovedno balado
Don't break my heart. VAYA CON
DIOS ponujajo prav posebni ritem
v pesmi LONELV FEELING
PAUL CARRACK je član tria
Mike&The Mechanic. Iz Paulove-
ga solo albuma Blue views prihaja
pop-rock priredba skladbe HOW
LONG (***), ki sta jo v 80. prepe-
vala Yazz&Aswad.
Nemška skupina FOOL'S GAR-
DEN je še na lestvicah s hitom Le-
mon Tree. Skupina FOOL'S GAR-
DEN pa je snela iz albuma Dich of
the Day malo manj spevno pesem
WILD DAVS
Irski kontraverzni pevec SHANE
MacGowan je hripal in pel klasiko
MY WAY ki jo v izvirniku
prepeva legendarni Frank Sinatra.
Irski priimki imajo pred piimkom
Mac, kar pomeni sin od ali sin od
Govvana!
Člani zasedbe THE CURE so: Ro-
bert Smith, Rogere CDonnell, Ja-
son Cooper, Perry Bamonte in si-
mon Gallup. Fantje iz skupine
THE CURE snemajo novi album
in za zdaj ponujajo skladbo THE
13th (****).
Britanski band DEF LEPPARD se
je nazadnje predstavil v pesmi
When Love and hateCollide. DEF
LEPPARD so izdali zbirko
uspešnic na albumu Vault in čisto
nova pesem je SLANG (****).
Ameriški grunge band SOUND-
GARDEN je največ praha dvignil
s pesmijo Black hole Son. Ostrejši
SOUNDGARDEN so posneli pe-
sem z naslovom PRETTY NOOSE
MANIC STREET PREACHERS
so zamenjali basista in počivali kar
dobri dve leti od kar so sloveli po
izredno melodični ročk pesmi Ro-
ses in the Hospital. Preachersi
ohranjajo melodčni ročk stil v
novi pesmi A DESIGN FOR LIFE
i***).
Ameriški rocker BRUCE
SPRINGSTEEN je posnel
odlično akustično skaldbo DEAD
MAN WALKING {****).
GEORGE MICHAEL je lani
razdrl pogodbo z založbo Sony in
podpisal novo pogodbo z založbo
Virgin vredno kar 57 milijonov do-
larjev. GEORGE bo kmalu izdal
tretji solo album Older in kot druga
single plošča prihaja Funky dance
pesem FAST LOVE (*****).
SWV so kratice ženskega vokalne-
ga tria Sisters with Voisces. SWV
delajo pod producenstvom Babyfa-
ca in so tipične predstavnice ame-
riške RN'B glasbe ter uspevajo s
komadom YOU'RE THE ONE
Nizozemska studijska skupina
TECHNOHEAD se je proslavila s
komadom I wanna be a Hippy.
TECHNOHEAD pa tokrat čestita-
jo za rojstni dan v komadu HAPPY
BIRTHDAY (***).
David Breznik
L Lemon Tree
-	FOOLS GARDEN
2.	How Deep is your Love
-	TAKE THAT
3.	They don't Care about us
-MICHAEL JACKSON
4.	Henry Lee - NICK
CAVE & PJ HARVEY
5.	Children
-	ROBERT MILES
6.	Don't wanna Lose you
-	LIONEL RICHIE
7.	Love Message
-	LOVE MESSAGE
8.	ril never break your Heart
-	BACKSTREET BOYS
9.	Califomia Love
-	2PAC & DR. DRE
10.	Don't Look back in
Anger - OASIS
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj,
c^JVIIadi dopisniki
ZAPOZNELI SNEG
(Impresija)
Zapozneli sneg-
smrt pomladi.
Sedimo za pečjo
in štejemo dneve.
Po glavi nam begajo-
begajo temne misli:
spet ta sneg.
Smrt trobentic, zvončkov, vijolic...
Vsa drevesa so ogrnjena z belo ode-
jo.
Smrt nastopajoče pomladi!
Mateja Podgoršek, 7.r.
OŠ Leskovec
ORIS DOGAJANJA V
NARAVI
Obujem si tenis copate ter stopim
ven. Ne morem verjeti, koliko as-
falta je. Kako so mogli narediti kaj
takega, kako pomoriti travo, rože?
Vse to je narava, del narave. Nekaj
časa hodim po asfaltu, nato uzrem
travnike, gozd, reko, čisto nebo -
naravo.
Kako je lepa. In to drevje. Listi
razigrano poplesavajo po vejah in
se vneto pogovarjajo. Ko bi jim le
lahko prisluhnila! Le kaj govorijo?
V soncu se lepo lesketajo. Nič čud-
nega, saj bo skoraj pomlad. Gotovo
so si že nadeli nove svetleče se oble-
kice. In nove čeveljčke. Seveda je
tukaj še neizmerno dosti trave. Pre-
lepe zelene prevleke, ki nam dajo
vso lepoto narave. Pokriva zemljo,
jo ščiti, ljubi in varuje pred nami.
Dobro ve, kaj smo ji storili pretekla
leta. Reva misli, da jo lahko zavaru-
je. Ne zaveda se, da smo postali
močnejši z vsemi temi stroji. Mor-
da pa se zaveda, le priznati si noče.
Včasih se mi zdi, da sta skupaj ve-
trom odličen par. Pomikata se, kot
bi plesala valček. Trava lepo valovi,
veter pa ji daje takt. Kar v srcu me
zaboli, ko pomislim, kaj vse bo še
človek naredil za izpolnitev svojih
takoimenovanih sanj. Bo pomoril
vso naravo? Jo bo končno prema-
gal?
Poglejte v nebo. To je del narave, ki
ga lahko vsakdo občuduje, pa ven-
dar tudi njega uničujemo. S plini, z
raketami in z vsem mogočim. Se
zavedamo, kaj delamo? Morda le
podzavestno. Preveč smo slepi za-
radi pohlepa, da bi nadvladah na-
ravo. Ne bo nam uspelo, ne! Uničili
bomo sebe in ne nje.
Iz teh misli me zbudi reka. Tiho mi
šepeče v uho in mi pravi, naj poza-
bim na strahote sveta, naj se ji pre-
dam - njej, naravi. Valovi veselo
poskakujejo drug čez drugega, vsi
so tako razigrani, prosti, svobodni.
Zakaj bi jim odvzeli svobodo? Za-
kaj?
Sedaj odhajam nazaj, nazaj med tis-
te grozne bloke in ljudi. Se enkrat
se ozrem nazaj. In kaj vidim? Vi-
dim gozd, travnik, reko, nebo in
vsak list posebej. Vsi gledajo tako
žalostno, skoraj jočejo. Le kaj bom
storila sedaj? Vrnila se bom in tako
postala le ena izmed milijonov mo-
rilcev narave. Kako lahko storim
kaj takega? Najraje bi ostala tu. S
tem bi si očistila dušo in odvalil bi
se mi velik kamen od srca. Še en-
krat pogledam. Sedaj zanesljivo
joče. Tudi meni se utrne solza in v
srcu me zaboli.
Spet sem na sfaaltu, spet med bloki.
Zdi se mi, kot da sem pravkar po-
begnila iz pravljice. Ta občutek me
žene naprej, mi daje moči za nas-
lednji dan, za življenje. Obljubim
si, da bom spremenila svet, poln
ljudi, ki jim je mar le zase. Gotovo
ga bom! Sedaj se zavem, da to ni
mogoče. Spet mi po licu spolzi sol-
za.
Na svetu mora biti nekaj ljudi, ki
jim je mar za naravo, za svobodo.
Če bi se združili, bi se lahko borili
proti pohlepu, sovraštvu. Tudi jaz
bom med njimi. Pokazala bom tem
pohlepnežem, da so v zmoti. Bom!
Zvečer grem spat in se zagledam v
nebo. Z zvezdami sem se že spopri-
jateljila, saj so del neba. Ena izmed
njih mi pomežikne in mi pove, da
me razume. Verjetno je edina, ki
me. Tudi jaz jo razumem, saj je
vendar moja prijateljica. Moja pri-
jateljica Narava.
Jelka Sagadin 8.b.
OŠ Kidričevo
POMLAD
Ali vas zanima, kaj je to pomlad?
To je letni čas, v katerem se sonce
pokaže izpod oblakov in iz njega
prikuka tisoče in tisoče žarkov. To
je letni čas, v katerem drevesa oze-
lenijo, grmi zacvetijo in rože
zadišijo. To je letni čas, ki otroke
povabi na zeleno trato, na igrišče in
jim nove prijatelje poišče.
Klara Megla 2.r.
OŠ Podgorci
ZAPOZNELI SNEG
(Impresija)
Nepričakovan sneg.
Mislim na trpečo naravo,. Mislim
na kmečke ljudi,
na njihovo delo,
ki stoji.
Veselje in razočaranje.
Bela smrt pomladi.
Polonca Vindiš, 7.r.
OŠ Leskovec
DARILO NEKDANJIH
UČENCEV
v začetku aprila je gostovala pri nas
angleška pevka SHIRLIE Ra
DEN. Nekadnji učenci naše šole so
zbrali denar in poiskali še druge
sponzorje ter nam podarili prekra-
sen koncert.
Pevka Shirlie Roden je pela o nara-
vi in o miru na svetu. Pripovedova-
la nam je tudi zgodbe, pred vsako
pesmico je pojsanila, kako je nasta-
la pesem gospa Vesna iz Ljubljane
pa je vse to prevajala v slovenščino,
Sicer pa se pevka uči tudi slo-
venščine, zato je zapela tudi nekaj
pesmi v slovenščini, mi pa smo jo
spremljali s petjem in s ploskan-
jem.
Všeč so nam bile predvsem pesmi
o Indijancih, o belem bizonu, o le-
snem črvu ter o slovenskih plani-
nah.
Shirlie je povedala, da je doma pov-
sod, kjer je l^o in jo lepo sprejme-
jo. V Sloveniji ji je lepo!
Na koncu nam je zapela še ganljivo
pesem o Sloveniji. Čutili smo, da
ima našo domovino Slovenijo po-
sebno rada.
Ta koncert je bil za učence naše
podeželske šole posebno doživetje!
Hvaležni smo pobudnici za to pre-
krasno darilo gospe Marinki
LAMPRET iz Slovenj Gradca, nje-
nim nekdanjim sošolcem in osta-
lim sponzorjem.
Brigita Šmigoc
8. razred
OŠ Mala Nedelja
f EDNIK - 3. MA,} 1996
OD TOD IN TAM IN POSLOVNA SPOROČILA - 25
komu bodo lenarski kmetje propajau živino?

y občini Lenart že dulgo ni več slu-ivnosti, da mesa in me-
dnih izdelkov domačega mesarja Henrika Fekonje iz Svete
Xrojiece ni na policah in v hladilnikih Mercatorjevih pro-
dajaln. Takoj po novem letu, ko je prišlo do velike reorga-
nizacije v tem trgovskem gigantu, so v lenarškem Po-
trošniku, ki je že lep čas sestavni del Mercatorja, odrekli
gostoljubje temu mesarju, ki je bil najbolj presenečen nad
načinom ravnanja vodilnih ljudi lenarškega Potrošnika.
Nihče ga namreč ni niti obvestil, da naj po novoletnih
praznikih ne vozi več izdelkov v njihove prodajalne. Zdaj
je od tega že štiri mesece, zgodba pa je še vedno nadvse ak-
tualna. Ljudje jo dobro poznajo, o njej na veliko govorijo
in jo tudi različno komentirajo.
Poklicali so tudi nas, ki
spremljamo dogajanje v tej
občini. Vse skupaj je seveda
začinjeno s celo vrsto pikant-
nosti, resnica pa je, da izdelkov
in svežega mesa mesarije Fe-
konja resnično ni v trgovinah.
V poslovne poteze trgovcev se
ne bomo spuščali, tudi ne v so-
delovanje s privatnimi mesarji,
ker to ni stvar časopisa. Kljub
vsemu pa je treba zapisati, da
gre pri vsem skupaj tudi za ne-
kaj drugega, namreč, mesarija
Fekonja v Sveti Trojici zapos-
luje 37 delavcev. To v le-
narškem primeru ni malo, še
zlasti ne zato, ker je vsako de-
lovno mesto dragoceno. Ker
prodaja ne gre tudi zaradi ne-
razumljivih potez trgovcev
(ljudje se hudujejo, zakaj mo-
rajo kupovati in jesti samo
"kranjske" klobase, ne pa tudi
"štajerskih" - radgonske se naj-
dejo), bo očitno prišlo do
odpuščanja delavcev. To pa bo
spet boleče odjeknilo in
povečalo množico tistih, ki so
brez dela in na ramenih države
(ali pa bližnjih sorodnikov in
celo prijateljev). Prav zaradi
tega je prizadeti zasebnik želel
s problemom seznaniti širšo
javnost. Je med tistimi, ki od-
kupujejo živino od kmetov. To
prizadeti potrjujejo in se
sprašujejo, komu bodo poslej
lahko prodajali živino tudi ta-
krat, ko jih bo ekonomska nuja
prisilila, da to storijo takoj.
Čak^anje na denar pri KZ je že
zdaj predolgo, brez njega pa
kmetje ne morejo ne sejati in
ne žeti.
Kakšen bo epilog dogajanja,
bomo v Tedniku še poročali.
Zanesljivo lahko dobi nove
razsežnosti in najbrž tudi poli-
tične primesi.
M.TOŠ
slovenske gorice / ODLAGANJE ODPADKOV
ffflKftiib	fl^KMdkttili tu
mmKKKf-m ^pFlNUlI^NlNlMninfflir vF 0'
Državni sekretar v ministrstvu za oko^e in prostor
Marko Slokar na obisku v Lenartu-Zanimiv razgovor o
strategiji odlaganja komunalnih odpadkov v Sloveniji,
ki predvideva samo regijska odlagališča smeti in odpad-
kov. V Lenartu podpirajo ureditev regijskega odlaga-
lišča, vendar so proti temu, da bi bilo na njihovem
območju
Razgovor z državnim
sekretarjem Markom Slokarjem,
ki je prišel v Lenart z obilico
zanimivih podatkov in
strokovnih usmeritev, je sodil v
okvir priprav na sejo občinskega
sveta. Pripravili so ga v uradu
lenarškega Župana Slavka
Krambergerja, udeležili pa so se
ga v glavnem sodelavci občinske
uprave, mariborski podžupan
dr^Vilibald Premzl, direktor
lenarškega	podjetja
Letnik-Saubermacher in
novinarji ter poročevalci
lokalnih medijev. Žal na
razgovoru ni bilo predstavnikov
političnih strank, ki so jih
posebej povabili, saj so želeli
dobiti nova stališča o
problematiki regijskega centra
za gospodarjenje s komunalnimi
odpadki. Kakorkoli že, razgovor
je bil in to zelo koristen,
predvsem pa na visoki strokovni
ravni, ki bi jo lahko posnemali
tudi ob drugih podobnih
srečanjih. Državni sekretar
Marko Slokar je podrobneje
razčlenil najnovejšo strategijo
gospodarjenja s komunalnimi
odpadki v Sloveniji. Povdaril je,
da je usmeritev nase države jasna
in da je treba na tem področju
združevati sile, znanje in
sredstva, ne pa jih drobiti. Če
želimo ravnanje s komunalnimi
odpadki dvigniti na višjo raven,
je edini izhod v povezovanju.
Narejena je analiza temeljnih
tokov odpadkov, komunalnih in
podobnih, ravnanje z njimi v
Sloveniji pa je dokaj različno-v
glavnem so vsa odlagališča
neustrezno urejena, na njih pa se
letno odloži 850-tisoč ton
odpadkov. Strategija je narejena
tako, da bi postopoma
zmanjševali pritisk na
odlagališča, saj letno zapolnimo
milijon kubičnih metrov
deponijskega prostora. Tudi
odlagališče v Hrastovcu pri
Lenartu je tipični primer
deponije, kakršnih več ne bi
smeli imeti, je še dejal Marko
Slokar v Lenartu.
Podrobneje je razčlenil tudi
nekatere zanimivosti strategije
in dejal, da bi z njenim
postopnim uresničevanjem, pa
tudi z uveljavljanjem sistema
ločenega zbiranja smeti in
odpadkov v državi zmanjšali
količino odpadkov na 64%
takšnih, ki bi jih do leta 2000 še
vedno odlagali na deponije.
Povedal je tudi,da se pripravlja
uredba o izgradnji in zapiranju
odlagališč komunalnih
odpadkov, stoški izgradnje
novih deponij bodo visoki, pri
tem pa bo država podprla samo
regijske odlagališča. Vse drugo
je stvar lokalne skupnosti, ki je
pristojna za reševanje te
problematike. Pri sanaciji
obstoječih deponij bo država
pomagala le v primeru, da gre za
neposredno ogrožanje zdravja in
življenja ljudi ali pa vpliv na
okolje, predvsem na podtalnico.
Okrepili bodo tudi ekološko
inšpekcijo. Zdaj dela 8
inšpektorjev, ki se jim bo že v
kratkem pridružilo nekaj novih.
Celo državni sekretar ni
pozabil pripomniti, da sicer
lahko pišemo lepe zakone, da pa
je vendarle pomembneje
zagotoviti učinkovit nadzor nad
njihovim uresničevanjem.
Prav neučinkovit inšpekcijski
nadzor je bil osrednja tema
razprave, v kateri so postregli s
podatki, da si je zasebnik v
Trsteniku pri Benediktu
(mimogede,ta zaselek je
vključen v projekt CRPOV)
uredil začasno odlagališče
odpadkov. Nanj naj bi odlagali
nekatere posebne odpadke, ki so
jih še pred časom vozili na
odlagališče nevarnih snovi v
Metavi pri Mariboru. V občini
Lenart so ogorčeni, poslali so
pismo na Ministrstvo in v njem
opozorili na odločbo inšpekcije,
ki takšno početje celo dovoljuje.
Kakorkoli že, dogaja se prav
nevejetno, ko po eni strani
govorijo o ekološkem osveščanju
v kraju in občini Lenart, po
drugi pa pol ilegano ustvarjajo
nova divja odlagališča, v tem
primeru celo nevarnih snovi. V
ozadju je najbrž ekonomski
interes, varstvo okolja je
postranska reč. Zgodbo o
Trsteniku in odlagališču bomo
nadajevali v prihodnjih
številkah Tednika, saj je kar
nekaj pikantnih podrobnosti, ki
na svojevrsten način kažejo
odnos do okolja v praksi. Tudi v
Slovenskih goricah I
Marjjan Toš
PREHRANA / STROKOVNJAKI ODKRIVAJO SKRIVNOSTI ZDRAVE PREHRANE

Inštitut za higieno Medicinske fakultete Univerze v
Ljubljani in Perutnina Ptuj, sta v prostorih ljubljanjskega
Kliničnega centra organizirala seminar, ki bo vplival na
spreminjanje prehranskih navad Slovencev.
Dejstvo, da tako v svetu, kot tudi
v Sloveniji nenehno narašča po-
trošnja piščančjega in puranjega
mesa, je dalo povod, da sta Perut-
nina Ptuj kot vodilni slovenski
proizvajalec perutninskega mesa
in Inštitut za higieno Medicinske
fakultete Univerze v Ljubljani,
pripravila seminar Perutninsko
meso in izdelki v prehrani. Dr.
Dražigost Pokom, prof. dr. Josip
Turk, prof. dr. Janez Marinšek,
mag. Marlena Skvarča in mag. Ve-
rena Koch ter strokovnjaki iz Per-
utnine Ptuj, so na tem seminarju
prvič predstavili najnovejša spoz-
nanja prehrambene stroke o šte-
vilnih prednostih prehranjevanja
s perutninskim mesom. Te so v
razvitih državah sveta že korenito
spremenile prehrambene navade
ljudi, z neverjetno naglico pa vpli-
vajo tudi na bolj zdravo prehran-
jevanje Slovencev.
Manjša količina maščob v perut-
ninskem mesu, nižja vrednost ho-
lesterola, dober okus in široke
možnosti priprave jedi iz perut-
ninskega mesa, so samo nekatere
prednosti, ki so jih izpostavljali
strokovnjaki pred nabito polnim
avditorijem ljubljanjskega Kli-
ničnega centra. Če k temu doda-
mo še nižjo ceno perutninskih
živil v primerjavi z drugim me-
som, se seznam prednosti zdrave-
ga prehranjevanja samo še razširi.
Novosti v vzreji piščančjega mesa
so v zadnjih letih pri nas močno
dvignile kakovost in senzorične
lastnosti živil, tehnologija v pre-
delavi pa je skoraj neverjetno
razširila možnosti za pripravo raz-
ličnih jedi iz perutninskega mesa
in izdelkov. Tudi ta dejstva so pri-
peljala do zaključkov predavatel-
jev na tem edinstvenem seminarju
pri nas, da so začeli priporočati je-
dilnike, na katerih je perutninsko
meso prisotno več dni v tednu. To
namreč zmanjšuje možnost nas-
tanka arteriosklerotičnih spre-
memb srca in ožilja, hkrati pa
ugodno vpliva na zdravo počutje.
Vrhunski strokovnjaki s področja
prehrane v Sloveniji imajo vzpos-
tavljene vezi tudi s tujimi univer-
zami in eksperti v proizvodnji
perutninskega mesa, zato so na
tem seminarju širokemu krogu
vseh za zdravo prehrano zaintere-
siranih in odgovornih Slovencev,
posredovali najnovejša spoznanja.
ki zagotovo ne bodo vplivala zgolj
na osveščanje potrošnikov, ampak
tudi na spreminjanje prehrambe-
nih navad pri nas. Kler to v
daljšem časovnem obdobju zagot-
avlja tudi izboljšanje zdravstvene-
ga stanja prebivalcev, je prof. dr.
Dražigost Pokom tovrstno sode-
lovanje prakse in najnovejših
znanstvenih izsledkov, ocenil kot
odlično zamisel.
Organizacijska izvedba, ki je po-
leg teoretičnih novosti omogočila
tako vpogled kot pokušnjo najno-
vejšega širokega sortimenta živil
Perutnine Ptuj, je za prof. dr. Josi-
pa Turka, tudi enega od predava-
teljev na seminarju Perutninsko
meso in izdelki v prehrani, najbolj
zgovoren dokaz, da prav to podjet-
je odločilno prispeva k zdravemu
načinu prehrane. Zato ne prese-
neča, da je prejela že številne zna-
ke varovanega živila.
Predsednik podjetja Perutnina
Ptuj dr. Roman Glaser, dr. vet.
med. je seminar Perutninsko
meso in izdelki v prehrani ocenil
z besedami: "To je dogodek, kjer
se stroka, proizvajalec in po-
trošnik medsebojno argumentira-
no obveščajo in spoznavajo z na-
menom kvalitataivnega dopolnje-
vanja prehranske kulture. Zato
bomo s tem pristopom uvajanja
znanstvenih spoznanj in tehno-
loških novosti, ki vplivajo na
zdravo prehranjevanje, nadaljeva-
■	li tudi v prihodnje." Razširjanje
j spoznanj o perutninskem mesu in
izdelkih v prehrani, je vsem, ki se
zanimajo za zdrav način prehran-
jevanja in življenja nasploh, dos-
topno v zborniku referatov z istim
naslovom, ki sta ga založila in iz-
; dala Perutnina Ptuj in Inštitut za
higieno Medicinske fakultete v
■	Ljubljani.
Joco Tarbuk
SVET JAVNEGA ZAVODA SOLSKI CENTER PTUJ
Volkmerjeva ul. 19, 2250 Ptuj
razpisuje v skladu s 55. in 144. členom Zakona o organizaciji
in financiranju vzgoje in izobraževanja prosto delovno mesto
I.	direktorja javnega zavoda Šolski center Ptuj
Za direktorja javnega zavoda je lahko imenovan, kdor ima vi-
sokošolsko izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj, ravna-
teljski izpit. Kandidat mora predložiti koncept razvoja šolskega
centra.
II.
1.	ravnatelja GIMNAZIJE
2.	ravnatelja EKONOMSKE ŠOLE
3.	ravnatelja POKLICNE IN TEHNIŠKE KMETIJSKE ŠOLE
4.	ravnatelja POKLICNE IN TEHNIŠKE ELEKTRO ŠOLE
5.	ravnatelja POKLICNE IN TEHNIŠKE STROJNE ŠOLE
Od kandidata za vsako izmed razpisanih delovnih mest, od 1-
5 pričakujemo, da v skladu s 53. in 144. členom Zakona o or-
ganizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
*	izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli,
na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja,
*	ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
*	ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let na-
ziv mentor
*	ima opravljen ravnateljski izpit
*	predloži koncept razvoja šole, kjer kandidatira za ravnatelja.
Kandidat, ki bo izponjeval pogoje, bo izbran za mandatno
dobo 4 let, s pričetkom dela 1.7.1996.
Pisne prijave z dokazili je potrebno poslati v 15 dneh od dne-
va objave na naslov Šolski center Ptuj, Volkmerjeva 19, 2250
Ptuj s pripisom ZA RAZPIS.
26 - POSLOVNA SPOROČILA
3.MA.I 1996- TEDNIK
TEDNIK - 3. MA.T 1996
OGLASI IN OBJAVE-27
28 - NASVETI
3. MAJ 1996- TEDNIH
Kuharski nasveli
Kuhano alipaljeno testo
Lepo pozdravljeni spoštovani
bralci Tednika.
Kuhano ali paljeno testo pri-
pravljamo v dveh zaporednih
postopkih in sicer ga najprej ku-
hamo nato pa pečemo, lahko pa
bi ga tudi ponovno kuhali. Pri
pripravi paljenega ali kuhanega
testa je zelo pomembno, da so
sestavine natančno odmerjene.
Kuhano ali paljeno testo pripra-
vimo tako, da vrelo vodo po
okusu solimo, dodamo maščobo,
najpogosteje dodamo margarino
ali maslo in počakamo, da se sto-
pi, nato s šibo zakuhamo moko.
Moka naj bo gladka, saj gladko
testo. Ko moko zakuhamo, je
potrebno s šibo temeljito mešati,
saj drugače nastanejo drobne
grudice, ki jih tudi kasneje, ko
se kuhano testo ohladi, ne more-
mo razdrobiti. Ko smo moko za-
kuhali, mešamo testo še tako
dolgo, da nastane gladek cmok.
Nato testo odstavimo in ga do
mlačnega ohladimo. Ohlajene-
mu testu dodamo enega za dru-
gim cela jajca in gladko pre-
mešamo. Jajca dodajamo enega
za drugim zato, ker je včasih od
treh jajc dovolj, da dodamo
samo dve, v kolikor so jajca ne-
koliko večja ali pa je testo že gos-
to tekoče. Tako pripravljeno tes-
to, lahko poljubno oblikujemo
in ga spečemo ali ocvremo.
Pri peki paljenega ali kuhane-
ga testa pazimo na odpiranje
vrat pečice, saj pri večkratnem
odpiranju testo rado upade. Naj-
lepše se testo speče pri tempera-
turi 200 C. Testo mora biti tudi
dovolj pečeno, da nastane testno
ogrodje dovolj trdno. V kolikor
testo ni dovolj pečeno, lahko
pade skupaj po peki. Dviganje
testa med peko povzroča para, in
sicer škrob v testu zakleji, ko
moko zakuhamo, moka veže
nase vodo, ta se med peko spre-
minja v vodno paro in ta para
ravno testo rahlja. Iz paljenega
ali kuhanega testa najpogosteje
pripravljamo': kremne krofke,
princeske, profiterole, različne
sadne cmoke (češpljeve) in po-
dobne jedi.
Najmanj poznani so verjetno
profiteroli, oziroma zelo cenjen
jušni vložek, ki ga lahko upo-
rabljamo za čiste, zelenjavne in
kremne juhe. Prednost je v tem,
da jih lahko pripravimo dan ali
dva prej, kot jih uporabljamo.
Pripravimo jih tako, da pripra-
vimo kuhano testo, tako, kot
sem že prej omenila. Ko imamo
testo pripravljeno, ga damo v
dresirno vrečko, to je vrečka, ki
si jo lahko sešijete sami, trikotne
oblike z odpnino za nastavek ali
tulec. Za pripravo profiterolov
uporabimo kar se da nazobčan
nastavek, da so profiteroli po-
dobni majhnim princeskam.
Testo iz dresirne vrečke, naz-
brizgamo na dobro pomaščen
pekač. Kupčki testa naj bodo
čim manjši in enake velikosti.
Le tako se vam bo testo v pečici
enakomerno speklo. Profiterole
pečemo 15 do 20 minut, odvisno
od velikosti, pri temperaturi 220
C. Protiferole lahko pečemo pri
nekoliko večji temperaturi,
predvsem zaradi njihove
majhnosti.
Pečene profiterole pa lahko
tudi nadevamo z različnimi na-
devi. Najprimernejši nadevi so
nadev iz možganov in mešani
zelenjavni nadev. Nadev pripra-
vimo tako, kot da bi pripravljali
možgane za samostojni obrok, le
da jih fino sesekljamo in nekoli-
ko milejše začinimo. Nadev
ohladimo, ga damo v dresirno
vrečko, s tulcom, ki ima drobno
odprtino, tulec potisnemo v
pečene profiterole, stisnemo v
prazno sredino profiterolov in
sredino zapolnimo. Nadevanih
profiterolov ne hranimo več dni.
In to je tudi vse za danes.
Naslednjič boste slišali nekaj o
princeskah oziroma kremnih
krofkih.
PROFITEROLI:
-	2 del vode
~ ščep soli
-	7 dag margarine
-10 dag mehke moke
-	3 drobna jajca
pripravua mag. bojan sinko, spec klin. psih« /
DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV - 17. NAD.
Ali dela lilofuta iudežef
Zgrozimo se, ko vidimo podatke, ki govore, da 85 % družin
uporablja telesno kazen, 13 % pa jih z njo otroku grozijo. Če
kdo temu opreka, se starši radi sklicujejo na vse mogoče
teorije in knjige o vzgoji. Res je, da obstajajo knjige, v kate-
rih piše, da je občasna telesna kazen uspešna, ter potem
sledijo nasvet, češ, da je treba otroka telesno kaznovati ta-
koj po storjenem dejanju, primemo dejanju, starši morajo
ohraniti pri kaznovanju razum, ne smejo podleči besu ali
jezi, ki bi jih preveč zanesla, ipd.
TODA, ali ima telesna kazen v
resnici vzgojni učinek? Če po-
mislimo, kako kruta in trda je
bila včasih vzgojna praksa (še
leta 1962 je imelo 40 % vseh
družin v Nemčiji pripravljeno
šibo za kaznovanje otrok), po-
tem bi morala, če bi telesna ka-
zen v resnici pomagala, vladati
med ljudmi že zdavnaj sama
sreča in dobrota. To ni res in več
stvari "govori proti telesni kazni
kot zanjo. Raziskave na ljudeh
in živalih so pokazale, da boleči
dražljaji niso posebno učinkovi-
ti za trajnejšo odpravo komplek-
snejših oblik vedenja; tako ve-
denje se le potlači in se pojavi
spet, ko kazen ali nevarnost kaz-
ni mine. Nesmisel telesne kazni
je posebno očiten, kadar skušajo
starši z njo doseči pri otroku pri-
jateljsko, miroljubno in neagre-
sivno vedenje. Očitno pri tem
pozabljajo, da poteka učenje
tudi po zgledovanju. Nadalje
lahko z telesno kaznijo prizade-
nemo otroku trajne duševne in
telesne posledice. Posebno udar-
ci po glavi in trupu so lahko ne-
varni, dokazano pa je tudi, da
stalni udarci po zadnji plati vo-
dijo včasih do seksualnega ma-
zohizma in pri fantih do homo-
seksualnosti.
Proti telesni kazni kot o vzgoj-
nem sredstvu govori tudi to, da
pride do začaranega kroga.
Otrok, ki ga pogosto telesno kaz-
nujejo, postane neobčutljiv za
bolj prefinjene vzgojne metode,
hkrati pa otopi za telesno kazen,
kar zapelje vzgojitelje k
ostrejšim kaznim. In končno go-
vorijo proti telesni kazni tudi
pogosti občutki krivde vzgojitel-
jev, ki poskušajo potem, ko otro-
ka kaznujejo, spet vse "popravi-
ti" z nežnostjo, popustljivostjo,
kar otroka samo zmede.
Kako je potemtakem s klofuto
ob pravem času, ki domnevno
povzroči čudež? O tem pa nas-
lednjič.
mag. Bolan Šinko
SLOVENIJA / SPOMLADANSKA VAKCINACIJA LISIC PROTI STEKLINI
Ne maikofle se položenih vab
Veterinarska uprava Republike Slovenije opravlja spom-
ladansko vakcinacijo lisic proti steklini. Akcija je namenje-
na predvsem posrednemu varovanju ljudi pred to nevarno
kužno boleznijo. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki priza-
dene tako živali kot ljudi in jo človeštvo pozna že tisočletja.
Ob izkorenitvi tako imenovane urbane stekline z redno
vakcinacijo psov, predstavlja steklina, ki je prisotna pri li-
sicah, nenehno grožnjo za prenos bolezni prek živali na lju-
di.
Vakcinacija je edina oblika
boja proti bolezni. Veterinarska
uprava Republike Slovenije se je
zato vključila v Evropsko komi-
sijo za zatiranje stekline pri divj-
ih živalih s pomočjo vab, na-
polnjenih z vakcino. Lani je bila
prvič izvedena nova metoda po-
laganja vab z zato prirejenimi
avioni, ta način uporabljajo v
Evropi že vrsto let. Novi način
zagotavlja enakomernejšo distri-
bucijo vab na celotnem ozemlju
države in tudi večjo možnost
imunizacije divjih živali,
predvsem lisic. Posebno prireje-
na letala bodo polagala vabe od
25. aprila do predvidoma 13.
maja z višine 300 metrov. V ak-
cijo so vključena letala in piloti
domačih šponnih društev. Leta-
la vzletajo z letališč v Mariboru,
Ajdovščini in Murski Soboti.
Psom v tem času ni dovoljeno
prosto gibanje, izvzeti so
službeni psi. Vaba je za pse sicer
neškodljiva in se z njo po
zaužitju zagotovi imunizacija.
Ker pa so vabe namenjene divj-
im živalim, predvsem lisicam,
ter za preprečevanje širjenja ste-
kline, Veterinarska uprava prosi
lastnike psov, da jih vodijo na
sprehod privezane. Po zahtevah
mednarodne zdravstvene orga-
nizacije pa je potrebno vsak stik
človeka z vsebino vabe obravna-
vati kot ugriz stekle živali. Če
pride vsebina vabe v stik s sluz-
nico ali svežo rano, je potrebno
mesto dobro izprati in umiti z
milom, ter nemudoma poiskati
najbližjo antirabično ambulanto
območnega zdravstvenega zavo-
da, kjer bodo strokovnjaki
poskrbeli za prizadetega. Na
našem območju je najbližja anti-
rabična ambulanta v Zavodu za
zadravstveno varstvo Maribor,
Promajska 1, telefon 413-141.
JB

V SADNEM VRTU je sadno
drevje zbrstelo, pričelo se je lis-
tanje, nekatere sadne vrste pa so
že v vsem spomaldanskem čaru
in lepoti vcvetele. V sadnem
drevesu so se pričeli pretakati
rastlinski sokovi iz korenin
skozi deblo in veje do brstov.
Zalubno celičje v deblu in vejah
je prešlo v muževno stanje, to je
v fazo razvoja, v katerem je
mogoče opraviti spomladansko
cepljenje ali precepljanje dreve-
sa.
Zakaj je sadno drevje potreb-
no cepiti?
Sadna rastlina je vzgojena iz
sadne podlage, ki tvori podzem-
ni ali koreninski del, korenin-
ski vrat in del debla ter nadzem-
nega žlahtnega dela. Podlaga
sadni rastlini zagotavlja njeno
vraščenost v tla, črpanje rastlin-
ske hrane v talni raztopini in
prehranjevanje, prilagodljivost
za različne zemlje in vremenske
razmere, vpliva na začetek, ena-
komerno in trajno rodovitnost,
velikost drevesne krošnje in od-
pornost na rastlinske bolezni in
škodljivce. S cepljenjem pa pre-
našamo žlahtni del izbrane sad-
ne vrste in sorte na sadno podla-
go, da tako na vegetativni način
razmnožujemo in obdržimo
sadno vrsto in sorto z enakimi
dednimi značilnostmi in last-
nostmi.
Kdaj cepimo in kateri so naj-
pogostejši načini cepljenja?
V praksi se poslužujemo raz-
ličnih obdobij in načinov cepl-
jenja:
-	jeseni in zgodaj spomladi
pred spomladansko muževnost-
jo oziroma v fazi zimskega mi-
rovanja, cepimo ali precepljamo
starejša drevesa na način z dola-
go, kopulacijo, sedlanjem,
žlebičkanjem in cepljenjam v
razkol.
-	spomladi, ko so podlage
prešle v muževno stanje, to je
tedaj, ko se prično rastlinski so-
kovi pretakati iz korenin skozi
deblo v brste. Najprimemješi
načini so cepljenje za lub, kopu-
lacija, če sta podlaga in cepič
enake debeline, mostičkanje.
Cepljenje za lub in žlebičkanje
so v tem času najprimernejši za
peškarje, jablane in hruške.
Cepiče za spomladansko cepl-
jenje smo narezali pozimi v
času zimskega mirovanja dreve-
sa in v takšnem stanju morajo
biti še sedaj, v času cepljenja.
Rastlinski sokovi skozi kambij
muževne podlage pritisnejo v
kambij cepiča, kjer se ob tesni
spojitvi vzpostavi novo rastlin-
sko sožitje.
-	konec poletja avgusta, ko
preidejo podlage v drugo vege-
tacijo oziroma muževno stanje
pa vršimo cepljenje na speče
oko. Cepljenje na način okulaci-
je ali očeslanje je najbolj razšir-
jen način razmnoževanja in
cepljenja vseh sadnih vrst. Upo-
rablja se v drevesničarstu pri
pridelovanju in vzgoji sadik.
Kako opravimo cepljenje
drevnin?
Cepljenje lahko opravimo v
vseh letnih obdobjih, pri raz-
ličnih starostnih obdobjih sad- |
nega drevesa in na različne ;
načine. Ne glede na način cepi- '
jenja je za vse pomembno to, da
se kambijalna dela podlage ij^
cepiča tesno spojita. Kambij
zelenkasti sloj rastlinskega
celičja med lesom in lubom, ki
tvori pri rastlini na notranjo
stran les na zunanjo pa lub, v
njem pa se pretakajo v obe sme-
ri rastlinski sokovi. Cepljenje
opravimo hitro, da se cepilno
mesto med tem ne osuši, najboj.
je v oblačnem vremenu. Cepj.
jenje opravimo s kakovostnim
in ostrim orodjem, cepilno mes-
to pa povežemo s cepilnim tra-
kom in premažemo s cepilno
smolo.
Cepljenje in precepljenje sad-
nega in okrasnega drevja je stro-
kovno opravilo, ki zahteva ne-
kaj izkušenosti oziroma vaje
predvsem pa natančnosti,
spremljati rast in razvoj nove
požlahtnjene rastline pa je za
vsakogar, ki v naravi rad ustvar-
ja, posebne vrste užitek.
V ZELENJAVNEM VRTU
so po letošnji dolgi zimi in pri-
hodu hladne pomladi, v drugi
polovici aprila ugodnejše talne
in vremenske razmere, vendar
le omogočile opraviti spomla-
dansko pripravo zemlje in setev
vrtnin. Kalitev, rast in razvoj
posevkov Vrtnin ni odvisna le
od ugodnih talnih in vremen-
skih razmer, pogojena je z do-
bro in pravočasno pripravo tal,
kakovostnega semena, kolobar-
jenja in razvrstitve posevkov
glede na vplive med sosedskimi
rastlinami, prehrane in varstva
posevkov pred rastlinskimi bo-
leznimi in škodljivci ter nege
posevkov.
V tem času posvetimo največ
pozornosti obdelavi in negi
pravkar kalečih posevkot
Vrtnin. Pogosti nalivi ali zali-
vanje posevkov, površino gredic
zaskorji. Zaskorjena zemlja ovi-
ra kalitev in začetno rast mladih
rastlin, poveča izhlapevanje tal-
ne vlage, v takšnih tleh pa se hi-
treje razraščajo koreninski ple-
veli. Dan ali dva po dežju ali
zadnjem zalivanju, posevke
vrtnin rahljamo. Rahlanje naj-
lažje opravimo z lahkim troro-
gelnim rahljalnikom s katerim
zdrobimo nastalo skorjo, zemljo
plitvo zrahljamo in prekinemo
rast vzniklih plevelov.
Pogostejše plitvo rahlanje tal
je za posevke koristnejše kot pa
pretirano zalivanje. S plitvim
rahljanjem zemlje, najbolje za-
varujemo talno vlago pred
izhlapevanjem, mladim koreni-
nicam pa je na voljo dovolj zra-
ka za njihov razvoj in rast. Plit-
vo rahlanje tal s primernim
orodjem z lahkoto in hitro
opravimo še posebno, če smo
Vrtnine sejali ali sadili v vrste.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki ii^
pridelujemo zaradi lista 5. maja;
korenike od 1. do 3. ter 8. do lO'
maja, plodov 7. in 8. maja ter
cveta in vrtna zelišča 3., 4., l^'
in 11. maja.
Med 1. in 5. majem je primC'
ren čas za presajanje v odprti
grede zavarovane s folijo ali P''
kiranje. Na prosto, pa je po bio-
koledarju priporočljivo presaja'
ti sadike vrtnin na prosto šel^
po 19. maju.
Miran Glušič ing. a9*'
Cepljenje za lub
Trorogelni rahljalnik
Krvodajalci
18.4.96:
Srečl<o Roškar, Biš 53, Trnovska
vas, Adolf Brglez, IVIariborska 57,
Ptuj, Metka Vajda, Zagojiči 24,
Gorišnica, Marija Šoba, Cirkulane
53, Zdravko Murko, Pobrežje 113,
Videm, Oskar Šturm, Raičeva 11,
Ptuj, Milan Avguštin, Lešje 37,
Majšperk, Božo Fras, Trnovska vas
39/D, Jože Vidovič, Dravinjski Vrh
55, Andrej Breg, Krčevina pri Vur-
bergu 117, Marija Pintarič, Gra-
dišča 137, Cirkulane, Vlado
Potočnik, Vičava 29, Ruj, Marjan
Bezjak, Grajena 51, Ptuj, Suzana
Majcenovič, Cirkulane 55, Franček
Trčko, Šikole 3, Cirkovce, Bojan To-
polnjak, Krčevina pri Ruju 65,
Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj,
Friderik Koletnik, Grajenščak 7/A,
Andrej Petek, Mariborska 10, Ptuj,
Drago Paska, Ul.Šercerjeve briga-
de, Maribor, Robert Kotnik, Ješenca
52, Rače, Darko Klaneček, Skorba
19/B, Hajdina, Peter Žnidarič, Du-
pleški Vrh 16, Slavko Vrbanič,
Vošnjakova ulica 1, Ptuj, Gabrijel
Fošnjar, Ptujska 213, Maribor, Ivan
Črešnik, Kajuhova 1, Ptuj, Albina
Črnivec, Kvedrova 5, Ruj, Andrej
Matjašič, Prešernova 2, Ruj, Alojz
Hajnc, Koroška 47, Maribor, Branko
Eržen, Slovenski trg 7, Ruj, Janez
Venta, Cvetkovci 67, Podgorci.
16.4.96:
Franjo Bezjak, Arbajterjeva 3, Ruj,
Jožica Predikaka, Kicar 77, Ptuj,
Danilo Krajnc, Arbajterjeva 7, Ptuj,
Janez Muhič, Zidanškova 26, Ruj,
Samo Kočevar, Dravska 3, Sre-
dišče, Josip Matič, Ui.25. maja
3/13, Ruj, Marjan Grabar, Podvinci
100, Ruj, Zlatko Hojnik, Zamušani
22/B, Gorišnica, Milan Herga,
Drstelja 29, Destmik, Drago Sed-
mak, Kvedrova 4, Ruj, Stanislava
Emeršič, Mezgovci 3, Dornava, Mi-
lan Fras, Placar 24/A, Destrnik,
Boža Emeršič, Ormoška 108, Ptuj,
Marinka Lampret, Minoritski trg 4,
Ruj, Jožica Starčič, Markovci 26/A,
Franc Began, Kraigherjeva 28, Ptuj,
Marjan Amuš, Kicar 108/A, Alojz
Geč, Pobrežje 39, Videm pri Ruju,
Anton Glaser, Borovci 50, Domava,
Stanko Zagoršek, Bukovci 72, Mar-
kovci, Marica Vidovič, Dolena 19/C,
Rujska Gora, Vladimir Zagoršek,
Domava 145, Stanko Hriberšek,
Stojnci 137, Markovci, Darinka Ploj,
Kraigherjeva 20, Ptuj, Peter Liber,
Lovrečan 19, Cestica, Stanislav
Emeršič, Mezgovci 3, Dornava, Mi-
lan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta,
Ruj, Jožef Šilak, Nova vas pri Mar-
kovcih, Marta Rajh, Dragovič 54,
Juršinci, Janez Krajnc, Korenjak 6,
Zavrč, Anica Zajšek, Stanošina 9,
Podlehnik, Anton Medved, Pobrežje
24, Videm, Marjana Bombek, Volk-
merjeva 28, Ptuj, Marija Rojko,
Nova vas 77, Markovci, Veronika
Kodrič, Stojnci 31, Markovci, Vladi-
mir Fras, Hlaponci 25/A, Juršinci,
Janez Zafošnik, Lovrenc na Drav-
skem polju 1, Ivan Hentak, Gubčeva
5, Ptuj, Branko Čeh, Podvinci 48,
Ruj, Dragica Gajšek, Vintarovci
73/A, Destrnik, Ivan Lesjak, Nova
vas pri Markovcih, Anton Ratek, Ki-
car 118/B, Ruj, Marjan Voda, Pod-
vinci 50/A, Ruj, Maja Sučič, Gasil-
ska 5, Rače, Franc Štumberger,
Nova vas 83, Ruj.
TEDNIK — 3. MAJ 1996
OD TOD IN TAM — 29
VARSTVO SLADKORNE PESE V ZGODNJIH RAZVOJNIH STADIJIH
Zatiranje plevelov
Zatiranje plevelov po setvi
pred vznikom je možno na več
načinov. Po vzniku je potrebno
opraviti vsaj eno škropljenje ali
zatiranje plevelov z okopavan-
jem.
Glede na to, da se nekateri
pridelovalci že opravili škropl-
jenje po setvi pred vznikom in
da bodo sladkorna pesa in ple-
veli kmalu vznikli, vas bomo
seznanili z uporabo herbicidov
po vzniku.
1.	V primeru, da ste po setvi
pred vznikom uporabili kombi-
nacijo pyramina 3 - 4,5 l/ha -I-
duala 2.3 l/ha ali goltixa 3-5
kg/lia + duala 2-3 ha, opravite
prvo škropljenje po vzniku po
kultiviranju v stadiju 2 — 4 lis-
tov pese. Če so pleveli v tem
času v stadiju kličnih listov upo-
rabite goltix 1 kg/ha-f-betanal
AM 111 l/ha ali goltix 1
kg/ha-l-betanal tandem 1-1,5
l/ha (kombinacija za zatiranje
dresni in smolenca). Če imajo
pleveli poleg kličnih še dva pra-
va lista uporabite večje odmer-
ke in sicer: betanal AM 111,5
1/lia + goltix 1,5 kg/ha ali beta-
nal tandem 2 I/ha + goltix 1,5
kg/ha. Namesto goltixa lahko
uporabite pyramin turbo v ena-
kih odmerkih.
2.	Pri uporabi znižanih od-
merkov goltixa 2-3 kg/ha ali py-
ramina turbo 2-2,5 l/ha z dua-
lom 2-2,5 1/h'a tahko opravite
prvo škropljenje po vzniku, ko
ima sladkorna pesa dobro razvi-
ta klična lista in nastavlja prvi
par pravih listov oz. ima prvi
par pravih listov velikost graha
Običajno pleveli pri takšnem
načinu zatiranja plevelov po
setvi pred vznikom vznikajo v
tem razvojnem stadiju pese ali
pozneje. Po vzniku plevelov
uporabite enako kot v prvem
primeru l/ha betanala l/ha be-
tanala AM 11 -f- 1 kg/ha goltixa.
Po potrebi škropljenje po 7 do
12 dnevih ponovite z enako
kombinacijo.
Za dobro delovanje herbici-
dov po setvi pred vznikom je
potrebno, da po škropljenju
pade vsaj 10 mm padavin. Če
teh ni, herbicidi slabše deluje. V
kolikor se bodo pleveli pojavili
v zgodnejših razvojnih stadijih
po vzniku pese kot je omenjeno
pri variantah 1 in 2, se o zati-
ranju plevelov posvetujte z vod-
jem rajona ali pokličite v TSO.
3.	Če sle po setvi pred vzni-
kom škropili samo z 2-2,5 l/ha
duala, opravite prvo škropljenje
po vzniku v stadiju kličnih listov
pese in plevelov. Škropite z be-
tanalom AM 111 l/ha -t- golti-
xom 1 kg/ha. Po ponovnem
vzniku plevelov škropite z ena-
ko kombinacijo. Namesto beta-
nala AM 11 lahko-uporbite be-
tanal tandem, če so v posevku
prisotne dresni ali smolenec.
Običajno je po vzniku potrebno
trikratno škropljenje s herbi-
cidi. Pri zadnjem škropljenju
lahko odmerek goltixa povišate
na 2 kg/ha. Če boste namesto
goltixa uporabili pyramin turbo,
odmerek pri zadnjem škrop-
ljenju povišajte na 2 l/ha.
4.	Škropljenje s herbicidi sa-
mo po vzniku. V stadiju kličnih
listov plevelov škropimo enako
kot pri varianti 3. Za zatiranje
enoletnih ozkolistnih plevelov
(kostreba, muhvič) dodajte pri
drugem ali tretjem škropljenju
enega od naslednjih graminici-
dov: fusilade super 1 — 1,5 l/ha,
agll 0,8-1 l/ha ali focus ultra 1 —
1,5 l/ha.
Pri zatiranju širokolistnih ple-
velov po vzniku upoštevajte nas-
lednja navodila:
—	ne škropite takoj po dežju,
ker ta spere voščeno prevleko s
pesnih listov. V tem primeru
počakajte vsaj en dan in škropi-
te proti večeru
—	ne škropite pri temperatu-
rah nad 20°C in močnem
osončenju, škropljenje opravite
proti večeru
—	ne škropite, če po škrop-
ljenju pričakujete nizke tempe-
rature (nevarne so temperature
pod 0°C)
—	ne mešajte herbicidov z
insekticidi.
—	ne škropite, če je pesa v
stresu zaradi rabe herbicidov po
setvi pred vznikom, ali močno
poškodovana (bolhači, toča)
—	ko škropimo mora biti pe-
sno listje suho.
ŠKODUlVCI_
Pesni bolhač
V	zgodnjih razvojnih stadijih
pese (od stadija kličnih do 2
pravih listov) je lahko zelo ne-
varen škodljivec pesni bolhač,
ki se občasno množično pojavi.
Insekticid na semenu varuje
mlado rastlinico pred pesnim
bolhačem. Samo v primeru, če
se škodljivec množično pojavi,
insekticid na semenu ni dovolj
učinkovit. Kritično je v pov-
prečju 5-8 bolhačev na dolžinski
meter. Za zatiranje se lahko
odločite tudi na podlagi
poškodb. Če opazite v stadiju
kličnih listov v povprečju 2
poškodbi, v stadiju dveh pravih
listov 3-4 poškodbe na raslinico,
morate posevek poškropiti. Za
zatiranje lahko uporabite npr.:
zolone liquide aH ekalux.
Veliki pesni rilčkar
V	lanskem letu smo odkrili
prve primerke velikega pesnega
rilčkarja pri nas na sladkorni
pesi. Hrošč je sivorjave barve,
velik 10 do 16 mm. Na zadnji
tretjini pokrovk ima liso v obliki
črke V. En hrošč lahko dnevno
uniči 5 ali več vzniklih rastlin.
Zatiramo ga že pri majhnem
številu (kritično število je 0,1 —
0,3 hrošče na m^).
Za zatiranje uporabljamo
maksimalne dovoljene odmerke
insekticidov npr.: lebaycid 2
l/ha, pinurel D 2 l/ha, chromo-
rel D 2 l/ha.
Breda Vičar, dipl. ind. agr.
RD PESNICA/SKRB ZA OKOLJE
Namesto rib so lovili smeti...
Letos so se člani RD Pes-
nica organizirano vključili v
spomladansko akcijo čišče-
nja okolja, ki so jo zasnovali
v uradu lenarške občinske
uprave. Pripravili so temeljit
delovni načrt in se lotili
predvsem reke Pesnice ter
njenih pritokov. Vsepovsod
so našli ogromne količine
odpadkov, ki so jih naložili v
posebne vreče in pripravili
za odvoz. Ponekod so bile
količine tolikšne, da so jih
pustili kar ob glavnih pro-
metnicah, od koder jih bodo
v prihodnjih dneh odpeljali
delavci domačega podjetja
Letnik-Saubermacher.
Tako kot lani so člani RD
Pesnica iz Lenarta očistili
tudi obrežja jezer v Rade-
hovi in Sv. Trojici. Pomagali
so jim tudi šolarji iz Lenarta
in Sv. Trojice, na obrežjih pa
so našli marsikaj, celo po-
ginule pse in mačke. Da o
vsej drugi krami ne govori-
mo. Kot so nam povedali
šolarji, so bili z organizacijo
akcije zadovoljni škoda je le,
da se čiščenja ni udeležilo
več vrstnikov. Ribiči pa s
tem še niso končali dela, saj
se bodo vse tja do sredine
maja udeleževali posamez-
nih akcij, predvsem pa bodo
poskušali preventivno opo-
zarjati vse obiskovalce, goste
in naključne sprehajalce ob
jezerih, naj smeti pospravijo
za sabo. Tako kot jih na to
opozarjajo table...
Besedilo in posnetek:
M. Toš
LJUTOMER/SIJAJEN ZAČETEK KASASKE SEZONE
Ljutomeriani že na
zaietko zmagujejo
v prekrasnem sončnem,
nekoliko vetrovnem vreme-
nu se je prejšnjo nedeljo na
ljutomerskem hipodromu za-
čela letošnja kasaška sezona.
Že na začetku so se potrdile
napovedi,da so se konji od-
počili in da so jih vozniki do-
bro pripravili. Proga je bila
dobro pripravljena, vremen-
ski pogoji za tekmovanje
skoraj idealni, na tribunah in
ob progi pa znova velikanska
množica ljubiteljev kasaštva.
Organizatorji so pripravili
8 dirk, vse razen zadnje (naj-
hitrejše) so bile z avtostar-
tom in na 1700 metrov dolgi
progi. Rezultati:
L dirka za 3 letne kasače
z zaslužkom do 40-tisoč SIT:
L Doris MS (M. Slavič,
Ljutomer)l:23,5; 2. Fibera
(Marinšek, Brdo) 1:23,7 in 3.
Law Bot (Koprivnik, Mari-
bor) 1:24,7.
2.	dirka za 3-12 letni ka-
sači z zaslužkom do 80-tisoč
SIT:
1. Jason B (Gorjanc, Br-
do) 1:21,7; 2. Fjuti (Kolar,
Ljubljana) 1:23,9 in 3. Po-
lonca II. (Kos, Ljutomer)
1:24,7.
3.	dirka za 3-12 letne ka-
sače z zalužkom do 120-isoč
SIT:
1. Armena (Slavič, Ljuto-
mer) 1:22,2; 2. Lišpa B (Ma-
rinšek, Brdo) 1:22,6 in 3.
Ven Hill (Debelak, Mari-
bor) 1:22,8.
4.	dirka za 3-12 letne
kasae z zaslužkom do 200-
tisoč SIT: 1. Lord Lobell
(Jureš, Ljutomer) 1:21,7; 2.
Ivelina Lobell (Slavič, Lju-
tomer) 1:21,9 in 3. Danica B
(Vidic, Brdo) 1:22,9. S.dirka
za 3-12 letne kasače z
zaslužkom do 300-tisoč SIT:
1.	Bukefalos (Maletič, Šent-
jernej) 1:20,5; 2.Darinka MS
(Slavič, Ljutomer) 1:20,7 in
3. Minston (Neudauer, Le-
nart) 1:21,2. 6. dirka za 3-12
letne kasače z zaslužkom do
400-tisoč SIT: 1. Lenta
(Lovrenčič, Maribor) 1:20,4;
2.	Smoki B (Jerovšek, Ko-
menda) 1:20,7 in 3. Anto B
(Vidic, Brdo) 1:21,0.
7. dirka za 3-12 letne ka-
sače z zaslužkom do milijon
SIT: 1. Ajd B (Kosec, Ko-
menda) 1:21,6; 2.Lex (Jureš,
Ljutomer) 1:21,7 in 3. Anica
B (Gregorc, Brdo) 1:21,8. 8.
dirka za 3-12 letne domače
in uvožene kasače (dirka na
distanco in trak, brez avto-
starta): 1. Albatros (Slavič,
Ljutomer) 1:18,7 (najboljši
čas dneva); 2. Duras (Sagaj,
Ljutomer) 1:18,9 in 3. Char-
lie Somolli (Slavič st.,
Ljutomer) 1:19,0.
Začetek sezone v Ljuto-
meru je tudi pokazal, da se"
Ljutomerčanom pridružujejo
tekmovalci iz drugih sloven-
skih klubov, kar daje temu
športu še poseben čar. In še
tole — v Ljutomeru so prejš-
njo nedeljo lovci na stave v
glavnem ostali praznih rok.
M. Toš
ORMOŽ/S TISKOVNE KONFERENCE MERCATORJA
Menator po reorganizaiiji
•
Pred reorganizacijo je imet koncem Mercator 30 trgovskih podjetij. Danes
jih je šest od tega štiri v živilski trgovini. Med temi podjetji je Poslovni
sistem Mercator d.d. obvladujoča družba koncema Mercator,. ki je stood-
stotni lastnik vseh trgovskih in netrgovskih družb koncema. Ob šestih
trgovskih in 14 drugih podjetij je v koncem vključenih na podlagi dol-
goročnih pogodbenih odnosov tudi 15 kmetijskih zadrug.
Trgovina je temeljna dejavnost
Mercatorja. Njegove prodajalne po
vsej Sloveniji obišče vsak dan 76
tisoč kupcev. V 930 prodajalnah v
povprečju dnevno prodajo za skoraj
191 milijonov tolarjev blaga. Vsak iz-
med pet tisoč prodajalcev in prodajalk
ustvari letno za 13,3 milijona SIT pro-
meta. Koncem Mercator ima 63 tisoč
delničarjev (v rokah imajo 60 odstotni
delež), njegova skupna vrednost je 55
milijard tolarjev in je največje sloven-
sko podjetje. V letu 1995 so poslovali
pozitivno in ustvarili dobiček v tri-
mestnih številkah, ki pa ostajajo do
seje nadzornega sveta tajna. To in še
več sta na petkovi tiskovni konferenci
o Mercatorju po reorganizaciji v
Ormožu povedala Kazimir Živko
PregI, direktor uprave Mercator In
Stanislav Brodnjak, predsednik upra-
ve (generalni direktor) Mercator -
SVS, d.d., ki ima sedež v Ptuju In v ka-
terega so se povezala nekdanja Mer-
catorjeva podjetja: Mip Ptuj, Univerzal
Lendava, Potrošnik Lenart, Sloga
Gornja Radgona in Zarja Ormož. Delež
družbe Mercator SVS v celi trgovini
Mercatorja znaša pri celotnem pri-
hodku 20 odstotkov, pri poslovnih
prostorih 23 odstotkov, pri zaposlenih
pa dosega 24-odstotni delež. Merca-
tor SVS je drugo največje podjetje v
koncernu. Konec marca letos je za-
posloval 1534 delavcev. V letošnjem
letu bodo osrednjo pozornost name-
nili modernizaciji prodajnih zmoglji-
vosti, manj pa širitvi. Vrednostno
bodo letošnja vlaganja dosegla nekaj
sto milijonov tolarjev. Doseženi
dobiček Iz leta 1995 naj bi v letošnjem
letu povečali za dobrih 40 odstotkov
pri približno enakem obsegu prodaje,
kar bo mogoče le ob povečevanju
produktivnosti in zniževanju stroškov
poslovanja. Maloprodajna mreža
Mercator SVS zajema 156 prodajnih
enot ki vključujejo tudi bifeje in tri
blagovnice z 11 oddelki. Njihova
skupna neto prodajna površina skupaj
s priročnimi skladišči znaša okoli 30
tisoč m2.
V Mercatorju so se po besedah Ka-
zimirja ŽIvka Pregla za reorganizacijo
odločili zaradi zmanjšanja stroškov
plačilnega prometa, davčnih stroškov
in stroškov administracije. V zadnjem
obdobju so za koncem pomembne
zlasti tri stvari: lastninjenje, reorgani-
zacija in uvrstitev poslovnega sistema
Mercator v kotacijo Ljubljanske bor-
ze.
Mercator ima po vzoru velikih sve-
tovnih trgovinskih družb zelo centrali-
zirano nabavo In zelo decentralizirano
prodajo. To omogoča velikim siste-
mom uresničevati njihove kon-
kurenčne prednosti. Iz svoje mreže
zato izločajo netipične dobavitelje, del
asortimenta pa je vendarle tudi lokal-
ne narave, ker želijo prispevati k raz-
voju določenega okolja.
M. Goznik
PREJELI SMO...
Človek, človeku,,,
K razmišljanju tega sestavka, me je motovirala misel, da moram nekaj
napisati za objavo v našem Tedniku.
Dokler je človek zdrav, je to največjo bogastvo, ki ga ima. A če naenkrat
zboli, si poišče pomoč, ki jo nujno rabi.
Tako sem jo tudi sama potrebovala.
Ker veliko delam v organizaciji Rdečega križa in imam vsaj bežne pog-
lede ob pomoči potrebnim, sem se sama nenadoma znašla v ptujski bol-
nici (gin. oddelek).
Tja sem prišla z negotovostjo, saj so ravno takrat stavkali. A bila sem
že nemalo presenečena, ko me je sestra poklicala ter zdravnik pregledal
za sprejem na njitiovem oddelku. Delali so z vso požrtvovalnostjo. Zato
bi ob tem pisanju dala vso pohvalo vsem zdravnikom, sestram ter dru-
gim, saj so bili zelo korektni, prijazni z vsem srcem za vse usluge, ki so
jih pacientke deležne.
Zahvalila pa bi se še transfuzijskemu 2ddelku za darovano kri, ki sem
jo prejela. Nekoč, ko sem bila zdrava, sem jo tudi sama dajala in s tem
rešila kakšno življenje.	Marta Černivec
OSEK/PRED DIRKO ZA EVROPSKO PRVENSTVO V MOTOKROSU
Dirkališče je pripravljeno,
čakajo le še tekmovalce!
4. in 5. MAJA BODO V OSEKU PRI SVETI TROJICI V
SLOVENSKIH GORICAH NASTOPILI NAJBOLJŠI VOZ-
NIKI MOTORJEV V RAZREDU 250 CCM-BOGAT
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Na tiskovni konferenci organizacijskega in
pripravljalnega odbora dirke za evropsko prvenstvo v
motokrosu za motorje 250 ccm, ki bo na dirkališču v
Oseku 4.in 5. maja, so postregli s podatki o pri-
javljenih tekmovalcih in o dosedanjih pripravah na ta
velik mednarodni športni dogodek. Za tekmovanje je
prijavljenih 95 tekmovalcev, med njimi tudi vsi na-
jboljši vozniki motokrosa iz Evrope. Tekmovali bodo
tudi slovenski mojstri, med njimi so med velikimi fa-
voriti Sašo Kragelj, Jani Sitar, Boštjan Kampuš,
Branko Pešoh in Alojz Fortuna. Predvsem Kraglju in
Sitarju dajejo veliko možnosti za najvišje uvrstitve in
stopničke za zmagovalce.
Proga v Oseku je dobro pripravljena, nekoliko
izboljšana, dela pa so končana, tako da čakajo le še
tekmovalce, sodnike in druge, ki bodo sodelovali v
tem velikem športnem dogodku. Povedali so, da je
proga v Oseku prednost za slovenske dirkače, ki bi jo
morali izkoristiti. To še zlasti zato, ker vozijo na
odličnih motorjih, s katerimi so se potrdili tudi na
začetku letošnje sezone na dirkah v Španiji in na Por-
tugalskem,
Prireditev se bo začela že danes z ogledom proge in
razgovori vodstva dirke z delegati in funkcionarji, ju-
tri pa bosta od 15.do 17.ure dva kvalifikacijska nas-
topa. Osrednji dogodek bo v nedeljo, 5.maja, ko se bo
ob 14.uri začelo sklepno dejanje letošnjega evrop-
skega prvenstva v Oseku. Takrat bo najprej na
sporedu finalni boj prve vožnje in nato ob 16.uri še
zaključni nastop najboljših. Vozili bodo dve vožnji po
30 minut plus dva kroga. Organizatorji (AMD Moto-
turist iz Lenarta) so povedali, da pričakujejo ob progi
veliko gledalcev, ljubiteljev tega športa, ki ima v
Sloveniji vse več privržencev. Na slovesni otvoritvi, ki
bo v soboto zvečer v posebnem šotoru na dirkališču v
Oseku bodo nastopile številne kulturne skupine iz
občine Lenart.	M. Toš
30 - OD TOD IN TAM
3. MAJ 1996- TEDNIK
prleska konjenica / LJUBEZEN DO JEZE IN LEPE NARAVE

Med 25. in 27. aprilom je
bila na poti I. Prleška kon-
jenica, ki se je je udeležilo
33 konjenikov iz več slo-
venskih konjeniških klu-
bov, ki združujejo ljubitel-
je ježe in lepe narave. 19
konjenikov je bilo stalnih,
drugi so se priključevali na
določenih relacijah.
Za varnost med 150 km
dolgo potjo je skrbela konje-
niška enota UNZ. Med potjo
so jih pogostili župani neka-
terih občin z območja Prleki-
je, v Ljutomeru je bil opravl-
jen blagoslov konjev in jezde-
cev. Predsednik konjenice
Branko Brumen je ob koncu
povedal, da so veseli, da se je
vse dobro izteklo, da so konji
skupaj z jezdeci uspešno in
brez poškodb prispeli na cilj.
Iztekla se je še ena konjenica,
ki napoveduje, da bo postala
tradicionalna in priložnost,
da se lepote Prlekije spoznajo
tudi z drugačnega vidika.
MG
Konjeniki med pohodom.
Foto: Langerholc
DESTRNIK/ DENAR OD MAJSKE PRIREDITVE SO NAMENILI ZA ŠOLSKI PRIZIDEK

Praznično obarvana je bila minula nedelja na Destrniku, saj so tdm pri-
pravili že druge majske igre. Organizacijsko delo je bilo tudi letos v rokah
članov občinskega odbora Socialdemokratske stranke v občini Destrnik -
Trnovska vas, pomagali pa so jim še domači gasilci in destrniški osnov-
nošolci. izkupiček od majskih iger letos namenjajo izgradnji prizidka pri
destrniški OS.
v času praznika dela so pred več kot 100 leti na Destrni-
ku majske igre že bile in tradicijo v kraju želijo ohranja-
ti tudi v prihodnjih letih. Posebej za praznični dan so si
domačini izmislili igre, ki so nekako primerne času in
sodijo v destmiško okolje. Naslovili so jih zabavno - tek-
movalne igre, ekipe tekmovalcev (letos je bilo 8 ekip) pa
so se pomerile v dirki z navadnimi kolesi, nošenju vode s
putami, iskanju predmeta v kadi, hodili so s hoduljami,
žagali in cepali drva, sestavljali kmečki voz, vlekli vrv,
peli domače pesmi, veliko zanimanja pa je .vzbudila no-
gometna tekma med ekipama Destmika in Sv. Andraža.
Na nedeljski prireditvi so izbrali tudi družino z največ
člani, postavili so majsko drevo, praznični večer pa je
minil ob kresovanju.
In vendar si majskih iger
skoraj ne bi mogli predstavl-
jati brez jutranje budnice;
Destrničanom so jo zaigrali
godbeniki iz Spuhlje, v do-
poldanskem programu pa so
se predstavili tudi destrniški
osnovnošolci in folkloristi.
Na dan majskih iger so se v
kraju spominili tudi starejših
krajanov, jih povabili na pri-
reditev in tako bo ostalo tudi
v prihodnjih letih.
Lanski zaslužek od prire-
ditve so namenili ureditvi
mrliške vežice, letošnjega pa
organizatorji namenjajo iz-
gradnji prizidka z večnamen-
skim prostorom pri
destrniški šoli. Sončna in
praznično obarvana nedelja
pa je bila kot nalašč še za sli-
karje, ki so na ta dan na
Destrniku pripravili likovno
kolonijo in naslikali nekaj
destrniških posebnosti.
SESTANEK RCCUSKE
KOORDINACIJE
SOCIALDEMOKRATSKE
STRANKE
Tokrat na Destrnik sicer
predsednika Janeza Janše ni
bilo, regijski koordinatorji
stranke pa so pripravili v
času majskih iger še delovni
sestanek. Imenovali so pod-
predsednika regijske koordi-
nacije, tiskovnega predsedni-
ka, razpravljali so tudi o fi-
nanciranju koordinacije in se
v razpravi dotaknili nekate-
rih aktualnejših tem: večin-
skega volilnega sistema in
spremembe označbe stranke.
Besedilo in posnetek:
Tatjana Mohorko
Takole so se tekmovalci lotili iskanja izgubljenega zaklada v kadi.
zgornja sveča / ZANIMIV PROJEKT JANKA LAMPRETA

Pri ogledu terena za izvedbo agromelioracije v Zgornji
Sveči, na zemljišču Janka Lampreta, se je leta 1992 po-
rodila ideja za ureditev ribnika. Zagotovljen je namreč
tudi v poletni suši neusahljiv vir tekoče vode, ter nagn-
jen, za kmetijsko obdelavo manj primeren teren. Ideja se
je dokončno uresničila prejšnji petek z uradnim odprt-
jem dveh ribnikov in zanimive brunarice. Če bi lastnik
Janko vedel, koliko ovir mu bodo postavili na pot od ide-
je do realizacije, se zadeve gotovo ne bi lotil. Danes mu
kljub vsemu ni žal, saj je s svojo trmo, vztrajnostjo in
pridnostjo dokazal, kaj zmore. Je tudi eden redkih, ki
ima za svojo športno ribolovno in turistično dejavnost
vso potrebno dokumentacijo.
Svoj dosežek je poimeno-
val Dolina Winettou. Ime je
za Haloze malce nenavad-
no, morda pa ga je k inienu
pripeljala trnova pot in spo-
padi s številnimi odkritimi
in skritimi nasprotniki ter
njegova vztrajnost, ki jo je
našel v zgledovanju po svo-
jem vzorniku v rdeči koži.
Janko Lampret ima dva
ribnika. V zgornjem, obras-
lem s travo, so krapi, v
spodnjem kamnitem pa
postrvi. Oba ribnika sta že na
voljo za športni ribolov, v
brunarici in ob njej je dovolj
prijetnega prostora za pikni-
ke, za oddih in rekreacijo. V
načrtu ima še razširitev
zgornjega ribnika in gradnjo
igrišča. Ob spodnjem ribniku
je tudi dovolj parkirnega
prostora. Kdor se želi poisku-
siti v ribolovu, bo plačal sim-
boličnih sto tolarjev, pozneje
pa bo plačal svojo ribiško
srečo. Že danes v tej haloški
Janko Lampret
Dva ribnika in prijetna brunarica v Zgornji Sveči
idili ne manjka obiskovalcev,
kmalu pa bodo Jankove rib-
nike zagotovo odkrili še
mnogi drugi.
Janko je pred leti delal v
ptujski Perutnini ter se poz-
neje odločil za samostojno
pot. Prejšnjo neperspektivno
kmetijo je obnovil in posodo-
bil. Z rušenjem starega pos-
lopja je pridobil material za
brunarico ob ribnikih. Leta
1993 se je preusmeril v
prašičerejo, danes ima hlev za
12 plemenskih svinj, ki ga bo
razširil v prostor za 21 pleme-
nic, zgraditi namerava tudi
hlev za prašiče pitance. Da-
nes se namreč ukvarja pre-
težno z odojki, letno jih vzre-
di okoli štiristo, Janko dela
od jutra do večera. Rezultati
so že vidni, z malo sreče, ki
mu jo privoščimo, pa bo
kmalu začel želi tudi sadove
svojega dela.
J. Bračič
f EDNIK - 3. MAJ 1996
ŠPORT - 31
jUDO / DRŽAVNO PRVENSTVO V SLOVENSKI BISTRICI
Gorisiifcci druga nci DP
v soboto, 13. aprila so se na članskem državnem prvenstvu po-
merili tekmovalci iz 19 slovenskih klubov.
Mitja Kostevc je v svoji katego-
riji, do 71 kg v prvih dveh kolih
gladko z rezultatom 10 : O pre-
magal tekmovalca iz Celja in Je-
senic, v tretjem kolu, ko je imel
borbo za vstop v finale z repre-
zentanton Vrbančičem iz
Ljubljanske Olimpije, je bil v
vodstvu, potem pa so ga sedem
sekund pred koncem sodniki
oškodovali, mu dodelili kazen
in tako onemogočili nastop v fi-
nalu. Vrbančič je potem v fina-
lu osvojil naslov državnega
prvaka, MitjA pa je v boju za
tretje mesto gladko premagal
Lampeta iz Ljubljane.
V kategoriji do 95 kg, Damijan
Petek ni imel enakovrednega
nasprotnika, saj mu je to
prvenstvo bilo bolj trening za
Evropsko prvenstvo, ki bo 12.
maja na Nizozemskem. Svoje
nasprotnike je gladko premagal
z rezultatom 10 : O in tako že
četrtič osvojil naslov državnega
prvaka.
V kategoriji nad 95 kg, je Jože
Marin v prvem kolu premagal
rutiniranega in izkušanega
Murka iz Ptuja, v drugem kolu
je gladko z 10 :0 premagal Zajca
iž Impola v trejem kolu vstopa
za finale pa z 10 :0 Kruperka iz
Jesenic. V finalni borbi, pa se je
Jože pomeril z reprezentantom
Prepeličem iz Impola. Prepelič
je imel prednost, je precej višji,
Jože pa je hitrejši in zelo nadar-
jen tekmovalec. Po zelo ize-
(Foto: Laura)
načeni borbi saj so bili tudi
sodniki različnega mnenja, so
zmago prisodili Prepeliču, Jože
pa je zasedel odlično drugo
mesto.
Ekipa Gorišnice je na koncu
osvojila po točkah za medalje
drugo mesto za Impolom iz Slo-
venske Bistrice, kar gre zahvala
trenerju Francu Norku in tek-
movalcem, tretji pa je bil Bra-
nik-Broher iz Maribora.
Prvenstva pa se žal nista ude-
ležila Miran Tajhmar, tretji z
lanskoletnega	državnega
prvenstva, ki se je poškodoval
na treningu in Marko Petek
lanskoletni finalist članskega
državnega prvenstva, ki bi letos
prav gotovp ponovil uspeh, saj
je v svoji največji športni pri-
pravljenosti.
Ivan Rus
Nosilci članskih državnih medalj s trenerejm Francem Noskom
MALI NOGOMET / POKALNO TEKMOVANJE MNZ PTUJ
v
hnagak ekipn KMN Bistro Spii
Letošnji zmagovalec pokalnega tekmovanja v malem nogometu na
območju MNZ Ptuj je ekipa KMN Bistro Spic iz Markovcev. Z zmago v fina-
lu proti KMN Majolka so se uvrstili v osmino finala pokalnega tekmovan-
ja Slovenije v malem nogometu.
\
^^čanje osmine finala je bilo
®Vano 20.4.1996 v Sloven-
j^jh Konjicah, nasprotnik
^^N Bistro Špic pa je bil po-
zmagovalec MNZ Celje,
p^^iPa KMN Orkan. Celjska eki-
bila boljši nasprotnik in se
je z zmago z 8 : 3 uvrstila v
četrtfinale tekmovanja.
Kljub temu je že uvrstitev
KMN Bistro Špic v osmino fi-
nala velik uspeh, saj je to edina
delujoča sekcija ŠD Markovci,
ki se trenutno nahaja v veliki
organizacijski krizi. Ljubitelji
športa v Markovcih upamo, da
bo tudi ta uspeh prispeval k
ureditvi razmer v ŠD Markov-
ci.
T.Ž.
^•^'Pa KMN Bistro Špic (T.Z.) - stojijo (od leve proti desni: Janez Cimerman, Janko Horvat,
^^rjan Šmigoc, Branko Lah, Franci Golob, čepijo Marjan Kirbiš (vodja ekipe), Stanko
^'^rošec, Ivan Štrafela, Janko Meglič in Darko Plohi.
STRELSTVO
RE&JSKA ZLATA
PUSaCA NATALIJI
PREDNIKIH
JANEZU STUHCU
v Ptuju je potekalo fina-
le regijske "zlate
puščice" ■ 96. "Zlata
puščica" je strelsko tek-
movanje, katero se izva-
ja in organizira edino v
Sloveniji. Pretekla leta
je bilo to množično tek-
movanje z zračno serij-
sko puško, pozneje tek-
movanje z zračno stand-
ardno puško. Prvič letos
pa zlata puščica poteka z
zračno	standardno
puško in zračno stand-
ardno pištolo. Značil-
nost te tekme je, da se ne
podelijo kolajne za prva
tri mesta, ni tudi ekipnih
uvrstitev. "Zlato puščico
si pribori samo zmago-
valec in to prehodno zla-
to puščico in manjšo zla-
to puščico. Zlata puščica
ima obliko Triglava z
dvema	puškama
navzkriž.
Po pričakovanju z zračno
standardno puško je zmagala
Natalija Prednik iz I. Pohor-
skega bataljona.Ruše s 582
krogi, drugi je bil Stanko Pod-
lesnik s 571. krogi in tretji
Uroš Podlesnik s 566 krogi vsi
iz Ruš.
Z zračno standardno pištolo
je bila pestra konkurenca.
Zmagal je Janez Štuhec s 559.
krogi pred Sašo Porokom s
556 krogi in Francem Be-
dračem s 548 krogi, vsi iz SD
Ptuj. Majda Raušl, kot naj-
boljša članica, je bila četrto
uvrščena s 546 krogi. Naj-
boljša mladinka Mateja Rep
pa je nastreljala 515 krogov.
Tekmovanje so sodili Dušan
Orešek, Konrad Kramberger
in Kristina Pšajd.
SI
I. DRŽAVNA LIGA
SDPTUJ:SDOLIM'
PIJA 1634:1617
Ptujčani so bili gostitelji
ekipe Olimpije. Zmagali so
Ptujčani z 17. krogi razlike.
Posamezno najboljši je bil Ja-
nez Štuhec s 566 krogi, druga
je bila članica Olimpije Irena
Toroš s 555, tretja Barbara
Dolenc s 554 krogi, Majda
Raušl je bila četrta s 546 krogi.
Sašo Porok je nastreljal 522
krogov. Trener Ludvik Pšajd
st. je bil zadovoljen z rezultati
in je postavil ekipo z naj-
boljšim članom, članico in
mladincem. "Najboljša ekipa
je tista, ki zmaguje".
Sodnik Franc Hajduk.
BRON ZA MLAJŠE
MLADINCE NA
DRŽAVNEM
PRVENSTVU
Gornja Radgona je bila gos-
titelj prek 300 najmlajših
strelcev in 170 ekip.
SD Ptuj si je priboril pravi-
co nastopati na državnem
prvenstvu s tremi ekipami in
desetimi posamezniki.
Mlajši mladinci so z zračno
standardno puško bili ekipno
solidno osmi 973, posamezno
pa je Robert Šimenko s 341.
krogi bil enajsti, Matija
Potočnik je nastrelil 317,
Marjan Gril pa 315 krogov.
Z zračno pištolo so mlajši
mladinci v sestavi David
Valičj Matija Potočnik in Ro-
bert Simenko bili ekipno tret-
ji. Posamezno je David bil s
327 krogi osmi, Mitja
Potočnik je nastrelil 307, Ro-
bert Šimenko pa 274 krogov.
Pionirke so se z zračno serij-
sko puško uvrstole v zlato sre-
dino. Trener Jože Male je za-
dovoljen s uvrstitvijo na
državnem prvenstvu.
SI
2. SNL
REZULTATI 24.
IGRALNEGA DNEVA:
železničar Maribor-: Mengeš
11:1, Rudar Trbovlje : Drava
0:2, Črnuče : Family Shop Pi-
ran 2:1, Koper : Šentjur 1:1,
Naklo : Zagorje 3:1, Napredek
BST : Avtoekipa 1:2, Era
Šmartno : Železničar Oscar 3:0,
Nafta prosta.
LESTVia:
1.	železničar Oscar 23	16 6	1	47:14	54
2.	Nafta.................23	16 2	5	42:12	50
3.	Črnuče...............23	12 4	7	47:32	40
4.Šentju	r..............24	11 5 .	8	35:27	38
5.	Koper................24	10 6	8	24:21	36
6.ŽelezničarMb...24	10 5	9	38:37	35
7.	F. Shop Piran.....24	10 4	10	31:28	34
8.RudarTrbovlie..24	9 6	9	24:25	33
9.	Napredek BST ...24	8 7	8	25:25	31
10.	Naklo..............24	7 8	9	29:30	29
11.	Drava..............23	7 6	10	26:36	27
12.EraŠmortno....23	7 5	11	27:29	26
13.Avtoe.Vevče....23	7 4	12	30:31	25
14.	Mengeš............23	6 7	10	20:34	25
15.	Zagorje...........23	5 3	15	16:52	18
PARI 25. IGRALNEGA
DNEVA'5.maia:
Era Šmartno : Črnuče, Želez-
ničar Oscar : Napredek BST,
Avtoekipa Vevče : Nafta, Za-
gorje : Rudar Trbovlje, Drava :
Železničar Maribor, Mengeš :
Koper,, Šentjur : Family Shop
Piran. Prosto Naklo.
RUDAR TRBOVLJE:
DRAVA0:2(0:0)
TRBOVLJE - Igrišče Rudarja v
Trbovljah, gledalcev 500, sod-
nik Vozlič iz Kristan Vrha.
STRELCA: 0:1 M.Emeršič
(58. minuta), 0:2 Čeh (68)
DRAVA: Klinger, Volk,
Pučko, Zolek, Ramšak, Koren,
Čeh, T. Emeršič (Hotko),
Boškovič, M. Emeršič in Ve-
senjak.
Po dolgih sušnih kolih se nogo-
metaši ptujske Drave iz gosto-
vanja v Trbovlju vračajo z zma-
go. Domačemu Rudarju so tako
vrnili za poraz na svojem sta-
dionu v jesenskem delu tekmo-
vanja. Prvi polčas je potekal v
enakovredni igri, z rahlo pobu-
do ptujskih nogometašev.
Domačim napadalcem so
Ptujčani zaprli vse poti za dose-
go zadetka.
V drugem polčasu je praktično
igrala samo Drava, ki je prišla v
vodstvo v 58. minuti. Nekdo iz
domače obrambe je storil
prekršek dobrih dvajset metrov
od svojih vrat. Milan Emeršič
je neubranljivo zadel domača
vrata in popeljal Dravo v zas-
luženo vodstvo. Na drugi zade-
tek ni bilo potrebno dolgo čaka-
ti. V 68. minuti je v kazenski
prostor poslal uporaben pred-
ložek Vesenjak, Nastja Čeh je
bil na pravem mestu in potisnil
žogo v mrežo. Z disciplinirano
in borbeno igro so ptujski no-
gometaši zadržali prednost in
osvojili pomembne točke pred
zaključkom prvenstva. Maksi-
malna angažiranost celotne eki-
pe pomeni, da je Drava lahko
zelo nevarna.
Danilo Klajnšek
PALOMA SEVER:
ALUMINIJ 1:3(1:3)
SLADKI VRH - Igrišče v Sladkem
Vrhu, gledalcev 100, sodnik Krajnc
iz Gornjega Grada.
STRELCI: 0:1 Rozman (vil. mi-
nuti), 0:2 R.Hojnik (19), 0:3 R.Hoj-
nik (38)l:3Salennger (41).
ALUMINIJ: L. Šmigoc, E. Hoj-
nik, Kra[nc, Žemljic, Lončarič, J.
Šmigoc, Saberl, Fridl (Prelčec), R.
Hojnik (Kovačec), Rozman, Zrnko
(Gorše).
Nogometaši Aluminiia so v borbi
za obstanek zanesljivo ugnali direkt-
nega konkurenta - ekipo Palome z
dokaj visokim rezultatom. Začeli so
izredno dobro in po dvajsetih minu-
tah vodih že z 2:0. Ko je v 38. minuli
R. Hojnik dosegel svoj drugi, za Alu-
minij pa tretji zadetek je kazalo na
gladko in visoko zmago Kidričanov.
V 40. minun je sodnik Vili Krajnc
pokazal pot v slačilnico igralcu Alu-
minija J. Šmigocu in igralci Alumi-
nija so petdeset minut igrali z igral-
cem manj. Res je, da so domačini do-
segli zadetek. To pa je bilo tudi vse,
kar so naredili v nadaljevanju, kljub
temu, da so imeli številčno premoč.
Nogometaši Aluminija so v sredo
odigrali zaostalo srečanje z maribor-
skim Kovinarjem, v soboto pa gosti-
jo ekipo TurnišČa. Z morebitnima
ugodnima izzidoma iz teh dveh
srečanj bi se pomaknili visoko na
lestvici, predvsem pa iz nevarnih
voda.
Danilo Klajnšek
3. SNI
- vzhod
Rezultati tekem 20.
kroga
Paloma Sever : Aluminij 1:3,
Bistrica : Odranci 1:1, Pertoci
Bakovci : Dravinja 5:0, Unior
Zreče : Kovinar 0:0 Pohorje :
Beltrans 2:4, Turnišče : Ku-
nogta Broker 3:2, Steklar : Dra-
vograd 0:1 zaostala tekma 14.
kroga Kungota Broker : Odran-
ci 1:0.
1.Dravogra	d.........19 14 1 4 44:17 43
2.	PERTOCI BAK..... 19 13 3 3 31:14 42
3.	Pohorje.............19 13 2 4 51:21 41
4.	Dravinja............19 9 4 6 28:22 31
5.	Kovinar.............19 7 6 6 20:17 27
6.	Steklar..............20 7 5 8 2Q:24 26
7.	Odranci.............20 8 1 11 28:35 25
8.	Turnišče.............19 7 4 8 28:35 25
9.UniorZreč	e........19 7 4 8 12:23 25
10.KungotoBrok..20	6 5 9 19:28 23
11.Alumini	j..........19 5 6 8 23:27 21
12.	Bistrica............20 6 3 11 29:43 21
13.Beltron	s...........19 5 1 13 23:34 16
14.	Poloma Sever ..19 3 6 11 15:34 14
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 17. kroga
Slovenja vas : United Eagles
Pragersko 0:2, Rogoznica :
Gorišnica 3:0, Stojnci : Gerečja
vas 3:8, Hajdina : Videm 2:1,
Boč : Središče 2:1, Bukovci :
Dornava 2:7.
1.U.EaglesPrag...l7	12 4 1 45:18 40
ZDornova............17 11 5 1 50:20 36
3.	Gerečja vasi.......17 10 2 5 37:20 32
4.	Slovenja vas......17 7 4 6 38 .30 25
5.B0Č-1	................17 8 1 8 24:40 24
6.	Središče.............17 7 2 8 44:34 23
7.	Stojnci...............17 6 5 6 25:23 23
8.	Videm................17 6 3 8 31:32 21
9.Haidin	o.............17 6 3 8 19.34 21
10.Gorišnic	a.........17 5 4 8 18:20 19
11.	Rogoznica-1 ...17 3 3 11 16:38 11
12.	Bukovci...........17 2 2 13 23:53 8
2.	LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 17. kroga
Tržeč : Hajdoše 1:0 Pago Le-
skovec : .Ormož 0:1, Skorba :
Apače 2:0, Grajena : Podvianci
1:1.
1.Skorba..............14 10 2 2 38:15 32
2.Grajena.............15 9 4 2 40:12 31
3.Ormož...............14 7 4 3 32:20 25
4.Mladine	c............14 7 4 3 24:23 25
5.Apače-1	............14 6 3 5 19:24 20
6.Sp.Polskava......13 5 4 4 26:24 19
7.Hoidoš	e.............15 4 2 9 15:37 14
8.Trže	c..................13 2 4 7 15:21 10
9.Podvinci-	l........14 2 3 9 13:28 8
10.PagoLeskovec.14	2 2 10 14:32 8
MLADINA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 17. kroga
Hajdina : Videm 0:1, Boč : Bi-
strica 1:1, Bukovci : Dornava
0:8, Slovenja vas : Pragersko
0:8, Rogoznica : Gorišnica 1:3,
Stojnci: Gerečja vas 2:0.
Branko Lešnik
podgorci / LETOŠNJI 20. PRAZNIK VINA

s temi besedami su začeli letošnji jubilejni praznik vina v
Podgorcih minuli konec tedna. Turistično društvo Podgorci
in društvo vinogradnikov Jeruzalem sta se kot glavna ograni-
zatorja prireditve podpisala tudi letos. Tradicionalno ocenje-
vanje vinskih vzorcev je bilo teden dni pred uradno podelitvi-
jo odličij najboljšim vinogradnikom, enologi pa so letos oce-
nili 132 vzorcev. Ob jubelju TD so v Podgorcih pripravili pri-
reditev tri dni; v petek svečano proslavo, v soboto pokušnjo
vin in kulinarično razstavo, v nedeljo pa podelitev odličij in
priznanj za urejeno okolje v kraju.
Prve korake je TD Podgorci
naredilo že leta 1976, leto kasne-
je pa pripravilo tudi prvo vinsko
pokušnjo. Le 15 vzorcev vina so
takrat ocenili enologi, z leti pa
je število vinskih vzorcev
naraščalo in kot pravijo vinski
strokovnjaki, se je s tem iz-
boljšala tudi kvaliteta vina in še
posebej pohvalna je kvaliteta
posameznih vinskih letnikov.
Poleg ocenjevanja vina po so v
Podgorcih vseskozi skrbeli tudi
za čisto in zdravo okolje, med
drugim so za prizadevno delo v
društvu dobili Turistični na-
gelj. Letošnja priznanja za lepo
urejeno okolje so dobili: Simo-
na Trunk iz Podgorcev, Marica
Mar iz Preclave, lanja in Zlat-
ko Korpar iz Osluševcev in
Marta Žiher iz Bresnice.
Družina Kavčič iz Cvetkovcev
pa je ob letošnejm podgorskem
Prazniku vina dobila prizanje
za lepo urejeno kmečko okolje.
Pri ocenjevanju vina so enolo-
gi izbrali 10 sortnih prvakov,
podelili pa so še malo in veliko
amforo, nekakšna simbola pod-
gorskega praznika. Mala amfo-
ra je tokrat pripadla Pepci Zab-
avnik za prvak letnika Char-
donnay, vinogradniška družina
Čurin - Prapotnik iz Koga pa je
letos slavila s svojim šampio-
nom - Laškim rizlingom (vino
iz naravno posušenega grozdja).
Cvetka Krabonja, predsedni-
ca Aktiva kmečkih žena v Pod-
gorcih se je z gospodinjami tudi
letos potrudila pri pripravi kuli-
narične razstave, saj je ta že vsa
leta stalna sopotnica Praznika
vina. Posebno pozornost so gop^
sodinje letos namenile pripravi
lepo pogrnjene mize, na ogled
pa so, poleg kruha in peciv, pos-
tavile še poročni pogrinjek, veli-
konočnega in novoletnega.
Kmečke dobrote so tudi letos
ponudile vsem, ki so prišli na
podgorsko prireditev.
Po dvajsetih letih delovanja v
Turističnem društvu, prvem v
občini Ormož, pa se delo članov
društva nikakor ne zaključuje.
Prehojena skupna pot, pravi se-
danji predsednik društva Mar-
tin Kukovec, je le dobra smer-
nica za v prihodnje.
Tatjana Mohorko
Številna priznanja, sortni prvaki in velika amfora - vse
to so domov odnesli vinogradniki družine Čurin - Pra-
potnik),	Foto: Hozyan
Prvomajski
kresovi
Doživeli in preživeli smo prvi
maj v letu 1996. Brez kakšne po-
sebne simbolike, pa vendarle z
željo, da bi tudi 1. maj ostal del
slovenske tradicije, praznik dela
in delavskih pravic, pa tudi
praznik solidarnosti, ki mu
nihče ne more zmanjšati pome-
na. Prvomajski kresovi so
zažareli pomladi in delu v poz-
drav. Predvsem slednjemu,ki ga
iščejo številne pridne roke...
Besedilo in posnetek:
M.TOŠ
ČETRT STOLETJA SLOVENSKEGA KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SAVA FRANKEURT

Ob koncu prejšnjega tedna je Slovensko kulturno prosvet-
ho društvo Sava Frankfurt praznovalo četrt stoletja plod-
nega in ustvarjalnega dela. Osrednja slovesnost je bila 27.
aprila, udeležil pa seje tudi veleposlanik RS v Nemčiji dr.
Boris Friec.
V imenu mestne občine
Ptuj je čestitko prinesel župan
dr. Miroslav Luci, ki sta ga
spremljala ravnateljica OŠ
Mladika Marija Šumandl in
podžupan Ivan Jurkovič.
Zupan je društvu za dolgolet-
no zgledno sodelovanje z
bivšo občino Ptuj in sedaj
mestno občino izročil plaketo
mestne občine in spominsko
nik društva Janko Zemljič.
Ob tej priložnosti se jim je za-
hvalil za ohranjanje tradicije
dosedanjega sodelovanja, za
vso delo na področju izo-
braževanja, kulture, še zlasti
pa za delo z mladimi generaci-
jami pri ohranjanju slovenstva
v najširšem pomenu besede.
Slovenci v Nemčiji s svojim
zglednim delom na delovnih
janje mlade države v Nemčiji.
Izredno pomembna pa je tudi
izmenjava otrok, ki jo ure-
sničujejo s pomočjo OŠ Mla-
dika.
Društvo Sava je ob jubileju
odlikoval tudi predsednik
države.
Ob obletnici je bilo
izrečenih veliko spodbudnih
besed, ki bodo brez dvoma
prispevale k temu, da se bo so-
delovanje med mesmo občino
in društvom Sava še okrepilo.
Ena od poti k temu je tudi
priznanje, ki ga je društvo
izročilo mestni občini Ptuj.
ČRNA KRONIKA
DRUŽINSKA
TRAGEDIJA V
RADIZLU
Širšo okolico je globoko pre-
tresla vest o družinski tragediji,
ki se je zgodila v torek, 23. apri-
la nekaj pred 9. uro v stano-
vanjski hiši Kolmanova 11 Ra-
dizel-Slivnica. 59 letni Drago
Černelec je v pritličju svoje
enodružinske hiše iz nepo-
jasnjenega vzroka napadel
svojo ženo 56 letno Anico, jo
zvlekel v kopalnico in porinil v
kad, ki jo je že prej napolnil z
vodo. Ob kadi je imel pripravl-
jeno tudi kladivo, s katerim je
udaril ženo po levi strani čela in
jo tako omamil, potem jo je ph-
jel za vrat in ji glavo potisnil v
vodo, da se je zadušila. Potem
je odšel v prvo nadstropje, kjer
sta bila 13 letna vnukinja in 4
letni vnuk. Tudi tam je v kopal-
nici napolnil kad z vodo in
začel vabiti k sebi oba otroka.
Nista ga ubogala, zato je s kla-
divom napadel deklico, ki se ji
je uspelo delno izmakniti, zato
jo je kladivo samo oplazilo. De-
klica je pobegnila v spalnico,
vendar je podivjani dedek vdrl
vrata. Deklici je ponovno uspe-
lo pobegniti na hodnik, kjer jo
je dohitel, zagrabil in vrgel sko-
zi zaprta zasteklena vrata.
Čeprav je deklica pri tem dobi-
la številne vreznine, ji je uspelo
pobegniti k sosedom, kjer se je
zgrudila. Medtem se je njen 4
letni bratec skril in potem odprl
vrata sosedom.
Po tem nepojmljivem dejanju
je Drago Černelec odšel v ko-
palnico v prvem nadstropju, le-
gel v kad, že prej napolnjeno z
vodo in izpil nedoločeno
količino insekticida folidol olja,
zaradi česar je tudi umrl, pred-
no so prišli policisti in reševal-
ci. Hudo ranjeno deklico so
odpeljali v mariborsko bol-
nišnico, kjer so ji rešili življenje.
Kraj tragedije sta si ogledala
tudi preiskovalni sodnik in na-
mestnica javnega tožilca, prei-
skovalna dejanja pa so opravili
kriminalisti, saj ne bo zoper ni-
kogar vložiti kazenskega pre-
gona.
Obdukcija bo pokazala na-
tančen vzrok smrti obeh za-
koncev. Doslej tudi niso našli
nobenega poslovilnega pisma
ali kakega drugega sporočila,
zakaj je storil zločin. Dragutina
Černelca se okoliški prebivalci
spominjajo kot mirnega člove-
ka, nekateri tudi vedo poveda-
ti, da je na veliko jemal pomir-
jevala. Odgovor na vprašanje,
zakaj je dvignil roko nad svojo
ženo in vnukinjo, je odnesel s
seboj v grob.
MLADOlCTNI
KOLESAR HUDO
RANJEN
V ponedeljek, 22. aprila ne-
kaj pred 7. uro je 11 letni M.P iz
Stojncev pri Markovcih s kole-
som polkrožno obračal na re-
gionalni cesti v Stojncih. Pri
tem je vanj trčil voznik osebne-
ga avtomobila 38 letni Martin
K. iz Hrastovca pri Zavrču. Ob
trčenju je dečka vrglo na po-
krov motorja in v vetrobransko
steklo, potem je padel na ces-
tišče in se hudo ranil.
Z AVTOM ČEZ
OBCESTNI JAREK
V DREVO
Po regionalni cesti skozi na-
selje Dolane, občina Gorišnica,
je v četrtek, 25. aprila nekaj
pred 17. uro vozil osebni avto
hrvaški državljan 18 letni Denis
H. V levem nepreglednem
_________
odbilo čez cesto, zdrsnil je po
nasipu in trčil v drevo. Voznik in
njegov sopotnik 19 letni Siniša
V. sta se hudo ranila.
TRČIL V V06AL
GOSPODARSKEGA
POSLOPJA
V	petek, 26. aprila nekaj po
12. uri je 22 letni Klemen K. iz
Zg. Velke vozil osebni avto po
Jurovski cesti v Lenartu. Med
vožnjo ga je pričelo zanašati in
je trčil v vogal gospodarskega
poslopja. V nezgodi se je voz-
nik hudo ranil.
TRČIL DRSNO
OGRAJO
Po regionalni cesti skozi Vi-
dem pri Ptuju je v soboto, 27.
aprila ob 1,45 vozil osebni avto
20 letni Boštjan H. iz Vareje.
Med vožnjo proti mostu čez
Dravinjo je trčil v začetek drsne
ograje in se pri tem hudo ranil.
Z AVTOM V
BETONSKI
PROPUST
V	nedeljo, 28. aprila, nekaj
po 3. uri zjutraj je po lokalni
cesti od Rogoznice proti Kicar-
ju, občina Ptuj, vozil ossebni
avto 22 letni Bogdan F. iz
Spodnjega Velovleka. Na
začetku naselja Žabjak ga je
na mokrem cestišču v ovinku
začelo zanašati, trčil je v beton-
ski propust in se hudo ranil.
IZ AVTOMOBILA
ODNESEL BOGAT
PLEN
V	petek, 26. aprila okoli 21.
ure je neznanec vlomil v oseb-
ni avtomobil Suzuki Maruti, ki
je bil parkiran v Ptuju. Ukradel
je črn usnjen kovček, v njem
pa je našel več kot se je morda
nadejal. Po izjavi lastnika je
bilo v kovčku nekaj nad
1.200.000 tolarjev gotovine,
neugotovljeno število čekov,
računalnik in rokavice. Policisti
vlomilca iščejo.
OB KONCU TEDNA
UMRLO 5 LJUDI
NA NAŠIH CESTAH
Minuli konec tedna je bil spet
črn in tragičen, saj je na naših
cestah umrlo pet ljudi, več pa
jih je težje in lažje ranjenih.
Omenjamo le dve nesreči. V
petek, 25. aprila ob 16,40 je pri
Vrnskem prišlo do trčenja med
terenskim vozilom, ki ga je vo-
zil avstrijski državljan in oseb-
nim avtomobilom, ki ga je vozil
28-letni Alojz Zver, pripadnik
Slovenske vojske iz Murske
Sobote. Njegov avto je odbilo
levo, nato pa je vanj trčil še
osebni avto, ki ga je vozil Kle-
men Š. iz Kranja. Voznik Alojz
Zver je na kraju nesreče umrl,
sopotniki v njegovem avtomo-
bilu Janko B. iz Maribora in Ra-
doslav D. iz Ptuja sta bila hudo
ranjena, Milan S. iz Ptuja pa je
bil lažje ranjen. Več težje in
lažje ranjenih je bilo tudi v dru-
gih avtomobilih, ki so bili ude-
leženi v trčenju.
Najhujša prometna nesreča
ob koncu minulega tedna se je
zgodila v nedeljo, 28. aprila,
nekaj pred 18. uro na regional-
ni cesti med Ormožem in Ljuto-
merom v bližini Žerovincev.
Trčila sta osebni avtomobil in
kombi. V nesreči so umrli trije
ljudje, četrtega pa so hudo ran-
jenega prepeljali v bolnišnico.
V prvih poročilih o tej nesreči,
ki smo jih prejeli ob zaključku
naše redakcije, še niso nave-
dena imena ponesrečencev in
RODILE SO - ČESTITA
MO!: Irena Tušek, Mikkr
48, Miklavž - dečka; Metk
Šimič, CMD 12, - deč^
Andreja Lužnik, OrmošW
C. 18, Ptuj - Katjo; Sabi^,
Prejac, Hum 31, Ormož
Denisa; Liljana Mavsaj
Preloge 24, Šmarje - Kajo.'
POROKE - PTUJ: Branko
Strelec, Placerovci 12/a
Pavla Kociper, Placerovci 3.
Martin Rojko, Stojnci 35
Valerija Polanec, Bukovcj
l/a; Boris Soko in Dragic,
Solina, Muretinci 58; Jane^
Šumenjak in Bernarda Maj.
cen, Lasigovci 1; Zlatko
Trunk, Gorišnica 127 jj
Majda Strelec, Moškanjci
69; Bojan Kocjan in Dariii.
ka Zebec, Orešje 169, Ptuj.
Danijel Prejac in Otilijj
Horvat, Polenci 13; Zlatko
Voglar, Formin 12/a in Li-
dija Cvetko, Mezgovci ob
Pesnici 13; Andrej Svenšek
in Milica Rep, Kvedrova ul,
3, Ptuj; Jože Vidovič, Apa^
300 in Stanislava Prevolšek
Nadole 9.
UMRLI SO: Peter Horvat,
Muretinci 68, 1913,119,
aprila 1996; Janez Mikli
Terbegovci 19, ^ 1923, 1 19,
aprila 1996; Katarina Hor-
vat, roj. Prigl, Tibolci 11,^
1923, t 21. aprila 1996; Sta-
nislav Čihal, Spodnja Haj-
dina 84,* 1934, t 21. aprila
1996; Franc Majcenovič,
Gorišnica 113, 1933, 123.
aprila 1996; Alojzij Goljat.
Mihovce 35, 1924, t 24'
aprila 1996; Anton Seruga,
Majski Vrh 7, 1925,12i
aprila 1996.
TRNOVSKA VAS
SEJA SVETA KS
v četrtek, 25. aprila so <
sestali člani sveta KS Trno'
ska vas na drugi redni sej
Vodja podružnične šole Ml;
dike Ptuj v Trnovski vasi Ai
gela Fras je člane sveta sezn;
nila z aktivnostmi ob prehod
na devetletno šolanje in s pr(
blematiko šole, kot je izvajat
je telesne vzgoje, nabav
računalniške opreme, slab
založenost šolske knjižnice
knjigami itd. Svet je spreji
sklep, o plačilu idejnega prt
jekta za fazno dograditev uči
nic in vadbenega proston
Začasno se bo talna telesu
vzgoja izvajala v domu kraji
nov. Imenovali so tudi kom
sijo za pripravo pogodbe me
KS in šolo ter za pogajanja
občino. Ureditev lastnisU
zemljišča pa je v zaključni fa
reševanja.
Nato so govorili o osnutku f
nančnega načrta za leto 1996.
katerem ima prioriteto di
končanje gradnje zdravstveni
ga doma. Tajnica KS Trnovsii
vas je člane sveta seznanila
dolžniki po pogodbah za cest
ki znaša skoraj 21.000 DE>
Sprejeli so tudi sklep, da občil
prične z ureditvijo prostora /
računovodstv9 občine. Odobr
li so dotacijo v višii
150.000,00 SIT GD Biš ob 1-
letnici društva.
Za pripravo sstatuta so sprei'
li osnovne smernice, da;
predsednik sveta voli tudi
bodoče na direktnih volitvah'
ima glasovalno pravico.