ZAPJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici Ste«. 0, IL, if oraduje za stranke od S. do 2. dopoldne in od 3. do 7. ivai« Ineerati: cnoatopna petitvistica 30 vin., popojen proetoi, poalaM ::: in teklan c 40 vin. — lu tern le sprejema u|,r«vniihra. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo .............. Reklamacije lista so poštnine proste. .......— UREDNIŠTVO Z-*RJE ie v Ljubljani, Frančibkansln uiica št. 8 'tiskarna I nadstr.). Uradne ure *a stranke so od 10. do II. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . . sprejemajo. s t S iN AilOCNlNA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za lAvstro-Ognrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 540, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —. i i Posamezne številke po 8 vin. Stev. 797. V Ljubljani, v torek dne 3. februarja 1914. Leto IV. Kdo je kriv? Obstrukcija čeških agrarcev in radikalcev le položila parlamentarizem za nekaj časa na led. Hotela je, če se sme verjeti gospodu Sta-ncku, nekaj druzega. Dolgo niso gospodje ob-Strukcionisti sami poznali svojega namena. Ker nastajajo in se razširjajo v političnem življenju zelo hitro legende in se plete tudi zadnjim obstrukeionistom že venec izmišljene slave okrog glav, je treba pravočasno konstatirati da je češka agrarno-radikalna družba pričela svojo akcijo, ne da bi komurkoli povedala svoj smoter; tudi na razna vprašanja so junaki ostali nemi. Da je obstrukcija, ki ne pove, kaj da hoče, nezmisel, ter s tem sama prepreči izpolnitev svojih eventualnih zahtev, pač ni treba dokazovati. Če torej cokljarji nočejo veljati enostavno za neumneže, morejo priznati, da so vodili obstrukcijo le zaradi obstrukcije. Šele tekom časa. ko je bilo vendar treba na kakšen način obrazložiti svoje početje, so našli pretvezo. katero pa so tudi nekolikokrat izprernenili, dokler niso obstali na zahtevi, da mora ministrski predsednik natančno določiti, kdaj da razpiše volitve za češki deželni zbor, kdaj da odpravi upravno komisijo in kako uredi razmere na Češkem, če se ne posreči češko-nernška sprava. Če je bilo agrarno radikalnim tovarišem res kaj na ureditvi razmer na češkem, tedaj si niso mogli izbrati nesrečnejšega sredstva od obstrukcije. Od teh gospodov ni pričakovati, da bi razumeli širši pomen narodnega vprašanja. Oni vidijo Čehe in Nemce ter njih prepire: za vse drugo pa so slepi. Če pa že v svoji državnopravni zaslepljenosti ne spoznalo, da je pravična in trajna rešitev narodnega vprašanja mogoča le za vso državo in za vse narode obenem, bi morali vendar razumeti, da so tiste zahteve, s katerimi opravičujejo svojo obstrukcijo, nezmiselne kakor luč ob belem dnevu. Češki deželni zbor je bil ves čas, odkar se je sešel, nesposoben za delo. če se razpišejo nove volitve na podlagi sedanje volilne pravice bo zopet izvoljen enak deželni zbor, kakršen je bil zadnji. Če pride pet, šest ali celo deset mandatov v druge roke, je to brez pomena, kajti dosedanja nasprotja ostanejo vendar ne-izpremenjena. Kaj naj pomaga deželni zbor, o katerem si vsakdo lahko na prste sešteje, da bo od prve ure nesposoben za delo? Še več! Tak deželni zbor prav gotovo vnovič razbeli nacionalistične strasti na obeh straneh in otežča narodno spravo, zaradi katere češki agrarci in radikalci baje obstru-irajo. Dokler ne pride deželni zbor do rednega dela, ni misliti, da izvoli zakonit deželni odbor. Fn dokler ne dobi dežela ustavnega deželnega odbora, ne bo nobena vlada razpustila upravne komisije, ker nima nič ustavnega, s čimer bi jo nadomestila. Da se napravi red na Češkem, je že treba deželnega zbora. Ta misel je popolnoma pravilna. J« deželni zbor mora biti drugačen kakor do-K-r * v za t0Je trel)a volilne reforme. Če bi ...Ceški meščanski poslanci s svojimi zavezniki res demokratični ljudje, bi se to vprašanje kmalo dalo rešiti. Socialisti so že večkrat predlagali, naj sklene državni zbor splošno in enako volilno pravico za vse deželne zbore. , tem ko Češke stranke trdijo, da so-glasajo s to zahtevo za češki deželni zbor, ne glasujejo na Dunaju zanjo, češ to se ne sme urediti z državnim, ampak z deželnim zakonom. I udi tukaj jim državnopravna omejenost jemlje jasen vid. V svojem deželnem zboru ne zmagajo s to zahtevo, ker nasprotujejo Nemci in veleposestniki obeh skupin. V državnem zboru bi se lahko koncentrirale vse demokratične sile; kakor je zmagala splošna in enaka volilna pravica za državni zbor, tako bi na teh tleh lahko zmagala splošna in enaka volilna pravica za deželne zbore. češke meščanske stranke nočejo tega. Tedaj zopet ne ostane nič druzega, kakor doseči volilno reformo s Češko-nemško spravo. Pri tem bi morali Čehi še skrbeti, da pridejo na pogajanje kot v vsakem oziru moralno močnejši faktor. Z obstrukcijo ,ki je odstranila parlament in postavila na njegovo mesto § 14.. pa ne zboljšavajo svojega stališča in ne olajšajo sprave. Tako so si z obstrukcijo zabarikadirali pot do cilja, ki ga baje hočejo doseči. Ne glede na drugo škodo, ki jo je povzročila, je bila torej obstrukcija nespametna, pa naj se ogleduje od spredaj ali od zadej. Nič manjši pa ni greh gospoda grofa Stiirgkha. O neustavnosti upravne komisije ni treba nobene besede več. Ali tudi če bi se človek postavil na njegovo stališče in inu priznal, da ni mogel storiti nič druzega, mu ne bi mogel prihraniti očitka, da je po stari navadi zapravljal čas in s tem zakrivil sedanjo obupno situacijo. Ko je lani poleti šiloma spodil državni zbor na počitnice, je govoril tako kakor da bi bila ureditev čeških razmer v najkrajšem času zagotovljena. Nova češko-nemška pogajanja je tako napovedoval. kakor da ima spravo že v žepu. Storil pa ni ne enega koraka, ki bi bil potreben, da bi se bila vsaj uvedla nova pogajanja, kaj še da bi se bil zagotovil uspeh. Pol leta je minilo, preden je začel tipati pri strankah, in zdaj, ko je priredil svoj »materijal«, je že zamudil pravi čas. Namesto boljšega razpoloženja za spravo, je dobil obstrukcijo. če bi poznal stranke in njih psihologijo, tako kakor bi jo kot vodja politike moral poznati, bi bil že davno lahko vedel, da obotavljanje ne more ostati brez slabih posledic. Takoj, ko je bila upravna komisija imenovana, je bil odpor odvs eh strani tako velik, kakor je naravno moral biti zaradi takega absolutističnega ukrepa, kakor ga pa grof Stiirgkh ni pričakoval. Nemara je mislil, da veija tudi tukaj stari pregovor o času, ki baje zaceli vse rane. Toda v takih rečeh ne velja ta filozofija. Če se razburjenosti ne vzame o pravem času snov, tedai narašča, čim dalje traja. In če je še strast močnejša od razuma, mora taka razburjenost postati nevarna. Grof Stiirgkh je bil celo posvarjen. Še preden ie bila rusinska obstrukcija ustavljena, ko je bilo še povsem nejasno, kako se končajo pogajanja v Galiciji, so češki radiklaci že grozili, da nastopijo z obstrukcijo, kadar prenehajo z njo Rusini. Ali grof Stiirgkh je ravnodušno živel iz dneva v dan in čakal kakor fatalist. kaj da se zgodi. Edina stalna rnisel. ki ga nikdar ni zapustila, je bil § 14., ta odrešenik iz vseh nadlog. Sedaj opravičuje vse Štiirgkhovo Časooisje svojega gospodarja: Moral se je poslužiti § 14.! Obstrukcija ga je prisilila. Druzega izhoda ni bilo. Mesec dni je že trajalo nezakonito stanie brez proračuna. Dalje se ni moglo čakati... Ali prav to, da proračunski provizorij ni bil rešen pred novim letom, da je še potem ves mesec visel v zraku, jemlje Štiirgkhovemu izgovoru opravičenost. Zapreke niso prišle nenadoma, kazale so se že davno, in kljub temu ni storil grof Stiirgkh ničesar, da bi jih odstranil. Zato zadene krivda njega prav tako kakor obstrukcioniste. Slaba kupčija Vse lepo počasi opraviti je eno najvažnejših načel avstrijske oficielne politike. Prevelika naglica namreč razburja, razburjanje škoduje živcem državljanov, ljubezen vladajočih do državljanov je pa prevelika, da bi jih izročali taki nevarnosti. Tudi novost sama po sebi učinkuje premočno. Navada ublaži vsaka reč; kfy bi danes posnete Jjsdf tz kože. jih pusti čez leto dni ravnodušne. In avstrijski državljani še precej hitro pozabljajo — hvalabogu. _ Balkanske vojne so za nami in naši mobi-am rezervisti so doma. Lani so stali dolge mesece pod orožjem, prebivali ob mejah slabše od živine, tupatam stradali, trpeli žejo in skrbe-i, kaj ie doma z njih družinami. To je bilo ‘ani. Ej, kje je že to! Vojskovali se nismo. Ampak stroške smo •rneli, kakor da smo vodili veliko vojno. Ljudje so računali, koliko nas bo veljala komedija in s° se jezili. Toda visoka vlada je molčala: Če- rn^lri^SV°Ii,a takrat’ ,kadar beSeda "^bolj razdraži? Počakajmo, da pridejo druge reči vmes. V Avstriji se ne zmanjka vsakovrstnih burk, vcasi smešnih, včasi žalostnih. Kadar dobe ljudje druge zabave, pozabijo na te sitnosti, m če se jim danes ali jutri predloži račun, jih ta reč že ne bo več zanimala. Zdaj je dobra, mila vlada predložila del računa. V proračunskem provizoriju za prvo polletje 1914 je majhen odstavek, ki pooblašča finančnega ministra da najame 30 miljonov za nabavo voznih sredstev na državnih železnicah ter 227,638.300 ki on kot prispevek za stroške izrednih vojaških ukrepov, izvršenih od vojne in mornariške uprave povodom uegntnvega nQliti£»‘s«s PTmižaja. TOrej nekaj več kakor dvestosedemindvajset in pol miljona kron plača avstrijska državna polovica za mobilizacijske Izdatke. To je seveda le za preteklost. Ta denar so pravzaprav že porabili, ne da bi bili koga vprašali. Letos so jim delegacije odobrile te izdatke m zdaj zahteva finančni minister od par-lamenta dovoljenje za posojilo. Kdo se še razburja? To je že stara reč. Lani bi se bili jezili, zdaj se je jeza ohladila. Ljudem se zdi to že dolgočasno. In pa — posojilo! Če si moreio izpumpati denar, naj si ga pa. Ali pravzaprav je ta stvar le navidezno ! dolgočasna. Zakaj obresti novega posojila se i ne bodo same plačevale in skrb za plačevanje ob praznem žepu preganja dolgčas. Razuntega je teh 227 miljonov le del tega, kar velja Av-stro-Ogrsko militaristična šala; če se sešteje, kar je zahteval gospod Krobatin za vojno in mornarico v prvem polletju 1914. od delegacij, se nabere 768 miljonov. kar naposled vendar niso več mačje solze, če se računi raa- dele, se zato ne zmanjšajo In plačati jih bo treba na vsak način — tako ali tako. Naposled bi se bilo tudi s to rečjo kakorkoli sprijazniti. Plačevati se mora itak na tem lepem svetu vse. In tako bi bilo le vprašanje, kaj dobi ljudstvo za svoj denar. Naročilo sicer ni ničesar. Pa to se včasi zgodi, da se mora kupovati, kar čloyeku ni pogodi, zlasti če drugi upravljajo blagajno. Kaj je torej gospod Berchtold nakupil avstrijskim narodom? Rezervisti, ki jih je »domovina« poklicala, da jo branijo, ne da bi bil živ krst vedel, kdo jo napada, so imeli čast. Ko so se vračali po dolgem in predolgem čakanju, so jih slovesno sprejemali. Godba jim je igrala, z govorancami so jih pozdravljali in celo cigare so jim dajali. Ampak preden so se vrnili! Seznanjali so se z vsemi radostmi večne vojne priprave, ne da bi bili prišli do kakšnega druzega boja kakor onega s stenicami, škorpijoni in drugo golaznijo. Pristrešje so imeli, da ga človek psu ne bi privoščil, in pri tem so delali — gvergrife. In čakali so, dni, tedne, mesece. Doma so pa čakale družine. S tistimi podporami, ki jih daje držaVa, seveda niso mogle živeti. V neštete hiše se je naselila resnična beda. Posledice te sijajne mobilizacije čuti še danes nekoliko tisoč obitelji po vsej državi. Medtem je modra Berchtoldova politika razkačila Balkance, predvsem Srbe. Vojne pač niso mogli napovedati Avstriji, dasi je bilo tudi takih avanturističnih bajk dovolj. Obračunavali so pa na drug način, ki ni nič manj bolel. Trg za trgom se je zapiral avstrijski industriji, in preko naših glav, preko naših dežel so šle Kupčije v Italijo, v Nemčijo, v Francijo, v Belgijo. Tovarne so ustavljale ali omejevale Dnevne beležke. — § 14. Uradna »Wiener Zeitung« od 1. februarja prinaša cesarsko naredbo, ki pooblašča vlado, da sme pobirati davke na podlagi § 14. od 1. januarja do 31. junija 1914. Pravice, napravljati s § 14. nove dolgove, se baje vlada ne bo posluževala, kakor bilježijo to nekateri meščanski listi s posebnim poudarkom. Proračunski odsek je dovolil v provizoričnem proračunu vladi, da sme izdati 30 miljonov kron za prometna sredstva na železnicah in 227,638.300 kron za mobilizacijske odredbe. To je dovolil proračunski odsek, ampak državni zbor ne in sedaj hočejo vladni listi to. da vlada ne bo najela teh posojil na podlagi 8 14., proslavljati kot nekakšno velikansko dobroto vlade. Ravno to še manjka avstrijskemu ljudstvu, da bi najemala vlada meni nič tebi nič nova posojila, saj so že itak stara posojila neznosno breme. Vlada bo predložila državnemu zboru, ki se snide najbrže v začetku marca, poseben kreditni zakon za prej omenjene izdatke. Brez-dvomno je, da bo rekla večina k temu zakonu, da in amen, ampak pravi zastopniki ljudstva bodo ob tej priliki povedali vladi, da ljudstvo ni prav nič navdušeno za nova bremena. —Krščnsko socialna volilna umetnost Na neki razpravi pred okrajnim sodiščem v Leo-poldstadtu na Dunaju je bil zaslišan kot priča pleskarski mojster Guth. Mož je bil prej po imenu vratar v mestni plinarni. Njegovo glavno opravilo pa je bilo razbijanje shodov in organizacija volilne sleparije. Pred sodiščem je obširno pripovedoval, na kakšen način je izvrševal svojo nalogo, četudi ga le sodnik upozarjal. da dolži s takšnimi izpovedbami samega sebe. Guth je pravil takale reči: »Pred volitvijo me je neki uradnik odpeljal v uradno sobo 103, kjer je stala pred okrajnim svetnikom Zoufalom. bivšim okrajnim načelnikom Jagersbeigerjem in mestnim svetnikom Oppenbergerjem dolga vrsta škatelj z nedostavljenimi legitimacijami. Uradnik je dejal: Guth, tukai je Vaš materijal. Obdelal sem te legitimacije. Odstranil sem kupone z napačnimi relacijami pa sem napisal ime dotičnega nenajdljivesra volilca na povratni listek. Ta manever sem izvršil s približno 500 do 800 legitimacijami in notem sem si poiskal ljudi, ki bodo glasovali za ncnajdljive volilce. Tak mož je dobil od mene po 10 K za volilni dan. Za to plačo je moral seveda večkrat voliti pri FMU&iih sekcijah. Nekarerf so Šli na ta način Štirihajstkrat do šestnajstkrat volit. Na svoj račun sem že prišel, ker sem dobil od stranke 2500 K za volitev. Če je prišel pravi volilec j)o legitimacijo, jo je dobil, če je bila še tam; če ne, se mu je pa pokazal podpisani povratni listek in dejali so mu, da ne vedo, kje da je legitimacija. Jaz sem pa pač vedel. Vsi šolske sluge so vedeli za moje delovanje z zaupnih sej pred volitvami, katerih so se udeleževali. Bili so celo tako poučeni, da so imeli zame pripravljen izhod za silo, če bi prišel v nevarnost, da me primejo. Priča je pokazal tudi dva paketa nedostavljenih legitimcij, ki jih ie bil dobil za ta namen, pa jih ni mogel porabiti, ker so ga prijeli socialno demokratični zaupniki.« — Tako odkritosrčen je postal mož. ker so ga iz plinarne poslali v penzilo. O tem je pripovedoval sledeče: »Od strankinega tajništva. kateremu Je bil dr. Gessmann na čelu, sem dobil nalog, nai zasedem s stotino čvrstih reditellev neki shod na rotovžu, ker Kunschtk m hotel dovoliti, da bi n'eeov nasprotnik Norler Rovoril na tem shodu. Dr. Neumayer pa je na obrate, delavci so trumoma ostajali brez dela, drugi so morali izpuščati šilite, nezaslišana mizerija je prišla nad proletarijat. Še danes je opaziti posledice te veleraz-umne politike, danes deloma še bolj kakor v, času vojne, ko so se vsaj tupatam izvrševala stara naročila. Velike industrije so na tleh, stavbnega gibanja ni nikjer, denar je drag, brezposelnost presega vse meje. Na miljarde štejejo izgube, ki jih je utrpelo narodno gospodarstvo. To so pridobitve, ki jih plačujejo avstrijski narodi z miljoni. Četrt miljarde so porabili kai meni nič tebi nič, ne da bi bili koga vprašali, češ če bo denar izdan, bodo že naknadno morali reči amen. Sicer ne bi morali reči, ker ni to nikjer zapisano, ali rekli so, gospodje v delegacijah, in zdaj ima državni zbor prijetno dolžnost. da pokrije izdatek. Niti z vojaškega stališča ni bila samolastna poraba take ogromne svote opravičljiva, zakaj tistih 267 miljonov ni bilo treba zgolj za mobilizacijske namene, ampak nabavljali so nov vojni materijal, kar se brez ustavnega dovoljenja za nobeno ceno ne bi bilo smelo zgoditi. Vse to je mogoče, ker nima ljudstvo nobene besede v zunanji politiki. Najmanje devet desetin prebivalstva se ni stranjalo z Berch-toldovim početjem. Ali nezadovoljnost ljudstva je bila brez moči: lahko je pogodrnjala. toda zdaj bo morala vendar plačevati. In plačevalo bo to dobro ljudstvo še neštetokrat in vedno več in več, dokler si ne pribori take veljave, da bo tudi v zunanji politiki gospodar in da mu bodo odgovorni njeni voditelji tako kakor so mu odgovorni ministri notranje jiolitike. vsak način hotel, da naj bo shod miren. Tako sem prišel v zagato in sem izgubil zaupanje stranke.« — Sodnik je dejal, da so to reči, ki človeku sapo zapro in ga silijo, da se prime za glavo. Tako kakor sodnik mislijo tudi drugi ljudje, ki doslej niso razumeli, kako zmagujejo krščanski socialci na Dunaju. — Za dušni blagor in večno izvcličanje katoličanov skrbi v Rimu posebna komisija, ki izreka od časa do časa svoje prokletstvo nad deli slavnih mož. Papeževo glasilo »Osserva-tore Romano« poroča pravkar zopet o uspešnem delu takozvane indeksove komisije, ki trebi ljuliko iz umotvorov pravih umetnikov. Ta komisija je jiostavila na indeks vsa dela belgijskega pisatelja Maurica Maeterlincka, ki je eden največjih sodobnih pisateljev. Kdor bere še po tem prokletstvu eno njegovih del, je izobčen iz cerkve. Maeterlinck je napisal tudi krasno knjigo o življenju Čebel. Pa tudi opis teh marljivih živalic ni našel milosti pred temi modernimi inkvizitorji. Vernim katoličanom ne bo ostalo kmalu nič drugega za čtivo kakor življenje svetnikov, seveda če jc opisano od »objektivnih« katoliških učenjakov. — Tudi Esad po]de k Wiedu. V Albaniji se pripravlja pravi paradiž. Izmajil Kemal je de--misioniral in se vozi čez Italijo k princu Wiedu. Zdaj poročajo odposlanci mednarodne kontrolne komisije, ki je prevzela vladne posle v Valom, da hoče tudi Esad paša demisionirati in položiti svojo oblast v njene roke. Zato pojde — tako telegrafirajo iz Valone — kontrolna komisija v Drač, da prevzame od Esada vladne posle. Kontrolna komisija bo gotovo vesela in grof Berchtold, ki je imel že toliko sitnosti z Albanijo, najbrže tudi. Ali nekaj se nam zdi vendar čudno. Esad paša je torej imel v Draču svojo posebno vlado. To so naši oficiozi vedno tajili. Kadarkoli se je trdilo, da ima tako-zvana provizorična vlada komaj v Valom nekoliko oblasti in ugleda, so se pripeliale oficl-ozne brizgalne in gasile. Zdaj pa je vendar očitno, da se Esad ni smatral za Kemalovega ministra, ampak da je vladal na svojo pest. Kako so se oficiozi v tem slučaju zmotili, tako je ra verjetno, da bodo tudi v drugih slučajih imeli tisti prav. ki so pripovedovali, da je poleg teh dveh vlad še nekoliko drugih in da je kliub kontrolni komisiji in kljub holandski žandar-moriji v deželi ara v a anarhija. Pftročafo pa mur. da ubere Esad paša pot za Kemaloin v Potsdam k princu Wiedu, kateremu se pokloni in postane z vsem svojim spremstvom ed*n njegovih najzvestejših pristašev. Ta potovnmn 1 v Potsdam postajajo polagoma vendar‘nekohico komična. Ce pojde tako dalje, pojdejo še vej albanski plemenitaši drug za drugim k \Viedn. Ampak če ne bi tam nameravali nič druzega. kikor da sc poklonijo nrincu. bi pravzaprav lahko počakali v Albaniji. Poklonili bi se mu tam lahko z manjšimi stroški, kadar pride. Ali pa nemara ne verjamejo, da pride res? ~ Tiskarsko gibanje — končano. Vlada je izdala naslednje oficielno poročilo: 28. januarja so se pričela pogajanja za poravnavo tarifnega spora v tiskarski obrti. Pri teh pogajaniilt. ki jih je vodil tajni svetnik sekcijski šef dr. Mataja v navzočnosti ministerialnega svetnika pl. Ga-steigerja, dvornega svetnika Wtirtha in ministerialnega tajnika dr. Ledererja, so posredovali kot strokovni izvedenci naslednji funkcionarji nemškega tarifnega urada: Tajni ko- merčni svetnik Bilxenstein, predsednik tarifnega urada in načelnik zveze podjetnikov Franke, predsednik organizacije pomočnikov dlcsccke, tajnik Schliebs, prisednik podjetniške organizacije Haberland in prisednik pomočniške organizacije Dublin. Od prizadetih organizacij so bili navzoči podjetniki cesarski svetnik Auczvc (Krakov), Bcaufort (Praga), dr. llKschmann, liolzhausen, cesarski svetnik Hond* (Dunaj), Jakubowsky (Lvov), .lasper (Dunaj). poslanec dr. RaŠin (Praga), ReiBer, Ro-senbaum (Dunaj), Wiesner (Praga) in Zech (Incmost); zastopniki pomočnikov Dungl (Dunaj). Euller (Line), Fallek (Krakov), Holzl (Dunaj, Le!ir (Gradec), Nemeček (Praga), Pochop, Roimuiik, poslanec Sdiiegl (Dunaj), Turner (Brno) in Wieser (Dunaj). Pogajanja so se Končala danes pozno ponoči in je uspeli prav dober. Glede glavnih vprašanj se je dosegel med strankami soglasen sporazum. Da se je dosegel sporazum, je prav močno pripomoglo posredovalne* delo zastopnikov' nemškega tarifnega urada. O postranskih vprašanjih se bodo nadaljevala pogajanja v teku prihodnjega ledna pred avstrijsko tarifno komisijo; težkoče, ki bi nastale pri teh pogajanjih, so pa odstranjene vnaprej na ta način, da bo poravnal vprašanja, glede katerih se ne morejo zediniti stranke, sekeijski šef dr. Mataja, kateremu so pri tem na razpolago tudi zastopniki nemškega tarifnega urada. Upanje je, da se bodo končala ta pogajanja tako ob času, da bodo teden po pogajanjih pričeli zopet z delom po vseh tiskarnah. To poročilo je izdala vlada v soboto ponoči. Dokler trajajo pogajanja, tako se je sklenilo, na konferenci, se bodo vzdržale vse prizadete stranke podrobnih objav v javnosti. — Razdor v katoliških strokovnih organizacijah. Citatclji »Zarje« se gotovo še spominjalo, da smo pred dobrim Letom poročali o papeževi encikliki, ki je ostro obsojala ono katoliške strokovne organizacije v Nemčiji, ki so medverske, torej one, ki sprejemajo tudi člane drugih veroizpovedanj. Te medverske strokovne organizacije so bile zlasti fanatičnim farjem trn v peti in radi bi jih bili uničili. 2e takrat je močno pokalo v teh organizacijah, vendar se je nekaterim škofom posrečilo, da so besedilo papeževe enciklike raztolmačili tako, da so mn vzeli najhujšo ost proti medverskim organizacijam. No, ta mir ni trajal dolgo. Pravkar priobčuje vratislavski knezoškof dr. Kopp v časopis« »Klarheit in WahrheiL< pismo, kjer se pridružuje ostri obsodbi papeževi. Ob začetku je bil dr. Kopp tudi med tistimi, ki so mirili v katoliških organizacijah, sedaj pa si je premislil in s.iocr, kakor pravi v onem pismu, ga je pripravil do prevrata v mišljenju način agitacije katoliških delavcev. Škofovo pismo je zbudilo po vsej Nemčiji, zlasti pa v delavskih krogih, velikansko senzacijo. Poznavalci razmer trdijo, da -je vsled tega pisma polom v katoliških organizacijah neizogiben. Če se izreče večina Škofov solidarno s Koppovim pismom, tedaj bo konec katoliških strokovnih organizacij. Ker so bili delavci v medverskih organizacijah premalo vneti bojevniki za katoliško cerkev, zato jih je zadela papeževa obsodba in zato jih obsoja sedaj škof. — S seje magistralnega gremija. Magistralni gremij je oddal izpraznovanje greznic v aitlljei ijski vojašnici Frann Krapežu za letnih 1400 K proti varščini 300 K, izpraznovanje greznic v pehotni vojašnici pa dosedanjim podjetnikom — skupini posestnikov v Mostah za 400 K. — Za nakup eksotičnih sadik je gremij dovolil kredita 200 K. — Prošnja Terezije No-votne, da sme Tia zemljišču bivšega vojaškega skladišča napraviti paviljon za prodajo sladščic, je bila odklonjena. — Karel Počivalnik namerava svojo hišo na Sv. Petra cesti št. 11. m v Kolodvorski ulici št. L prezidati tako, da bi se v njenem pritličju namestila kava; ki bi jo prevzel kavarnar Stritar, ki se mora, kakor je znano, izseliti iz svojih dosedanjih prostorov. Magistratih gremij mu je dal stavbno dovoljenje za to prezidavo, toda samo pod pogojem, da da imenovano hišo ceniti in da izda potem rcverz, da bo prodal to hišo mestni občini v slučaju regulacije, ker stoji hi*a v regulacijski črti za današnjo, po cenitvi dognano vrednost. — Magistratni gremij je odklonil te-le prošnje: I. Ctratlapnika za razširjenje omejene gostilničarske koncesije, Ant. Deghenghija za razširjenje gostilničarske in kavarnarSke koncesije, ugodil t>a je tem-le prošnjam: M. čermakove za podelitev gostilničarske koncesije, Frana Ko-Snlfca za podelitev gostilničarske koncesije, ki jo odloži Franja Sokličeva in Marije Kolarjeve za 'prenos gostilničarske koncesije iz Stritar- iBMMHOMMMMMMPJMilLgBHMfcBHIMMMMlUitMSBItt dminrT Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c h t e r. (Dalje.) 'hran je gledal to s svojega sedeža z napol £S5f*^ročmi. »Ta Otiika!« si je dejal. »Rad bi ved«H, o čem govori s lemi uuuffii.* Ih Otiika je baš govorila o zakonu. »To se laliko da pomagati,« je pravila ifcdnemu gospodi!; ivedno bi znala ukloniti glavo možu.« s*S čim?« •bZ Evino prebrisanostjo. Vsi Vi — Oprostite — sploh vsi moški ste malo omejeni in ženska vas prevara v vsakem slučaju. Zares rada bi poznala človeka, kateri bi mi vsaj malo hnponiral« »Gospodična,« se Je oglasil gospod, z roko si opirajoč ob njen fotelj, jaž sem srečni smrtnik ki vatu imponira. Pred trenotkom ste vsaj re-kM nekaj podobnega.« *To se pravi,« ic naglo omenila Otiika, »rdela sem, da mi imponira vaš pogum. Veselilo me je slišati, da lazite po Alpah, po ledenikih in 'Se- ne bojite za svoje življenje. Da bi mi im-poniral drugače, tega ne.« S čim pa naj bi vara jaz imponiral?« Je vprašal Holdinsky. *S svojo pravniško učenostjo vendar!« je delal namesto Otflke nje drugi sosed. »Tega ne razumem!« je hladno odgovorila Otiika. »Toda ba<£ vi,« se je obrnila h Holdin- jeve ulice na Sv. Petra cesto št. 24. — Stavbno dovoljenje za prezidavo hiše na Frana Josipa cesti se je dalo Antonu in Milanu Deghen-gjiiju. Iz dveh lokalov nameravata napraviti prodajalno z velikim portalom. Prodajalno vzame v najem družba »Hiunanic«, ki bo imela tam zalogo čevljev. — Velikanski napredek! Vsi sitneži v Avstriji naj hitro zlezejo za peč in naj drže jezik za zobmi. Vedno tarnajo, da je Avstrija najreak-cionarnejša država na svetu. Ampak to ni res. Napredujemo, pa še kako! Ministrstvo za vojno mornarico je na iniciativo prestolonaslednika okrajšalo besedilo pri javljanju. Doslej so morali mornarji javiti vsako stvar takole: Gospod lajtnant, ponižno javljam, da je čoln pripravljen. Odslej bodo pa kratkomalo dejali: čoln pripravljen! In tako bodo izpuščali pri vsakem javljanju odslej besede »gospod lajtnant ali gospod kapitan i« ponižno javljam.« Ali ni to velikanski napredek? — Umrl je v nedeljo ob 5. popoldne gledališki mojster Alojzij VValdstein v 56. letu. Wald-steiu je opravljal dolga leta svojo službo v deželnem gledališču zelo vestno. Naslikal je tudi mnogo dekoracij in je imel za to stroko prav lep talent. Gledališče bo težko pogrešalo njegovo mnogostransko nadarjenost. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz kapele pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. — Umrli so v Ljubljani: Julija Grilc, vdova akademičtiega slikarja, 60 let. — M. Novak, gostilničarjeva vdova, 84 let. — Miroslava Podboj, hči železn. strojevodje, 14 mesecev. — Hranilnica in posojilnica v Šiški je tik pred obravnavo, ki je bila določena na 30. januarja t. I. ob pol 11. dopoldne, izročila zastopniku tožitelja K., posestnika v Spod. Šiški, zahtevano in za izbris vknjižbe potrebno pobotnico, ter je prevzela nastale pravdne stroške. Tožba bo pa šele tedaj popolnoma ugasnila, kadar zemljeknjižnl urad prizna izdano pobotnico kot vejavno. Teh stroškov pač ni bilo treba. — Prvo tovarno na Belokranjskem in sicer sušarno za cikorno peso ustanoiv že letos Pozemkova banka v Pragi na svojem posestvu na Krupi. — Mnogo je naših kons. društev, ki nimajo v zalogi Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem. To nikakor ni prav, in odslej na noben način ne sme biti več našega kosunmega društva, ki bi ne imelo v zalogi tega blaga. Saj je ta kavni pridatek izvrstne kakovosti in napravi najboljšo kavo, kar Vam vsak potrdi, kdor Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem rabi. Zraven je pa tudi domače blago — edino te vrste — in v narodne namene na prodaj. Kupujte torej samo ta kavni pridatek! — S fotograflčnlm aparatom na bojišču. Vsi največji časopisi različnih dežel se izrekajo entuziastično o tem filmu. V tem filmu se kaže vprvič v kinematografu vojni pohod, pravcata bitka. Naskoki z bajoneti, granate in šrapneli padajo pred nas. ob kratkem, vso strahoto moderne vojne vidimo z vso njeno grozovitostjo, z vso resničnostjo v živi sliki in s tako pretresljivo in realistično silo, kakor da bi bili sami na bojišču. Prihodnji teden bomo občudovali te slike v kinematografu »Ideal«. — Danes zadnji dan velike špionažne drame »Zmaga ali smrt!« Dane i r torek velika Nordisk drama v 3 dejanjih » S teme na svetlo« z Valdemar Psylan-drom v glavni vlogi. Idrija. — Slabi časi za knape. Pred kratkim jef odhajala četvorica idrijskih meščanov iz gostilne K. Med seboj so se živahno razgovarjafi o minulih deželnozborskih in bodočih občinskih volitvah. Ker je prišlo med družbo večkrat do kontroverz, ki jih Je provzročil P., se odreže K. in pravi: »Veste kaj Vam povem, tovariši, le poslušaj tudi ti P. Bi! sem in ostanem tega mnenja, da moramo, če hočemo dobiti prejšnjo veljavo, vsaj navidezno kazati simpatije »do delavcev, s tem jih pridobimo.« »Tako je,« zatrjujeta T. in L. in zadnji še dostavi: »Med volitvami je treba tudi nekaj ponižnosti, potem pri volitvah pa po knapifi.« Ker se je bil nekdo med smehom preveč približal tej resni družbici, Je nastala tihota. Potem so zavili v drugo gostilno. — Koncesijo za plakatiranje v Idriji je dobil Anton Blaznik, avtomobilni spremljevalec pri g. Val. Lapajnetu v Idriji. Društva, obrtniki, trgovci ia druge korporacije se bodo morali v skemu, *bi vzbujali moje največje občudovanje ko bi vedela, da lazite po ledenikih. Vas bi namreč rada vidila, kake obraze bi delali pri tem. Gotovo bi se nataknili rokavice na roke. Gospod doktor Mareš.« Je pokazala tja k materi, kjer je sedel Mareš, »bi me v takem slučaju tudi navdušil.« »Kaj,« oglasil se je zopet gospod za Otil-ko, »kaj ko bi se poleti napravili skupaj na izlet! Za nfltfflft nmi jgsp ,|£k« pai*tija. Te-le gospode bi sl vzel za druščino.« In klical je Mareša. Mareš je naglo vstal, postavil si binokelj na oko in pristopil. »Ali bi šli vi na ženitovanjsko potovanje po ledenikih?« ga Je smeje vprašala Otiika. »In padel v prepad ? Ne. gospica, o tem bi morali še premišljati. Jaz se že sedaj bojim.« »Zakona se bojite?« se je zasmejala Otiika. »Ne — ne,« se je branil Mareš, »ampak ledenikov.« »A vendar, in naj se govori, kar hoče,« je izpregovoril gospod, oprt ob Otilčin fotelj, »ie krasno na gorah in posebno na ledenikih. Jaz bi imel rad ženo, katera bi * manoj hodila po Alpah. Kajti, Če se Človek čuti že tako srečnega v teh višavah, kako bi se čutil šele potem, ko bi imel ob strani tako poetično bitje. Prosim, v višavi od trt do štiri tisoč metrov!« Otiika se }e prijazno nasmehljala. »Precej bi šla z vami!« je dejala nekako sanjavo. V tem je pa stopil v dvorano Hanuš In se bližal estradi. Ko je prišel na estrado, je Otiika svrlio reklame, ki so Jo doslej sami izvrševati z nalepljenjem po hišah, obrniti v bodoče le do imenovanega, če ne jim ta lahko dela sitnosti pri obrtni oblasti. Štajersko. — Iz Hrastnika. V nedeljo, L svečana pop. je bilo v Hrastniku zelo zanimivo politično zborovanje z dnevnim redom: 1. Politični položaj in delavstvo; 2. Občinske volitve. K prvi točki dnevnega reda je poročal v daljšem govoru sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Obrazložil ^ na najbolj poljuden način delo soc. de-moku.dčnih poslancev z ozirom na davke na alkohol — boj za eksistenčni minmum — predloge v proračunskem odseku z ozirom na brezposelnost itd. Poslušalci so pazljivo sledili poučnemu govoru. — Potem je razpravljal sodr. Malovrh o občinskih volitvah za občino Trbovlje - Hrastnik. Najpoprej Je podal sliko delovanja sedanjih 4 zastopnikov v občinskem odboru ter pri tem ožigosal neenotno, včasih hudo protidelavsko stališče večine liberalnih obč. odbornikov, ki so včasih na pol vlekli z Nemci (slučaj Burger!) na pol s klerikalci (glasovanje o remuneraciji kaplanoma!). Dalje je razglabljal, kako bo za naprej. Omenil je, da pojde soc. dem. organizacija Trbovlje - Hrastnik samostojno v volilni boj in upa, da dobi tretji razred z vsemi desetimi mandati. V obč. vol. imeniku je v tretjem razredu velika večina delavcev, in jasno je, da bodo vsi delavsko volili. V II. in I. razredu bomo pač volili tako kot bo kazala taktika. Pozval je zbrane na pridno agitacijsko delo. — K besedi se je oglasil nato dr. France Roš, sedaj odvetniški koncipijent v Krškem. Ozrl se je na izvajanja sodr. K. Malovrha in izjavil, da je povedal res takorekoč samo golo resnico in da bo naloga narodne stranke, po s. Malovrhu grajano, temeljito popraviti! Mnenja pa je, da bi se dalo pač skupno iti v volilni boj, tedaj v kompromisu, po katerem bi dobili soc. demokratje tudi deset mandatov, in sicer 8 v tretjem, po 1 v prvem in drugem. Razpravljal je na sploh o volilnih šansah in pledi-ral za skupen nastop. Sodr. Anton Kristan je z ozirom na nekatera izvajanja dr. Roša razložil zahteve soc. demokracije napram občini ter poudarjal, da je treba za delavsko Trbovlje delavske politike. Sodr. K. Malovrh pa je reagiral na govor dr. Roša s tem, da se je narodna stranka zelo pregrešila nad delavstvom, ker ga s takozvanimi podporniki razdvaja.. »Podporniki« hudo škodujejo organiziranemu delavstvu v Hrastniku. Obrekujejo ga, lažejo o soc. demokraciji ter delajo najrazličnejše traparije. N. pr. zadnje čase lažejo, da je soc. dem. stranka poslabšala krajevno mezdo in s tem oškodovala delavstvo na bolniški dnini, ki se bo sedaj samo za šest dni v tednu izplačevala... To je grda laž! Soc. demokracija se je že dlje časa bojevala za zvišanje krajevne mezde — dosegla je tudi uspeh, sicer ne popoln, ampak tak, da bo delavstvo znatno na boljšem. O izplačevanju bolniških dnin pa veljajo postavne določbe, ki se prav nič ne izpremene. Sodr. Malovrh je apeliral na navzoče, naj se zato energično poprimejo volilnega dela, da bo zmaga soc. demokratov kar najsijajnejša. — Shod je bil zelo mnogobrojno obiskan, dokaz da se delavstvo zelo zanima za javna vprašanja. — Določitev krajevno običajne mezde za sodni okraj Laško. Vsled dela soc. demokratičnih zaupanikov se je določila sledeča krajevna mezda: Za" mladostne delavce do 16. leta in učence 1 K 60 vin.; za delavce na rampah, za separacijske in manj plačane delavce po 2 K 40 vin., za voznike huntov in njim podobne 3 K, za kopače, kurjače, profesioniste 3 K 40 v., za nadkopače, strojnike in podobne 3 K 60 vin., za paznike in uradnike 4 K, za delavke 1 K 60 v. Kakor znano, se na podlagi teh mezd odmerja bolniščina. Sedanja krajevna mera pomeni zato prav lep napredek — seveda ne daje 5e od daleč tistega, kar socialni demokratje zahtevajo. Razume se, če bi bila boljša organizacija, bilo bi vse drugače! — Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku zelo lepo napreduje. Vedno pristopajo novi člani. Delavci čimdalje bolj uvidevajo potrebo organizacije konsumentov in se otresajo stare navade in starih potov. Tako je prav! Le vsi v konsumno društvo! — Na Ojstrem hočejo nekateri gospodje delavce po nepotrebnem šikanirati in provocirati. Opozarjamo jih, naj prenehajo. Rudniškega vstala s sedeža rekoč družbi: »Dovolite, obljubila sem.« Stopila je nasproti Hanuša, podala mu roko pod pazduho in odšla z njim v dvorano. Vsi gospodje so strmeli... XXXVIII. »Sedaj vam povem, zakaj sem vas pravzaprav povabila na ta ples,« je dejala. »Sedaj tudi vse odločiva. Ne bodite hudi. ker sem od-laŠiiTS TTT5 T« tcii slavnostno in vi ste tudi Že bolj nestrpni. Ali ste zdb ncstrpltt, iPovejte?« »Vi pa povejte,« le odgovoril Hanuš razdraženo. »kaj vas naganja, da ste tako afektirana? Ali mari ni mogoče narvno in kratko govoriti, vzlic temu, d sva na plesu?« »Kako afektirana?« je vprašala Otiika. »Sicer pa dobro — jaz hočem biti zelo slavnostna! Zato sem si baš izbrala ples. zato baš sem si izvolila ta trenotek. Hotela sem vas prisiliti. da vidite moje kraljestvo. Tam,# pokazala je na estrado. »so moji podaniki, kateri bi mi mahoma vsi tu4e razkrivali svojo ljubezen. In veliko drugih, katere ste videl pred polnočjo. Glejte ljubezen! A sedaj, če položim na eno stran tehtnice ljubezen vseh teh Hudi, pristavite v duhu »plesno ljubezen«, in na drugo stran vašo ljubezen — katera skodelica pade? Katera skodelica bo težja? To bi rada čula od vas.« Pogledala je Hanuša. Globoko r oči mu le uprla ipogled. Toda Hanuš ie bil razdražen ia nekaj ga je mikalo, naj pokori Olilko. Za- ravnatelja pa prosimo, naj si to ogleda in napravi konec! Čas bi že bil. — Delavstvu na Ojstrem pa naj to bo v opomin: da Je za delavstvo nujna potreba kar najpopolnejša organizacija! Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna........................ K 2160 polletna.................................................... , 1080 četrtletna ........... „ 5 40 mesečna . ....................., _ 180 Za Nemčijo: celoletna .................... ................... , K 26 40 polletna . . ................V. „ 1320 četrtletna. .'. ........ „ 660 mesečna.......................,2 20 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. ? administraciji in tobakamah: Naročnina se pošilja pod naslovom Uprav-ništvo »Zarje* v Ljubljani. Koroško. — Dva shoda. V nedeljo sta bila dva shoda v Črni in Možici, s katerima so prireditelji v vsakem oziru lahko zadovoljni. V Črni je bilo zborovanje opoldne v dvorani gospoda Krulca. Dasi odhaja čez praznike mnogo delavcev, ki prebivajo deloma celo na Štajerskem, domov, je bil vendar prostor skoro premajhen. Poročal Je sodr. Etbin Kristan, ki Je podal Jasno sliko političnega in gospodarskega položaja v Avstriji in razložil vzroke mizerije, ki tare najbolj delavstvo v tej državi. Pokazal je tudi, da ni druzega izhoda iz te žalostne situacije kakor boj zavedno organiziranega delavstva. Poljudni govor, ki Je traial skoro tri ure, je moral prepričati vsakega mislečega poslušalca in shod prinese organizaciji gotovo dobre sadove. V Možici je bil shod ob 4. popoldne v gornjih prostorih Vidove gostilne. Tudi tukaj Je bila udeležba prav dobra. Sodrug Kristan je razlagal razvoj človeškega dela in zelo razumljivo pokazal, da je delo največja sila v človeški družbi; zato je tudi delavstvo, če se tako organizira. da more odločati o svojem delu, nepremagljivo. Tudi tukaj so delavci z velikim zanimanjem zasledovali govornikova izvajanja. Nekoliko nasprotnikov je molčalo. Na obeh shodih ie bilo tudi mnogo ženskih. — S kropom se je polil. V Malniči se je polil z vrelim kropom enoletni sin posestnika He-cka. Otrok je prevrnil nase lonec vrele vode in je vsled dobljenih opeklin nmri v dveh dneh. Umetnost In književnost. Slovensko gledališče. Stroupežnlckeg* »Naši furianty« so pred dolgim časom sloveli na Češkem. To je bilo v tistih letih, ko je bila češka dramatika še v prvem razvoju. Medtem so se zahteve znatno povečale in če bi se ta ljudska igra merila z merilom sedanjih dni, bi se sodba pač zelo razlikovala od nekdanje. Tako naivno ne bi smel danes noben pisatelj graditi dramatičnega dela in s tako znanimi figurami si ne bi prislužil nič lavorja. Sedanji gledalec ne mara več lenih slik, le zato da je lepa slika na odru, ampak zahteva, da je vse v orga-nični zvezi z dejanjem. In zdi se mu, da bi se dalai deja o kmečki srboritosti in bahavosti veliko bolj resnično in z večjim učinkom izrabiti. Ali dela tistih, ki so orali ledino, se ne smejo presojati tako kakor umotvori onih, ki so prfš« na obdelano polje. Stroupežnicky ima zasluge za češko gledališče, dasi so desetletja poostrila okus. Igra zahteva veliko osobja in skoraj čudil se je človek, da ga je še toliko na slovenskem odru. Splošno so precej dobro igrali. Dva antipoda v »višjih« slojih sta bila g. Borštnik (prvi občinski svetovalec Stružnik) in Peček (župan Dobovec). Prvi je podal dobro izklesanega trmoglavega in domišljavega vaškega prvaka; drugi, ki je sicer poraben, nima za kmeta, zlasti za tako grčo, pravega nastopa in zlasti ne organa. Kar je mogel napraviti s svojimi ničljivo Je odgovoril: »Na tako vprašanje vam ne morem dati odgovora. Moja častiželjnost ne leta tako visoko, da bi me metala vi s temi ljudmi v jedno košaro.« Otilki se je zasvetilo v očeh. »Ne mečem vas,« je dejala, »saj govorim o dveh skodelicah.« »Skratka,« je odvrnil Hanuš, »ne hrepenim po nobeni primeri in dotiki s temi ljudmi.« »Ljudje kot ljudje vendar so ljudje!« Te MdO Eovtmii »Toda sedaj govorim resno; jaz sera resna, zelo resna.« FOfttoTCSTtr Je. Hanuš je skomizgnil. »Ne ugovarjam«, je dejal. »Vi se le preveč Jezite, sploh ste vedno razdraženi, in jaz nočem, da bi se vi napram meni tako obnašali-----------to ni lepo.« Hanuš se je hladno ozrl na Otilko. »Kakof vi napram meni, tako jaz napram vam.« »O ne.« vzkliknila je Otiika, »laz bi bila napram vam že davno drugačna, toda to je moje ledino orožje in vas se bolim. Ali ste sedal tak, kakršen boste pozneje? Ali me imate mari rad? V čem. v čem se torej vaša ljubezen razločuje od ljubezni teh ljudi? Zaničujem njih ljubezen, vem, zakaj bi mi lahko pravili, da me ljubijo: toda zakaj me imate vi rad, kako torej vi, ali ste vi drugačen?« Hanuš je spoznal, da zmaguje, in se je le milostno nasmehlial. Otiika |e ujela njegov smehljaj in vsa vzplamtel*. (Dalie.) Torek 10. Eno uro Sr- .1» 11. tn>J»Joee predstavo tetrfek 12, venit Nekaj glavnih pr zorov: Infanteri iških krogelj streli v pral, — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-dura kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — Bajonetni ubodi. — Ranjenec! ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen, — Pogreb mrtvih — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji. — Naskoki. — Šrapnehki ogenj. — Naskok kavaterije. — Artilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granite. ===£= Radi velikih nabavnih stroSkov nekoliko z*išane cene.3===y Pel ek 13 ga v Tješin in izročili okrožnemu sodišču. Stanje poštnega sprevodnika je zelo kritično. OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI. Belgrad, 3. Dosedanji rezultati občinskih volitev so za vlado ugodni, ker je dobila vladna stranka veliko večino. SRBI NAROČAJO ZDRAVILA, Praga, 2. Srbsko vojno ministrstvo je naročilo pri praških tvrdkaji veliko množino zdravil in obvez za več stotišoč dinarjev. Naročeno je, da naj se prve dobave Izvrše čimprej. NASILSTVA BOLGARSKE VLADE. Sofija, 3. Vlada jc dala aretirati štiri voditelje socialno demokratične stranke baje zaradi agitacije proti kralju in vladi. Radikalni demokratje. Sofija, 3. V nedeljo so imeli radikalni de-mokratje shod, na katerem so govorniki svarili vlado, naj se ne spušča v nobene ncve balkanske zapletljajc in naj ne poizkuša nobene zveze s Turčijo, ker ni verjetno, da bi se dosegla avtonomija Macedonije s turško pomočjo. Radoslavov agitira. Sofija, 3. Ministrski predsednik Radoslavov pojde prihodnji teden na daljše agitacijsko potovanje. Predvsem hoče obiskati nove kraje, potem pa govoriti po večjih mestih dežele. BOLGARSKA SE PRIPRAVLJA. Ženeva, 3. Tukajšnji »Journal« poroča, da so dobili bolgarski rezervni častniki, ki žive v ženevskem kantonu, nalog potom dipbmatič-nega zastopstva, naj bodo pripravljeni, da lahko pridejo eventualno že v najbližjem času v Sofijo, če jih pokliče bolgarsko vojno ministrstvo. ALBANIJA. . Drač, 3. Med Esad pašo in mednarodno kontrolno komisijo se je dosegel sporazum v tem zmfsiu, da bo Esad paša vodil deputacijo, ki opjde v Potsdam, da ponudi princu \Viedu albanski prestol. Italijanske ladje za Wleda. Rim, 3. »Tribuna« poroča iz Brindisi ja: Sem je priplula flotilja torpedovk in križarke »Garibaldi«, ki imajo nalogo, da spremijo princa Wieda v Albanijo. Nočna razsvetljava. Vaiona, 3. Tukajšnja žandannerija je ukazala vsem hišnim posestnikom, da morajo ponoči prižigati vsaj po eno svetilko pred vsako hišo. PRINC W1ED. Frankobrod, 3. V poučenih krogih pravijo, da odpotuje princ Wied definitivno 15. februarja v Albanijo, GRŠKE LADJE V NEVARNOSTI? Atene, 3. »Agence d’ Athenes« poroča: Trgovska zbornica v Pireju je dobila oficielno obvestilo, da je bolgarsko - macedonski komite naložil gotovemu številu četašev, naj spravijo štirideset kilogramov težke bombe na grške ladje, ki plovejo v Varno ali Burgas, da se po-ženo ladje v zrak. Trideset takih in mnogo manjših bomb je baje že spravljenih v Burgasu, šest pa v Varni. Trgovska zbornica je nato takoj povabila vse lastnike ladij na sestanek, kjer je bilo sklenjeno, da ue izkrca nobena ladja svojega blaga v imenovanih lukah. VENIZELOS V PETERBURGU. Peterburg, 3. Grški ministrski predsednik Venizelos je dospel včeraj opoldne sem. POSOJILO IZ AMERIKE ZA TURČIJO. Frankobrod o. M., 3. Iz Novega Jorka brzo-javljajo »Frankfurter Zeitung«, da je dobila Turčija iz Amerike ofert za posojilo v znesku sedem miljonov funtov šterlingov. Za to zahteva ameriška skupina, ki bo izdala posojilo, da se jej zagotovi izrabljanje gozdov in rudnikov v različnih delih 'Turčije. Da se da Turčiji posojilo, za to se zlasti zavzema Standard-Oil-Company, ki si hoče zagotoviti močne petrolejske vrelce v Mezopotamiji. Porta je sprejela prav ugodno ameriško ponudbo. REUTTER IN FOERSTNER PREMEŠČENA. Berlin, 3. »Lokal Anzeiger« poroča, da je polkovnik R e u 11 e r iz Zabtrna premeščen kot poveljnik k 12. grenadunkemu polku v Frankobrod ob Odri. V nemško francoski vojni je b'l megov oče poveljnik tega polka in je padel v bniu. Laitnant forstner ie premeščen k 14. pešpolku v Bromberg. NAPAD V VLAKU. Frankobrod, 2. Na progi Fingerbntckeu — Sgarbrficken je bil v soboto osebni vlak nenadoma ustavljen S 24 U*Il#enc! so videli* da je neznan tnož rtemtJomn skocn z vlaka in izginil v bližnjem lesu. Preiskali so vlak in našli v drugem razredu človeka, ki je imel na levi strani prs več strelov. Listnica in denarnica sta mu bili ugrabljeni. DVE SMRTNI NEZGODI PRI SANKANJU. Heidelberg, 2. V mestni okolici sta smrtno ponesrečili v nedeljo pri sankanju dve osebi: 25!etni krojač Frcy in 161etni fant. NESREČA NA MORJU. 19 mrtvih. London, 2. Velika jadrnica »Hera« iz Hamburga, ki je vozila nitrat iz Pisagve, je včeraj opolnoči pri Portscatho naletela na obalo. Spustili so rešilni čoln v vodo, pa se je prevrnil. Osem mož je plavaje zopet doseglo barko, ki se je že potapljala, pa so se nekaj časa držali nad vodo. Tri je velik val odnesel, ostalih pet je pripeljal drug rešilni čoln v Falmoutfi. Vsega skupaj je utonilo devetnajst oseb. ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI. 50 mrtvih. Novi Jork, 2. Brzovlak Novi Jork—Alton je blizu mesta Juiliet skočil iz tira. Več vozov je razbitih. 50 oseb je baje mrtvih, mnogo pa deloma težko, deloma lahko poškodovanih. UGRABLJEN MILIJONAR. London, 2. Iz Novega Jorka javljajo: Dlje časa so že pogrešali miljonarja Francis Clearka iz Kalifornije. Njegova žena je že mislila, da ga je doletela kakšna smrtna nesreča. Zda| pa je dobil policijski načelnik v Los Angelos pismo, s katerim mu zloglasna »črna roka«, o kateri že nekaj časa ni bilo nič slišati, naznanja. da- so njeni člani ugrabili Clearka in ga odvedli v zanesljivo skrivališče. Da ga oproste, zahtevajo 3/5.C00 frankov. Policijskega načelnika prosijo, naj uvede potrebno pogajanje z roiijonarjevo ženo. POPLAVE V BRAZILIJI. Rio de Janeiro, 2. Poplave v državi Bahia postajajo katastrofalne. Mesto Novalage je popolnoma izginilo. Več mest je razdelanih. Po vodah plavajo trupla ponesrečenih. Skoda je velikanska. a zverinski Človek ie polil strica s petrolejem in ga zažgal. Nato je zbežal. Matijevič je klical obupno na pomoč. Prepeljali so ga v bolnišnico, a najbrže ne bo okreval, ker ima strašne opekline po vsem životu. Zverinskega motilca so aretirali, a ta taji dejanje. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga konsorcij »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, 40 letni uspeh ki ga potrjujejo na » tisoče priznanj. Želodčna =1/ = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi Želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Naročila sprejeme lekarne 0. PiCCOll, L)«Mi»na Edna posebnost likerja je Zdravnik= s=== želodca Raznoterosti. Črne koze v Befgradu. Na črnih kozah je zbolelo doslej v Befgradu 90 oseb. od teh je umrlo 30 oseb. Minister za notranje zadeve je zato ukazal, da si morajo dati vsi mestni prebivalci cepiti koze. Strahoten umor. Lekarnarja Štefana Matijeviča v Brodu ie umoril njegov nečak Štefan Neubauer. Strica je zvabil v sobo na dvorišču in ga pobil najprej s sekiro na tla. Matijevič je nato prosil nečaka, naj mu vendar prizanese, je edina posebnost želodčnega likerja ■ iz zdravilnih rastlin, kateri izborno Hj vpliva proti slabosti v želodcu ter ga m radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vslh prodajalnah konsum- 5 nega društva za Ljubi atto in okolico. Odlikovan v Pariz« r zlato koiajnrlaias. krtiecem. ® Veliki pustni korso Siavceva maškarada pustno nedeljo 22 februar;« v veliki dvorani bolela »UNION*. W* V blagohotno uvBževaniel "MU Da se Izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabita ne bodo razpošiljala, ter je pristop splošen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje Ime. Vstopnma za člane In maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge, Ce&arkove v Šelenburgovl ulici in v trgovini gosp. L. Černeta v Wolfovi ulici. — Podrobnosti o mas aradi g’ej društvene vesti. Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljail Denarnega prometa koncem leta 1913 • K 700,000.000* Vlog................................. „ . „ ia^OOiOdO* Rezervnega zaklada......................... „ 1,330:000* Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje uo brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna m stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične ljubljanska kreditna banka Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter ::: jih obrestuje od dne vloge po čistih ::: jl 0 Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje O ::: vseh vrst po dnevnem kurzu. ••• ••• mrrr- ===== Potniki ===== ▼ severno In južno AMERIKO •e v«Q« K