15. september 2009 številka 80 3 4 6 Županov kotiček Prenova kinodvorane že poteka Gradnja podvoza v polnem teku 7 8 16 Dobrodelna akcija letovanja otrok v Baški Rakičan gostil 600 tabornikov Sodelovanje Murske Sobote in Betlehema 30 34 38 Pestra kulturna ponudba v Murski Soboti Ironman zapisal Bakovce v zgodovino Nagradna križanka SOBOŠKO POLETJE 2009 2 ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ob 90-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Beltincih je predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar v svojem govoru izpostavil, da ga je novica o tem, da Prekmurje zaostaja po stopnji znanja v šolah, enako ali bolj zaskrbela kot novice o gospodarskem položaju v pokrajini. Na njegov govor sem se odzval z dopisom, v katerem sem predsednika državnega zbora javno pozval, da naj tudi sam stori nekaj, kar bo spremenilo odnos Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do Pomurja. Na moj dopis dr. Gantarju se je omenjeno ministrstvo odzvalo. Z odgovorom sem zadovoljen, saj so na visokošolskem ministrstvu priznali, da Pomurje dobi le drobtinico silnega proračuna za sofinanciranje že akreditiranih, rednih visokošolskih programov, ki jih je po vsej Sloveniji kar 36. Čeprav ministrstvo sofinanciranju v letu 2009 namenja 294 milijonov evrov, v Pomurju financira zgolj en visokošolski program, pa še tega pomanjkljivo. Na ministrstvu trdijo, da imajo v Pomurju kar štirje visokošolski zavodi svoje oddaljene enote. Vendar pa kar trije od teh štirih zavodov izvajajo le izredni študij. Izredni študij pomeni, da si študenti, ki so v večini Pomurci, šolnino plačajo sami ali pa za njih šolnino plačajo starši. Država torej sofinancira le en redni visokošolski študijski program, ki se izvaja v Pomurju, in sicer Fakultete za kmetijstvo in bi-osistemske vede program management v agroživilstvu in razvoj podeželja. Poudariti je treba, da fakulteti dodeljena sredstva za pokritje stroškov izvajanja programa v oddaljeni enoti, ki je v Rakičanu, ne zadoščajo. Manjkajoča sredstva prispevamo v Mestni občini Murska Sobota in tudi nekatere druge pomurske občine ter regijske institucije. Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so zapisali, da rednih študentov v Pomurju doslej, razen v programu Fakultete za kmetijstvo, ni bilo. Resnica pa je sledeča: študentov v Pomurju bi bilo znatno več, če bi ob izrednih bili na izbiro tudi redni študiji. V Murski Soboti se bosta jeseni začela izvajati tudi dva izredna študijska programa: zdravstvena nega in fizioterapija, ki ju bo izvajalo Evropsko središče Maribor. MVZT tema programoma očitno noče ali vsaj ne kaže volje podeliti koncesije in s tem prevzeti financiranja rednega študija. Tako ga bo financiralo okrog 60 izredno vpisanih študentov v večini iz naše regije. Na ministrstvu pravijo, da za programe ni dovoljšnjega interesa, čeprav se je na razpis za oba študija prijavilo nad 400 kandidatov! Financiranje nove Fakultete za turizem, ki je v sklopu Univerze v Mariboru, bi naj prav tako prevzeli občini Murska Sobota in Brežice, kjer je sedež Fakultete za turizem. O tem študijskem programu na ministrstvu sploh ne govorijo. Mogoče še niso dodobra pogledali v svoje evidence, kateri programi so že akreditirani. Studijski programi v novi fakulteti so že bili potrjeni, da se lahko izvajajo, vprašanje pa je, ali na ministrstvu obstaja dovolj volje, da podelijo tudi koncesijo za financiranje rednega študija s strani države. Visokošolski programi turizem, zdravstvena nega in fizioterapija, navedeni v prejšnjih dveh odstavkih, so bili potrjeni, da se lahko izvajajo na koncu mandata prejšnje ali na samem začetku delovanja te vlade. Vsi trije bi se naj izvajali v Pomurju, vendar se do koncesije, s katero bi se uredilo financiranje tudi za redni študij, očitno ne da priti. Ali pa mogoče le? Upam, da velja slednje. Na ministrstvu navajajo, da država nenehno povečuje sredstva za visoko šolstvo, in sicer z 277 milijonov EUR iz leta 2007 na 294 mi-lijonov EUR v letu 2009. Koliko od 294 milijonov EUR za 36 financiranih rednih visokošolskih programov je namenjenih Pomurju? Ker se v Pomurju financira le en reden študijski program, pa še tega moramo občine sofinancirati, je očitno, da Pomurje dobi zelo, zelo malo teh sredstev. Lepo je, da na Ministrstvu sredstva povečujejo, vendar pretiranih koristi od teh povečanj Pomurci nimamo. Ali imam prav, ko opozarjam, da je Pomurje v tem primeru zapostavljeno, naj presodijo občani sami. Naj omenim, da Mestna občina Murska Sobota daje iz občinskega proračuna za t. i. zlate štipendije svojim študentom največ sredstev med vsemi občinami v Sloveniji glede na število prebivalcev v občini. Gre za preprosti vprašanji: • Zakaj moramo Pomurci za študij naših otrok plačevati več, kot recimo v najbogatejšem osrednjem delu države? Ker nimamo dovolj koncesioniranih (in s tem financiranih) rednih visokošolskih programov v regiji, nastajajo stroški s prevozom na študij, bivanjem v krajih študija izven regije ipd., ki jih mnogi drugi študenti iz drugih pokrajin nimajo. Za izredni študij, ki jih je v Pomurju več, pa študentje plačujejo šolnino sami. • Zakaj visokošolsko ministrstvo ne podeli koncesije in s tem financira več rednih študijskih programov v Pomurju? Ob že navedenih, je pripravljenih še več študijskih programov, med njimi tudi socialna gerontologija (veda, ki raziskuje staranje). Družinam z najmanjšimi plačami v Sloveniji bi prihranili nekaj denarja za stroške študentskih domov in prevozne stroške njihovih šolajočih otrok. Mnogi si namreč študija izven kraja bivanja v tej draginji več ne morejo privoščiti! Na visokošolskem ministrstvu je državni sekretar Prekmurec in žalostno je, da kljub temu nismo deležni financiranja več kot le enega visokošolskega programa. Mogoče pa bo slednji le pomagal regiji, iz katere izhaja. Problem slabše izobraženosti v Pomurju je očitno le tema za govore na državnih proslavah. Vaš župan Anton Štihec 3 AKTUALNO Prenova kinodvorane že poteka Karlo Vratarič Sredi avgusta sta župan Anton Štihec v imenu naročnika in Miroslav Temnik v imenu izvajalca podpisala pogodbo o prenovi kinodvorane v Murski Soboti v večnamensko gledališko dvorano. Prenova bo trajala do enega leta. Več kot petdeset let stara kinodvora-na, ki ima status kulturne dediščine, je končno deležna prenove. Izvajalec del bo mariborska družba Stavbar gradnje, ki bo prenovitvena dela iz-vajala po načrtih arhitekta Andreja Kalamarja, ki je pri pripravi projekta upošteval priporočila in zahteve pri-stojnega Zavoda za kulturno in spo- meniško varstvo Maribor. »Projekt je avtorsko delo projektanta Andreja Kalamarja in njegovega studia, pro-jektantska vrednost pa je bila nekaj čez pet milijonov evrov. V postopku javnega razpisa in pregleda vseh po-stavk smo prišli do končne vrednosti nekaj čez štiri milijone evrov, seve-da pa to ne gre na račun kakovosti opreme, ampak na račun izboljšave popisov del,« je pred podpisom po-vedal župan Štihec. Stavbar gradnje je podjetje z več kot 50-letno tradicijo in je lani ustvarilo 50 milijonov evrov prometa, zapo-slujejo pa 180 ljudi, med njegove reference v severovzhodnem delu Slovenije pa sodijo na primer ob-činska zgradba in stadion v Lendavi, hotel v Rušah ter obnova Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Pogodbena vrednost del je določena na osnovi ponudbe in izvedenega pogajanja ter znaša 1,973 milijona evrov z vklju- čenim davkom na dodano vrednost, izvajalec pa je moral z izvajanjem te pogodbe pričeti najkasneje v roku desetih dni po sklenitvi pogodbe in obnovo dokončati v roku enega leta. Prenovo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regio-nalni razvoj v deležu 85 odstotkov verodostojno izkazanih in plačanih upravičenih stroškov, vendar največ v višini 1,7 milijona evrov, sredstva za opremo pa bo morala zagotoviti mestna občina sama. Po investicij-skem programu znaša predvideni znesek za opremo 1,956 milijona evrov, rok za dokončanje projekta prenove kinodvorane v celoti (tako gradbeno-obrtniških del kot opre-me) pa je 30. september 2010. 4 AKTUALNO Začetek širitve avtocestnega postajališča morda še v tem letu Karlo Vratarič Na eni strani avtocestnega postajali-šča Murska Sobota, potem ko so bile postavljene ovire, ni več vsakodnevno parkiranih kolon tovornih vozil na ce-stišču, medtem ko se na drugi strani kolone še pojavljajo. Začetek širitve postajališča bo morda še v tem letu, po širitvi pa bo prihodnje leto na voljo po 90 novih parkirnih mest na obeh straneh.. Čeprav so bili projekti za širitev murskosoboškega avtocestnega postajališča pripravljeni že konec lanskega leta in tudi vključeni v letni načrt razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, je bil slednji sprejet komaj konec maja letos. »Razpisna dokumentacija je pri-pravljena in je v potrjevanju pri strokovni komisiji naročnika, zato je realno pričakovati, da bo razpis objavljen v mesecu septembru. V kolikor pri izbiri izvajalca ne bo za- pletov, bomo z deli začeli še v tem letu in jih dokončali predvidoma v prvi polovici leta 2010,« pravi Marjan Koler z Darsove službe za komuniciranje. Poleg Murske Sobote bo na pomurski avtocesti urejeno tudi počivališče za težka tovorna vozila še pri Grabonošu, obe investiciji skupaj pa sta vredni 5,3 milijonov evrov. Na uvozni cesti na avtocesto v sme-ri proti madžarski meji so pred ča-som postavili ograjo na eni strani in stebričke na pločniku na drugi strani, tako da zdaj redkeje prihaja do parkiranih kolon tovornih vozil ob omenjenem cestišču. Kot pravi-jo na Darsu, sami nimajo nobenega pooblastila za sankcioniranje vozni-kov, vzdrževalci kolono le zaščitijo in primerno označijo. Na počiva-lišču na drugi strani, ki vodi proti Mariboru, še ni nameščenih ovir in vozniki še vedno parkirajo svoja vo-zila kar ob cestišču. Zoper kršitelje, ki kršijo določilo 9. odstavka 110. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki pravi, da so na vozišču avtoceste in ceste, rezervirane za motorna vozila, prepovedani obra-čanje, vzvratna vožnja, ustavitev in parkiranje, lahko ukrepa policija s predpisano globo 260 evrov. Kot pravijo na murskosoboški policijski upravi, opravljajo 24-urni nadzor in kontrolo cestnega prometa na avtocesti A5 in hitri cesti H7 ter večkrat dnevno še nadzor nad par-kiranjem tovornih vozil na uvozih in izvozih z avtoceste ob bencinskih servisih v Murski Soboti in Pincah ter SOS-nišah. Državni denar za krožišče pri Čardi Karlo Vratarič Pred dobrim mesecem je podje-tje SGP Pomgrad začelo s pripra-vami na rekonstrukcijo križišča pri Cardi, ki iz smeri Murske Sobote vodi naprej proti Hodošu ali Moravskim Toplicam. Na tem mestu je v preteklosti bil že več-krat spremenjen režim predno-stnih cest, zgodilo pa se je tudi precej prometnih nesreč, zato naj bi novo krožišče umirilo promet in zmanjšalo njegovo hitrost. Direkcija Republike Slovenije za ceste je že v letu 2004 izdelala projekt trikrakega krožnega kri-žišča »Carda«, ki pa je bil potem naknadno spremenjen, saj se bo v krožišče priključil tudi promet z bodoče vzhodne obvoznice me-sta Murska Sobota. Zato je Dars v letu 2007 naročil spremembo projektne dokumentacije iz tri-krakega v štirikrako krožno kri-žišče, projekt pa je bil izdelan in recenziran v letu 2008. V sklo-pu rekonstrukcije križišča bosta poleg ureditve vozišča urejena še sistem odvodnjavanja in komu-nalna infrastruktura, zgrajena pa bosta tudi kolesarska steza in pločnik. Vrednost del znaša 700 tisoč evrov, denar za izgradnjo pa je v celoti zagotovljen v držav-nem proračunu. Pogodbeni rok za dokončanje del je konec maja prihodnje leto. 5 AKTUALNO Gradnja podvoza v polnem teku Karlo Vratarič Od prvega junija letos je težko pričakovana gradnja podvoza na Lendavski ulici v polnem teku, po mnenju policije pa je omenjena ulica zdaj kljub obvozu bolj pretoč-na kot pred začetkom gradnje. Družba SGP Pomgrad v sodelova-nju s Strasbagom in družbo Alpine Mayreder Bau že dobre tri mesece gradi izvennivojsko križanje ceste in železnice. Dela zaenkrat pote-kajo po načrtih. Urejeni sta bili prometna zapora in semaforiza-cija, porušili so hišo in dva mo-stova ter pripravili provizorij pod železniško progo, trenutno pa so v izvajanju prestavitev SVTK-vodov, pilotiranje, gradnja opornih zidov v območju bodočega krožišča in zemeljska dela za črpališče. Ker je v času izgradnje podvoza zaprt del Lendavske ulice in je promet preusmerjen po obvozni cesti na Industrijsko ulico, smo na mur-skosoboški policijski postaji pov-prašali, kako poteka promet v tem delu mesta. Po mnenju policije zaradi urejenega semaforiziranega križišča na obvozu promet poteka tekoče v vse smeri in zaradi gradnje podvoza ne prihaja do zastojev na obvoznih cestah. »Pred obvozom je prihajalo do za-stojev zaradi spuščenih zapornic na železniški progi in posledično tudi daljših kolon vozil, ki so se-gale vse do mestnega središča,« pravi Andrej Bračko, komandir Policijske postaje Murska Sobota. Policija nadzor opravlja v patruljah z opazovalci in drugimi oblikami dela v neposredni bližini omenje-nega podvoza, najpogosteje pri mostu na Lendavski ulici. »Treba pa je omeniti dejstvo, da v prime-rih, ko je patrulja namensko nad-zirala promet v bližini podvoza, kršitev tako rekoč ni bilo. V večini primerov smo kršitelje le opozorili, nekaj pa smo jih tudi oglobili po 7. odstavku 116. člena Zakona o varnosti cestnega prometa v zvezi s 5. odstavkom istega člena, kjer je predpisana globa 40 evrov za-radi ravnanja v nasprotju s pro-metno signalizacijo,« je še povedal Bračko. 6 www.rh-doo.si AKTUALNO Dobrodelna akcija »Omogočimo letovanje za 100 otrok v Baški« Sabina Gutalj V Mestni občini Murska Sobota se je zelo povečalo število družin, ki si letos zaradi finančnih težav niso mogle privoščiti letovanja na mor-ju. Iz navedenega razloga se je tudi povečalo število otrok, ki so žele-li letovati v počitniškem domu v Baški, katerega lastnica je Mestna občina Murska Sobota. Tako smo se na pobudo župana Antona Štihca na mestni občini odločili, da dru-žinam, ki so se znašle v socialni in finančni stiski, pomagamo tako, da njihovim otrokom omogočimo brez-plačno letovanje v naših kapacitetah. Projekt brezplačnega letovanja smo organizirali skupaj z Otroškim po-čitniškim domom Murska Sobota v Baški, Društvom prijateljev mladine, območno enoto Centra za socialno delo v Murski Soboti ter donatorji. Cena sedemdnevnega bivanja v domu stane 160 evrov po otroku. Sredstva za letovanje so prispevali donatorji. KBM Invest je v ta namen prispeval 12.000 evrov, naknadno pa se je akciji pridružil sindikat Luke Koper, ki je prispeval 5.000 evrov tudi za otroke tistih zaposlenih v družbi Mura, ki nimajo stalnega prebivališča v Mestni občini Murska Sobota. »Od sto otrok, ki so letovali v Baški, se je pri Centru za socialno delo Murska Sobota in na podlagi objave dobrodelne akcije v Soboških no-vinah prijavilo 39 otrok, ostalih 61 otrok pa je bilo iz družin zaposlenih v družbi Mura, od tega 20 otrok s pre-bivališčem v Mestni občini Murska Sobota in 41 iz drugih pomurskih občin,« je pojasnila Nada Skrbič s Centra za socialno delo Murska Sobota. Predstavnika Društva pri-jateljev mladine, Olga Grmadnik in Bojan Nemec, ki je tudi dolgoletni ravnatelj Otroškega počitniškega doma Murska Sobota v Baški, sta do-dala, da je prijave zanje zbiral sindikat Murinih delavcev, potem ko je prejel dopis Zveze prijateljev mladine, da se je nanje obrnil sindikat Luke Koper, ki se prav tako želi vključiti v akcijo. Zupan je o sami akciji povedal, da je bila naša dobrodelna akcija pri obča-nih zelo odmevna, o čemer priča dej-stvo, da smo kapacitete za omenjeni termin napolnili in svoj cilj dosegli v celoti. Zelo je vesel, da nam je uspelo zbrati 100 otrok in da je med njimi kar nekaj takih, ki bodo morje s po-močjo vseh nas videli prvič. Dokazali smo, da lahko vsi skupaj naredimo to dobro delo, ki bo osrečilo 100 otrok, nam pa dalo dober občutek, da ni-smo ostali križem rok, temveč smo v teh kriznih časih ravnali družbeno odgovorno in z občutkom za svojo okolico. Obema donatorjema se je za sodelovanje v akciji iskreno zahvalil. Poleg omenjenih dveh donatorjev se je županovemu pozivu odzval tudi direktor trgovskega centra BTC P. E. Murska Sobota, Janez Stoti, ki je otrokom, ki so šli na letovanje, po-daril kopalne brisače. Tudi župan se je sam pridružil akciji in prispeval finančna sredstva za dva otroka. Otroke je na letovanje spremljalo 10 voditeljev. Tri voditelje je zagotovil Vrtec Murska Sobota, pet voditeljev Center za socialno delo ter dva vodi-telja Mestna občina Murska Sobota. Za sodelovanje v dobrodelni akci-ji se iskreno zahvaljujemo Centru za socialno delo Murska Sobota in še posebej Nadi Skrbič, ki je prek Centra za socialno delo o akciji ob-veščala družine ter zbirala prijave. Prav tako se zahvaljujemo Društvu prijateljev mladine Murska Sobota in Olgi Grmadnik, ki je poskrbela za vse formalnosti v zvezi z letovanjem v Baški, kot tudi ravnatelju Otroškega počitniškega doma Murska Sobota v Baški Bojanu Nemcu. Podžupan Jože Casar, ki je spremljal otroke na letovanju, je bil ob pri-hodu domov navdušen: »Obljubo staršem in organizatorjem s tiskovne konference in sestanka s starši, da se bomo vsi vrnili domov z letovanja s prešernimi nasmehi, smo uresničili. Najlepša hvala vsem voditeljem sku-pin, ki so se z otroci vred trudili, da so bile počitnice nepozabne, tako za otroke kot tudi za nas«. Vtisi otrok, ki so se udeležili letovanja Ko smo se že zgodaj zjutraj srečali na postaji, se nismo poznali, poslovili smo se od svojih staršev in sedli na avtobus. Po odhodu s postaje so sledili trenutki, ko smo se od staršem še zadnjič pomahali v slovo, za nas pa se je takrat začela nova pustolovščina. Začeli smo spoznavati prijatelje in učitelje. Na avtobusu smo vsi malo za-spali, saj je bila pot le dolga, saj smo se vozili kar šest ur. Ko smo prispeli, smo iz avtobusa zložili prtljago ter jo odpeljali do doma. Ravnatelj tega doma nas je pozdravil in nas seznanil z domskimi pravili. Pozneje nas je v jedilnici še seznanil, kako moramo ravnati in pospravljati za sabo. Imeli smo tri obroke na dan ter dve malici za na plažo. Ze prvi dan smo odšli na plažo in se kopali. Čeprav je bila voda hladna, je bilo razburljivo. Tako je bilo vsak dan, zvečer smo se sprehajali po tržnicah in tu in tam kaj kupili. Vsak dan so nam nekaj predstavili, en dan smo se peljali z ladjo in pogledali, kako valovito je morje, šli smo tudi v akvarij, kjer smo si ogledali različne morske živali. Zadnje tri dni je pihala burja, valovi so bili krasni, zato smo se podali v vodo, saj so nas valovi kar premetavali. Napočil je zadnji dan in bilo nam je kar žal, saj smo se vse skupine dobro razumele. Pot domov je hitro minila, saj smo z novimi znanci obujali spomine na pretekle dni. Hvala tistim, ki so to letovanje organizirali, saj smo se vsak po svoje imeli odlično! Bianca, 12 let, iz Negove V Baški je bilo veselo. Vsak dan smo se šli kopat in vsak dan smo se imeli odlično. Najbolj mi je bilo všeč iskanje školjk. Všeč so mi bili tudi morski psi, ki smo siji ogledali v akvariju. Prvič sem bila sama tako daleč od doma, le sestro sem imela sabo. Amanda, 6 let, iz Negove 7___ AKTUALNO Župan pozdravil prvošolčke in jim podaril knjige Karlo Vrataric Po dolgih počitnicah je ponovno za-zvonil šolski zvonec in šole je spet napolnil živ-žav šolarjev in dijakov. V osnovnih šolah se na ta dan še posebej pripravijo in v vsaki na svoj prisrčen in izviren način pozdravijo in sprejmejo prvo-šolčke in njihove starše. Letos je v murskosoboški občini prvič v šolske klopi sedlo 207 šolarjev, na OŠ I 83, OŠ II 40, OŠ III 41, OŠ IV 5, OŠ Bakovci 19 in podružnični šoli v Krogu 17 prvošolčkov. Tudi župan Mestne občine Murska Sobota se je pridružil dobrodošlici in prvošolčkom po-daril slikanico »Abeceda na polju in v gozdu« z željo, da vedoželjni šolarčki na igriv način stopijo v svet črk in učenja. Rakičan gostil 600 tabornikov Karlo Vrataric Na rakičanskem letališču je od prve-ga do dvanajstega avgusta potekala velika mladinska akcija, zlet Zveze tabornikov Slovenije, ki se organizira vsakih nekaj let. Udeležilo se ga je približno 600 tabornikov iz Slovenije in tujine. Zlet ali jamboree, kar pomeni velik zbor tabornikov, so pripravili po-murski taborniki, združeni v Zvezi tabornikov Pomurja, v sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije in na-cionalno skavtsko organizacijo. Prvi svetovni zlet se je odvijal leta 1920 v Londonu, prvi slovenski pa leta 1953 na Primorskem. Letošnji je bil trinajsti slovenski zlet, sploh prvi na pomurskih tleh, udeležilo pa se ga je blizu šesto tabornikov, pretežno iz Slovenije, okoli sedemdesetih pa jih je prišlo tudi iz tujine. Pomurje je predstavljalo približno 40 tabor-nikov iz treh rodov — iz Murske Sobote, Lendave in Ljutomera. Skavtske aktivnosti so bile razdelje-ne na tri programske sklope: poho-de vodov, izlete po Pomurju ter de-lavnice in druge aktivnosti. Vodilo letošnjega zleta je bilo »Novo jutro - nov izziv« in je predstavljalo vodi-lo tabornikom, da naj vsak dan od-krivajo nove izzive. Navezuje se tudi na stoletnico skavtstva in 15-letnico ponovne vključitve taborništva na Slovenskem v svetovno skavtsko organizacijo. Vodilo stoletnice skavtstva je namreč sporočalo, da organizacija vstopa v novo stoletje, v novo zoro skavtstva. Med bivanjem v Prekmurju sta ta-bornike med drugim obiskali tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Cebašek-Travnik, ki je tudi sama tabornica že več kot petdeset let in je ob tej priložnosti pripravila delavnico o človekovih pravicah, ter ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je po ogledu zleta pove-dala: »Taborništvo je zelo zanimivo in zame nekaj povsem novega, saj nikoli nisem bila tabornica. Veseli me, da vidim veliko mladih ljudi in ljudi različnih generacij, kako skupaj sodelujejo pri zelo različ-nih aktivnostih in med seboj širijo pomembne vrednote, kot so di-scipliniranost, vedoželjnost, tova-rištvo, prostovoljnost, solidarnost in pomoč drug drugemu. To so tudi vrednote sistema, ki ga sama predstavljam, obrambnega siste-ma.« Obrambna ministrica je še poudarila, da so taborniki tudi del sistema zaščite, reševanja in pomo-či ter da na njih resno računajo ob primeru naravne ali druge nesreče, saj bi bili v tem primeru taborniki povabljeni k postavljanju nastani-tvenih kapacitet. 8 AKTUALNO Vrtci Murska Sobota Skupni nastop pred počitnicami Geza Grabar Potem ko so se prejšnja leta posame-zne enote vrtcev formalni zaključek pred poletnimi počitnicami pripravile ločeno, se je javni zavod Vrtec Murska Sobota letos odločil, da bodo za otro-ke z vseh enot - teh je več kot 700, pripravili skupno prireditev. Čeprav so rajanje in pred tem še glasbeno-plesne nastope po-sameznih enot vrtcev načrtovali na grajskem dvorišču oziroma na ploščadi pred njim, so se zaradi slabšega vremena zatekli v špor-tno dvorano pri OS I. Niti slabo vreme in nova lokacija jim pri-jetnega vzdušja nista mogla niti malo skaliti, zato so prireditev, ki jo je povezovala Alenka Kolman, pod streho izpeljali v celoti. Preden so se svojim staršem, sta-rim staršem in drugim obisko-valcem, ki so svoje naraščajnike budno spremljali s tribun, ob pomoči vzgojiteljic predstavi-le vse enote vrtca — Ringaraja, Gozdiček, Miške, Krtek, Srnice, Veveričke in Romano, sta zbra-ne nagovorila ravnateljica vrtcev Bernarda Marič in župan Anton Stihec. Pred plesom s starši se je iz pesmi v pesem razživelo v veselo rajanje, od vrtca pa so se simbolično poslovili tisti, ki je-seni odhajajo v šolo. Murskosoboški osnovnošolci in policisti se družijo tudi med počitnicami Policisti iz Policijske uprave Murska Sobota so udeležencem Tabora PAJ (plavanje, atletika, judo) na zanimiv način pred-stavili poklic in delo policista. 35 osnovnošolcev je z velikim zanimanjem spremljalo predsta-vitev policista kolesarja, policista motorista, policista vodnika služ- benih psov in helikopter letalske enote Policije. Foto: Boštjan Sedonja 9 AKTUALNO Obnovljena vaška kapelica v Krogu Geza Grabar Tamkajšnjo krajevno kapelico sv. Florjana so daljnega leta 1849 postavili na mestu, kjer je nekoč stal križ kot spomin na požar iz leta 1829, ko je v vasi zgorelo 28 hiš. Kljub številnim sprotnim vzdrže-valnim delom so se krajani oziro-ma verniki odločili, da kapelico temeljito obnovijo. Tako so po-ložili hidroizolacijo in električni priključek z zemeljskim vodom, zamenjali vhodna vrata, obnovili okenske police, namestili brezžič-no ozvočenje in omare za liturgič-ne potrebe, jo prepleskali, uredili fasado ... Brez izdatne pomoči številnih obrtnikov, dobrotnikov in vernikov projekta ne bi mogli realizirati. Na osrednjem verskem dogod-ku z blagoslovitvijo obnove, ki jo je opravil mariborski pomo-žni škof dr. Jožef Smej in je bila sredi poletja, se je zbralo veliko število vernikov. Škof je v pridigi pohvalil vernike Kroga, da lepo skrbijo za svoje sakralno obelež-je, ter poudaril pomen svetega Florijana, po katerem je posveče- na kroška kapelica. Dejal je še, da se vasi Krog rad spominja, kajti v župniji Murska Sobota je ne-kaj let deloval in mlade v Krogu poučeval verouk. Pri blagoslovi-tvi je pel mešani cerkveni pevski zbor župnije Murska Sobota, v verskem obredu pa so sodelovali tudi stolni župnik Ivan Krajnc, kaplan župnije Murska Sobota Boris Tibuat in nekdanji mursko-soboški župnik Martin Florvat. Na koncu so se vsi skupaj zbrali pri gasilsko-kulturnem domu v Krogu na prijetnem druženju. Pa še to: ker je sv. Florijan zaščitnik gasilcev, se domači gasilci ob njej vsako leto zberejo ob vaškem pro-ščenju, ko tudi v čast njim poteka maša. Otvoritev igrišča za odbojko na mivki in otroškega igrišča v Krogu Suzana Varga Pred dvema mesecema smo se v Krajevni skupnosti Krog odločili, da bomo tudi mladim in najmlaj-šim v vasi popestrili njihov prosti čas. Iz razgovorov z njimi smo pri-šli do zaključka, da si najbolj želi-jo igrišča za odbojko na mivki. Po soglasni odločitvi v svetu krajevne skupnosti in odločitvi mestne ob-čine, da nam oddajo v najem del zemljišča, ki je v njihovi lasti, so dela stekla takoj. Skupna investicija je stala okrog 13.000 evrov. Približno polovico teh sredstev (6.500 evrov) so stala igrala za otroško igrišče s klopmi in koši za smeti. Postavili smo gu-galnico za dva otroka s plezalno lestvijo, toboganom in mornarsko lestvijo, prevesno gugalnico s štiri-mi sedeži ter igralni stolp z zavitim toboganom in lesenim plezalom. Preostala denarna sredstva smo porabili za izgradnjo igrišča za odbojko na mivki. Ob tem je tre-ba omeniti, da je pri sami gradnji igrišča bilo opravljenega ogromno prostovoljnega dela s strani mladih zanesenjakov, zbranih okrog Bena Sakača. Otvoritev obeh igrišč je bila v so-boto, 22. avgusta 2009. Turnir v odbojki je potekal ves dan, nanj pa se je zbralo dvanajst ekip. Slavnostna otvoritev je potekala v popoldanskih urah z nagovorom predsednice kroške krajevne sku-pnosti Suzane Varga, program pa je popestrila pevka jazza Alja Petrič. Prireditve sta se udeležila tudi žu-pan Anton Štihec, ki je najboljšim odbojkarjem podelil pokale in na-grade, ter direktor mestne uprave Bojan Petrijan. Otvoritveni trak so prerezali predstavnik odbojkarjev Gorazd Flisar, predstavnica naj-mlajših Maja Cigan in predsednica krajevne skupnosti Suzana Varga. 10 AKTUALNO S hojo do boljšega počutja Geza Grabar Med številne projekta, ki jih z namenom boljšega počutja in zdravja svojih stanovalcev izvaja-jo v rakičanskem domu starejših, je tudi vsakoletni test hoje, ki ga že tretje leto zapored izvajajo v sodelovanju z Zavodom za zdra-vstveno varstvo Murska Sobota. V projektu »S hojo do boljšega počutja«, ki so ga kot primer dobre prakse izvedli konec av-gusta, je sodelovalo več kot sto stanovalcev, kar je bilo nad pričakovanji. Kot je povedala predlagateljica in koordinatorka s strani doma Sonja Kolbl, diplomirani delovni terapevt, v okviru projekta izva- jajo test hoje na različno dolgih razdaljah. Tako so lahko stano-valci izbirali med 200, 360 in 390 metri, a tudi med krajšimi razdaljami. Slednje ponavadi iz-birajo stanovalci na vozičkih in težje gibljivi. »Na projekt se od-ziva vedno več stanovalcev, ki jim na začetku in koncu izmerimo potrebne parametre (krvni tlak, poraba kisika ...). Zelo pozitivno pa na stanovalce vplivamo tudi zaposleni, ki izvajamo meritve ter jih spremljamo in motivira-mo pri hoji. Rezultate meritev potem primerjamo in vsakokrat ugotavljamo, da v povprečju stanovalci dosegajo vedno boljše rezultate. Na pohodih tudi ugo-tavljamo, da se povečuje število sodelujočih stanovalcev in da se izboljšuje čas, v katerem progo prehodijo. Opažamo pa tudi da se med sabo zelo vzpodbuja-jo in da imamo ob progi vedno več »navijačev«, kažejo pa tudi prijetne občutke zadovoljstva. Ravno zato smo pohod na po-budo stanovalcev poimenovali Maraton mladih po srcu,« je povedala Kolblova in dodala, da je projekt nastal z namenom, da bi stanovalce čimbolj motivirali h gibanju in da bi jih spodbudi-li h kontinuirani hoji na daljši čas, pri tem pa je na zelo veliko podporo naletela tudi v vodstvu doma. »To nam uspeva, saj nekateri sta-novalci opravijo pohod večkrat na teden, nekateri pa vsak dan. Cilj projekta pa je še ohraniti ozi-roma izboljšati telesno, duševno in socialno zdravje stanovalcev.« Zlati znak za glavno sestro Doma starejših Rakičan Zbornica Zveze zdravstvene in bolniške nege Slovenije vsako leto podeljuje priznanja za do-sežke na svojem področju. Med dobitniki najvišjega priznanja — zlatega znaka, je bila tudi glavna medicinska sestra Doma starejših Rakičan. V obrazložitvi so predlagatelji iz Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja med drugim izpostavili, da je za priznanje niso predlagali samo zaradi njene strokovnosti, pač pa tudi načelnosti, natanč-nosti, srečnosti, empatije in njene pripravljenosti pomagati drugim. Za zdravstvo se razdaja že 35 let. Svojo celotno poklicno pot pre-življa v zdravstvu: od medicinske in patronažne sestre, poučevanja na murskosoboški srednji zdra-vstveni šoli ter na odgovornih mestih glavnih sester posame-znih oddelkov in končno tudi glavne sestre oziroma pomočnice direktorja za področje zdravstve-ne nege murskosoboške bolnišni-ce. Pred dvema letoma je sprejela nov izziv v domu starejših. Kot pravi, je človek, ki ji izzivi pome-nijo nove motive za delo, zato se jih veseli. Geza Grabar Proslavili 25. obletnico obstoja Aleksandra Grah V Društvu upokojencev Bakovci so na začetku septembra obeležili velik jubilej, saj jih skupno druže-nje povezuje že 25 let. Obletnico so praznovali pod geslom »Skupaj nam je lepo«. Praznovanje 25. obletnice je tra-jalo kar tri dni — organizirali so namreč več dejavnosti. Prvega septembra so se zbrali ob ribni-ku Vigali, kjer je 47 ribičev iz 8 društev sodelovalo pri športnem ribolovu. Prvo mesto je osvojil Adolf Lamut iz DU Radenci. Člani različnih društev so se dru-žili tudi na balinišču v Bakovcih, kjer so tekmovale tri ženske in štiri moške ekipe. Najboljše mesto je zasedla ekipa iz Bakovcev. Sicer pa je sklepna prireditev potekala v soboto, 5. septembra, kjer so z bogatim kulturnim programom obeležili visok jubilej in to prilo- žnost izkoristili za dodatno dru-ženje in obujanje spominov na minula leta. Zbrane člane je poz-dravil tudi župan Anton Štihec. Društvo upokojencev Bakovci je bilo ustanovljeno leta 1984, na čelu društva so se doslej menjali trije predsedniki, zadnji dve leti pa društvo vodi Marija Kočar. »Naš cilj je druženje, predvsem pa, da se borimo za to, da starejši ne bi bili izključeni iz družbe. Želimo si čim bolj kakovostno zapolniti svoj čas, zato organiziramo različ-ne dejavnosti glede na zanimanje starejše populacije. Izvajamo tudi socialni program, s katerim poma-gamo starejšim in se borimo pro-ti izključenosti. Sodelujemo še z mnogimi drugimi organizacijami, tako da nam ni nikoli dolgčas,« je povedala Kočarjeva. 11 AKTUALNO Ekskurzija na Gorenjsko Filip Matko Koordinatorji v projektu »Starejši za starejše - za boljše zdravje in višjo kakovost življenja doma« iz društev upokojencev nimajo počitka niti v poletnem času. Po koordinatorje ter organizatorje izletov v društvih upokojen-cev Murska Sobota, Puconci, Beltinci, Turnišče in Lendava je predzadnji dan v juliju pri-spel avtobus z Gorenjske, iz tamkajšnjega hotelsko-turistič-nega podjetja »Hit holidays«. Poleg Prekmurcev je na desnem bregu reke Mure avtobus po-bral še predstavnike iz društev upokojencev Gornja Radgona, Radenci, Kapela, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci pri Ljutomeru in Ljutomer. Vse je odpeljal proti sončni Gorenjski. Po prisrčnem sprejemu v hotelu Špik v Gozdu Martuljku je sledil ogled hotela, ki so ga dogradili in prenovili letošnjega junija. Zatem pa je avtobus 18 predstav-nikov Prlekije in Prekmurja, ki jih je vodil predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upoko-jencev Mirko Lebarič, odpeljal proti Kranjski Gori. Po kosilu v hotelu Kompas je bil organiziran sprehod po znamenitem kraju, kjer so se v 11. stoletju naselili Slovenci s Koroške ter kraj zaradi številnih borovcev poimenova-li Borovška vas. Danes je tukaj evropsko znano smučarsko sre-dišče po pobočjih 1631 m viso-kega Vitranca. V tem kraju se je leta 1884 rodil mladinski pisatelj Josip Vandot (umrl 1944), ki je avtor zelo znanih povesti o pastir-ju Kekcu in njegovih prijateljih. Enodnevni obiskovalci iz dežele ob reki Muri so se odpeljali še v alpsko dolino pod Poncami, kjer so znamenite smučarske skakal-nice v Planici, pozneje pa še do izvira Save Dolinke pri znameni-tih Zelencih. Prepolni lepih vtisov z enodnev-ne ekskurzije po Gorenjski so se Pomurci v večernih urah vrnili v svoje domače kraje ter priče-li razmišljati o tem, kako bodo članice in člane v svojih društvih upokojencev navdušili za obisk Gorenjske. 12 Tiskarna Klar d.o.o AKTUALNO Ureditev katastra gospodarske javne infrastrukture Mestna občina Murska Sobota je uspešno kandidirala na razpisu vla-dne Službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov s pro-jektom Ureditev katastra gospodarske iavne infrastrukture. S pogodbo št. C1536-07S330054, ki je bila podpisa-na dne 28. 9. 2007, smo dorekli izvedbo in financiranje izdelave katastrov gospodarske javne in-frastrukture v MOMS. Operacijo je v okviru prednostne usmeritve delno, do višine 85 %, tako sofi-nancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, iz Operativnega programa krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007-2013, področja »Razvoj regij«. Ostali del sredstev pa je zagotovila Mestna občina Murska Sobota in posredno tudi Občina Moravske toplice za svoj del projekta. Višina celotnih stro-škov operacije je bila ocenjena na 190.966,00 EUR. Na javnem razpisu je bil izbran izvajalec podjetje Kaliopa, d. o. o., iz Ljubljane, ki je izvedbo projekta izdelava katastrov go-spodarske javne infrastrukture v celoti in predčasno uspešno opravil do letošnjega poletja. Večina del je bila opravljenih v letu 2008, del pa v letu 2009. Projekt je bil v letošnjem pole-tju zaključen in predan v zbirni kataster na Geodetsko upravo Republike Slovenije. Geodetsko so bili izdelani na-slednji katastri: Mestna občina Murska Sobota — vodovod, ze-lene javne površine, javna raz-svetljava in toplovod ter Občina Moravske Toplice — vodovod, kanalizacija in zelene javne po-vršine. Skupaj je bilo obdelanih in predanih 463 km linijskih vo-dov, 8.414 točkovnih elementov ter 22 km2 površin. Operativno so pri projektu sodelovali obči-ni Murska Sobota in Moravske Toplice, Komunalno podjetje Murska Sobota ter že omenjeno podjetje Kaliopa, d. o. o. Podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastruktu-re se vodijo v katastru gospodar-ske javne infrastrukture, do teh podatkov pa prek spletne strani http://gis.kaliopa.si/obcinamur-skasobota lahko dostopajo tako pooblaščenci kot tudi vsi ob-čani, ki potrebujejo podatke o infrastrukturi. Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj 13 AKTUALNO Soboško poletje 2009 Letos nam je v času tradicionalnih Soboških dnevov pošteno nagajalo deževno vreme, zato smo toliko bolj veseli, da smo njihovo nadaljevanje v okviru Soboškega poletja 2009 na Trgu kulture v Murski Soboti izpeljali v celoti. Prvi julijski petkovi in sobotni večeri so sicer bili precej hladni, kljub temu pa je dober izbor iz-vajalcev pritegnil na Trg kulture precej več obiskovalcev kot prej-šnja leta. Poleg številnih doma-činov je bilo vse več tudi gostov od drugod, ki so jim koncerti popestrili počitniške dni v naši pokrajini. Program je bil raznolik (od zna-nih ruskih šansonov, balad in ro-manc, yugorocka, etna, etnofol-ka, tanga in argentinskega tanga vse do klasične glasbe) in mnoge pohvale tako domačinov kot go-stov so nam potrdile, da je bil izbor izvajalcev dober. Tudi le-tos sta ga pripravila mag. Brigita Perhavec in Kristjan Borovšak, prof., organizator je bila Mestna občina Murska Sobota, izvaja-lec pa Zveza kulturnih društev Murska Sobota. V desetih večerih in petih sobo-tnih dopoldnevih se je na odru zvrstilo več kot 200 nastopajo-čih iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Argentine, Burkine Faso, Italije in Madžarske, ki so bili navdu-šeni tako nad vsebino festivala kot nad nadvse prijetnim prosto-rom na našem trgu. K dobremu počutju izvajalcev je pripomo-gla tudi Galerija Murska Sobota, ki nam je omogočila, da smo v njihovih prostorih zanje uredili zaodrje, kjer so se lahko pripra-vili za nastop, za kar se direktorju in ostalim zaposlenim v Galeriji zahvaljujemo. Zahvala pa v prvi vrsti gre lastni-kom gostinskih lokalov na prire-ditvenem prostoru, saj prireditev še zdaleč ne bi bila tako uspešna brez dobro organiziranega pro-stora za obiskovalce, in drugim pokroviteljem, ki so s finančni-mi prispevki v celoti omogočili zdaj že tradicionalno prireditev Soboško poletje 2009. Prireditev je odprl in sklenil župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec, ki je oblju-bil, da se bomo lahko na Trgu kulture tudi naslednje leto v po-letnih julijskih večerih srečevali in družili s prijatelji in znanci — in ob izbrani glasbi seveda. Brez pokroviteljev tega festivala ne bi bilo. Hvala vsem, ki so nam to poletje omogočili glasbene užitke: 14 AKTUALNO Soboško poletje uspešen in pozitivno ocenjen projekt Blanka Denko Čeh Cilj raziskave je bil spoznati potre-be, želje in mnenja občanov MO Murska Sobota o festivalu Soboško poletje. Temeljno smo proučili event management (management dogod-kov) in analizirali več spremenljivk — po metodi marketing mix, na osnovi katere smo opravili temeljito raziskavo in analizo prireditve. Občinstvo je najpomembnejši del festivala, ker festival brez občinstva ne obstaja. Soboško poletje je obi-skalo 86 % vprašanih. Anketiranci so se odločali med štirimi odgovori. Večkrat se je prireditve udeležilo 44 %, dvakrat jih je bilo na prireditvi 12 %, 30 % anketirancev se je pri-reditve udeležilo enkrat. 14 % vpra-šanih se prireditve ni udeležilo. Dostopnost do festivala, parkirišče, prijetnost ambienta in namen izbire lokacije - oživitev mestnega jedra so nekatere lastnosti, zaradi katerih se občinstvo odloča, ali se bo festivala udeležilo ali ne. Večina vprašanih, to je 94 %, je zadovoljnih z lokaci-jo. Za organizatorja pa to pomeni, da je bil festival prostorsko pravilno umeščen, 6 % anketirancev z loka-cijo ni zadovoljnih. Kot možno lo-kacijo prireditve so predlagali grad v parku. V letu 2008 se je prireditev dogaja-la v mesecu juliju. Pri vprašanju, v katerem mesecu bi želeli, da se izvaja prireditev, se jih je 80 % odločilo za odgovor, naj se prireditev izvaja oba meseca. 12 % je izbralo mesec julij in 8 % je izbralo odgovor mesec avgust. Treba je upoštevati želje občinstva o trajanju prireditve. Polemike, ki so se zvrstile na temo trajanja priredi-tve, so poleg občinstva vzpodbudile tudi okoliške prebivalce. Festival Soboško poletje je bil premaknjen na kasnejšo uro in se zdaj zaključi ob 23. uri. 62 % vprašanih je zado-voljnih s trajanjem prireditve, osta-lih 38 % pa ostaja nezadovoljnih. Ker je več zadovoljnih in je dosežen kompromis z okoliškimi prebivalci, lahko zaključimo, da je organizator pravilno določil trajanje prireditve. Za izvedbo prireditve je bila izbrana Zveza kulturnih društev. 96 % anke-tirancev- je podprlo odločitev župa-na MO Murska Sobota, da projekt Soboško poletje izvaja Zveza kultur-nih društev Murska Sobota. Pri procesu trženja festivala in opra-vljanju analize je bistveno poznava-nje odločanja občinstva: Zakaj se občinstvo odloča, da obišče festival? Vse odgovore moramo skrbno upo-števati, saj le tako lahko zadovoljimo potrebe, ki jih ima občinstvo. 58 % vprašanih se prireditve udeležuje za-radi druženja s prijatelji in družino. Cilj festivala, da vzpostavi okolje, kjer se lahko občinstvo druži ob kra-mljanju pri svečkah, je bil dosežen. Možnost druženja in mreženja med ljudmi omogoča širjenje novih idej in posledično kakovost življenja z udejanjanjem teh idej. Tako se je festival izkazal za zelo pozitivno na-ravnanega. Druga kategorija, ki želi vzpodbuditi občinstvo, da obišče festival, je program prireditve. 30 % vseh vprašanih se je udeležilo festivala zaradi programa. Skrbno določen program organizatorja je bistven za uspešnost festivala. Druženje in tako priložnost za spo-znavanje in mreženje med ljudmi je prav tako pomemben razlog za udeležbo na festivalu, 8 % vprašanih pride na festival prav s tem name-nom. Sprostitev ob kulturni izkušnji umetniških predstavitev je prav tako razlog, da se občinstvo udeleži festi-vala. Zanimivo pri analizi je to, da se le 2 % vprašanih udeležuje prire-ditve zaradi oglaševanja. Glede na podatek, da se 30 % ob-činstva udeležuje festivala zaradi vsebine programa, je zelo pomemb-na informacija, kako je občinstvo zadovoljno s programom. 42 % je vsebina zelo všeč. Tako gre pohvala organizatorju za skrbno določene vsebine in izbrane izvajalce. Festival, ki poteka ob petkih in sobotah v me-secu juliju, ima program razdeljen po dnevih. V petek so lahkotnejše in raznolike vsebine - od zelo znanih zagorskih, dalmatinskih, starograd-skih in ciganskih pesmi, šansonov, etno in folk glasbe pa vse tja do la-tinskoameriške plesne glasbe, soula, funka, reggaeja, divjih ritmov afriške glasbe, rock banda in zimzelenih jazz skladb. Ob sobotah pa je na sporedu resnejša klasična glasba. Tako so za-dovoljene potrebe tistih, ki poslušajo klasično glasbo, in tistih, ki so jim všeč prej omenjene vsebine. Kako je okolje MO Murska Sobota ustvarjalno in naklonjeno dejavno-stim, ki vključujejo ustvarjalnost, kulturo, umetnost, smo izvedeli z raziskavo. Zanimalo nas je, katere projekte anketirane osebe pozna-jo. Anketirani poznajo naslednje projekte: Soboški dnevi, M1KK-ovi projekti, Delu čast in oblast, Bienale male plastike, Fronta, PAC-ovi Majski dnevi, gledališki abonma, Občutek za veter, galerija Savel, Frisk. Poznavanje naštetih projektov pomeni pohvalo vsem organizatorjem, da izvajajo uspešne in poznane projekte, ki dvigujejo ka-kovost življenja občanov in občank MO Murska Sobota. Festival Soboško Poletje je eden izmed projektov v Murski Sobota. Zahtevno občinstvo poleg koncertov potrebuje še ostalo kulturno dogaja-nje. Kako so anketiranci zadovoljni s kulturno ponudbo v Murski Soboti v poletnem času? Zelo zadovoljnih so 4 %. Zadovoljnih je več kot po-lovica vprašanih, 58 %. Delež ne preveč zadovoljnih je 38-odstoten. Zadnje vprašanje se je glasilo: Želite še kaj dodati? Komentarji so bili naslednji: »s srcem in veseljem na-prej za srečno druženje z ljudmi«, »pohvala organizatorju«, »dobra postrežba«, »upam, da drugo leto spet«, »potrebno bi bilo dodati otro-ški - družinski program ob sobotah dopoldan«, »mestno jedro potrebuje ureditev okolice«, »manjka filmski festival« in »za kulturo in razgle-danost ljudi, je kulturna dvorana premalo«. Komentarji so zelo zgovorni, dodam lahko le to, da je na organizatorju odgovornost, da se komentarji v bo-doče ne bodo spremenili in da upo-števa želje in opazke pri organizaciji festivala Soboško poletje. Zadnje vprašanje se je glasilo: Želite še kaj dodati? Komentarji so bili naslednji: »S srcem in veseljem na-prej za srečno druženje z ljudmi.«, »Pohvala organizatorju.«, »Dobra postrežba.«, »Upam, da drugo leto spet.«, »Treba bi bilo dodati otroško-družinski program ob sobotah do-poldan.«, »Mestno jedro potrebuje ureditev okolice.«, »Manjka filmski festival.« in »Za kulturo in razgle-danost ljudi, je kulturna dvorana premalo.« Komentarji so zelo zgovorni, dodam lahko le to, da je na organizatorju odgovornost, da se komentarji v bo-doče ne bodo spremenili in da upo-števa želje in opazke pri organizaciji festivala Soboško poletje. Graf: Zadovoljstvo anketirancev s kulturno ponudbo Murske Sobote v poletnem času 15 AKTUALNO Sodelovanje Murske Sobote in Betlehema Mesti Betlehem iz Pennsylvanie in Murska Sobota sta pobrateni že od leta 1996. Vse od takrat se mesti trudita negovati stike, predvsem si naši izseljenci v Ameriki želijo pri-bližati in prenesti svoje korenine na svoje potomce in ohranjati materni jezik. To pa je, glede na nacionalno raznolikost staršev v angleško govo-reči državi, velikokrat izjemno tež-ko. Tako jih ni malo s slovenskimi priimki in v Prekmurju ali drugod po Sloveniji živečimi sorodniki, ki poznajo le nekaj starih prekmurskih besed. Se najbolj se slovenska (prek-murska) beseda ohranja v cerkvi, ki poleg liturgičnih obredov predstavlja tudi druženje prekmurskih potom-cev in ohranjanje starih običajev, kolikor je to v današnjem hitrem tempu globalizacije sploh še možno. Tudi zato se je začela pod okriljem združenja »Sister City Association« in z izdatno pomočjo Windish Luteran Church iz Betlehema in Evangeličansko cerkveno občino iz Murske Sobote vsakoletna izmenja-va mladostnikov, ki preživljajo svoje počitnice eno leto na eni, drugo pa na drugi strani Atlantika. Iskrena želja je bila tudi nadgraditi sodelovanje še na ravni izobraževal-nih ustanov. Tako se je pred dvema letoma v to izmenjavo dijakov vklju-čila Gimnazija Murska Sobota. Kar nekaj dijakom iz murskosoboške gi-mnazije, ki so uspešno predstavljali našo šolo ne samo pri učnih vsebi-nah, ampak tudi izven šole, smo že dali priložnost, da so obiskali ZDA kot nagrado za uspešno delo. Rok Kučan, ki je letošnje počitnice pre-živel v Betlehemu pri družini Kathy in Gena Novaka, je kar sam opisal svoje vtise, ki jih lahko preberete v nadaljevanju tega članka. Posebna zanimivost letošnje izme-njave dijakov pa je bil svojevrsten »obisk« župana Murske Sobote Antona Štihca na baseballskem derbiju v Allentownu. Pastor dr. Langensiepen (ki mi je pomagal tudi navezati stike s šolo LVPA, s katero bo murskosoboška gimna-zija v bodoče imela redno izme-njavo dijakov), je prišel na idejo, da bi pred začetkom tekme župan našega mesta nagovoril prijatelje iz pobratenega mesta in svoje some-ščane, ki so trenutno bivali tam, na velikem zaslonu stadiona. Dijaki is Murske Sobote so bili namreč častni gostje tega derbija - naš Primož je imel celo to čast, da je vrgel začetno žogo. Zupan je sprejel povabilo in tako so DVD-posnetek njegovega nagovora, v katerem je pozdravil in nagovoril rojake in prijatelje iz Betlehema v angleškem jeziku, predvajali pred množico 10.000 obiskovalcev. Učinek je bil priča-kovan. Za nekaj naslednjih minut je bila Murska Sobota in Slovenija osrednja tema večine vseh pogo- vorov na polnem stadionu. Tekma med domačim moštvom Iron Pigs in gostujočimi Chiefsi se je končala v prid domačega moštva tudi zaradi uspešne vzpodbude našega župana, se je pošalil gospod Langensiepen, ko se je ob svojem obisku Murske Sobote županu tudi osebno zahvalil za svojevrstno atrakcijo. Ob tem je tudi razjasnil »skrivnost« čudnega imena domačega baseballskega mo-štva Iron Pigs (Jekleni Pujsi): v me-stu Betlehem je bila velika železarna, ki je krojila usodo mesta in celotne doline Lehigh Valley. Ogromni to-vornjaki, ki so prevažali rudo med posameznimi proizvodnimi obrati, so imeli kabine, ki so spominjale na prašičje glave. Na razpisu za izvir-no ime je to ime predlagala 6-letna punčka. Ime se je zdelo primerno, vsako tekmo pa obeležita tudi ma-skoti - pujs FeRROUS in pujska FeFe, ki v moški in ženski različici opozarjata na izvor besede - železo (Fe). Konec septembra bodo ameriški dijaki prvič tudi zares sedli v šolske klopi Gimnazije Murska Sobota za cel teden. V okviru praznova-nja 90-letnice naše šole bo v tem času potekala mednarodna ume-tniška kolonija, ki bo gostila dijake iz več držav, med njimi bodo tudi 6 dijakov in 4 učiteljev s šole The Lehigh Valley Charter High School for the Performing Arts (LVPA) iz Betlehema. Dijaki so člani šolske-ga orkestra in bodo v tem času v Murski Soboti imeli kar nekaj kon-certov. S svojimi murskosoboškimi kolegi bodo izmenjavali izkušnje in znanje tako dijaki kot učitelji. Stike med šolama bomo do nasle-dnjega obiska ohranjali s sodobno računalniško tehnologijo, saj bomo skupaj urejali spletno stran in na ta način sodelovali tudi pri skupnih šolskih projektih. Spletna stran bo predstavljala most prek Atlantika in poskušala narediti razdaljo 8000 km, kolikor nas loči med seboj, čim krajšo. Romana Vogrinčič Moji vtisi o Ameriki V Betlehem sem potoval v okvi-ru projekta izmenjave študentov oz. dijakov, v katerega je vklju-čena Gimnazija Murska Sobota. Pridružil sem se mladim, ka-terih počitnice je organizirala Evangeličanska cerkev Murska Sobota v sodelovanju s Sister City Association Betlehem - Murska Sobota. Naslednje letos prihajajo mladi Američani k nam. Bistvo tega projekta je predvsem spoznavanje drugačnega življenj-skega sloga, načina prehranjeva-nja, ustvarjanje novih prijateljskih vezi in ohranjanje teh stikov. Ob tem se poraja mnogo možnosti za iskanje prednikov, ki so se priselili v ZDA, predvsem v tem območju, kjer gostujemo. Zato je zelo zanimivo preučevati mnoge slovenske priimke, ki so zapisani po angleško. Nekaj tukajšnjih prebivalcev še govori slo-vensko, bolje rečeno staroprekmur-sko, mnogi izmed njih pa so že tretja generacija. Velika večina tukajšnjih »Slovencev« spada pod evangeličansko cerkev St. John s Windish, kije dobila po njih pravzaprav ime - utindishje skupno i?ne za mnoge Slovane, vključno s Slovenci, ki so imigrirali v ZDA v ogromnem številu. Zgledalo je, kot bi jih prinašal, veter in po vetru so dobili tudi »vzdevek«, saj tvindpo germansko pomeni veter. Vprašanju »ivindiŠev« in njihovi asimilaciji v ameriško okolje pa se bom posvetil v prihodnje. Prvi vtisi Po mučnih 8 urah na letalu iz Miinchna do letališča Neiwark končno stopimo na trdna tla, ki pa niso bila trda, saj je bilo celotno le- 16 AKTUALNO tališče pokrito z itisonom; kasneje se je izkazalo, da imajo Američani neizmerno radi mehke talne obloge. Sprva je vse zgledalo mimo, potem pa se je nenadoma pojavila gneča pred mnogimi okenci za vstop v dr-žavo. Še preden smo pristali, smo morali izpolniti dva obrazca, ki sta vsebovala vprašanja o namenu potovanja, vrednosti, ki jo nosiš s seboj, ipd. Potem so ta obrazca ve-stno pregledali uslužbenci na teh okencih, nam vzeli prstne odtise in fotografirali očesno zenico - zelo protiteroristično, skratka. Poleg tega pa smo imeli vsi pred očmi detektive iz serije »Na kraju zločina«, ki bodo imeli zdaj v svoji bazi podatkov še naše. Sledilo je nekaj mučnih minut ča-kanja ob tekočem traku na prtlja-go, nato pa smo se napotili proti izhodu, kjer so nas že čakali naši bodoči gostitelji. Z avtobusom smo se odpeljali proti cerkvi St. John 's Windish, kjer smo se spoznali z ostalimi gostiteljskimi družinami. Med potjo smo opazovali okolje, ki je precej bolj zeleno, kot smo si pred-stavljali, in sestavljeno iz podobnih rastlinskih vrst kot pri nas. Ko smo z ogromne večpasovne avtoceste, imenovane highway, prišli do mesta Allentown in naprej v Betlehem, nas je očarala filmska podoba ameriških hiš, ki so že bile okrašene za 4. ju-lij - dan, ko Američani praznujejo svojo neodvisnost, s kratko zeleno trato pred vbodom in po večini s fasado iz rdeče opeke. Zazdelo se nam je, da se vozimo večkrat sko-zi isto mestno četrt, saj so si med seboj precej podobne. Na avtobusu smo zaznali prvo ameriško obsede-nost - baseball. Vsi Američani na avtobusu so se vneto trudili, da bi mi, nadobudni slovenski dijaki, razumeli to nič kaj preprosto igro. Ampak čakalo nas je še kar nekaj srečanj s baseballom, med drugim tudi baseballska tekma. Prispeli smo k cerkvi St. John 's Windish in prvo, kar smo zagleda-li, so bila rožnata cerkvena vrata. Kasneje mi je moja gostiteljica ra-zložila, da so bila včasih rdeča in so na soncu zbledela in da rdeča vrata predstavljajo Kristusovo kri. Sledilo je še mnogo rokovanj, spoznavanj, in čeprav je bila ura komaj 18.00, smo bili Slovenci tistega dne pokonci že 28 ur. Tako smo se odpravili pro-ti novim, ameriškim domovom in zaključili prvi dan v ZDA. Začelo se je naše individualno doživljanje Združenih držav Amerike. Jaz sem stanoval 10 minut vožnje od cerkve St. Johns Windish, v stari kmečki hiši, ki je lepo prenovljena in j o obdajata več kot 2 hektarja ze-mljišča. Ob vstopu v hišo se je potr-dil moj stereotip o Američanih, saj je bila celotna hiša obdana z itisonom, še v kopalnici in po stopnicah. Poleg tega imajo radi mehko, zaobljeno pohištvo in visoke postelje. Moja je imela kar dve vzmetnici, zloženi eno na drugo. Radi imajo udobje in se ne marajo preveč premikati, ko so enkrat že nekje »nameščeni«, zato imajo po hiši mnogo brezžičnih te-lefonskih slušalk in veliko televizij-skih sprejemnikov. Ker temperature v Ameriki poleti narastejo tudi do 40 °C, ima skoraj vsaka hiša bazen in verando z »debelo« senco in vsaj eno klimatsko napravo. Pa se dotaknimo še tnalo ameri-ške prehrane. Nespametno bi bilo trditi, da Američani ne kuhajo ve-liko doma, ker jih nekaj prav rado kuha. Vendar pa tudi stereotip o ve-liki priljubljenosti hitre prehrane v Ameriki drži. Skoraj vsak Američan je vsaj enkrat v življenju imel težave s prekomerno težo, vendar pa ljudje, predvsem v starejših letih, začnejo paziti na svojo prehrano in tudi na telesno rekreacijo. V Ameriki se dan prične okoli sedme ure zjutraj z zajtrkom. Zajtrk predstavljajo ovseni, koruzni, čokoladni kosmi-či, ponavadi z mrzlim mlekom iti v velikih količinah. Od časa do časa si privoščijo pečena jajca s popeče-no slanino ali pa ameriške (debele) palačinke z javorjevim sirupom. Ameriško kosilo večinoma sploh ni obilno in ga imajo okoli 13. ure. Jedo predvsem solate z različnimi prelivi, tople sendviče, hotdoge in hamburgerje. Vredno je omeniti, da Američani uživajo predvsem beli toast kruh, nekaj tudi polno-zrnatega. Rženi kruh se v Ameriki težko dobi. Naslednji obrok je večer-ja, okrog 18. ure. Med tem časom si radi privoščijo slane prestice, kruh z arašidovim maslom ali čips. Začuda čokolada v Ameriki ni tako prilju-bljena, moram pa reči, da je proti mojim pričakovanjem resnično oku-sna in odlična. Prav tako sladoled, ki ga najdeš v tisočerih okusih in je resnično dober. Ostali smo pri večer-ji. Večerja je najobilnejši ameriški obrok, ki ga ponavadi predstavljajo meso in priloga ter solata. Meso je pečeno na plinskem žaru, ki ga ima skoraj vsaka hiša, ali pa kar v ponvi. Prilogo predstavljajo kuhana koru-za, stročji fižol ali pa krompirjev pire, ki se ga da kupiti v trgovini že pripravljenega. Solata se kupu-je narezana in pakirana skupaj z radičem in korenčkom. Velikokrat dodajo tudi češnjev paradižnik. Solato zabelijo s pripravljenimi pre-livi. Ker pa smo bili v predelu, kjer je veliko slovenskih potomcev, tudi iz Prekmurja, pa mnogi poznajo tudi pri nas priljubljeno bučno olje. Vsak, ki gaje kdaj poskusil, ga obo-žuje. Večerji sledi desert, ponavadi je to sladoled ali pa sadje (jagode, borovnice) s smetano. Američani nakupujejo živila v velikih marke-tih, ki zgledajo kot kakšna skladišča z velikimi hladilniki, v katerih de-lavci lahko hodijo in polnijo police s sladoledom in podobnim. Izbira je res ogromna. V času gostovanja smo obiskali mnogo mest, krajev, ustanov. Naši gostitelji so nam želeli pokazati kaj več kotle turistično Ameriko in nam dali priložnost spoznati ameriški način življenja. Američan večino svojega časa preživi na cesti, v avto-mobilu. Tam je dvourna vožnja šele začetek. Ko smo se recimo peljali v 6 ur oddaljeni Washington, se jim je to zdelo kot nam recimo do Kopra. Zelo priljubljene so zajtrkovalnice ob avtocesti, zato Američani, ko se odpravljajo kam na pot, zajtrk doma izpustijo. Sicer pa v gostil-nah in restavracijah, ki niso ravno luksuzne, ni veliko raznolikosti, niti kakih jedi iz drugih kontinentov. Edino v tako imenovanih restavra-cijah Pennsylvania Dutch se da na-ročiti nekatere evropske specialitete. V taki restavraciji smo bili, ko smo šli na ogled Amišev. Amiši so lju-dje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ne uporabljajo elektrike, ne avtomo-bilov, otroci ne hodijo v javne šole, ampak v posebne šole za Amiše, ki se nahajajo v njihovi vasi. Imajo svojo religijo in cerkev ter jezik. Biblijo berejo v stari nemščini. Oblačijo se po svojih konzervativnih normah in obleka je pokazatelj zakonskega sta-nu. Zanimivo je dejstvo, da ženske ne smejo imeti sešitih kril, ampak sijih morajo z bucikami pripeti na srajco. Pet dijakov od desetih gostujočih je bilo nekaj dni pred tem na mladin-skem taboru v Netv Jerseyju, kjer smo se kopali v Atlantskem oceanu in videli celo delfine. V okviru tega tabora so potekale debate na temo holokavsta in Judov ter 2. svetovne vojne, ki jih je vodil pastor dr. Gary Langesiepen. Posebno zanimiva in za vsakega po-sebej poučna pa je bila nedvomno baseballska tekma, ki se je pričela z metom prve žoge našega Primoža Kumina in video prenosom govora murskosoboškega župana Antona Štihca. Moram izpostaviti, da je ob njegovem zaključnem stavku: »Go Iron Pigs!« ogromna množica zbranih na stadionu pričela plo-skati, vzklikati, skratka dobili smo občutek, da smo resnično dobrodošli in da je Amerika »naša«. Tekma se je zaključila z veličastnim ognjeme-tom, ki je sovpadal s 4. julijem. Naslednji dan sta bila na vrsti Washington D. C. in obisk sloven-ske ambasade. Tam nas je spre-jela Sobočanka Maša Šiftar. V Washingtonu smo si ogledali U.S. Capitol, Belo hišo in park spome-nikov, vključno z Lincolnovim, Washingtonovim memorialom in spomenikom vietnamske ter 2. sve-tovne vojne. Naslednji dan smo sedli na lokal-ni avtobus in se odpeljali v 4 ure oddaljeni New York. V mestu je vladala prometna zmeda, zato smo se vozili predvsem s podzemno že-leznico. Prva postaja je bila južni Manhattan s Kipom svobode in spo-menikom 11. septembru. V središču mesta smo bili na območju Ground Zero, kjer je prej stal World Trade Center. Sprehajali smo se po Wall Streetu in Broadwayu, kjer smo se ustavili v Hiši voščenih lutk. Težnja naših gostiteljev, da bi videli čim več v relativno kratkem času, je bila nepopisno velika. Predstavili so nas mnogim ljudem in sleherni nas je ljubeznivo povabil k sebi in nam priporočil, da se v kratkem vrne-mo nazaj. Nikoli ne bi verjel, da se lahko več kot 8.000 km od doma počutiš tako domače, toplo in dobro-došlo. In naj se sliši še tako čudno, mislim, da je vsak izmed nas pustil tam svoj pečat in tudi delček sebe. Rok Kučan 17 AKTUALNO Vljudno vas vabimo na otvoritev Hiše Sadeži družbe, ki bo 29. septembra ob 12:00 na ulici Štefana Kovača 20 v Murski Soboti. VABILO HIŠA SADEŽI DRUŽBE ODPIRA SVOJA VRATA Hiša Sadeži družbe bo z otvoritvijo 29. septembra odprla svoja vrata - Hiša Sadeži družbe je namenjena medgeneracijskemu prostovoljskemu druženju, skupnemu ustvarjanju in sodelovanju starejše in mlajše generacije. V prostorih Hiše bodo potekale različne delavnice, ki bodo temeljile na prenosu znanja in izkušenj starejše in mlajše generacije ter skupnemu druženju in ustvarjanju. V Hiši so dobrodošli tako tisti, ki jih zanima, kaj se v Hiši dogaja, kot tudi tisti, ki bi želeli svoje znanje in izkušnje deliti z drugimi. Posebej so vabljeni vsi, ki bi se želeli s prostovoljskim delom vključiti v naše programe, kot so se z veliko prizadevnostjo in veseljem vključili prostovoljci OŠ I Murska Sobota in prostovoljke iz Društva upokojencev Murska Sobota ter novi prostovoljci, ki so se pridružili Hiši Sadeži družbe. Veliko delavnic bo potekalo redno vsak mesec: tako bomo v sodelovanju z Društvom upokojencev Murska Sobota vsak prvi ponedeljek v mesecu izvajali merjenje krvnega pritiska, v sodelovanju z OŠ I Murska Sobota pa bo dvakrat mesečno potekalo računalniško opismenjevanje, ki bo namenjeno predvsem starejšim ljudem. Vsak ponedeljek ob 10. uri bodo potekale šiviljske delavnice, ki jih bodo izvajale upokojene šivilje. Poleg teh bomo v program medgeneracijskih delavnic vključili še ustvarjalne delavnice, zeliščarske, kuharske, medičarske, čebelarske, cvetličarske, mizarske, lončarske, fotografske, novinarske, delavnice tradicionalnih obrti, različna predavanja na temo zdravja ter številne druge delavnice, ki se bodo navezovale na različne praznike in običaje. Program delavnic s podrobnejšo vsebino si lahko ogledate na spletni strani na www.hisa.sadezidruzbe.org ali na oglasni deski na Hiši Sadeži družbe, Ulica Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Lahko pa tudi pokličete na telefonski številki: 031/748-412 (Nataša) ali 031/786-028 (Veronika). Delavnice, kijih izvajamo so brezplačne. Vljudno vabljeni! Nataša Vršič, Koordinatorka Hiše Sadeži družbe v Murski Soboti, Slovenska filantropija NATEČAJ ZA NAJBOLJ IZVIRNO POČITNIŠKO FOTOGRAFIJO Počitnice so za nami, zagotovo pa spomin na prijetne poletne dni še dolgo ne bo zbledel, še posebej, če ste ga trajno ovekovečili. Če ste to poletje bodisi doma, bodisi na počitnicah, po-sneli kakšno izvirno fotografijo, in je po vašem mnenju dovolj zanimiva, da bi lahko bila objavljena v Soboških novinah, nam jo pošljite. Komisija bo izbrala tri najboljše fotografije, ki jih bomo tudi nagradili. Svoje fotografije pošljite do 1. oktobra na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2 9000 Murska Sobota S pripisom: Za natečaj »Počitniška fotografija« 18 Avto Rajh d.o.o. JAVNE OBJAVE POBUDA EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI Ukinimo umazano razvado Tudi v vašem mestu je prosti tek tako ali drugače ustavljenih avtomobilov popolnoma nepotreben vir onesnaženja zraka: s plini in delci ogroža zdravje meščanov, povzroča pa tudi ekonomsko škodo in podnebne spremembe. Sodelujte v prizadevanjih za boljšo klimo v vašem mestu in pomagajte izkoreniniti to nesmiselno navado. Puščanje prižganega avtomobila med čakanjem ali stanjem je pogost pojav ob naših cestah, na parkiriščih, pred nakupnimi centri, ter celo pred vrtci. Eni ga puščajo priž-ganega zaradi navade, drugi zaradi lenobe, tretji zaradi zmotnega prepričanja, da av-tomobilu pogosto prižiganje in ugašanje škodi. A če je za mnoge prosti tek avtomobila nadležna razvada nespametnih voznikov, raziskave kažejo, da gre za zdravju, okolju in družbi izredno škodljiv vir popolnoma nepotrebnega onesnaženja. Razsipnost, ki nikamor ne pelje Če je nekoč veljalo, da pogosto prižiganje in ugašanje škodi, to za sodobne avtomobile ne velja več. Nasprotno. Raziskave, testi in izračuni dokazujejo, da pomeni prosti tek nepotrebno obremenitev za motor avtomobila in odvečno finančno breme za njegove lastnika. Z vsako sekundo prostega teka vozniki »izgubljajo« tudi gorivo, saj ga avto-mobil troši tudi, ko nikamor ne pelje. Prosti tek ogroža tudi vaše zdravje. Najbolj neposredno, saj dosti tako nastalega izpuha konča ravno v kabini avtomobila, zelo pomembno pa vas ogroža tudi posredno - v prostem teku vaš avtomobil namreč v zrak spušča celo vrsto za zdravje nevarnih snovi. Konkretne raziskave v razvitih državah so tako pokazale, da lahko onesenažen ZDRAVSTVENE POSLEDICE PROSTEGA TEKA Avtomobili v prostem teku povsem po nepotrebnem v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, drobne delce in ogljikov monoksid - vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z bo-leznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti, itn. FINANČNI STROŠKI PROSTEGA TEKA. Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade skupaj »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda zaradi prostega teka ogromna. Prosti tek ob tem zadržuje motor v pogonu dlje od potrebnega in zato povečuje obrabo delov motorja in lastniku zvišuje stroške vzdrževanja avtomobila. PODNEBNE SPREMEMBE ZARADI PROSTEGA TEKA, Avtomobili in tovornjaki v prostem teku po nepotrebnem dan za dnem v ozračje izpuščajo nepredstavljive količine ogljikovega dioksida - tega šte-jemo med najbolj nevarne toplogredne pline in med ključne generatorje podnebnih sprememb. zrak poveča možnost nastanka nekaterih hudih bolezni (raziskava na Danskem je pokazala 51% večjo možnost nastanka Hodgkinove bolezni pri otrocih), bolezni srca ((raziskava v ZDA je pokazala 5% povečanje možnosti srčnega napada za vsak ki-lometer bivanja bližje zelo prometne ceste) in denimo duševnega razvoja (raziskava v Bostonu je pokazala vpliv višjih vrednosti onesnaženja in zmanjšanih mentalnih zmožnosti pri otrocih). Vsakič, ko motor teže v prazno, se zmanjšujejo tudi možnosti za varno prihodnost naše in naslednjih generacij. Prosti tek namreč pomeni izpuste toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Prve dramatične posledice podnebnih sprememb je Slovenija že začela doživljati skozi udare ekstremnega vremena, suše in poplave. Ker je danes skrajni čas za spremembo naših navad in za omilitev podnebnih sprememb, se ukinitev prostega teka avtomobila ponuja kot optimalni prvi korak: navado je enostavno opustiti, nagrade pa so številne in navdihujoče. Ugasni motor. Prižgi srce. Omejitev prostega teka avtomobila je konkreten in enostaven ukrep, s katerim lahko takoj začnete prispevati k bolj zdravim življenjskim razmeram in hkrati omejevati pod-nebne spremembe. Zmanjšali boste svoje stroške, omejili boste svojo izpostavljenost onesnaževanju in pomagali boste izboljšati kakovost zraka v svojem mestu. Začnite pri sebi. Kadarkoli boste z avtomobilom mirovali več kot deset sekund ga ugasnite in uživajte v bolj čistem zraku in bolj tihem okolju. Ko boste opazili prosti tek vozil drugih voznikov jih opozorite na škodljive posledice in jih povabite, da se pridružijo prizadevanjem za boljši zrak v naših mestih. Obiščite spletno stran www. tedenmobilnosti.si, kjer boste lahko dobili informacije o dogodkih v vašem mestu. Pridite na za to priložnost posebej zaprte mestne prometnice in se pridružite drugim ljudem dobre volje. Videli boste, življenje brez hrupa in hlapov, brez smradu in okorne pločevine, je lepo in navdihujoče življenje. POUDARKI: Ugašanje avtomobila je vaš najbolj učinkovit ukrep proti podnebnim spremembam. Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut je v Republiki Sloveniji kazniv. Zaradi novih tehnologij današnjim avtomobilom pogosto prižiganje in ugašanje ne škodi. Prosti tek škodi vozniku: del izpuha vedno konča v kabini avtomobila, pogosto so koncentracije dušikovega dioksida notri celo večje kot zunaj. Hrup zaradi prometa znižuje vrednost nepremičnine ob cesti in hkrati lahko povzroči dvig krvnega pritiska, številov utripov srca in raven stresnih hormonov. Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja. Strošek obraba akumulatorja in uplinjača pri pogostem prižiganju je nekaj desetkrat nižji od stroška goriva porabljenega med prostim tekom. Dobra volja v akciji - Evropski teden mobilnosti 2009 Vključite se v široko in pisano paleto prizadevanj za spremembe naših potoval-nih navad. Postanite del gibanja, katerega glavni namen je ozavestiti ljudi, da bi nekaj naredili za zmanjšanje onesnaženosti, ki jo povzroča promet. Sodelujmo v Evropskem tednu mobilnosti 2009, saj ne gre le za zmanjševanje onesnaženo-sti, temveč predvsem za izboljšanje kakovosti življenja na vseh za posameznika ključnih področjih. Evropski teden mobilnosti bo potekal že osmič, kot vedno od 16. do 22. septem-bra 2009. Širom Evrope v pobudi sodeluje več kot 220 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je za letos prijavljenih osemnajst občin. Občine vsako leto pripravijo pestro paleto aktivnosti, s katerimi opozorijo na problematiko, ki jo povzema vsako leto skrbno izbrana tema. Letos je to tema Dobra klima mojega mesta, ki se nanaša na kakovost zraka in klimatske spremembe, pa tudi na boljše vzdušje v mestih, ki niso okupirana s pločevino. Tudi tokrat se bo Evropski teden mo-bilnosti zaključil z Dnevnom brez avtomobila 22. septembra, ko bodo mestna središča zaprta za ves promet. Prebivalce Evrope skrbi vedno večja uporaba osebnih avtomobilov v mestnem prometu. Zlasti v mestih veliko ljudi trpi zaradi slabše kakovosti življenja, število avtomobilov pa se še kar veča. Raziskave, izvedene med evropskim tednom mobilnosti, kažejo, da je veliko državljanov zaskrbljenih zaradi kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno vdihavajo, in da uvrščajo onesnaženost zraka med svoje največje okoljske skrbi. Večina prebivalcev Evropske unije je zato naklonjena vzpodbujanju oblik pre-voza, ki so najbolj prijazne do okolja. Podpirajo zamisli o povečanju zelenih površin, pločnikov in kolesarskih stez, da bi tako poživili sosesko, prispevali k boljši kakovosti zraka in zmanjšali zvočno onesnaženost v mestu. Promocija in organizacija evropskega tedna mobilnosti poteka ravno s ciljem vzpodbujanja spremembe naših navad, načinov razmišljanja in prometnih praks v bolj trajnostno naravnane in človeku prijazne pristope. Projekt se izvaja v partnerstvu med Konzorcijem evropskega tedna mobilnosti (sestavljajo ga mreža evropskih mest Eurocities, združenje evropskih lokalnih skupnosti za promocijo trajnostne energetske politike na lokalni ravni Energie-Cites in evropska zveza za zaščito podnebja Climate Alliance) in nacionalnimi koordinatorji (predstavniki nacionalnih ministrstev in agencij, evropskih in med-narodnih združenj ter organizacij) ter s podporo Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji. V Sloveniji projekt Tedna mobilnosti koordinira Ministrstvo RS za okolje in pro-stor. Več informacij o tednu mobilnosti najdete na www.tedenmobilnosti.si 19 JAVNE OBJAVE Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04,34/04,62/06 in 11/09), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP UPB 2, Uradni list RS, št. 24/06,126/07 in 65/08), Zakona o socialnem varstvu (3/07-UPB2 (23/07 popr., 41/07 popr.), 122/07), Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 61/09) in Prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jih je sprejela Uprava Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota dne 23.05.2005, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem 15 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem dodeljena na podlagi prednostne liste. Stanovanja bodo oddana v najem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2010 in 2011. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: Lista A (10 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.01.2008 do 31.12.2008 ne presegajo dolo-čenih odstotkov v točki 2.2. Lista B (5 stanovanj) predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.01.2008 do 31.12.2008 ne presegajo dolo-čenih odstotkov v točki 2.2. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03,142/04 in 99/08), sklepa Nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do subvencionirane na-jemnine v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih sta-novanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03,142/04 in 99/08), oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpisov za neprofitno stanovanje znaša: Primer: Lista A - za stanovanje v izmeri 61,07 m2, točkovano s 313 točkami, znaša najemni-na v mesecu avgustu 2009, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 103.00 EUR. Lista B - za stanovanje v izmeri 61,14 m2, točkovano s 350 točkami, znaša najemni-na v mesecu avgustu 2009, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 203.00 EUR. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in po-stopku določenim s pravilnikom. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo v času razpisa prijavljeno stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota in najmanj en mesec pred objavljenim javnim razpisom. 2.2. Lista A - Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju za nedoločen čas (velja tudi za pre-jemnike pokojnine) ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč ali da je v delovnem razmerju (ali ima pogodbeno delo) najmanj tri leta in če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 899,65 EUR. Lista B - Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju (velja tudi za prejemnike pokojnine) in če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa ne prese-gajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 899,65 EUR. LISTA A LISTA B Velikost Meja dohodka gospodinj- % (neto dohodek) stva v EUR Meja dohodka (neto 0 dohodek) v EUR 1 - člansko 90 do 809,68 od 90 do 200 od 809,68 do 1.799,30 2-člansko 135 do 1.214,53 od 135 do 250 od 1.214,53 do 2.249,13 3-člansko 165 do 1.484,42 od 165 do 315 Od 1.484,42 do 2.833,90 4-člansko 195 do 1.754,32 od 195 do 370 od 1.754,32 do 3.328,71 5-člansko 225 do 2.024,21 od 225 do 425 od 2.024,21 do 3.823,51 6-člansko 255 do 2.294,11 Od 255 do 470 od 2.294,1 do 4.228,36 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za listo A in 25 odstotnih točk za listo B. 2.3. 2.3.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: • da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadalj-njem besedilu: gospodinjstvu) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike in solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja, • da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanj v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter mo-rebitne stroške sodnega postopka. 2.3.2. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2.4. Na razpisu ne morejo sodelovati: • tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili in • tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. 3.KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov, ter živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah, mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zaposlenih, drža-vljani z daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini in osebe s statusom žrtve vojnega 20 JAVNE OBJAVE nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3. V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk tega razpisa, imajo pred-nost kategorije prosilcev z večjim številom družinskih članov, kot nadaljnji kriterij se upošteva manjši dohodek na družinskega člana za listo A in večji dohodek na družinskega člana za listo B. 3.2. Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: • prosilci, ki imajo daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota; • prosilci, ki imajo daljšo delovno dobo; • prosilci z doseženo srednjo, višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo. 3.3. Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA Mlade družine, mladi: starost družine do 35 let 100 starost prosilca do 30 let 50 Družina z večjim številom otrok: najmanj trije otroci 100 za vsakega nadaljnjega otroka 50 Invalidi in družine z invalidnim članom: invalidnost 50 Družina z manjšim številom zaposlenih: zaposlenost v družini 50 Državljani z daljšo delovno dobo: brez stanovanja ali podnajemniki 50 Žrtve nasilja v družini 80 Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 50 PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA Stalno bivanje prosilca na območju MOMS za bivanje nad 5 do 10 let 10 za bivanje nad 10 do 15 let 20 za bivanje nad 15 do 20 let 30 za bivanje nad 20 let 40 Delovna doba: nad 3 do 5 let 10 nad 5 do 10 let 20 nad 10 let 30 Stopnja izobrazbe: srednja izobrazba 5 višja izobrazba 10 univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba 15 doktorat, magisterij 20 3.4. Prednostna lista upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo sesta-vljena na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik ter dodatnih pogojev, določenih s tem javnim razpisom. 4. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na javni razpis od 21.09.2009 do vključno 19.10.2009 v vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota ali na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sredo od 7.30 do 15.30, petek od 7.30 do 13.30) ali na internetni strani Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (www.jss-moms.si). Vloge bo sprejemalo vložišče Mestne občine Murska Sobota do vključno 19.10.2009 in sicer vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 14. ure). Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi prosilec obvezno priloži naslednja dokazila: 1. izjavo o premoženjskem stanju prosilca (obr.A) 2. izjavo o izpolnjevanju pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v skladu Pravilnikom o dodeljevanju naprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in11/09) in izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upra-vljavcih zbirk podatkov (obr. B), 3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2008 (osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz naslova študentskega dela, invalidnina, dohodek iz kme-tijstva, itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče, itd.), (obr. C1, C2 in C3) 4. opis stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer (obr. E) 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, kupoprodajna pogodba, ze-mljiškoknjižni izpisek ipd; 6. fotokopijo pogodbe ali odločbe o zaposlitvi ali potrdilo Zavoda za zaposlovanje, da je prosilec oziroma njegov partner prijavljen kot iskalec zaposlitve; 7. fotokopijo delavske knjižice, iz katere je razvidna skupna delovna doba prosilca. OPOMBA: V kolikor so prosilec in ostali družinski člani, za katere se rešuje stano-vanjsko vprašanje, prijavljeni na ločenih naslovih, je potrebno za vsak naslov posebej dostaviti dokazilo o statusu stanovanja. Prosilec k vlogi priloži po potrebi (neobvezne priloge): • točkovalni zapisnik - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (Obr. 3,19); • obojestransko podpisano izjavo o obstoju izvenzakonske skupnosti (obr. D); • potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; • zdravniško potrdilo o nosečnosti (pri številu družinskih članov se upošteva tudi zdravniško izkazana nosečnost); • odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); • dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživ-ninskega sklada; • potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane); • potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalid-skega vozička ali trajno pomoč druge osebe; • dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno za-varovanje RS); • potrdilo osebnega zdravnika, s katerim se dokazuje trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, prosilca ali družinskih članov; • odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; • strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju; • potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja; • potrdilo o poravnanih obveznostih do razpisnika. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinj-stva ter podatke o dohodnini in katastrskem dohodku bo pridobil razpisnik neposre-dno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. 21 JAVNE OBJAVE SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Po proučitvi in točkovanju vlog bo 10 upravičencev razpisa uvrščenih na prednostno listo A in 5 upravičencev razpisa uvrščenih na prednostno listo B in sicer po številu zbranih točk. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na pred-nostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki enkrat zavrne dodeljeno primerno sta-novanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije zainteresirani dobijo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne ob-čine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, v času uradnih ur: ponedeljek 7.30-14.30 sreda 7.30-15.30 petek 7.30-13.30 ter na naslednjih telefonskih številkah: 02/525-16-26 ali 02/525-16-27 ali 02/525-16-37. Številka: 430-0058/2009 Datum : 07/09-2009 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota AKCIJA ZBIRANJA RABLJENE RAČUNALNIŠKE OPREME Mestna občina Murska Sobota poziva vse občane, podjetja, samostojne podjetnike in druge zainteresirane, da se udeležijo akcije zbiranja rabljene računalniške opreme. V Mestni občini Murska Sobota se je v zadnjem letu zelo povečalo število družin, ki zaradi finančne stiske svojim šoloobveznim otrokom ne morejo zagotoviti računal-nika, ki je danes že praktično nepogrešljiv za vsakega šolarja. Ker se veliko staršev prav na začetku šolskega leta odloči otrokom posodobiti ra-čunalniško opremo, vabimo vse tiste, ki imajo doma kakršenkoli odvečen, vendar še uporaben računalnik, da ga podarijo tistim družinam, ki svojim otrokom tovrstnih učnih pripomočkov ne morejo zagotoviti. Pozivamo tudi vsa podjetja in samostojne podjetnike, da računalniško opremo, ki ste jo že odpisali ali jo nameravate odpisati podarite v dobrodelne namene. Računalniško opremo bomo zbirali na naslovu: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota kjer boste v vložišču prejeli potrdilo o prevzemu s strani Mestne občine Murska Sobota ter na festivalu Frisk. Akcija zbiranja stare računalniške opreme bo potekala do 31. oktobra 2009. Zbrano računalniško opremo bo med pomoči potrebne družine s šoloobveznimi otroki na podlagi seznama, ki si ga bomo pridobili s pomočjo Centra za socialno delo Murska Sobota razdelila komisija, ki jo bo za ta namen imenoval župan MOMS. 0 odzivu na akcijo bomo poročali v novembrski številki Soboških novin. Poziv je objavljen tudi na spletni strani: http://www.murska-sobota.si V Murski Soboti 15.09.2009 URŠKA 22 brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: WWW.0bcan.si/murskas0b0ta brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. _____________________________________________________________ Ožje mestno središče mesta Murska Sobota Zanima me, kaj mestna občina načr-tuje v ožjem mestnem središču. Hvala. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, odgovor vam je pri-pravila Angelca Dokl Mir, višja svetovalka za prostorsko in urbani-stično načrtovanje mestne občine. Navajamo: »Območje ožjega mestnega središča obsega površine in objekte med Trgom zmage, Kocljevo, Slomškovo in Slovensko ulico ter se prostorsko ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče mesta Murska Sobota (Uradni list RS, št. 32/06). Večina objektov je v območju že zgra-jenih, nepozidano pa je ostalo še večje zemljišče, ki trenutno služi namenu parkirišča. Na tem območju je sedaj v prostorskem aktu dopustna gradnja objekta v velikih gabaritih s poslov-no-trgovsko-turistično (zabaviščno) namembnostjo. Na pobudo lastnika zemljišča in inve-stitorja pa se bo veljavni prostorski akt spremenil. Kompleks bodo sestavljali trije objekti nad skupno podzemno garažo. V pritličju so predvideni jav-ni lokali s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi programi. V dveh objek-tih, razgibanih višinskih gabaritov, se v nadstropnih etažah predvidevajo pisarne in stanovanja. Ob izgradnji kompleksa se bo dokončno uredila tudi predvidena prometna infrastruktura ter druge ureditve na zunanjih jav-nih površinah, kot so krožišče na južni strani Kocljeve ulice, ureditev Zvezne ulice kot peš cone ter zelene površine. Postopek spremembe prostorskega akta se je pričel z objavo Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev loka- cijskega načrta za ožje mestno središče mesta Murska Sobota v Uradnem listu RS, št. 64/2009 dne 10. 8. 2009. Le-ta je bil objavljen tudi 4. 8. 2009 na spletnih straneh občine http://www. murska-sobota.si. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju se že na podlagi izdela-nega osnutka zbirajo smernice nosil-cev urejanja prostora, postopek se bo nadaljeval z javno razgrnitvijo in javno obravnavo ter sprejemanjem v mestnem svetu. Po sprejetju odloka o spremembi akta bo investitor imel pravno podlago za pridobitev grad-benega dovoljenja za gradnjo novega objekta.« Borovnjakova ulica - enosmerna Pred kratkim se je Borovnjakova ulica spremenila v enosmerno. Na čigavo pobudo se je to zgodilo in iz kakšnih razlogov. Namreč cestišče se ni ne zožilo in ne razširilo, tako da za spremembo ni upravičenih ra-zlogov.Sama ulica je že tako obreme-njena v času šole, saj starši po njej dovažajo in odvažajo svoje otroke. Večina stanovalcev te ulice se s to potezo nikakor ne strinja, saj nam sprememba podaljšuje poti od doma do služb in želenih ciljev. Kdo je v Murski Soboti tako močan, da lah-ko brez mnenja in obvestila napravi takšno potezo v škodo stanovalcev te ulice. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, odgovor vam je pripra-vil mag. Hugo Maučec, svetovalec za prostorsko in urbanistično načrtovanje mestne občine. Navajamo: »Prometna problemati-ka Borovnjakove ulice je bila večkrat izpostavljena ravno zaradi problema parkiranja osebnih vozil pri dovozu otrok v šolo ter parkiranja osebnih vo-zil obiskovalcev. Oboje je bilo vzrok prometnih zastojev v ulici. Navedena problematika Borovnjakove ulice je bila, s pobudami mestnih svetnikov, predstavljena na seji mestnega sveta MOMS in v OŠ I v Murski Soboti. Problematika je bila zato obravna-vana na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, dne 2. 7. 2009, na kateri je bil sprejet sklep, da se vzpostavi enosmerna ulica ter se tako omogoči parkiranje vozil na cesti tako za dostavo otrok v OŠ I kot tudi za obiskovalce stanovalcev omenjene ulice.« Cankarjeva ulica - prehod čez železniško progo Pozdravljeni. Zanima me, ali se vozite čez železniško progo na Cankarjevi ulici (poleg Lesnine in Petrola), saj te tako lepo »zruka«, da človek sploh ne rabi več masaže. Ali je na cestišču ob železniški pro-gi predvideno kakšno popravilo? Vozišče je namreč na tem mestu pre-cej poškodovano, zato ima voznik občutek, kot da bi na avtomobilu izgubil kolo. Hvala in lep dan. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, odgovor vam je pripravil Bogomir Rola, višji referent za komu-nalno dejavnost mestne občine. Navajamo: »Za cestišče ceste iziroma vzdrževanje le-tega med tirnicami ter 3 m na vsako stran od osi skrajnih tirov je po zakonu o varnosti v žele-zniškem prometu odgovoren upravlja-vec železnice, ki ga je Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota tudi kontaktirala. Na Slovenskih železni-cah so seznanjeni s stanjem cestišča na cestno-železniškem prehodu na Panonski ulici v Murski Soboti, zato že vodijo aktivnosti za posodobitev tega prehoda. V sklopu teh bodo pred-vidoma v roku 1 meseca med tire in v neposredni bližini le-teh namestili gumijasti tlak. Prav zaradi slednje-ga razloga niso pristopili k sanaciji asfalta.« Trgovina HOFER Spoštovani! Vse nove trgovine se odpirajo na severnem delu Sobote. Kaj pa tukaj na južnem delu Sobote? Tu je samo ena mala prodajalna v Turopolju (»ciganska bouta«). Sprašujem, če bo vsaj trgovina Hofer baje nekje pri Agroservisu. Ze dolgo tega se je govorilo, da naj bi se tukaj gradila še ena trgovina Hofer. Hvala za vaš odgovor in lepo pozdravljeni. Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, odgovor vam je pripra-vil Drago Ružič. Navajamo: »Investitor Hofer je v letošnjem letu pridobil gradbeno do-voljenje za gradnjo trgovskega cen-tra HOFER II, ki bo lociran med Agroservisom in južno obvoznico. Po pridobljenih informacijah pri in-vestitorju ta načrtuje začetek gradnje trgovskega centra na tem območju v prvi polovici leta 2010, dokončanje objekta in odprtje trgovine pa konec leta 2010.« 23 AKTUALNO Žabnjek v parku zopet zaživel Tadej Kirinčič Med 19. in 23. avgustom je Žabnjek - degradirano območje starega ribnika v murskosobo-škem parku, ki ga mnogi poznajo pod imenom »graba«, zopet zaži-vel. Zahvala za to gre predvsem mladim, ki so v okviru projekta Žabnjek območje nekdanjega ribnika spremenili v prostor za kakovostno preživljanje časa. Projekt Žabnjek, ki je plod pro-stovoljnega dela več kot 40 so-delujočih, je Soboški park obo-gatil s pestrim programom, ki je vključeval postavitev vrste inšta-lacij, pestre brezplačne delavnice, aktivnosti za mlajše ter seveda tudi odlično kulinariko. Projekt Žabnjek je sicer projekt mlade in zagnane ekipe, katere jedro sesta- vljajo Laura Korčulanin, Metka Pretnar in Tina Merica, vendar je pri njegovi izvedbi sodelovalo več kot 40 študentov, prosto-voljcev, umetnikov in priznanih strokovnjakov iz vse Slovenije. V petih dneh, kolikor je projekt Žabnjek trajal, so obiskovalci lahko obiskali delavnice izdelova-nja iz gline ter slame, izdelovanje skulptur, delavnico spoznavanja zelišč in vonja, delavnico gibanja z naravo, delavnico spoznavanja in ustvarjanja zvokov ter kuhar-sko delavnico, kjer so spoznali recepte naravnih jedi ter skuhano tudi sami pojedli. V sodelovanju s taborniškim rodom Veseli ve-ter so organizirali tudi orienta-cijsko igro po parku. Omenjene aktivnosti so v murskosoboški park privabile mnoge obiskoval-ce, predvsem pa starše z otroci. Slednjim so čas krajšali tudi z branjem pravljic v pravljičnem kotičku, pozabili pa niso niti na literarno animacijo starejših in zahtevnejših bralcev. Tem je bila na voljo tudi strokovna li-teratura, ki so jo lahko prebirali v visečih mrežah pod krošnjami dreves. Pretnarjeva je povedala, da so nad visokim obiskom pri-jetno presenečeni, kar jim je vlilo dodatno motivacijo za nadaljnje delo. Tudi glede same izvedbe projekta je nadvse zadovoljna, saj jim je projekt uspelo speljati v ce-loti, kot je bil načrtovan, pri tem pa so imeli na voljo minimalna finančna sredstva. Obenem se or-ganizatorji zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli podprli ali kakorko-li drugače pripomogli k izvedbi projekta Žabnjek, še posebej pa Mestni občini Murska Sobota ter Klubu prekmurskih študentov, ki sta projekt podprla tudi s fi-nančnimi sredstvi. GOETHE-INSTITUT LJUBLJANA 24 AKTUALNO Začetek gradnje dvorane Langa na Pušči Peter Peterka Krajani krajevne skupnosti Pušča so izvedli delovno akcijo, kjer so sami pristopili k začetku gradbenih del na novem objektu večnamenske dvorane Langa. Večnamenska dvorana v KS Pušča je dolgoletna želja njenih prebivalcev, zato so se predstav-niki KS obrnili na župana z izdelanimi predračuni za izgra-dnjo takšnega objekta. Župan jih je pozval, da po zgledu osta-lih krajevnih skupnosti, kjer ob podobnih projektih večino dela opravijo krajani prostovoljno, tudi sami organizirajo delovno akcijo in s tem privarčujejo pri postavki za izvedbo gradbenih del. Tako so krajani skupaj z vodstvom krajevne skupnosti Pušča ter občinskim romskim svetnikom Darkom Rudašem izvedli delovno akcijo, ki so se jim simbolično pridružili tudi župan tudi župan Anton Stihec, direktor občinske uprave Bojan Petrijan ter vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Stefan Cigan. Župan je ob tem izrazil zado- voljstvo, da je njegova pobuda naletela na plodna tla in so se krajani sami tako dobro orga-nizirali. Material za gradnjo v vrednosti 6.000,00 EUR je šel iz občinskega proračuna, akcijo pa je podprlo tudi podjetje Merkur, ki je v ta namen občini zagoto-vilo ugodnejše cene gradbenega materiala. Radio TV klub Murska Sobota 17. srečanje radioamaterjev Slovenije Karlo Vratarič Kot to veleva tradicija, so bili v murskosoboškem Radio TV klubu S59DBC v sodelovanju z Zvezo radioamaterjev Slovenije pri vaško-gasilskem domu v Nemčavcih tradicionalni gosti-telji radioamaterjev Slovenije in sosednjih držav. Letošnje srečanje, kjer vsako leto razglasijo tudi skupne rezultate slovenskih UKV-tekmovanj, je bilo tudi razlog za slavje, saj prav letos murskosoboški klub praznu-je 60 let svojega delovanja. Kot je na priložnostni slovesno-sti dejal predsednik kluba Jože Novak, so vse od leta 1949, ko je bil klub v skromnih razmerah za delovanje tudi ustanovljen, ves čas stremeli k čim kakovostnejšemu delovanju svojih članov, dobrim razmeram za delovanje, pa tudi tekmovalnim uspehom svojih čla-nov. Kot je še spomnil, so bili prav v Murski Soboti začetniki amater-ske televizije v Jugoslaviji,. Radioamaterji vse od začetka pri izvajanju tehničnega izobraževa-nja sodelujejo z ZOTK, bili pa so tudi nosilci dveh mednarodnih projektov PHARE. Svoje dejav-nosti si seveda ne morejo pred-stavljati brez podpore lokalne sku-pnosti oz. Mestne občine Murska Sobota, ki jim pomaga pri finan-ciranju nekaterih dejavnosti. Na srečanju pa niso podelili samo priznanj za tekmovalne dosežke na večmesečnih tekmovanjih, pač pa so razglasili tudi rezultate za UKV-pokal Slovenije Kot običajno je iz pokrajine ob Muri največ priznanj ponov-no pripadlo Jožetu Hermanu, s pozivnim znakom S51ZO, čla-nu RTV Kluba Murska Sobota. Ostali domači prejemniki večjih priznanj so še Ljubo Pintar — S530, Franc Slavic — S570 in Radioklub Radenska - S59P. Po podelitvi priznanj pa je na temo avtomatiziranega pregleda tekmovalnih dnevnikov, dogovo-rili pa so se tudi o poteku UKV-tekmovanj prihodnje leto, sledi-lo še strokovno srečanje delovne skupine Zveze radioamaterjev Slovenije in tekmovalcev. Strokovnemu delu je sledil še t. i. HAM FESI , ki je trajal pozno v noč. To je družabno srečanje ra-dioamaterjev in njihovih družin, na katerem se izmenjajo mnenja, izkušnje, dobi ali da kakšen na-svet, srečajo pa se tudi tisti, ki so se do sedaj samo slišali prek radij-skih valov. Vlogo in poslanstvo radioamater-jev sta pohvalila tudi podžupan mestne občine Dezider Sooš in Iztok Zrinski, predsednik RC ZTKS Murska Sobota. 25 AKTUALNO Petdeset let Ribiške družine Murska Sobota Geza Grabar Ribiška družina Murska Sobota je v letošnjem avgustu obeležila tri po-membne mejnike v svojem delovanju: 50 let Ribiške družine Murska Sobota, 30 let ribiškega piknika in 10 let prija-teljskega sodelovanja z ribiško družino iz pobratenega mesta Ingolstadt. Ob tej priložnosti sta imela slav-nostni nagovor predsednik RD Martin Karoli in župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, prisotne pa sta pozdra-vila tudi podpredsednik Ribiške zveze Slovenije Bojan Javornik in predsednik Zveze ribiških dru-žin Pomurja Anton Kos. Tudi iz prijateljskega mesta Ingolstadt so prišli predstavniki tamkajšnje ribiške družine, ki so soboškim kolegom ob tej priložnosti po-darili posebni žar za pečenje rib. Martin Karoli je poleg plaket in pisnih zahval za sodelovanje po-delil tudi priznanja Ribiške zveze Slovenije. Na tradicionalnem ribiškem pi-kniku, ki je sledil slovesnosti in je potekal do poznih jutranjih ur so bile obiskovalcem na voljo različne ribje specialitete. Kot je potrdil Ludvik Števančec, gospodar v ribiški družini, ki je bil tudi letos vodja kuhinje, gre za največji sladkovodni ribiški piknik v državi. Ta leto za letom pritegne nekaj tisoč obiskovalcev, ki ne uživajo samo ob ribjih je-deh in hladni pijači, temveč tudi dobri glasbi. Kot je to že običaj-no, za glasbeno zabavo skrbita dve glasbeni skupini. Srečo pa je bilo mogoče poskusiti tudi v srečelovu. Ponudba na prireditvenem pro-storu pri njihovem društvenem domu pri Soboškem jezeru na Bakovski cesti je bila tudi letos tradicionalna. Njihovi člani, ki z namenom pridobitve finančnih sredstev za svoje delovanje, v prvi vrsti za obnovitev ribjega zaroda, delajo na pikniku brezplačno, so letos skuhali 150 litrov ribje juhe oziroma »čorbe«, na voljo pa so bile tudi pečene sladkovodne ribe. Krap in postrv sta najbolj poznani vrsti. Letos so jih imeli na voljo kar 750 kilogramov. V ponudbi hrane pa je bilo mogoče poseči tudi po odojku in piščan- cu. Večina zmotno pričakuje, da so vso količino rib nalovili njiho-vi člani, saj so jih večino kupili v ribarnicah, nekaj pa je bilo res iz voda, s katerimi gospodarijo. Kot je še dejal Števančec, vsa-ko leto za obnovo ribjega fon-da za vodne površine od Kroga do Gederovcev, potem za vso Goričko do Kobiljskega potoka, Bukovniškega jezera in Srednje Bistrice na Muri namenijo od šti-ri do šest ton rib, njihov piknik pa je vsako leto praznik Murske Sobote z okolico. Zaradi dolge tradicije zato veliko Sobočancev in okolišanov piknik prvo nede-ljo v avgustu že čaka. Sprva je bil to družinski piknik ribičev s svojimi člani, vendar se je zaradi dobre zamisli in ponudbe kmalu sprevrgel v praznik vseh. Foto: Tanja Zrinski in Geza Grabar 26 AKTUALNO Motoklub Veterani Murska Sobota VIII. mednarodni potujoči muzej Geza Grabar Neumorni člani Motokluba Veterani so v začetku avgusta pripravili edinstveno in svojo osrednjo vsakoletno prireditev -mednarodni potujoči muzej sta-rodobnikov po štirih državah. Po startu na parkirišču podjetja Murska-transport pri BTC-ju v Murski Soboti je namreč 112 ki-lometrov dolga pot več kot 200 starodobnikov iz petih držav čez Gederovce najprej vodila v av-strijsko Radgono. Od tam čez Ljutomer in Gibino v Mursko Središče na Hrvaško, zatem čez Petišovce in Lendavo v Resnek na Madžarsko, zadnja etapa pa čez Kobilje in Motvarjevce do Sebeborcev, kjer je bil zaključek srečanja s podelitvijo spomin-skih pokalov za vse sodelujoče voznike. Priznanje za vsestran- sko podporo njihove dejavnosti je predsednik motokluba Emil Brunec že na startu izročil tudi Mestni občini Murska Sobota. V njenem imenu jo je prevzel podžupan Dezider Sooš, ki je udeležence potujočega muzeja tudi nagovoril. Organizatorji so na zaključku podelili še posebne spominke, in sicer najstarejšemu in najmlajše- mu vozniku, lastniku najstarej-šega avtomobila in motornega kolesa ter trem vozilom, ki so izstopala zaradi svoje posebnosti ali vrhunske obnove. Ker so bili na izbranih mestih večurni postanki, je bila to odlična priložnost za promocijo starodobnih vozil, na svoj ra-čun pa so prišli tudi radovedni obiskovalci. Motoklub Veterani Razstava v okviru Soboških dnevov Geza Grabar V okvir spremljajočih prireditev Soboških dnevov je bila v sre-dišču mesta tudi letos razstava starodobne tehnike Motokluba Veterani. Med več kot petdesetimi primer-ki v izvirniku obnovljenih koles z motorjem, motorjev, motorjev s prikolico in avtomobili — vse v lasti blizu 200 članov dru- štva, je posebej izstopal motor Phanomen znamke Sachs iz leta 1939, katerega lastnik je Jože Dani iz Černelavcev. Med nekaj desetimi avtomobili pa je bila glavna atrakcija tudi letos dobro obiskane razstave na parkirišču pred banko in pošto avtomobil znamke Mercedes-Benz 170 V iz leta 1935. Njegov ponosni lastnik pa je Andrej Cipot s Polane. V okviru razstave so organizatorji tudi letos pripravili fotografsko razstavo, ki se je zlasti nanašala na čase, ko so po ulicah Murske Sobote v 60. in 70. letih z motor-ji dvokolesniki in motorji priko-ličarji potekale cestno-hitrostne preizkušnje. Prizadevni člani društva so tako uspešno pripravili in izvedli že svojo tretjo odmevno prireditev: po prodajnem sejmu aprila je bil maja hitrostni rally s spretnostno vožnjo po Goričkem, avgusta pa jih čaka še Potujoči muzej staro-dobnikov skozi štiri države. 27 AKTUALNO Maraton slepili in slabovidnih v vrtnem kegljanju Medobčinsko društvo slepih in slabo-vidnih Murska Sobota je v prečudovi-tem ambientu Športno-rekreacijskega centra Lipovci in tamkajšnjega va-škega doma v soboto, 29., in nedeljo, 30. avgusta 2009, izvedlo IX. maraton slepih in slabovidnih oseb v 24-urnem vrtnem kegljanju. Nastopilo je 10 ekip iz medobčin-skih društev slepih in slabovidnih Murska Sobota, Kranj, Maribor, Ptuj, Ljubljana, Koper, Nova Gorica, skupno torej 40 tekmo-valcev slepih in slabovidnih oseb. Člani MDSS Kranj I. so osvojili prvo mesto s podrtimi 1428 ke-glji, člani MDSS Murska Sobota I so se uvrstili na četrto mesto s podrtimi 1238 keglji, ekipa MDSS Murska Sobota II pa je s podrtimi 1219 keglji osvojila sedmo mesto. Tekmovalni duh prijavljenih tekmovalcev vrtnega kegljanja so vzpodbujali njihovi družinski člani, svojci, spremljevalci, pro-stovoljci ter zunanji sodelavci. Zahvaljujemo se za pomoč zapi-snikarjema, postavljavcem kegljev in donatorjem, ki so s svojim fi-nančnim ali materialnim prispev- kom omogočili odlično izvedbo tekmovanja. Vzdušje na tekmovanju je bilo resnično nekaj posebnega. Izziv, s katerim so se spoprijele slepe in slabovidne osebe iz celotne Slovenije, je bil velik, saj je izre-dno naporno kegljati nepretrgoma celih 24. ur. Vse to pa se poplača, ko osebe z okvaro vida spoznajo, da so sposobne premagati same sebe in se normalno vključevati v okolje, v katerem živijo. TILIA i G7 28 AKTUALNO MaximuS BK studio KROVSTVO Petrovič 29 KULTURA Pestra kulturna ponudba v Murski Soboti Aleksandra Grah Odpravili smo se v murskosoboške kulturne institucije, da bi preverili njihovo kulturno ponudbo in doda-tne aktivnosti, ki jih ponujajo svojim obiskovalcem. Kulturni program in ostale kulturne dejavnosti smo pre-verjali v Klubu PAC, Galeriji Murska Sobota, MIKK-u, Zvezi kulturnih dru-štev Murska Sobota in Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Klub PAC V Pomurskem in akademskem centru so obiskovalcem na razpo-lago različne kulturne aktivnosti: razstave, literarni večeri, preda-vanja in koncerti resne glasbe. Prireditve so brez vstopnine, ra-zen koncertov, ampak tudi takrat imajo člani Kluba PAC, dijaki, študenti in učenci glasbenih šol prost vstop. V Klubu PAC pravi-jo, da so z obiskom v povprečju zadovoljni. Njihov povprečen obiskovalec spada v skupino ne-koliko starejše populacije, običaj-no prihaja iz Murske Sobote ali okolice. Na letni ravni beležijo okrog 2600 obiskovalcev. Izjema je naravoslovna razstava, ki si jo ogleda med 500 in 700 učencev ter drugih naključnih obiskoval-cev. Nekoliko višji obisk imajo dogodki, in sicer predavanja o zdravju. O primerjavi obiska prejšnjih let z letošnjim pa pra-vijo, da število obiskovalcev ostaja približno enako, vendar manjše na posamezen dogodek. Njihova glavna ovira pri tem, da ne dose-gajo večjega obiska, je medijska podpora. Galerija Murska Sobota Med obiskovalci murskosoboške Galerije se po večini znajde največ šolarjev in dijakov. Leta 2008 so zabeležili 6200 obiskovalcev, od tega se jih je 1650 udeležilo izo-braževalnih programov, leta 2007 je bilo obiskovalcev okrog 6100, od tega se jih je izobraževalnih programov udeležilo 1064, kar je na posamezno razstavo v pov-prečju 550 obiskovalcev. Opazen je porast obiskovalcev, predvsem obisk vrtčevske in šolske popula-cije. Kot glavno oviro pri dosegu večjega obiska so izpostavili zlasti prostorski primanjkljaj, saj me-nijo, »da bi stalna zbirka s svojo kakovostjo pritegnila marsikate-rega obiskovalca več«. Sicer pa or-ganizirajo več dogodkov: likovne razstave del slovenskih in tujih avtorjev, pedagoške programe in andragoške programe. Ogled razstave na dan otvoritve in ob javnem strokovnem vodstvu je brezplačen, prav tako so brezplač-ne dejavnosti za vrtčevske otroke in osnovnošolce iz mestne občine, ki jih sofinancira. Sicer se pa vsto-pnina giblje med enim in tremi evri. Prost vstop je ob posebnih dnevih, kot npr. 8. februarja, 18. maja, 3. decembra, tretjo soboto v juniju ter ob posebej izbranih dnevih. V Galeriji pravijo, da so najbolj zadovoljni z obiskom otrok in mladine. »Izredno smo zadovoljni s sodelovanjem likov-nih pedagogov z rnurskosoboških osnovnih šol, saj njihovi šolarji redno obiščejo galerijske razsta-ve; nekateri izmed njih pa so tudi mentorji pri likovnih delavnicah, ki jih organiziramo. V prihodno-sti bi želeli še več obiskovalcev, ki jih umeščamo v skupino aktiv-nega prebivalstva, torej zaposle-nih, teh je med našimi obisko-valci najmanj,« pa dodaja Irma Brodnjak. Mladinski informativni in kul-turni klub Murska Sobota V MIKK-u organizirajo koncer-te, gledališke predstave, večere z DJ-ji, razstave, multimedijske performanse, delavnice, gledali-ške predstave za otroke ipd. Na njihovih prireditvah vstopnina ponavadi znaša tri evre za kon-certe, ostala ponudba pa je pona-vadi brezplačna ali pa za delavni-ce zahtevajo minimalni mesečni znesek. Če pa v MIKKU-u na-stopijo mednarodni izvajalci, je vstopnina tudi med 5 in 10 evri. Po njihovem mnenju je obisk za-dovoljiv, saj vsako leto narašča. Njihovi povprečni obiskovalci so stari med 14 in 40 let: dijaki, študentje ter zaposleni, enakovre-dno obeh spolov, prihajajo pa iz MO Murska Sobota, širše regije, 30 KULTURA ostale Slovenije ter iz Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Obisk na le-tni znaša več kot 5500 obiskoval-cev (koncerti, ki jih organizirajo izven kluba, so izvzeti). Izpostavili so najbolj realne podatke glede obiska, in sicer za klubske kon-certe, kjer znaša povprečni obisk 140 obiskovalcev na prireditev. Dober obisk dosegajo vsi glasbeni programi, prav tako pa tudi ne-katere multimedijske delavnice in gledališke predstave za otroke. ZKD Murska Sobota V ZKD Murska Sobota organizi-rajo lutkovne predstave, gledali-ške predstave za otroke in odrasle ter koncerte (od klasike do popa). Vstopnino za prireditev zahteva-jo skoraj vedno, in sicer znaša od 4 (za lutkovne predstave) do 20 evrov (za koncert). Sicer pa pravi-jo, da so z obiskom zelo zadovolj-ni. Profil povprečnega obiskoval-ca je zelo različen, razlikuje pa se glede na posamezen abonma. Pri gledališkem abonmaju za odrasle prevladuje občinstvo starosti od 20 do 70 let - prevladuje srednja generacija in upokojenci, naj-manj je srednješolcev in študen-tov, nekoliko več je žensk, vendar ne prevladujejo. O samem obi-sku pa pravijo: »Obisk gledališča skokovito narašča, saj smo dosegli število 10.200. Dokler ne bomo imeli na voljo večje dvorane, se to število obiskovalcev ne bo spre-menilo. Na glasbenem področju je obiska vsako leto bistveno več.« Kot glavno oviro pri doseganju višjega obiska so izpostavili neu-strezno infrastrukturo. Pokrajinska in študijska knjižni-ca Murska Sobota Knjižnica organizira ali soorga-nizira predvsem prireditve, ki so tako ali drugače povezane s knji-go in drugim knjižničnim gradi-vom. Za te prireditve, pa tudi za druge, pri katerih PiŠK Murska Sobota samo odstopi svoje pro-store, vstopnine ne zaračunavajo. S 1. septembrom bo sicer na tem področju prišlo do spremembe, saj bodo zaračunavali stroške, ki nastanejo z uporabo dvorane, in to za vse prireditve, pri katerih knjižnica sama ne bo (soorga-nizator. V povprečju prireditev obišče okrog 40 ljudi. »To je za približno 10 več, kot je bil obisk v starih prostorih knjižnice v gradu ali v Hartnerjevi vili (kjer je bil študijski oddelke PiŠK). Glede na to, da je Murska Sobota so-razmerno malo mesto, smo z obiskom prireditev zadovoljni,« obisk komentira direktor Jože Vugrinec. V PiSK je vpisanih 8111 odraslih in 6978 mladih, od teh največ dijakov in študen-tov, prireditve obišče več odraslih kot mladine, največ obiskovalcev je z murskosoboškega območja. Na letni ravni je bil obisk (poda-tek za leto 2007) v PiŠK Murska Sobota 173.612 obiskovalcev. V letošnjem letu obisk prireditev ne upada. KNJIGOVEZNIŠTVO IN OKVIRJANJE SLIK Županec Tomaž s.p. 31 KULTURA Prvi celovečerni prekmurski film mlade režiserke Tanja Zrinski Končalo se je snemanje prekmurskega celovečernega filma režiserke in sce-naristke Maje Prettner, ki je film začela snemati pozno spomladi. Celovečerni film bo poln tragiko-mičnih situacij, nepozabnih tre-nutkov, dobre glasbe, v ospredju zgodbe pa bo ljubezen oseb dveh generacij, ki imata veliko več skupnih stvari, kot kaže zgodba na začetku. Dogajanje v filmu povezuje mlad fant David, raz-pet med dvema okoljema, žuri, faksom, nerazčiščenimi odnosi in občutki globokega prijateljstva in nenazadnje ljubeznijo do dekle-ta, s katerim je odraščal. Vendar ju je splet okoliščin pripeljal do tega, da se oddaljita. Bo razplet zgodbe srečen? »Bomo videli,« pravi Maja, ki je zgodbo za sce-narij pisala skoral leto dni in pol. »To ni bilo vsakodnevno pisanje, ampak pisanje po navdihu, ki sem ga črpala iz svoje okolice. Del stvari, ki sem jih vsakodnev-no doživljala skozi šolo, družino, zabavo, prijatelje in nenazadnje ljubezen, sem vključila tudi v filmsko zgodbo,« je dodala. Glavna igralca filma Miha Zanjkovič, ki ga drugače tudi poznamo kot kitarista glasbene zasedbe Boardvvalk Casino, in Eva Celec sta bila izbrana med 70 kandidati na dvodnevni av-diciji v Murski Soboti in prijavi po internetu, pri kateri je sode-lovala tudi mariborska agencija Adeofilm casting, ki ima v svoji bazi več kot tri tisoč kandidatov. Režiserka Maja Prettner je bila s potekom in celotno organizaci-jo snemanja vidno zadovoljna, saj je vse potekalo po načrtu, zadovoljna pa je tudi s samimi igralci in seveda snemalno ter ostalo ekipo, katere člani so zelo upoštevali red in discipli-no, ki sta za naporno snema-nje filmov še kako pomembna. Maja pravi, da če bo vse po sreči, si bomo film lahko ogledali spo-mladi prihodnje leto. 32 WWW.MOBITEL.SI ŠPORT Ironman zapisal Bakovce v zgodovino Aleksandra Grah Med Mursko Soboto in Bakovci se je od 27. do 30. avgusta odvijalo eks-tremno tekmovanje - svetovni pokal v dvojnem triatlonu Ironman, ki se je v Sloveniji odvijal prvič. Vrhunski atleti so se pomerili v treh disciplinah: v plavanju (7,6 km), kolesarjenju (360 km) in teku(84,4 km). Tekmovalci so prišli iz 15-ih različnih dr-žav: Avstrije, Brazilije, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Madžarske, Mehike, Nemčije, Singapurja, Španije, Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Sajevec porušil svetovni rekord Tekmovanje se je najbolje izteklo za slovenska predstavnika - Petra Sajevca in Mateja Markoviča. Sajevec je osvojil prvo mesto, hkrati pa mu je uspelo poruši-ti 16-let star svetovni rekord. Sajevec je cilj osvojil s časom 30 ur, 40 min in 36 s. Odlično drugo mesto je zasedel Matej Markovič, ki je od leta 2004 svetovalec za šport v Slovenski vojski in član vojaške triatlonske reprezentance. Markovič vodi v seštevku svetovnega pokala v dvojnem ultratriatlonu Ironman. Po tekmi v Bakovcih ima do kon-ca svetovnega pokala še tekmi v Mehiki in ZDA. Tretje mesto je dosegel Francoz Jolly Pascal. Uspešno izpeljan projekt Med tekmovalci je bilo kar ne- kaj junakov, najbolj pa je izsto-pal Spanec Pons Santiago, ki se je kljub poškodbi kolena in neznosnim bolečinam odločil, da bo vztrajal do konca in pre-pešačil 84 km dolgo progo. Cilj je vztrajno in z jeklenimi živci do-segel po dobrih 30-ih urah. Veliki cilj je dosegla tudi Čehinja Sarka Kolbova, ki je na cilj pritekla prva med ženskami. Tekmovalci so bili z organizacijo zadovoljni, prav tako tudi orga-nizatorji. »Veseli me, da je oko-lje, v katerem živimo, prisluhnilo ambiciji našega Športnega dru-štva Bakovci in njegovega pred-sednika Mirana Vereša. Bakovci s to prireditvijo dokazujejo, da imajo tudi zahtevnejši projektni prostor na podeželju, in to celo z več izvirnosti in zdravega duha,« je povedal vodja organizacijskega odbora Andrej Šajnovič. 34 ŠPORT Ambicionzen začetek spremenjene Mure 05 Karlo Vratarič V Muri 05 so za letošnjo sezono pri-dobili nove moči. Vodilne funkcije strokovnega vodstva so zasedli nek-danji nogometaši Mure - Robert Belec je postal tehnični direktor, trener je Primož Gliha, pomaga pa mu legen-darni Feri Cifer. Spremenjen je tudi igralski kader. »Uvrstitev v prvo ligo je bila cilj petletnega načrta. To nam po štirih letih ni uspelo. Da zasta-vljeni cilj uresničimo, imamo na voljo samo še eno letoo,« je ob predstavitvi novih moči de-jal predsednik Mure 05 Ervin Kutoš. Trener članskega moštva je postal 42-letni Primož Gliha, pomagal mu bo klubska legenda Feri Cifer, funkcijo tehničnega direktorja pa bo opravljal še en nekdanji nogometaš črno-belih Robert Belec. Klubu so se pridru-žili Martin Pregelj, Marko Božič, Michal Drahno, Vladimir Kokol, Ivan Filipovič, Robert Blaguš, Aleksander Markovič, Darko Kremenovič in Blaž Puc. Od čr-no-belega dresa so se pred novo sezono poslovili Marko Balažic in Milko Kovač, ki sta prestopila v Dravo, Borut Gerenčer se je vr-nil v Nafro, Milidrag Marič od-slej nastopa za Primorje, Marko Kmetec za Aluminij, klub pa so zapustili še nekateri mlajši do-mači igralci. Drugoligaš je dobro formo ka-zal že v prijateljskih tekmah proti nižjeligaškim moštvom, omeniti pa velja tekmo z angleškim prvo-ligašem West Ham Unitedom, ki ga vodi sloviti Gianfranco Zola. Omenjeni dvoboj je na tribune Fazanerije zvabil blizu dva tisoč gledalcev, ki pa so bili na koncu prikrajšani za zadetke. Po štirih krogih v prvenstvu zdaj Muri 05 kaže odlično. S tremi zmagami in enim remijem zase-dajo drugo mesto za Primorjem. V uvodnih dveh krogih so go-stili Krško in Triglav ter zmagali z 1 : 0 oziroma 5 : 0, v tretjem krogu so remizirali v Slovenskih Konjicah z Dravinjo Kostrojem 2 : 2, nazadnje pa v Fazaneriji znova z rezultatom 5 : 0 odpra-vili Livar iz Ivančne Gorice. Ge je Mura v tej sezoni res tako močna in uigrana, kot se zdi po prvih odigranih tekmah, bo znano po obračunih s tretjeuvrščenim Aluminijem v gosteh (op. p. — tekma je bila v času izdaje glasi-la že odigrana) in predvsem po tekmi z vodilnim Primorjem v nedeljo, 20. septembra, ob 16. uri. 35 ŠPORT Sedem plaket za zaslužne športne delavce Geza Grabar Razglasili so skupne rezultate v dela-vskih športnih igrah, kjer je v desetih panogah zmagal Območni policijski sindikat, sledita pa mu Mura in na tre-tjem mestu Območna obrtna zbornica, vsi iz Murske Sobote. Plakete kot najvišje priznanje športne zveze sta podelila pred-sednik Stanko Kerčmar in sekre-tar Ludvik Zelko, ki se je konec junija upokojil, vendar bo ne-poklicno svojo nalogo še naprej opravljal. Plakete so prejeli Karel Glažar za organizacijsko in stro-kovno delo v šolskem in tekmo- valnem športu, odlikujejo pa ga tudi športni dosežki v nogometu, košarki in atletiki, dobro delo v šolskem športu ter strokovno delo v društvih in klubih, vključen pa je tudi v številne druge športne aktivnosti; Aleksander Šeruga za organizacijsko delo v športni de-javnosti, ki je vključen v številne aktivnosti v nogometu, košarki, atletiki in hokeju na travi, s svo-jimi organizacijskimi izkušnjami pa veliko pomaga tudi v društveni dejavnosti; Andrej Brinar za or-ganizacijsko in strokovno delo v atletiki, kjer je vključen kot trener, funkcionar in sodnik, zaslužen pa je tudi za dobro organizacijsko in strokovno delo v atletskem klubu; Anton Topolnik za tekmovalne dosežke v invalidskem športu: uspešen je v vrtnem kegljanju ter na stezi, ponaša pa se s šte- vilnimi osvojenimi kolajnami na prvenstvih slepih in slabovidnih; Dejan Kološa za uspešno vodenje Nogometnega društva Mura 05. Z uspešnim vodenjem in vklju-čevanjem lastnega kadra je uspel ustvarili zdrave temelje, v klubu pa se ponašajo tudi z izjemno dobrim delom mlajših selekcij; Matija Gabor za tekmovalne in organizacijske dosežke v šahu, saj je v tekmovalni dejavnosti uspešen kot mladinec in član, nepogrešljiv pa je tudi v organizaciji delavskih športnih iger in v samem šaho-vskem društvu; Vladimir Pučko za tekmovalne in organizacijske dosežke v rokometu, saj se je po uspešni tekmovalni dejavnosti v članskih vrstah vključil v trener-ske kroge klubov v mestni obči-ni, kjer uspešno vzgaja najmlajše rokometaše. Zagotovimo najboljše možnosti za razvoj potencialov svojih otrok Vsi starši si za svoje otroke želimo najboljše: da so zdravi, srečni, za-dovoljni in da lahko v čim večji meri razvijajo svoje potenciale na tistih področjih, kjer sami kažejo največ volje, želje in rezultatov. Ne glede na to, ali govorimo o športni, kulturni, raziskovalni ali kateri drugi šolski ali izvenšolski dejavnosti, smo starši vsakokrat veseli, ko vidimo, da je naš otrok pri udejstvovanju zadovoljen in da dobro napreduje. V današnji so-dobni družbi si moramo prizadeva-ti, da noben otrok ne bi bil zaradi socialnih, ekonomskih ali drugih okoliščin prikrajšan za možnost razvijati svojo osebnost, znanje in veščine. Vedno večja neenakost in razslo-jevanje družbe pa žal vplivata na to, da marsikatere dobrine in pri-ložnosti niso dostopne vsem otro-kom v enaki meri. Zato je treba z različnimi ukrepi in dejavnostmi ponovno težiti k vzpostavljanju enakosti, večanju solidarnosti in zagotavljanju enakih možnosti za vse — posebej za naše odraščajoče otroke. S takim namenom in ciljem je bil ustanovljen šolski sklad OS I Murska Sobota, ki si bo z zbi-ranjem prostovoljnih prispevkov podjetij in posameznikov prizade-val ustvariti enake materialne mo-žnosti za vse učence naše šole, skr-bel za pomoč nadarjenim učencem ter prispeval k zviševanju standarda pouka z zagotavljanjem sodobnih učnih pripomočkov. Glavna skrb šolskega sklada bo z zbranimi sredstvi pomagati učen-cem iz socialno šibkih družin fi-nancirati dejavnosti, ki niso sestav-ni del izobraževalnega programa (kot so izleti, tabori, šola v naravi, udeležba na tekmovanjih, lutkov-ne in gledališke predstave). Šolski sklad OS I bo poleg tega podpiral športno, raziskovalno in kulturno dejavnost na šoli, pomagal nadar- jenim učencem ter sodeloval pri nakupu nadstandardne učne opre-me in pripomočkov. Da bi cilje lahko uresničili v čim večji meri, potrebujemo vašo pomoč - potrebujemo pomoč družbeno odgovornih podjetij in posameznikov. Prispevate lahko tako, da se v čim večjem številu udeležite dveh zanimivih in ka- kovostnih košarkarskih tekem, ki bosta 16. septembra v športni dvorani OS I v Murski Soboti. Ves izkupiček od prodanih vstopnic je namenjen šolskemu skladu OS I Murska Sobota. Vljudno vabljeni! Predsednik UO šolskega sklada OŠ I Murska Sobota mag. Borut Klepec Vabljeni na dobrodelni košarkarski tekmi dne 16. 9. 2009 ŠPORTNA DVORANA OŠ I MURSKA SOBOTA Štefana Kovača 32, 9000 Murska Sobota ob 17.00 RADENSKA CREATIV MURSKA SOBOTA : MARIBOR MESSER ob 19.00 ZLATOROG LAŠKO : OBEKWART (avstrijski podprvak) Cena vstopnice za obe tekmi je 4,00 evre. Vstopnice bodo v prodaji od 14. 9. dalje v tajništvu OŠ I in na dan tekem pri vhodu v dvorano od 16. ure naprej. Izkupiček od prodanih vstopnic je namenjen šolskemu skladu OŠ I Murska Sobota. 36 GASILCI PGD Rakičan Mladi veliko obetajo Geza Grabar Že vrsto let se lahko gasilska mladina iz Rakičana pohvali kot najuspešnejša na različnih tekmovalnih področjih. Spomnimo se samo uspehov na regijskih in državnih kvizih zna-nja Mladi in gasilstvo, pa vidnih uvrstitev na regijskih in državnih tekmovanjih iz gasilskih veščin in taktike. Tudi na nedavnem ob-činskem tekmovanju - četudi so nastopale pionirke in mladinke edine v kategoriji, so potrdili do-bro pripravljenost. Poleg vodstva društva imata za uspehe največ zaslug mentorja gasilske mladine Srečko Černela in Milan Bagari. Poleti se je rakičanska gasilska mladina udeležila tudi 1. regijske-ga tekmovanja v orientacijskem teku za pionirske kategorije, ki je bil v Stavešincih pri Spodnjih Ivanjcih (GZ Gornja Radgona). Tudi na tem tekmovanju so izje-men uspeh dosegli mlajše pionir-ke in starejši pionirji, saj so oboji v konkurenci 15 ekip osvojili prvo mesto. Ekipo mlajših pio-nirk so sestavljale Metka Vratar, Janja Forjan in Maja Bagari, ekipo starejših pionirjev pa Uroš Bagari, Vito Kovač in Matjaž Kisilak. Tudi dosežka dveh ekip starej- ših pionirk sta pohvalna, saj so Aleša Bagari, Tamara Zver in Katja Forjan iz I. ekipe pristale na tretje, II. ekipa v sestavi Katja Filipič, Urška Godvajs in Mojca Bagari pa se je uvrstila neposre-dno za kolegicami, torej na četrto mesto. Tudi v tej konkurenci je sodelovalo 15 ekip. 37 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: ANTON PAJŽLAR Odgovorni urednik: Nikolaj Miran Lanščak Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Tplpfnrv m non 1fi 1Q Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. septembra 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Boris Lanjšček Prešernova 59, 9000 Murska Sobota 38 FESTIVAL FRiSK V Murski Soboti bo 17. in 18. septembra ponovno festival FRiSK V Murski Soboti bo že tretje leto zapored potekal osrednji brezpla-čen informacijsko-komunikacij-ski dogodek v Sloveniji - Festival računalništva in sodobnih komu-nikacij FRiSK 2009. V dveh letih je festival uspel v mestno obči-no, pomursko regijo in tudi širše vnesti nove vsebine s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, družiti vodilne v tej stroki, kakovostno izobraževati, odpirati drzne debate in navseza-dnje dobro zabavati obiskovalce. Festivala se je vsako leto udeležilo čez 2000 obiskovalcev, vedno pa so ga obiskali tudi vidnejši lokalni politiki in ministri. Letos bo festival potekal 17. in 18. septembra v murskosobo-škem gradu. Organizatorji fe-stivala pa pravijo, da čas recesije ne sme biti samo čas pesimizma in negodovanja, ampak tudi čas optimizma. Zato bo letos festi-val potekal pod vodilom »Z zna-njem krize ni.« Tako bo na voljo kar osem brezplačnih delavnic, za vsako je na voljo 20 prostih mest. Na okroglih mizah pa bo debata o vplivu finančne krize na IKT, odgovornosti v spletu in prihodnosti tiskanih in spletnih medijev. Forum informacijsko-komunikacijskih tehnologij, na katerem pomurska podjetja pred-stavljajo lastne rešitve, bo letos prvič potekal s prisotnostjo tujih podjetij. Seveda ne bo šlo niti brez pristne prekmurske kulinarike. Za starše in njihove otroke pa bo še posebej zanimivo predavanje o nevarnostih socialnih omrežij, kot so recimo Facebook, Netlog in drugi. Prav tako bo kot vsako leto vzpostavljena velika igralna soba s konzolami in računalniki. Na festivalu bo v sodelovanju z Mestno občino Murska Soboa, ki je tudi partner festivala, vsak dan od 11. ure naprej potekalo zbiranje rabljene računalniške opreme za pomoči potrebne šo-larje v mestni občini. Na več kot 1000 kvadratnih me-trih površine se bodo tako ponov-no srečah ljubitelji informacijskih tehnologij, mladi perspektivni kadri, gospodarstveniki in poli-tiki, ki bodo skupaj razpravljali o razvoju informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij. Obisk vseh dogodkov na festivalu je brezplačen. Program letošnjega festivala ČETRTEK. 17. SEPTEMBER 9:30 10:00 10:30 11:00 11:30 11:30 12:15 14:00 14:00 16:00 16:00 17:00 18:00 Registracija Otvoritev festivala OKROGLA MIZA: Vpliv finančne krize na IKT Zbiranje stare računalniške opreme za pomoči potrebne šolarje DELAVNICA: Uvod v digitalno fotografijo Pogostitev s prekmursko kulinariko FORUM informacijsko-komunikacijskih tehnologij DELAVNICA: Uvod v digitalni video OKROGLA MIZA: Odgovornost na spletu DELAVNICA: Programska orodja za grafično oblikovanje GOOGLE.COM: Mobilna pisarna prihodnosti SOBOTAINFO.COM: Intervju 2.0 z Ano Jud DELAVNICA: Sodobne spletne tehnologije in osnove svetovnega spleta PETEK. 18. SEPTEMBER 10:00 10:00 11:00 14:00 14:00 14:20 15:00 15:00 16:00 16:00 Regionalna IKT-delavnica TEČAJ: Odkrivanje groženj in računalniška forenzika Zbiranje stare računalniške opreme za pomoči potrebne šolarje DELAVNICA: Sodobno spletno novinarstvo PREDSTAVITEV: FeriX PREDAVANJE: Virtualizacija PREDAVANJE: Nevarnost socialnih omrežij — od hacker- jev do družabnih virusov Tekmovanje v igranju računalniških iger TEČAJ: Postavitev domačega brezžičnega omrežja OKROGLA MIZA: Prihodnost tiskanih in spletnih medijev 35 OŽJE SREDIŠČE MESTA MURSKA SOBOTA EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 16. - 22. SEPTEMBER 2009 EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA 22. SEPTEMBER 2009 16. - 22. SEPTEMBER 2009 EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 22. SEPTEMBER 2009 EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA ČETRTEK. 17.9.2009: DOBRA KUMA V MOJEM MESTU PETEK. 18.9.2009: MLADI IN MOBILNOST — NA SONARAVEN NAČIN SOBOTA. 19.9.2009: ZELENE POTI — SAJENJE DREVES NEDELJA. 20.9.2009: KOLESARJENJE PONEDELJEK. 21.9.2009: S TISOČ KOLESI V MESTO TOREK. 22.9.2009: DAN BREZ AVTOMOBILA - V MESTO BREZ AVTOMOBILA ZATO DOŽIVIMO SVOJE MESTO DRUGAČE USTVARIMO DOBRO KLIMO V NAŠEM MESTU Kolesarska steza M.Sobota—Markišavci