Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celr> •-' Politično gospodarski tednik Štev, 2 IV. letnik Delajmo in štedimo! Ko se je ustanovila svobodna Jugoslavija, smo se veselili, da smo se otresli tujega jarma, da nam ne bo treba več drugim služiti, za druge delati, nego bomo svoji gospodarji, bomo za se delali. V tem začetnem navdušenju pa nismo dosti mislili, koliko škode je napravila svetovna vojska tudi pri nas. Menili smo, da nam bo življenje lahko, da ne bo treba veliko delati. Kmalu pa smo začeli uvidevati naš resnični položaj. Ko smo se nekoliko streznili od prvega navdušenja, smo spoznali, da bo treba resnega dela, da obnovimo svojo državo, da zboljšamo svoj položaj. Lotila se je v zadnji dobi tega velikega dela tudi naša osrednja vlada v Beogradu z narodno skupščino vred. Doslej smo bili navajeni, da smo od vlade zahtevali vse mogoče stvari, ki jih naj stori, ne da bi se vprašali, odkod naj vlada vzame denar. Ker vlada večkrat ni imela pravih dohodkov, pomogla si je na drug način iz zadrege; delala je dolgove. Ali z dolgovi pravi gospodar ne more dolgo gospodariti, sami dolgovi ubijejo tudi krepkega gospodarja. To je uvidela tudi naša vlada in naši poslanci. Ko se je za letošnje leto sestavil proračun koncem poletja, je bilo izdatkov nekaj milijard več nego dohodkov. Finančni minister je zato zahteval, naj se izdatld skrčijo, da ne bodo večji nego dohodki. In res se je to zgodilo. Koncem leta pa so prišle nove zahteve do finančnega ministra. Draginja je po slabi letini lanskega leta močno narasla. Delavci, ki delajo za državo, za javnost, so jo vedno bolj in bolj občutili. Obrnili so se torej do svojega gospodarja, do države, naj jim pomore v bedi. Vlada je uvidela bedni položaj državnih nastavljencev in se izrekla pripravljeno, da jim pomore. Ker pa so izdatki za državne nastavljence ogromni, je začela vlada tudi preiskovati, ali je potrebno toliko uradnikov. Pri tem je videla, da je po nek-terih krajih, najmanj v Sloveniji, mnogo ljudi, ki zavzemajo javna mesta, ne da bi bila za to nujna potreba. Naraven je bil torej sklep, da bodi javni nameščenec primerno plačan, pa naj ima tudi primerno dela, ki ga naj vestno opravlja. Kar velja za državo, za našega največjega gospodarja, velja tudi za vsakega drugega gospodarja in delavca. Razmere, v kte-nh živimo, so težke. Lanska suša je preprečila, da nismo dobili toliko pridelkov, kolikor bi jih bili lahko. Primanjkljaj je velik. Kdor je prej pridelal, da se je lahko preživel, mora letos dokupovati; kdor je prej več pridelal, nego je sam potreboval, in drugim prodajal, ima večkrat komaj za se. Ker je tolik nedo-statek, se je vse podražilo in se še draži. Vsakdo torej gleda, da varčuje in štedi. Odreče se marsikakemu užitku, ki ni neizogibno potreben. Nasprotno pa poveča svoje delo. Z obilnejšim delom si pomnoži dohodke. Delati in štediti bi pa morali tudi v časih, ko ne trka največja sila na vrata. V dobrih letih bi morali skrbeti za slaba leta. Kako Lahi upropaščajo slovansko : ŠOlStVO V Istri? (Žalosten dokument laške „dvatisočletne kulture") Pred laško okupacijo je bilo v Istri (iz-vzemši otok Krk in Kastav z okolico) 137 javnih hrvaških šol z 204 razredi, v katerih so podučevali 204 učitelji in učiteljice. Razen tega jo vzdrževala Družba sv. Cirila in Metoda 2 a Istro 39 ljudskih šol s 60 razredi in 11 otroških vrtcev, v katerih je podučevalo 73 učnih moči. Danes je zatvorjenih 58 javnih ljudskih šol; a število še ni popolno. Družbine šole so vse zaprte. Pred laško okupacijo so imeli Hrvati v Istii: 1 višjo gimnazijo v Pazinu, 1 nižjo komunalno realno gimnazijo v Opatiji, privatno žensko učiteljišče v Pazinu, pripravnico za učiteljišče v Pazinu, .gospodarsko šolo v Pazinu. DaDes so vse te šole zaprte. Moško učiteljišče v Kastvu služi potrebam državljanov SHS. Na razne pritožbe jugoslovenskih zastopnikov je laška vlada priznala, da je zaprla v Julijski Benečiji več slovanskih šol radi pomanjkanja učiteljev. Na to laško trditev je treba pripomniti: Res je, da ni v Istri toliko učiteljev in učiteljic, kakor jih je bilo pred laško okupacijo. Temu pomanjkanju so pa krive laške oblasti same. Ko je laška vojaška oblast zasedla Istro, je takoj zaprla vse družbine šole. Učne moči so deloma internirali, deloma so pa utekle. Zaprli so tudi mnogo javnih šol, učitelje odvedli na Sardinijo ali pa v taborišče v Verono, drugi so pa ušli pred nasiljem. Preganjanje pa je trajalo še, ko je vojna oblast odstopila mesto civilni. Mesto vojaškega se je pojavil fašistovski teror. Najtežji udarec pa je zadela laška vlada našim šolam letos z dekretom, ko je vsem j provizornim učiteljem — in teh je veliko — i ustavila s 1. septembrom ti. plačo in druge i priboljške. Mnogi izmed njih imajo družino in otroke in bili so prisiljeni, da si poiščejo službe drugje. Če bi laška vlada pustila te učitelje, bi lahko izpolnila skoro vsa prazna mesta. Tudi za druge šole bi bilo dovolj učiteljev; a vlada jih noče nastaviti. Dovolj je učiteljev domačinov, ki se potikajo v tujini in bi se radi vrnili v domovino, toda radi postopanja laških oblasti jim je vrnitev onemogočena. O šikanah, katerim je istrijanske učiteljstvo izpostavljeno, nočemo govoriti. Namen Lahov je prozoren: toliko časa treba učiteljstvo preganjati, da se konečno naveliča in odstrani. Šole, iz katerih so odstranili učiteljstvo, so ali zaprte ali samo na videz odprte, kakor n. pr. Sestrazrednica v Pazinu, pri kateri so pustili od vseh učiteljskih moči samo eno učiteljico, ki pa ne sme podučeva-ti. Slično je v Sv. Nedelji kraj Labinja, šola ni zaprta, a je v njej vojašnica, jednako v Klani. Šolsko poslopje v Falcih pri Višnjaku so spremenili v svinjak, v Livadah pa v konjušnico. — — V krajih, kjer so Lahi zaprli slovanske šole, so odprli laške. Prebivalstvo pa, ki čuti slovansko in noče pošiljati svojih otrok v laške šole, se sili z grožnjami in kaznimi, da to stori. Na interpelacijo poslanca dr. Podgornika je odgovoril državni podtajnik, da seje otvo-rilo 100 slovenskih in hrvaških šol v Julijski Benečiji, če se niso otvorile še drugje, je vzrok v pomanjkanju šolskih prostorov, posebno v področju vojnih operacij in v pomanjkanju učiteljskih moči. To pa ni res. Istra ima približno še vedno jednako število prebivalstva in vojnih operacij, ki bi poru-šole v Istri, ni bilo. Laška vlada se je odločila otvoriti laške šole v vsakem kraju, kjer se prijavi 15 otrok. Ce se jih pa ne dobi toliko skupaj, poskrbe karabinerji, ki tolčejo otroke in stariše toliko časa, da privolijo. Na razne hrvaške šole nastavljajo laške učitelje, večinoma Sicilijance, ki morajo skrbeti, da pride šolska uprava v njihove roke. O srednjih šolah pa sploh ni govora. Tako skrbe naduti Lahi, ki se ponašajo s kulturo svojih prednikov in starih Rimljanov, za izobrazbo dobrega istrskega ljudstva. ••¦•¦•••¦•••¦•¦••¦¦¦••••• p_•••••¦••••••••¦............•••.. ¦ • Gospodarstvo. • ¦ \mmmmmmmmmmmmmummmm tmmm ¦¦¦• ¦¦¦¦•¦ • Iz konference drž. vinarskih strokovnjakov. Po inicjjativi g. poljedelskega ministra Pucelja se je vršila meseca julija 1921 v Bukovem pri Negotinu konferenca vinarskih strokovnjakov iz cele kraljevine SHS. Iz Slovenije so se konference udeležili gg. kmetijski svetnik Bohuslav Skalickv, viš. vinarski nadzornik Fran Matjašič in vin. ravnatelj Anton Puklavec. Ker se je na konferenci razpravljalo o vprašanjih, tičočih se vinarstva cele države, prinašamo tudi mi na istej sklenjene rezolu-cije našim vinogradnikom v vednost. I. točka dnevnega „reda, ki se je predložil konferenci, se glasi: Izkustva o adap-ciji ameriških podlog in njenih križank (hibrid), preizkušenih v posameznih pokrajinah v raznih zemljah : o njihovem zadržanju (afiniteti) napram domačim vrstam trte pri cepljenju, z ozirom na rodovitnost in trpežnost trsa. Po vse stranskem razmotrivanju tegav pra-šanja sklene konferenca naslednje resolucijo : a) Dosedajna izkustva pri obnavljanju vinogradov nam kažejo, da se naj vrši izbor najboljših podlog v prvi vrsti na podlagi praktično izvedenih preizkušenj. Izbor posameznih podlog za pojedine pokrajine se prepušča, kakor dosedaj, tamošnjim strokovnjakom. Spremembe pri izboru kake podloge so dopustne le na podlagi čim številnejših novih preizkušenj po raznih delih dotične pokrajine, določenih po inicijativi strokovnjakov. V vsakem preskuševalnem vinogradu se mora preizkusiti vsaj 5 priznanih podlog za apnene zemlje in sicer izmed teh-le vrst: 1202, 420 A, Teleki 8 B, 41 B, Ganzin št. 1, Pecz 1 in 1 R. i b) V zvezi z navedenim je potrebno, da se po vseh pokrajinah izvede kartiranje vino-grsdskih ^okolišev ter za to dovole potrebna sredstva. — 2 — c) Za manj apnene zemlje se bode tudi in dalje postopalo po dosedanjih izkušnjah, preizkuševale pa se bodo tudi vrste podlog, ki se tudi po drugih pokrajinah dobro drže. Za preiskušnje je rabiti po največ: riparijo Portalis, rupestris du Lot, 3300, rup. Goethe št. 9, 1616 in riparijo rupestris Schwarzmann. d) Strokovnjaki morajo redno zasledovati vprašanje direktno rodečih križank (direktnih producentov), a od strani države se mora skrbeti, da se razmnoževanje do sedaj razširjenih vrst direktno rodečih križank, ki ogrožajo sloves naših vin, nadalje onemoči. II. točka se glasi: Izkustva o raznih načinih cepljenja z ozirom na procent zarast-kov in podatki o proizvodnji cepljenk v vsa-kej pokrajini. Rezolucija: a) Cepljenje naj se tudi nadalje izvaja v zrelem in zelenem stanju roz-ge, kakor je to mogoče z ozirom na podnebne, gospodarske in zemljiške prilike. Za proizvodnjo na malo in vršenje iste od vinogradnikov samih s pripomočjo domačih ljudi, treba je dati — ako to klimatske razmere dopuščajo — prednost cepljenju na zeleno. Kadar se gre za proizvajanje Jcepljenk na veliko ali za državno akcijo, oeobito v novih predelih države, se bolje priporočuje cepljenje na suho in stratifikacija. b) Za osiguranje čim večjega procenta zarastkov pri cepljenju, ozir. vkorenitve pri običajnem sajenju sploh, je treba skrbeti, da se pridela dovršeno zrela loža. Zaradi tega bo nove trtne matičnjake zasajati bolj na jugu države. III. točka : Domače vrste lože (grozdja) za belo vino, črnino in za jelo. Posebnosti pri načinih spravljanja vina; najpogosteji pogreški in bolezni; popravljanje in ločenje vina. Rezolucija: a) Strokovnjakom se naroča, da tudi nadalje proučujejo grozdne vrste svojega področja ter od istih izberejo čim manjše število vrst, kakor za vino tako za jelo, katere v svojem delokrogu razširjajo in priporočajo. b) V svrho kolikor mogoče popolnega spoznanja jugoslovenskih vrst lože je treba osnovati v vsakej vinorodni pokrajini po en sortiment domačih vrst grozdja iz cele države, naj šibo pri vinarskih Šolah ali pri trt-nih nasadih. c) Konferenca konstatuje, da je kletarstvo v večjem delu države na zelo nizki stopnji ter povdarja potrebo, da država istočasno s pospeševanjem obnove vinogradništva vpliva čim onergičneje tudi na napredek kletarstva. IV. točka : Razmerje med škodo povzročeno po oidiju in peronospori. Izkušnje o najuspešnejšem pobijanju teh bolezni. Borba z grozdnim sukačem, kjer se pojavlja. Rezolucija: a) Konferenca konstatuje, da ostane — z ozirom na iztečene izkušnje — kot glavno sredstvo proti peronospori slej ko prej modra galica v dozi 1—2%, proti oidiju pa lino zmleto žveplo; z ostalimi sredstvi pa je izvesti nadaljne poskušnje. b) Konferenca smatra potrebnim, da iz-posluje ministrstvo za kmetijstvo čimboljšo izdelovanje modre galice v svojih tvornicah v Koprivnici in v Celju. Galica mora vsebovati najmanj 98«/0 čistega bakrenega sulfata in se mora prodajati za konkurenčne cene. Ravno tako se mora izposlovati, da uprava drž. monopolov organizuje pri tobačnih tovarnah v državi izdelovanje nikotinskega ekstrakta v koncentraciji od 45»/0 tatco, da bi se pri uporabi tega sredstva vzela doza 20 na 100 litrov tekočine. c) Istotako smatra konferenca potrebnim, da se sredstva za pokončevanje rastlinskih škodljivcev sploh stavijo pod drž. kontrolo. (Dalje prihodnjič.) število Živine V Sloveniji. Ministrstvo socialne politike je začelo objavljati tudi podatke o štetju živine. Do sedaj je že popolnoma izdelana statistika za Slovenijo. Po štetju z dne 31. januarja 1921 ima Slovonija sledeče stanje domačih živali : Vsa Slovenija skupaj (seveda brez Logaškega okrožja, za nega dogodka širi nepotrebna animoznost časa štetja še okupiranega po Italijanih) ima proti celokupni ruski koloniji, kakor da bi ta goveje živine 478 105 glav in 16 bivolov, konj 58.438 glav in poleg tega 128 mezgov in mul ter 381 oslov. Prašičev se je naštelo 302.581, ovac 75.008, koz 23.610. Rezultati glede perutnine eo sledeči: kokoši 1,010.564, gosi 14,988, rac 12,849, pur 17,421, torej vse perutnine skupaj 1,055.822. Naštelo se je naposled 59.502 panjev čebel. Kar se tiče rezultatov po okrajih, se je v absolutnih zločin odobravala. To ni res ; nasprotno, še mnogo bolj ga obsoja, kakor marsikdo naših ljudi, in bilo bi krivično, če bi kolonija kot taka zavoljo tega morala trpeti, kakor se slične gorostasne vesti že širijo po mestu in okolici. Poverjeništvo splošne org. voj. invalidov v Ptuju opozarja vse invalide, kateri še niso bili nadpregledani, da se javijo na mestnem številkah naštelo največ goveda, v okrajnih ! magistratu v Ptuju pri vojaškem referentu glavarstih Murska Sobota 54.003 glav, Maribor j do 8. januarja 1922. 47.769 in Ptuj 43.323, konj največ v gla- j Sejmsko poročilo. Dne 3. januarja je bilo varstvu Ljubljanska okolica 6030, Ptuj 5828 j na sejem prignanih 104 konj, 539 goved ; in Murska Sobota 5314, prašičev največ v | cene so se gibale od 8—22 K kg žive teže. glavarstvih Murska Sobota 41,940, Ptuj 39,173 J Prima voli 24 K kg žive teže. Dne 4. janu-in Maribor 39.120, ovac]največ Slovenjgradec j arja je bilo na sejem prignanih 171 svinj. 13.031, Radovljica 8171 in Prevalje v Mežiški i Cene so se gibale od 32—45 K kg živo teže. dolini 7096. koz največ Maribor 3355, Slo- Semnji za kožuhovino. Pavlovi ljubljanski venjgradec 3141 in Radovljica 3087. Perutnine [ semnji za kožuhovino, ki so se vsako leto izkazujejo največ okr. 'glav. Murska Sobota obdrževali v prostorih ljubljanskih javnih 149.200, Ptuj 122.142 in Maribor 105.974 in skladišč, so nekdaj zelo sloveli. Udeleževali panjev naj več Murska Sobota 4932, Ljubljanska okolica 4927 in Maribor 4245 so se jih ne samo domači kožuhovinarji, ampak so pošiljale nanj svoje zastopnike tudi največje nemške, italijanske in francoske tvrdke s kožuhovino. Na žalost so semnji med vojsko zaspali. Ker slovi baš Slovenija, odnosno vsa naša Jugoslavija po svoji kožu-i hovini in je Ljubljana kot ustvarjena za tr-j govsko posrednico med severozapadnim in jugovzhodnim trgovskim svetom, oživi Balkan", delniška družba za mednarodne transporte te semnje zopet v svojih javnih skladiščih v Ljubljani, Dunajska cesta 33. Prvi tak aemenj se bo vršil 23. januarja 1922, t. Sokol priredi v soboto, dne 7. januarja j- tretji pondeljek po sv. Treh kraljih. Nanj svojo običajno plesno vajo v „Društvenem opozarjamo vse posestnike kežuhovine in tr-domu" od 20. do 23. ure. j govce. Prodajalcem, ki bi imeli malih kož, Narodne čitalnice v Ptuju občni zbor bo v petek na Treh kraljev dan popoldne v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Gospod Tomaž Lozinšek, hišni posestnik in pekarski mojster v Ptuju, je od vlade potrjen za župana. Ptujski akademiki priredijo dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Društvenega doma čajanko s plesom. Vabijo se vsi prijatelji akademske mladine. Vstopnina 5 dinarjev. Ker je namenjen dobiček ptujski dijaški kuhinji, se prosi, da bi se občinstvo obilo odzvalo temu povabilu. Ptujski akademiki. Kino. V petek, dne 6. januarja in v nedeljo, dne 8. januarja se predstavlja 2. zad. nja epoha „Mrtvi obtožujejo" krasnega filma „A.tlas." Dejanje druge epohe je tako zaokroženo, da je razumljivo tudi za one, ki prvega dela niso videli. Tudi ta spoha vsebuje raznovrstne filmske trike in čudeže. V glavnih vlogah prvi amerikanski igralci. Kakor prva, tako bo tudi druga epoha razočarala gledalce. Tudi primerna je za mladino. K umoru v Strnišču. V soboto, dne 31. decembra 1. 1. se je zgodil v Strnišču umor. Donski kozak horunži Svješnikov častnik donske republike, je zavratno ubil ptujskega zdravnika dr. Scheichenbauerja. Kozak je imel razmerje z ženo ruskega častnika Ver-šinjina. Dr. Scheichenbauer mu je hodil v zelje, zato ga je kozak počakal pred barako omenjene ženske, kamor se je bil dr. Sch. ob pol 10. uri pripeljal, in ga je z vodovodno cevo od zadaj pobil, tako da je zdravnik še tistega dne zvečer umrl. Pri zaslišanju je morilec izjavil, da je kot častnik branil svojo oficirsko čast in da je bil upravičen tako ravnati. Proti tej njegovi izjavi je zavzela organizacija ruskih oficirjev v Strnišču ostro stališče in je protestirala proti temu, da bi se tak čin zlagal s častjo ruskega oficirja; častništvo smatra tak zavratni napad na človeka, ki se ni mogel braniti, ne glede na motive, brezpogojno za živinsko surov umor. Slično stališče zavzema ruska kolonija posameznih beguncev v Strnišču, ki je istotako stigmatizirala čin kot surovo pobalinstvo in grd umor. Ruska kolonija civilnih in vojaških beguncev se je nameravala udeležiti pogreba umorjenega v pondeljek, 2. januarja pop. prvič, da javno dokumentira, da soglasno obsoja zverinski čin, drugič, ker je bil rajni pri Rusih radi svoje ljudomilosti in uslužno-sti splošno priljubljen ; toda bilo jim je uradno javljeno, da rodbina umorjenega izrecno želi, da se niti en Rus ne udeleži pogreba. In zato so Rusi izostali. Zdelo se nam je potrebno, da pribijemo ta fakta, ker se radi tega nesrečnega in vsega obžalovanja vred- da bi se jim ne izplačalo priti s«mim v Ljubljano, prevzame prodajo „Balkan" po lastnih komisijonarjih-strokovnjakih za naj višjo dnevno ceno. Tako blago pa mora dospeti v „Balkan" najkasneje do 21. januarja. Na posam ezna kože naj bodo pritrjeni lističi z imenom lastnika in z najnižjo zahtevano cono. Ker z ozirom na različne prometne odnosno carinsko-izvozne predpise, malamu lovcu in kmečkemu ljudstvu direktna prodaja kož v inozemstvo ni mogoča, je ta semenj ravno za te sloje največje važnosti in to tembolj, ker so jih dosedaj premeteni kupčeval-ci v največji meri izrabljali. Kakor poroča Lipska „Kiirschnerzeitung" z dne 4. decembra, so cene kožuhovini jako poskočile ter se plačuje n. pr. za vidro 1400—2000 Mk, za kuno belico 4000—4500 Mk, za kuno zlatico 5000—5500 Mk, za lisico 1000—1400, za dehorja 500—550 Mk, za podlasico 10—40 M, za jazbeca 180—220 Mk, za divjega mačka 180—250 Mk, za domačo mačko 30—50 Mk, za zajca 28—33 Mk, za srno 45—60 Mk. Važno opozorilo za vojne invalide, vdove in sirote radi dodatkov k pokojninam. Po čl. 31 zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921 se ustavi s 1. januarjem 1922 izplačevanje dodatkov k pokojninam : 1. za invalide, ki jim je bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj, kakor 50% invalidnosti in sicer za njihovo osebo in za otroke ; 2. za vse invalide dodatek za dva otroka, tako da jim ostane le za tretjega in nadaljnega otroka izpod dopolnjenega 16. leta ; 3. vse vdove brez otrok, ki so mlajše, kakor 45 let in sposobne za delo ; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolekovanim izpričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik ; 4. za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 35 dinarev neposrednega davka (po odmeri davkov za financijsko leto 1920J21.) Ker bo treba na temelju tega zakona nanovo pregledati in popraviti vsa nakazila invalidom, vdovam in sirotam, ki so že bila pripravljena za izplačilo dne 1. januarja 1922, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov, kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da je s to spremembo združeno ogromno delo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesti svoje znance invalide in vdove in jim priporoča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejem ki v smislu goraj označenega zakona kar najhitreje nakazali. Oznanilo. Povodom mojega naglega odhodu iz Ptuja mi ni bilo mogoče, se osebno prosloviti od vseh svojih znancev in prijatelje?. Storim to tem potom in jih prosim, da me ohranijo v tako dobrem spominu, kakor jaz Ptuj in Ptujčane. Dr. Mile Jenko, sodnik v Litiji. Politične vesti. Parlamentarne počitnice. Narodna skupščina se je odgodila do 16. januarja. Ko so se pričeli pravoslavni božični prazniki, je večina poslancev odšla domov in tako radi nesklepčnosti ne morejo delovati niti posamezni odseki. Proračun za leto 1922. Da se proračun za leto 1922 čim hitreje in točnejše pretie-se, je finančni odbor sestavil 5 sekcij, od kterih prevzame vsaka del proračuna. Finančni odbor je določil, po kterih načelih naj se razpravlja proračun. Soglasno je sklenil, da se mora pri novem proračunu štediti in sicer v prvi vrsti pri osebnih izdatkih. Zato se bo pretresala skupina za skupino, ne pa več proračun skupno. Predsednik Masaryk za novo leto. Ko so predsedniku za novo leto čestitali visoki domači dostojanstveniki in diplomatski zbor, je predsednik med drugim tudi izjavil, da se je mala antanta, ustanovljena meseca decembra 1918, obdržala in dobro izkazala. Značaj male antante je miroljuben, pomeni samo defenzivno zvezo, ne pa militaristične. Češkoslovaška je skoro že dosegla svoj namen, živeti s sosedi v miru in prijateljstvu. Lansko teto je stopila v prijateljske odnosa] e tudi s Poljsko in Avstrijo in tudi boja proti pan-germanski Nemčiji je konec. Le z Madžarsko niso odnošaji še v redu, toda upati je, da se tudi ti čimprej urede. Razno. Vodovodna Cev je počila v noči od srede na četrtek v II. nadstropju državne realne gimnazije v Celju. Pripetila bi se lahko večja nesreča, ako je ne hi prof. Brodar, ki zaradi stanovanjske bede začasno stanuje v svojem delovnem kabinetu, pravočasno preprečil. Nekatere sobe so bile že poplavljene. Koliko znašajo ruski predvojni dolgovi ? Predvojni dolgovi Rusije znašajo 4 milijarde zlatih rubljev, vsi dolgovi od boljševiškega prevrata pa znašajo 12.749 milijonov rubljev. Od teh odpade na Anglijo 6, na Francijo 5 milijard, ostanek pa na Zedinjene države. Državne blagajne morajo sprejemati vse novčanice Narodne banke brez ozira na višino VSOte, ki se plača. Povodom vprašanj, ali morajo carinske blagajne pri plačevanju carinskih pristojbin po deklaracijah sprejemati tudi drobne novčanics po 10 Din., kadar gre za velike vsote, se je generalna direkcija carine obrnila za pojasnila na pristojna mesta in je dobila od generalnega inšpektorata ministrstva financ odgovor Narodne banke pod br. 64603, z dne 30. nov. ti. sledeče vsebine : „Po zakonu o Narodni banki in zakonu o drž. računovodstvu so novčanice Narodne banke obče plačilno sredstvo v celi državi in vse velike in drobne novčanice se morajo sprejemati brez vsakih omejitev kakor od po-edincev, tako od državnih oblasti in drugih zavodov. Velika eksplozija v rudniku. Osem družinskih očetov plačalo z življenjem nemarnost uprave. V torek, dne 20. decembra okrog 9. ure 20 minut je v Zenici (Bosna) v rudniku nastala velika eksplozija. Radi velike nečistosti rovov in nezadostnih priprav se je vnel plin. Vsled tega nastala eksplozija je — 3 —• zrušila cel rov, v katerem se je ob Času nesreče nahajalo več rudarjev. Osem rudarjev je ostalo na mestu mrtvih, več pa je ranjenih. — Krivda na tej eksploziji in nesreči, ki je zahtevala 8 rudarjev, večinoma družinskih očetov, zadene ravnateljstvo, ki za varnostne in higijenske naprave ni ničesar storilo. Rudarji so se nad temi nedostatki ponovno pritoževali, a vedno zaman. Blejski poneverjalci denarja obsojeni. Kakor znano, sv neki Galovič, Murdaj s sodru-gi na Bledu v neki vili uredili lani delavnico papirnatega denarja. Ljubljanska policija, opozorjena po blejskem poštarju, jim je prišla na sled. Prijeli so nektere v Zagrebu, kjer je bila glavna delavnica za ponarejanje denarja. Prišli so pred zagrebško sodišče. Razprava je trajala ve5 tednov. V petek pred božičem je bila razglašena sodba. Obsojeni so bili: Vid Galovič in kaplan Širne Murdaj na 10, Božo Franetovič na 5, Mihovil Pas-kovič na 1 leto in Josip Barta, Vlad. Braun in Josip Cupan na 3 mesece težke ječe-Ostali obtoženci so bili oproščeni. Železnica med bosanskim Novim, Bihačem in Zrmanjem se ima takoj začeti graditi, kakor je bilo pri sestavi vlade sporazumno sklenjeno. Stroški te zgradbe se imajo kriti iz investicijskega posojila. Grozen dvojni umor v Slomih pri Ptuju. Posestnik Vesenjak v Slomih pri Polenšaku se je podal v torek, dne 20. decembra okoli pol 7. ure zjutraj na živinski sejem v Ptuj. Doma je pustil mater Terezijo, ženo Albino in 6 tednov starega otroka. Ko se je zvečer istega dne vrnil domov, se mu je nudil v sobi grozen prizor. Njegova žena je ležala vsa okrvavljena, mrtva na tleh; imela je rane na prsih in trebuhu. Pričel je obupno klicati na pomoč in stopil k postelji, da zbudi mater. A tudi ona se ni ganila. Imela je razbito glavo. Morilec je pustil pri njem le otroka in odnesel s seboj nekaj obleke in par klobas iz podstrešja. Orožniki pridno poizvedujejo po morilcu. Neki osumljenec je že v zaporu. Napadalca na učitelja Gabrščaka v Makolah pred sodiščem. Svoječasno emo poročali o napadu makolskih klerikalnih fantov na učitelja Ivana Gabršček, ki je v skrajnem silobranu UdtreUl fanta Skrbniška. Gabršček je o dogodku napravil takoj ovadbo in sta bila pred maribjr-skim sodiščem napadalca Anton Mlakar in Josip Trantura obsojena vsak na 10 mesecev težke ječe. Preiskava proti učitelju Gabrščeku je bila ustavljena, ker je ravnal Je v skrajnem silobranu. Dobil je nazaj tudi svoj samokres, ker je imel za časa napada pri sebi orožni list. V železniškem vozu ustreljen roparski vodja. V osebnem vlaku med Slatino in Bukovico v Slavoniji se je odigral te dni razburljiv prizor. Orožniška patrulja je v vlaku vršila revizijo potnih listov. Neki elegantno oblečen potnik se ni mogel legitimirati, vsled česar ga je orožnik pozval, da v bližnji postaji zapusti vlak. Nastal je prepir in potnik je potegnil iz žepa revolver hoteč ustreliti orožnika, ki pa je potnikovo namero opazil ter je naglo oddal strel proti neznanemu potniku. Zadet v srce se je potnik zgrudil na tla. Ugotovilo se je, da je bil potnik vodja roparske tolpe Stanisavljevič čaruga, strah celega tamkajšnjega okraja. Zadeva se je prijavila državnemu pravdništvu v Osijeku, ki je uvedlo preiskavo. Število oficirjev v naši vojski. Po izkazu ministrstva vojne in mornarice imamo v naši vojski dve vojvodi, 24 generalov, 424 polkovnikov, 462 podpolkovnikov, 1097 majorjev, 861 kapetanov I. razr., 1176 kapetanov II. razr., 815 poročnikov in 1537 podporočnikov. Naše nebo V januarju. Januarske večere krase gotovo najlepša ozvezdja našega severnega neba: mogočni Orijon na južni strani neba z znanimi Jakobovimi palicami in veličastno orijonovo svetovno meglo. Vzhodno od tega ozvezdja so: veliki in mali pes, Dvojčki, Lev, Devica, Botes in Tehtnica. Na zapadu pa so ozvezdja: Hvade, Gostosevci, Pegaz, Labud in Orel. Nizko na severni strani stoji Veliki voz in visoko na nebu Kasijopeja v podobi W. Svetlejši veliki planeti so vidni celo noč. Saturn in Jupiter se nahajata v ozvezdju Device, Mart, ki se je nahajal do sedaj v Devici, preide v Tehtnico. Danica se polagoma približuje solncu ter se koncem meseca zgubi v solnčnih žarkih. Merkur je početkom meseca neviden radi solnčne bližine, proti koncu moseca pa se pojavi na večernem nebu kot Večernica. Kmalu po 23. uri vzhaja obročasti Saturn. Njegova oddaljenost od solnca je 1426 milj. km. Za odhod okoli solnca rabi 29 in pol leta. Prostornine ima toliko, da bi iz njega lahko napravili 680 zemeljskih obel, pri tem pa bi ži naših 88 zemelj popolnoma odtehtale Saturna. V 10 urah 14 minut pa se zasuče enkrat okoli svoje osi ; dnevi bi bili tedaj po našem na Saturnu zelo kratki. Po polnoči pa vztaja Jupiter, ki se nahaja vzhodno od Saturna v ozvezdju Device. Njegovo leto traja skoraj 12 naših let.[kajti toliko časa rabi, da obkroži enkrat solnce. Oddaljen pa je 778 milj. km. Iz Jupitra bi lahko napravili po velikosti 1360 naših zemelj, da bi ga odtehtali, bi rabili 315 zemelj. Dan na Jupitru pa ni dolg 18 ur našega časa. Vzhodno od Jupitra v sosvem ozvezdju Tehtnice vzhaja po 2. uri rdečkasti Mart. V srednji oddaljenosti 228 milj. km obkroži solnce tekom 687 naših dni. Mart j a veliko manjši od zemlje, 7 Martovih obel bi morali vzeti, da bi napravili po velikasti eno našo zemljo in devet Marto v bi odtehtalo komaj našo zemljo. Dan traja na Martu našili 24 ur 37 minut 22 6 sek. Početkom meseca je radi solnčne bližine neviden, koncem meseca pa se pojavi na zapadnem nebu kot večernica. Tedaj zahaja eno uro za solncem. Upati je, da se ga bode tokrat opazilo, ker ne bo v njegovi bližini drugih svitlejših zvezd, večerna zarja pa traja le kratek Čas radi nizkega solnčnega stanja. Samomor v hotelu „Dunaj" v Mariboru. Svoječasno smo poročali, da je v hotelu „Dunaj" v Mariboru neki neznanec skočil is prvega nadstropja na cesto in dobil pri tem težke poškodbe, da jim je kmalu podlegel. Tujec se je v tujsko knjigo vpisal za Jovaua Radeca. Ker pa je obstojal sum, da to ni njegovo pravo ime, je bila uvedena preiskava, ki je dognala, da je Radeč identičen z redo-vom Jusufom .Efendičem, ki je pobegnil od 41. pešpolka iz Osjeka in našel potem tragično smrt v Mariboru. Kako je Karlu in Citi na Madeiri ? Po poročilih iz Funchala se doznava, da živita ekskralj in Cita v vili »Viktorija." Str-že. nimata nobene, razen stražnika, ki je postavljen kot nekaka častna straža. Portugalska vlada smatra Karla in Cito za gosta, a ne za ujetnika. Vsako nedeljo hodita v cerkev. Kari in Cita s svojim sprematvom ne prideta v dotiko z ostalimi hotelskimi gosti, ker imata separirane sobe. Kari je zelo molčeč in melanholičen, dočim se je Cita že pomirila in stoji v prijateljskih odnošajih s svojo okolico. Vsem naročnikom! '• ¦¦>¦•»••¦¦•••••¦•••••¦¦••¦¦••¦•••••••••••••••••¦••¦•••••»•i Vsled vedno bolj naraščajoče draginje smo prisiljeni, zvišati naročnino lista na 12 dinarjev = 48 K letno 6 dinarjev = 24 K polletno 3 dinarjev = 12 K četrtletno 1 dinar = 4 K mesečno. Vendar ostanemo še vedno cenejše, kakor drugi listi. • Posamezna številka stane 35 para = K 1-40. Upravništvo. Dobra ohranjena vinska sesaljka (pumpa) s cevimi ali brez cevi se takoj kupi. — Naslov pove uprava lista. čit*?te .f „Ptujski list.' i razširjajte — 4 — jWaje s 4—5 delavskimi fnl močmi se išče. Po-L nudbe se pošljejo KONRADU GOLOBU, Sv. Trojica Slov. Gor. tftittaria* deln- družba t v III d I I a vinogradnikov v Ptuju prodaja dobra vsakovrstna vina. Svinjske kože kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. Prostovoljno gasilno društvo v PTUJU priredi dne 6. januarja 1922 v vseh prostorih „Društvenega doma" GASILNI VEČER Z BOGATO TOMBOLO IN PLESOM. Vstopnina 3 Din. Za obilen obisk prosi ZABAVNI ODBOR. Začetek ob 8. uri zvečer. I ' ____L21_____ ¦i ¦¦¦¦!______________________j_________________!¦________________:______________________________________________________________________________________________________ __________ 3t=»= Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju in w t atdc i 99 PETOVIA- "L 3WC =st Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. ^Cene nizke, postrežba točna. ar— ii -ii ==ji = wt J t V najgloblji žalosti^dajern v lastnem kakor tudi v imenu svoje hčerkice Roze-Marije in vseh ostalih sorodnikov na znanje pretresujočo vest o smrti svojega najiskreneje ljubljenega soproga, ozir. očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda med. univ. drja. Ljud. Scheiclienbauer-ja kateri nam je bil nenadoma iztrgan iz v dobrobit svoje družine in trpečega človeštva posvečenega življenja kot žrtev svojega poklica dne 31. decembra 1921 v cvetoči starosti 33 let. Blagoslovljenje dragega pokojnika se bode vršilo v pondeljek, dne 2. januarja 1922 ob 4. uri popoldan v hiši žalosti v Ptuju, Slovenski trg 15, ter se vrši nato pogreb v družinskem grobu na mestnem pokopališču. Sv. maša zadu^nica se bode brala v torek, dne 3. januarja ob 7. uri zjutraj. Ptuj, dne 31. decembra 1921. Frančiška Scheichenbauer, roj. HofFmann. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: VBlanke v Ptuju.