iloka/.ujcjo, s«Hl<)bnc lr.in>tonnacijc knicOko ilni/.inc. Kmciicemaicre ha! kriltCiil (hjiinitk flriižbenc rc/inKliiLxijc KiiicOkc ?.inskc na Irskem (kot tudi marsikje drugje) nimajo na voljo veliko sredstev/strategij. s kalerlini hi spreiiiiiijale svoj položaj, Ce / njim niso zadovoljne, l-iliko pa - in to ludi /ave.stno počnejo - odločilno vplivajo na prihoilnost .svojih otrok, tako hčera kol sinov, ki ne morejo naslediti kmetije, s leni, ila jim omogočajo .šolanje na 2. (srednji) ali celo na (visoki) stopnji ter jim s tem z:igo-tavljajo mož.no.st i/.hire poklica in življenj-.skega sk)ga. To .svojo trditev O Hara učinkovito |KKlpre s podatki o ilele/u kmečkih otrok, ki so v šolskem letu 19KH, S«; končali sreilnjo .šok> (73%). in deležu listih, ki m> nadaljevali šolanje na i. .stopnji (31%). 1'oilatki o vpisu na 3. stopnjo /.a leto 1992 kažejo, ila je 17 odstotkov vpisanih izhajalo iz kmečkeg.i sloja, čepniv so kmečki otn>ci predstavljali le 12 odstotkov ustrezne ■starosine .skupine (str 137). Celo več, irske kmečke matere terjajo višjo i/ohrazho uiili za sinove - naslednike kmetij. .Moč za /.ago-lavljanje možno.sti izbire sujjim otrokom s .šolanjem kmečke matere črpajo iz ovir ki .so njih "prisilile" in jih "zadržale" v kmečkem stanu, vsaj do neke mere pa wrjetno tudi iz ilejstva, ila .so v povprečju bolj izobražene kot njihovi možje (sir 13«). Vprašanje, ki si ga hralec/hralka knjige ob koncu skoraj neizogibno za.siavi. izgleda približno lakokt 'Ali dej.stvo, da kmečke matere želijo .svojim hčeram in sinovom omogočiti, da izstopijo iz kmečkega poklica, nakazuje propail(anje) družinskih kmetij ali pa naiToveduje nujnost sprememb oilnosov v kmečki družini in na družinski kmetiji, da hi .se le-te ohranile?" I'o mnenju O'Hare bo potrebno femini-siične teorije, ki zadevajo ženske v ilružini ali v ilružin.skem podjetju, preusmeriti od ileterminizma. povezanega z izkoriščanjem, v upostex-.inje ženskega manaverskega prostora in prikazati ženske kot zavestno odločene vpliv-.iti na .svet okoli sebe. I'rav družin.sko podjetje, kakršno je kmetija, po mnenju avtorice nudi enkratne priložno.sti za vzpostavitev pragmatično ur.ivnoteženih delovnih in čustvenih oilno.sov nted ženami in možmi, v katerih .se trailicionalne meje vlog v času neopazno spreminjajo prek pogajanj, ki .so usmerjena bolj v .sku|)ne kol v inilividualne cilje. Čepniv knjiga, kljub izredno oh.sežni hi-hliogniliji. najbrž nima ambicij bazičnega teoretičnega ilela. pa bo z izrednim posluhom za "nevidna" in "manj vidna" dogajanja v soikjhni kniečki družini, za podrobnosti. ki so tako v ruralniKsocioloških kot remini.stičnih delih spregledana, nedvomno spiHihudila razmi.šljanja in razi.skovanja na |x)dročju .s jektov, za katerega se predpo.sia\ Ija. da ve", ki lahko o športu in .športologiji nasploh, .še po.selKj p.i o slovenskem športu. po\e in zapi.še li.sto, kar si teoretiki humanističnih ved želijo sli.šati o športu, .slovenski prostor sicer premore kar nekaj lilozolbv, .sociologov. epi.stemologov, psihoanalitikov, ki bi znali o športu povedati ti.sto, kar športni teoretiki ne znajo povedati o ,svojem fenomenu - športu. Toda ti družlvislovci se nekako ne želijo iziMistavljati pritisku, ki bi /agoiovo sledil iz vrst .iportologov, ki so zrasli na l-akulteti za šport. Roman Vodeb je bivši š|)ortnik, bivši trener. diplomant Fakultete za šport, na kateri je ludi magisiriral. .sedaj pa je ilokiorani na ISII, ki si upa pisati o športu tisto, kar .se o športu ne sme oz_ ne želi veileli. Vodeb .se v teoriji pojavlja kot episiemolog. filozof, sociolog. psihoanalitik - skratka šporiolog, ki s teoretsko preilrzno.sijo piše o ner.izpoznav-nih teoretskih problemih .^jioria - v tokrat koniokstii iili.-<>k)j>ijf. Sani pravi; •Čc bi bil riba, bi pisal ti votli," Jasno jc, tla ribt- o votli nc morejo pisali, ker jc nc opa/.ijo. Totla Voticb vztraja in "ribam tlopovctlujc, tla votla obstaja" in tla ima tlokitcnc ncraziio-znavnc karakteristike, ki pristajajo (vsaj za njega) vse bolj moleče. Več kol očitno je, tla Votleb pi.še prftl\-sem o .športni ttleologiji oz. o itieologiji države, ki je okupirala šport in od njega zahteva tudi lisio, kar ji ne pripa-tla. Ofi tem ludi dinlaja, da je š|V)rt kol psihološki in sociološki lenomcn zaklatlnica za teoretske sladokusce, ki si o tej "mega" tlruž-beni temi (še) ne upajo pisati. I'red skoraj desetimi leii je Ic mak) ljudi predv idevalo, kakšne gltibalne posletlice z.;i skivenski šjiort bo imel načrtovani z;ikon o športu in nacionalni športni program. 1'aratligma. ki ima precej skupnih točk z biv.šim eiaii.stičnim vzhodnoevropskim n>o-delom upravljanja Spona, je po.siala moleča v treiuitku, ko .so predstavniki civilne š|X)rme sfere izrazili svoje negativno mnenje tki planiranega oz. novega modela upravljanja slovenskega šiiorta. In v praksi ,se je izkazalo natančmi to, kar .so mnogi slutili, država ima (pre)\\.'like kompelence pri vodenju slovenskega S|5orta. Kavno zalo je bila knjiga Koniana VtKieba v lem družbenem iremiiku kol naročena. Kdor bo pov ršno prebr.il knjigo, bo ugotovil, da se Vodeb opredeljuje za drugačni model upravljanja š|>(irta v Sloveniji, lakšen. ki bo .sodil v sedanji (tlemokratični) družlx'ni okvir. Ti.sti, ki malce bolj natančno spa-mlja-jo globalne družlieno-politične spremembe, .so po.stali pozorni na Romana V(xleba r.ivno zaradi teksta Idetiloškc paradigme v športu, ki je bil objavljen v 6, .številki Teorije in prakse leta 199K. Avtor je bil ptivabljen na Kadio .Slovenija - v rtnih organizacijskih modelov f«> svelu. razjiravljal o športu in ideologiji v slovenski državi. Toda brez vecl-no.sii in spoznanj, ki jih je avtor zapisal v knjigo //leoloiLvpanttlignie v Športu, bi bila kakršnakoli razprava nemogoča. Tisti, ki .se malce Ivilj spoznajo na teorijo itleologije. e|ii.sien«ilogijeni mocief upravljanja sloveaskega športa. Ti.sto več je sama teorija. .Nvior .se nam v tej knjigi ne [Kinuja kot ideolog, ki bi znal po.staviti drugačen motlel slovenskega .šjioria, takšen, ki .sodi v ilanašnji tlemokratični tiružbcni trenutek. I^inuja .se n;im predv.sem kot icleo-kig-teoretik. Slutimo p.i lahko, cl.i s takšnim leorctskint znanjem lahko začrta ideološke temelje tako državnega, kol civilnega š|Toria. Skivenski šptiri bi Vocleba lahko izkoristil za .svojega ideologa v državnem (.\l.š.š) in v civilnem kontekstu (OK.S-Z.šZ), l\ilitii bo morda tudi razumljena Uiho kol si kot artor telim ' Ce ta recenzija govori o \'(>ilcl>ovi knjigi v siipcrlativah, je to predvsem zalo, ker je knjiga pionirsko delo na leni zapletenem družbenem področju Predvidevamo pa lahko, da bi .se marsikak sociolog in luili psi-hoanaliik lahko tuili negativno opreilelil do nekaterih tegije in političnega. Jasno pa je, ila .se avtor v .svojih konceptih ne opira na l.acanove koncepte vezane na označe\-,ilec, čeprav se v nek.iter-ih diskurzih mc.stoma pojavlja tudi Veliki Drugi, Občutek imamo, da za Vodcba Veliki Drugi o/. Drugo.si tx>lj pomenijo kategorijo filozofske konceptualizacije teoretskega problema ideologije v .športu, ki s socialno psihologijo o/, .socialno psihoanalizo nimajo \vliko .skupnega. Verjetno ravno z-iio avtor ostaja z\esi originalnim Freudovim psiholo.škim konce|v lom, kar je za povprečnega bralca zagotovo l>olj razumljivo, kot če bi nam Vodcb ideologijo v š|Kirlu in .ši^irtno kleologijo Ur pojem političnega, teoretsko predstavil skozi l.acanove filozofske koncepie. Ker vemo, ila obstaja niiil slovenskimi psihoanalitiki (psiliiatri in psihologi na eni strani ter teorci.skimi psihoanalitiki/lacanov-ci/ in filozofi na ilrugi strani) konivpiualni razkol, lahko padviilevamo, da bo .seilmo |Toglavje oz. aj^likacija l-rcudovega koncepta ka.straciK". ileležno največ polemik ?.e .sedaj |w vemo. da bodo lahko legitimno negodovali le listi teoretiki, ki .so dobro .seznanjeni s I rcudovimi koncepti oz„ tisti, ki dobro vedo. kaj je l-reuil pisal v eksplikaci-jah Ojdipovega kompleksa in kastracije. Nelegitimne pa lioilo v.se tiste kritike, ki bodo na teorijo naslovljene mimo psihoanalize. Da je osnorna značilnost spomane "filozofije' (ideologije) ziiansiicnikor. dii se suma ne more kritizirali, n.is je poučil prav Alihusser. ki mu V