leto XVI
V.b.b.
Klagenfurt (Celovec), dne 16. decembra 1936
Sl. 51.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: «KOROŠKI SLOVENEC". I	I jrf nolÌfÌI#n	I lzhala’,sako sredo- ~ Posamezna številka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	LI31 LO |/UIIUI\Uf	I Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I nnCflflHarctlfn ìli firflCIfOtn I Za Jugoslavijo
Politično in gospadarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. | gUd|JUUQ I 3 ! V U III |ll UdVCIU | četrtletno: Din. 25.— ; celoletno:	Din. 100.—
Adventne misli.
3v. očeta imenujejo z latinskim imenom „ponti-fex“, to je graditelj mostu. Ta naslov menda še nikdar ni bil tako primeren, kakor v naši dobi. Ves S’Vet se nahaja pred nekakim strašnim brezdnom. Do roba ga je pritirala blodna misel liberalizma, da je poedini človek sam sebi postava in mu mora zato služiti vse na zemlji in nad njo. V brezdno ga sedaj namerava potisniti komunizem in mu v temnih globinah brezdna pripravlja še strašnejšo usodo od sedanje. Ob brezdnu, tik ob njegovem robu, stojita dva moža, ki ju svet nazivlja: graditelja mostu. V rokah držita načrt, ki kaže, kako zamore človeštvo graditi most preko prepada. To sta sv. očeta Leo XIII. in Pij XI., njun načrt pa je podan v okrožnicah „Rerum novarum“ in „Quadra-gesimo anno“. Bolj ali manj se je svet seznanil z gradbenim načrtom, ga delno odobrava in delno ! odklanja — v svoji siloviti malomarnosti pa ne opaža, da so temne sile medtem treščile že tri narode iz njegovih vrst v prepad in da se za njimi oprijemljejo zadnjih oprijemkov že spet novi narodi.
Kako izgleda gradbeni načrt za most preko prepada? Katere so glavne in temeljne misli obeh papeških okrožnic? Kako napovedujeta advent — prihod — novega in boljšega družabnega in gospodarskega reda? Čujte vsaj nekatere temeljne misli — stebri so za novi most — vi med nami, ki hočete sograditi. podajamo vam jih v premislek v adventnih dneh:
..Vedno spet bodo tudi težave na tej zemlji, ker spremljajo posledice greha človeka do njegove smrti kot bridke spremljevalke. Trpljenje in potrpljenje je že enkrat delež našega rodu in naj se človeštvo še tako bori za izboljšanje svojega žitja, velikega trpljenja se ne bo oprostilo nikdar.
Vedno spet bodo v človeštvu največje in najgloblje neenakosti. Neenaki so značaji, pridnost, zdravje in moči in zato je nujna tudi neenakost v žndjenskem staležu. v posestvu.
Le. če iemliemo bodoče, Dosmrtno življenje kot merilo, zamoremo sedanje življenje nepristransko in nravično oceniti.
Korenina in vir odpada od krščanske postave v družbi in gospodarstvu in iz niega sledečega odpada tako mnogih delavcev od katoliške vere ie v neurejeni poželjivosti. ki je žalostna posledica izvirnega greha. Ta greh je zmešal čudovito skladnost duševnih zmožnosti človeka, da ga pokvarjena ooželiivost često žene tako daleč, da daie ničevim dobrinam tega sveta prednost pred nebeškimi in gotovimi.“
čemu človek in dobrine? ..Po krščanski veri ie postavljen človek, ki je družabno bitje, na ta svet. da v družbi živi. se podreia od Boga postavljeni oblasti reda. razviia svoje zmožnosti v slavo in čast svojega Stvarnika in z zvestim izvrševanjem svojega življenskega poklica deluje za svolo srečo na tem in onem svetu.
Vse mora biti naravnano na Boga kot prvi in najvišji cilj vsega stvarstva in vse Bogu podrejene dobrine morajo biti samo orodje, ki jih človek uporablja, da doseže svoj najvišji cilj.
Če je človek bogat ali reven na bogastvu in drugih rečeh, ki iih imenuje dobrine, to ne pomeni nič za večno srečo. A zelo važno je, kako one reči uporablja."
Družina. ..Družina, družba doma, je prava družba. Starejša je od vsakterega drugega občestva in zato ima neodvisno od države svoje, iz sebe izhajajoče pravice in dolžnosti.
Velika in nevarna blodnja je, če naj se država po svoji volji usiljuje v notranjost domače družine."
Država. ..Državne postave in odredbe so notranje upravičene zahtevati pokorščine le, v kolikor odgovarjajo pravemu razumu in s tem večni božji postavi.
j Naravnega prava država ne sme uničiti, njen ! poklic je le, da ga ščiti.
Pred očmi je treba imeti velevažno resnico, da je država za vse tu, v enaki meri za nižje kakor za višje.
če grozi državnemu občestvu ali poedinim sta-; novom prikrajšanje, kateremu ni mogoče drugače ; odpomoči, potem je naloga države, da poseže vmes."
Cerkev. „Če Cerkev ne pride do veljave, je ves človeški trud zastonj. Kajti Cerkev je, ki j oznanja iz evangelijev zaklad naukov, pod vplivom katerih se zamorejo spori ali čisto odpraviti i ali omiliti.
Brez pomoči vere in Cerkve ni mogoče najti izhoda iz zmede."
Poživitev krščanskega duha. „Če iščemo zdravilo za človeško družbo, potem je to zdravilo samo v krščanski obnovitvi javnega in I zasebnega življenja.
Urejeno krščansko življenje ima vedno svoj de-
I
lež na pripravi tuzemske sreče. Hkrati odbija dva sovražnika, ki sta prečesto v izobilju vzrok bridke revščine, nebrzdano strast za premoženjem in za uživanjem.
Zato naj bi se vedno bolj širilo prepričanje, da pride predvsem na požiyitev krščanske miselnosti in nravnosti, brez katerih so vsi drugi, še toliko obetajoči koraki človeške razsodnosti brez moči.
če pogledamo natančneje in globlje, jasno spoznamo, da mora tako zaželjeno preosnovo družabnega življenja pripravljati obnova krščanskega duha, od ktere so odpadli toliki z gospodarstvom j zaposleni ljudje."
Samo drobci so ti navedeni stavki iz papeških okrožnic in nikakor ne more biti naš namen, da bi z njimi podali celotni gradbeni načrt. A zdi se ; nam za naš čas primerno, da opozorimo vsaj na 1 nekatere, po našem mnenju posebno važne stav-I ke. S tem nikakor nismo prekoračili v listu za-| črtanega si področja, mnogim pa z malimi drobci ; pripravili lepši advent in za njim lepši, božič.
Sprememba na angleškem prestolu.
Kralj Edvard se je odločil za odpoved prestolu v prid svojemu bratu vojvodi Vorškemu. V petek zvečer se je po radiu poslovil od narodov britanskega imperija, v govoru navedel vzroke svojega dalekosežnega sklepa, izjavil svojo poslušnost in pokorščino novemu kralju ter dostavil: „Prosim vas, da mi verujete, da ne bi mogel dolžnosti in odgovornosti vladarja brez pomoči in podpore ljubljene žene vršiti tako, kakor sem si zamislil." Novi kralj, ki si je privzel ime Jurij VI., je kot prvi državni akt podpisal ukaz, s katerim je bivšemu kralju Edvardu podeljen naslov vojvode Wind-sorskega. Vojvoda Edvard Windsorski se je nato podal v inozemstvo v neke vrste prostovoljno pregnanstvo. Trenutno se nahaja na Dunaju.
Takoj dan po Edvardovem nastopu je bil po prastarih običajih svečano proglašen za novega vladarja Britanije kralj Jurij VI. Obe zbornici sta zaprisegli novemu kralju, vsi dominijoni ga priznali, tudi irska država se mu je poklonila, ven-I dar si pridržala pravico, da se ob času docela osamosvoji. Priprave za kronanje angleškega vladarja se bodo na željo novega kralja vršile naprej in bo kronanje 12. majnika prihodnjega leta, kakor je bilo to določeno že za vladanja Edvarda.
S tem je težka kriza, v kateri se je nahajala Velika Britanija, odpravljena in Anglija se bo lahko spet posvetila velikim nalagam, ki jo čakajo.
Premriie v Španiji.
Pohod generala Franca v osrčje Španije, pre-stolico Madrid, je ustavljen. V deželi je zavladal mraz in nastopilo je deževje, ki onemogoča večje vojaške operacije. Očitno je tudi, da se loteva ! obeh vojnih taborov neka utrujenost, porojena iz še docela nerazčiščenega položaja. Druga poročila sicer vedo povedati, da je general Franco nastavil nov termin zasedbe Madrida, po katerem naj bi nacionalne čete praznovale božične praznike v osvobojeni prestolici. A to bi bil sedaj že i tretji termin.
i Socialistična vlada se je medtem pritožila na | Svet društva narodov, ki je minuli teden začel s I svojimi sejami. Vsebina pritožbe je, da posegajo I druge države (pri tem je mišljeno na Italijo in i Nemčijo) v notranje zadeve tretje države ti tako umetno podaljšujejo vojno, ki prinaša španskemu ljudstvu toliko gorja. Svet društva narodov smatra pritožbo španske republikanske vlade za utemeljeno, dvomljivo pa je, da bo storil kak važen korak, da se želji po nevmešavanju ugodi. In
to bržkone tudi ni želja rdeče Španije, ker bi s tem izgubila izdatno sovjetsko pomoč.
Važnejša je akcija, ki sta jo započeli Anglija in Francija glede Španije. Obe državi nameravata namreč posredovati med obema španskima taboroma, naj ustavita sovražnosti. Doslej je na njuno posredovanje pristala šele Rusija, vendar obstoja upanje, da se jim pridružijo tudi fašistične države. Kajti ni nobenega dvoma, da bo evropski mir ob nadaljevanju španske meščanske vojne vedno bolj ogrožen.
H ornatile na vzhodu.
Na Kitajskem obstoja v zadnjem času «m:o nasprotje med taborom maršala Čangkajška, ki je za pomirjenje z Japonsko, in generalom Čang-I Isii-Liangom, ki se nagiba k sovjetom. Po zadnjih poročilih je zadobilo nasprotje ostre oblike, maršal Čangkajšek je v rokah sovjetom prijaznih kitajskih čet, ki so se sedaj očitno izjavile proti Japonski. General Čang-Hsii- Liang je s podporo sovjetov postavil svojo vlado ter postavil zahtevo. da se mora Mandžurija takoj, vrniti Kitajski. General razpolaga s 100.000 vojaki in se hoče z njimi polastiti oblasti nad vso Kitajsko.
Dogodke na Kitajskem zasledujejo Japonci z ostro pozornostjo. Pričakovati je, da se bodo po-služili homatij in posegli s svojo vojsko v kitajski notranji spor.
Cerkev pripravlja velikopotezno akcijo za zopetno pokristjanjenje sveta. Sv. stolica se polno zaveda nevarnosti, ki grozi svetu po komunizmu. Sedaj hoče storiti vse, da uveljavi načela zadnjih papeških okrožnic med narodi, premaga socialno zatiranje in krivico, odpravi razrednega duha in upostavi načela krščanskega družabnega življenja. Stremela bo po svojih zastopnikih v prestolicah posameznih držav za tem, da upostavi sodelovanje katoliških, krščanskih in vseh državnih sil za zopetno pokristjanjenje gospodarskega in družabnega življenja. Pričakovati je, da bodo v doglednem času izdana potrebna navodila za novo-akcijo.
Škofje Cehoslovaške opozarjajo na «Quadragesimo anno". Minuli teden je izšlo pastirsko pismo čehoslovaških škofov. Uvodno odločno odklanja komunizem in gospodarski liberalizem ter tirja so-! cilno pravico v smislu papeške okrožnice „Quadra-J gesimo anno". V pismu se še glasi: «Danes pro-i poveduje armada oblastiželjnih brezbožnikov s sa-' tanskim sovraštvom hoj proti Bogu samemu. Vso | krivdo za razdejane prilike vali komunizem za-' vestno na katoliško Cerkev, ki je z ljubeznijo pre-
magala poganstvo in se vedno postavila za pravice ubogih, slabih in zatiranih in ki je gradila prve bolnišnice, domove za ubožne in starčke. Komunizem pa ji to vračuje z nehvaležnostjo, zasledovanjem, razlastitvijo cerkvenega premoženja, z ubijanjem duhovnikov in redovnic." Pastirsko pismo zaključuje: Ne pustite se zapeljati po nikomur k sodelovanju z brezbožnim komunizmom!
Zarota proti Stalinu. Pariški „Matin“ poroča, da je bil za časa sovjetskega kongresa v Moskvi pripravljen atentat na Stalina. V Kremlu, bivališču in delavnici diktatorja Stalina, je bilo skritih več peklenskih strojev, nakar so izprevidnosti preložili kongres v drugo dvorano. Zarota, organizirana očividno na dolgo roko, je napravila na udeležence kongresa mučen utis, takoj so bili odstavljeni trije visoki uradniki sovjetske policije, zaključili pa bodo neprijetni slučaj, ki govori zgovorno besedo, v tajnem procesu.
Brez kolonij ne bo šlo, tako pravi Nemčija.
Nemški gospodarski minister dr. Schacht je nedavno v velikem govoru povdaril, da je Nemčija zašla v težak gospodarski, položaj, ker ji primanjkuje surovin, katere je nekoč dobavljala iz svojih kolonij. ..Nemčija ne more več preživljati Nemcev. zato je vrnitev nekdanjih nemških kolonij vprašanje, čigar rešitev ne more biti odvisna od milosti nekaterih gospodujočih sil," je minister zaključil svoj govor, ki je vzbudil veliko pozornost v Angliji in Franciji. Vprašanje je samo, kako pride Nemčija spet do svoje nekdanje posesti v Afriki, ker brez dobre volje velikih sosed najbrže ne pojde. Kajti kolonije niso Porenje.
Narodne manjšine v Čehoslovaški. Nedavno se je min. predsednik Hodža izjavil, da je vlada trdno odločena, da reši notranja vprašanja, h katerim spada predvsem vprašanje manjšin. Že danes vlada relativno bolj podpira nemška podjetja, dovoljuje relativno več davčnih popustov Nemcem v državi. Vprašanje narodnih manjšin v celoti pa šele dozoreva. — Doznava se nadalje, da bo vlada dovolila Podkarpatski Rusiji v dogledni dobi polno kulturno in gospodarsko avtonomijo. Od Nemcev okoli Henleina pa pričakuje, da bodo svoje zadržanje napram vladi in državi spremenili.
Iz Jugoslavije. Jugoslavija je sklenila z Francijo trgovinski pakt, ki je zanjo sila ugoden, ker predvideva povišanje jugoslovanskega izvoza. Z njim hoče Francija pridobiti domala zaigrane simpatije Jugoslavije. Ali ji bo polno uspelo? — V Beogradu so proslavili desetletnico smrti velikega državnika Nikole Pašiča. Na proslavi je označil min. predsednik Stojadinovič pokojnika za političnega misleca in duševnega rojaka, ki ga ni mogoče meriti z navadnim merilom. — Občinske volitve so izven v mestih končane v vseh banovinah. Prinesle so med Srbi in Slovenci večino Jugoslovanski radikalni zajednici, katere voditelja sta dr. Stojadinovič in dr. Korošec. Z izidom občinskih volitev je notranji položaj v državi razčiščen in pričakovati je sedaj, da se tudi Hrvati končno odločijo za aktivno sodelovanje. — Za beograjskega nadškofa
i
je bil od sv. stolice imenovan bivši profesor ljubljanskega semenišča dr. Ujčič. Okoli novega leta bo podpisan konkordat med Jugoslavijo in Cerkvijo. — Minulo nedeljo je imel nemški Kulturbund. ki šteje preko dvesto podružnic v državi, svojo glavno skupščino v Novem Sadu.
Mladina kliče!
„M aterna beseda — zaščitnica katoliške in narodne kultur e," tako se je glasi! podnaslov letošnjega voditeljskega tečaja, prirejenega v dneh minulega tedna po Slovenski prosvetni zvezi. Tečajev namen je bil, naj bi vo-, ditelji slovenske mladine po vaseh in farah zajeli vso veličino materne govorice in se ob tej veličini zase in za ves narod zavedli važne naloge, da čuvamo materno slovensko besedo s svetim spoštovanjem in junaškim pogumom kot enega glavnih predpogojev svoje in svojih družin rasti ter jo ljubosumno varujemo in gojimo kot neprecenljiv zaklad svojega naroda.
Nad 40 fantov in deklet iz vseh slovenskih krajev Koroške je došlo na tečaj in koj ob otvoritvi je zavel med tečajniki prisrčen duh domačnosti in iskrenosti. Tolmačila ga je poleg uspešnih govorov in razgovorov še vedra dekliška in fantovska pesem ter dva prav posrečena družabna večera.
Mil. kanonik msgr. Valentin Podgorc, pokrovitelj in oče letošnjega tečaja, je v svojem otvoritvenem predavanju s preudarno besedo in globoko mislijo takoj zajel mlada srca ter jih vodi! v misterij materne besede. Drugi govorniki za njim so njegove misli razvijali naprej, razkrivali silovitost materne besede v družinskem, narodnem in družabnem življenju, razgrinjali v materni besedi slovensko kulturo in zgodovino ter povdarjali njeno važnost v državljanski vzgoji. V udeležencih samih se je nato porodila želja po navodilih, kako udejstvijo svojo ljubezen do materne govorice v svojem krogu in v krogu svojih malih bratov in sestric in tej želji sta dovršeno ugodila izkušena vzgojnika mladina prečastita župnika g. Poljanec in Starc.
Misli lepo uspelega voditeljskega tečaja — v podrobnem bi jih ne bilo mogoče razgrinjati — je mladina zajela v nekako spomenico vsemu slovenskemu rodu na Koroškem. Podajamo jo v naslednjem:
»Materna beseda je najdragocenejša dediščina, ki smo jo sprejeli od naših prednikov. Ona uspešno posreduje božjega duha, ki dviga poedinca in družbo iz nižin vsakdanje skrbi v višave bogohotenega življenja, vliva življenskega poguma in nadreduje duhovnost duševnim in telesnim dobrinam.
S pomočjo materne besede zaživi in se razvija poedinčeva osebnost. Materna beseda je bolj, kakor ime ali kri, vez družinskega in narodnega občestva in je srednica družinske in narodne kulture. Cerkev priznava važnost materne besede s tem, da po njej posreduje verski nauk in omogočuje
I notranje versko doživetje. Državam moderne dobe šele je ostalo pridržano, da grešijo, kjerkoli ži-i vijo drobci narodnih manjšin, nad najosebnejšo in najdragocenejšo dediščino ljudstev, nad materno besedo.
Materna beseda veže ljudstva z njihovo zgodovino, omogoča razmah narodne književnosti in po njej narodne kulture. Kar je narod do danes doživel velikih dogodkov, kar je v tisočletjih svojega ] življenja zaslutil lepega, resničnega in dobrega, vse to mu ohranja materna beseda v novo tisočletje.
Kdor s potujčevanjem ubija materno besedo, trga otroka od njegove družine, razdvaja občestva vasi in fare, trga poedinca in narod od njegovega Stvarnika. Kdor jemlje mlademu rodu njegovo materno govorico, zapira kulturno narodovo zakladnico, ubija prirodno narodovo inteligenco ter ustvarja duševno revščino.
Slovenska koroška mladina sluti in čuti veličino slovenske materne besede in jo hoče v bodoče z še večjo ljubeznijo in ljubosumnostjo čuvati in negovati v svojem in svojega naroda interesu, v pro-speh svoje države, kateri pripada, in v čast svojemu Stvarniku, čigar stvar je sama in čigar lepi dar je njena najosebnejša lastnina: slovenska govorica."
S tečaja je mladina hkrati poslala pismena pozdrava prevzv. knezoškofu dr. Adamu H e f t e r j u in dež. glavarju dr. Arnoldu S u c h e r j u, slednje-| mu s prošnjo, naj omogoči sodelovanje slovenske manjšine na boljšem kulturnem in družabnem žit-ju s tem, da odredi materni besedi v šolstvu koroških Slovencev mesto, ki ji pritiče po božji in 1 naravni pravici. — Da je letošnji voditeljski tečaj tako lepo uspel, gre pohvala številnim sotrudni-kom, vzorni disciplini tečajnikov in tečajnic, gos-I toljubnemu vodstvu celovškega „Kolpingheim-a“, j ki je omogočilo prehrano in prenočišča, in še zastopniku javne oblasti, ki je bil za časa tečaja S navzoč.
DOMAČE NOVICE
Hundsdori (Psinja ves). Danes nekaj prav posebnega. Takole v naši vaški družbi se večkrat ! pohudujemo nad imenom, ki ga uradno nosi naša ; vasica. Nepoučen bi mislil, da je pri nas več psov : ko ljudi. Saj jo akti nazivljajo po pseh in psi se | imenujejo nemško „Hunde“. Torej Hundsdorf. A naši stari pred stoletji, ki so vasico krstili, bi se j morali danes hudovati še bolj. Ker leži naselbina pod obronkom, ki ga nazivajo Sine, so jo imenovali Podsinjo ves. V ljudski govorici je iz Podsinje vesi polagoma nastala Psinja ves. Moral je nato najbrže priti kak „šribar“ odkod, ki je v imenu Psinje vesi zasledil pse in našo vas točno prestavil v „Hundsdorf“. In od tistihmal smo pri nas po nemški uradni govorici „Hunddorferji“. Po domačem pa smo doma iz Psinje vesi.
PODLISTEK
Benjamin Disraeli:
Vstaja Škenderbegova.
(10. nadaljevanje.)
Najela sta si sobo in novi armenski zdravnik je obiskal v spremstvu svojega služabnika nekoliko kavarn v bližini, kjer je sporočal, da je zdravnik, k' se je naselil v mestu in ki želi bolnikom mnogo koristiti.
Ko je Škender tipal žile, preiskoval jezike m delil zdravila in amulete, je z zanimanjem in veseljem poslušal razgovore, katerih junak je bil pogostokrat on sam. Spoznal je, da so bili Turki še vedno pobiti in potrti vsled njegove drznosti in njegovih uspehov. Se vedno so se čudili in so bdi bolj prepadeni in osupli kakor razjarjeni. Politiki kavaren, ki so bili večinoma janičarji, so glasno mrmrali. Amuratova priljubljenost je ginila vzpričo Hunijadovih zmag in Skenderbegove vstaje.
..Alah pa je v enih ozirih vseeno bil na strani pravovernih," je odvrnil Škender, „na svojih potovanjih sem čul, da ste vjeli veliko ' kneginjo j gjavrov!"
„Bog je velik!" je rekel nek postaren Turek z j dolgo belo brado. „Hakim čestita pravovernim, ker so vjeli žensko!"
,.Ne samo radi tega," je odvrnil Škender, „čul sem, da je ta ženska kneginja. V tem slučaju bodo uporniki zanjo plačali vsako odkupnino in s
tem, da izpuste to lepo gjavrsko žensko, osvo- | bode mnogo pravovernih."
„Mashalah!“ je dejal drug star Turek in srebal svojo kavo. „Hakim govori modro."
„Grom in strela!" je vzkliknil nek mlad janičar zelo razsrjen. „To je ravno, kar me dela uprav divjega proti Amuratu. Ali ni ta kneginja hči o-nega preklicanega gjavra, onega psa vseh psov, onega Hunijada? In ali ni on ponudil za njeno odkupnino našega hrabrega Karambega samega in njegove izbrane vojake? In ali ni Amurat ponudbe ! odklonil? In zakaj? Ker se je eden njegovih sinov, Mohamed, zagledal v eno gjavrskih žensk, in postal izdajavec, mesto da bi se bojeval proti njim. j Puh! Grom in strela! Ako bi sedaj gjavri mar-š:rali proti mestu, jaz se ne bi šel bojevat. In o tem naj kdo pove kadiju, ako se upa: nas je več kot deset tisoč in vsi smo prisegli, da se ne bomo bojevali za gjavre ali one, ki gjavre ljubijo."
„Ako imaš mene v mislih, Ali, da bi šel h ka- | diju," je rekel glavni Mohamedov evnuh, ki je stal poleg, „ti povem, da nisem jaz nikak razna-šalec novic in ne storim nikdar kaj tako nemoža-tega. Mladi princ lahko premaga gjavre brez pomoči onih, ki kriče po kavarnah, ki pa molče v i boju. Sicer ste pa lahko brez skrbi, kajti frankovska kneginja, o kateri govorite, hira od dneva do dneva, in bo kmalu umrla. Sultan je ponudil i sto mošenj zlata vsakemu, ki jo ozdravi. Toda ' Hasnadar ne bo nikdar štel zlata, ali ga pa jaz [ podvojim."
..Poskusi svojo srečo, Hakim," je dejalo nekaj postajačev Škendru.
„Alah je udari! frankovsko princezinjo," je rekel stari Trek z belo brado.
»Udaiil bo tudi vse gjavre," je rekel njegov tovariš in srebal svojo kavo. „Tako stoji pisano."
„No, jaz ne slišim rad o sužnjah, ki ginevajo," je rekel mlad janičar bolj mirno, »posebno ako so mlade. Amurat bi jo moral vrniti za ponujeno odkupnino ali pa jo dati enemu svojih častnikov ali kakemu drugemu mlademu vojaku, ki se je posebno odlikoval." In s temi besedami je mladi janičar vrgel svoj pijaster, zavihal svoje brke in odšel iz kavarne.
„Ko smo bili mi mladi," je dejal stari Turek z belo brado svojemu tovarišu in zmajal z glavo, „ko smo bili mi mladi —“
»Smo osvojili Anatolijo in nismo nikdar odprli svojih ust," mu je segel v besedo tovariš.
»Jaz nisem nikdar izrekel svojega mnenja, dokler nisem bil šestdeset let star," je rekel stari Turek.
»Ni čuda, da premaga Hunijad vse, kar mu pride na pot," je rekel njegov tovariš.
»In ta vražji Skenderbeg," je dejal starec.
Glavni evnuh je izpil svojo čašo kave in odšel. Armenski zdravnik je šel za njim.
IX.
Glavni evnuh je zavil na neko pokopališče, skozi katero je držala s cipresami obsajena pot proti seraju. Armenski zdravnik je šel v spremstvu svojega služabnika za njim.
..Plemeniti gospod!" je rekel armenski zdravnik, »ali smem za trenutek motiti vašo pozornost?"
Nov most. (Fòderlach—Podravlje.) Ko so leta 1864 otvorili južno železnico od Celovca do Beljaka, so tukaj postavili železniško postajo in črez Dravo pa most, da bi imel tudi gornji Rož zvezo z železnico. Pred svetovno vojno so imeli Gornji Rožani celo posebnega fijakarja, ki je prevažal ljudi črez most na vse kraje. Med plebiscitnimi ho-matijami je most podrl Volkswehr bilo je to ravno na binkoštni pondeljek leta 1919. Od tistega časa naprej smo brez zveze preko Drave, čeravno, trkamo za most že leta in leta. Končno se je posrečilo našemu dež. poslancu g. Miklu iz Malošč, da je njegov predlog v dež. zboru prodrl. Most se bc sedaj gradil. Zanj se je zavzel tudi poročevalec dež. zbora posl. Trenkwitz. Ne najzadnje je to zasluga spretnega peresa č. g. Hanija Maierhoferja, ki je dregal za most od Poncija do Pilata. Most bo predvidoma do leta 1938 gotov. Potem bodo potegnili državno cesto iz Lipe v Podravlje in tedaj bo končno upostavljena zveza med Vrbskim in Baškim jezerom.
Odkdaj je sv. Miklavž Nemec? (St. Egyden Št. Hj.) Tudi letos je naše otroke obiskal sv. Miklavž. Vedno so se ga veselili naši mali, sivolasega škofa z bogatimi darovi. Letos pa je bilo navdušenje še posebno veliko, ker se je dejalo, da bo posebno bogato delil darove. Popoldne je na svoj dan nato res prišel v šolo in na večer pa v posamezne hiše, kjer so se zbrali otroci in stariši. Veliko veselje se je pojavilo pri mladih in tudi starih, ko se je prikazal. Ob njegovem nagovoru pa so zastrmeli vsi: Miklavž je govoril nemško! Takega Miklavža pa doslej še ni bilo pri nas, odkar pomnimo. Pa so naši malčki nato modrovali med sebo: najbrže govorijo tudi v nebesih samo nemško, torej mora biti že tako prav.	_
Izpod Vrtače. (Windisch Bleiberg—Slovenji Plaj-berk.) Za štiridesetletno zaslužno delovanje je naša občina imenovala častnim svojim občanom g. Valentina Laussegger, pd. Bošteta na Olbartih. Bodisi kot župan, bodisi kot občinski zastopnik je g. Bošte vedno deloval v dobrobit občine. Nikoli ni zatajil svojega verskega prepričanja in svoje materne besede. Zvest svojemu geslu: „Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan,“ še sedaj deluje pri težavni upravi občinskih zadev. Edinemu med nami živečemu častnemu občanu izrekamo naše častitke in poklanjamo naše spoštovanje. Na mnoga leta! — Letos že tretjič poročamo o veselih ženitninah. Prejšnjim štirim parom se jih je pridružilo še šest: Ogris Feliks in Trohej Terezija iz Škocijana v Podjuni, Maurer Miha. pd. Repic in Struger Štefanija, Woschitz Janez in Begusch Berta, Maurer Gregor, pd. Rauš in Radičnik Hema iz Kotmare vasi, Savnik Valentin, pd. Zmerzlakov na Šentjanških Rutah in Potisk Genovefa; slednjič je še Urbančkov Roki odpeljal Oštinčevo Micijo na svoj solnčni dom. Da bi bili vsi srečni s svojimi družinami, želimo prav Prisrčno vsem mladoporočencem! — Veseli smo Mohorjevih knjig, ki smo jih letos pravočasno sprejeli, da bo kaj branja za praznike. Posebno naše može zanimajo doživljaji Rutarjevega Jurija-Podobirskega „lz svetovne vojske“. — G. Zmerz-lak na šentjanških Rutah je kupil lepo Kovačičevo hišo, že tretje posestvo v naši občini. „Ali je res, da hočejo Rutarjani na naših njivah in travnikih napraviti svojo planino?" tako se sprašujejo gospodarji in pristavljajo: „Tega pa že ne nehamo!" Tako je prav, malo več domačega ponosa potrebujejo naši ljudje!
Božična številka našega lista izide na 6 straneh.
H praznikom izide „Koroški Slovenec" v povečani izdaji in bo s tem gotovo ustreženo prijateljem in naročnikom. — Zato pa storite tudi Vi svojo dolžnost napram edinemu slovenskemu glasilu na Koroškem, redno plačujte naročnino in mu nabirajte novih naročnikov!
Poroke in še kaj. (Zeli—Sele.) Nekaj smo že zadnjič omenili, da smo se tudi pri nas ženili. Ti-le pari so se okorajžili: pd. Turkinja na Šajdi je izbrala za moža Jožefa Mavca. Štern France je šel po nevesto v Sele k cerkvi in sicer po Pavelnovo Justino, Vorančeva Jera pa je šla gospodinjit krojaškemu mojstru Valentinu Hriberniku na šajdo. Vsi novoporočenci naj bi uživali mnogo blagoslova in sreče! — Na praznik Brezmadežene je priredila naša Marijina družba v farnem domu lepo prireditev, združeno z deklamacijami, nagovorom ter dvema igrama. Mladina je tokrat pokazala, da noče zaostajati za odrastlimi, temveč da bo hodila celo pred njimi. Mladi fantje posebno dobro tekmujejo na odru. Na našo mladino torej smemo staviti dobre nade. — Naša „Planina“ pa bo na Štefanovo priredila v domu krasno božično igro ..Henrik, gobavi vitez". Kdorkoli igre še ni videl,
fta Koroškem pri Hochosterwitzu
lezi na pobočju z jelkami obdana ,,Hišiča na Bergu“, iz katere stalno doni vesel otroški smeh.
„Vseh svojih 5 otrok sem vzre-eila s Kathreinerjem“, pripoveduje prijazna gospodinja. „ln ko je bil moj mož pred leti tako nervozen. sem obstojala na tem, da tudi on pije za zajuterk in malo južino Kathreinerja. Danes je zdravljen."
Res, danes ve vsak. da je Ka-threiner zelo zdrava havna pijača. Zato pa uporablja dandanes skoro milijon gospodinj
£aM)rettter.j.
okusno Kneippovo sladno kavo.
naj si jo ogleda v Selah. Za malo vstopnino mu ne bo žal.
Koš novic. (Gorentschach—Gorenče.) Najprej naj omenimo naše domače fante in dekleta, ki so nam v oktobru pripravili z igrama „Roka božja" in „Čašica kave" prav lepo razvedrilo. Igralcem smemo k lepemu nastopu častitati in pristaviti nanje še željo, naj se še v letu 1937 oglasijo. —-Našo šolo sta zapustila nadučjleb g. Šporn in g. Slamanik, na njuno mesto pa sta došla kot novi nadučitelj g. Wientschnig in učiteljica gčna Sre-bernig. Nadejamo se, da bosta učila deco spoštovati starše in njihovo govorico. — Letos smo tudi praznovali god farnega patrona s. Miklavža in sicer na prav slovesen način. Že zgodaj v jutro so se oglasili topiči s streli. Došli so namreč v našo sredo počastit farnega in svojega patrona č. župnik Niko Marktl iz Medgorij in so nas razveselili tudi s krasno pridigo o čednosti ponižnosti. Cerkev imamo letos zakurjeno. — Svetejo gospodarstvo na Ledu je kupil menda nek Švicar. Z novim letom dobi Led najbrže vsakodnevno pošto, zakar pa bo izgubila dnevno poštno zvezo Lipica.
Blasnikova Velika Pratika za leto 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Dobi se tudi v upravi našega lista.
Smrt in nezgode. (Loibltal—Ljubelj.) V Celovcu pri Uršulinkah je umrla č. s. Monika Kropivnik. Bila je doma tukaj pri Žlosarju in krščena je bila za Marijo. Celih petindvajset let je živela v samo-tsanu. Precej domačinov z domačim dušnim pastirjem je spremljalo zemeljske ostanke sestre Monike na šentrupertsko pokopališče. Pomembno je to, da je Žlosarjeva hiša dala štiri sestre za redovnice; od teh sta dve že v večnosti. — Kdor pride v Šent Lenart, more občudovati ob cesti lepi križ, ki ga je dal popraviti g. Čauh. Gotovo bo našel kaj posnemalcev. - Nesreča tudi pri nas ne počiva. Kar trije so se težje poškodovali pri delu. Klošterniku je hlod stisnil nogo, katero je doma že precej ozdravil. Žagar Regovc svojo zmečkano nogo zdravi v celovški bolnišnici, Go-rovekar Franc pa je moral celo v Grac. Naj bi ljubi Bog vsem zopet vrnil polno zdravje in moč!
Pogreba župnika Loigge-ja se je udeležilo tudi večje število Pečničanov. Župnik Loigge, katerega so pokopali na dan sv. Barbare na Dholci pri Vrbi, je bil namreč od leta 1903 do 1920 župnik v peč-niški fari. Spomin nanj je ostal do danes svež in I ob žalostni vesti župnikove smrti so si Pečničani naročili dva avtobusa ter s svojim župnikom Jankom Maierhoferjem pohiteli na pogreb. Ker je bil rajni župnik soustanovitelj pečniške požarne bi ambe, se je pogreba udeležilo 19 pečniških gasilcev v uniformi. Pogrebni govori in molitve za rajnim so bile v nemškem jeziku, četudi je Dholica tudi še danes pretežno slovenska fara. Župnik Maierhofer je govoril rajnemu sobratu v slovo nagrobne besede v slovenskem jeziku. Poleg njega se je udeležilo pogreba še 22 duhovnikov. Ker je bil rajni župnik pri ljudstvu vsled svoje vedrosti
prav priljubljen, je bila udeležba še posebno velika. Rajnemu župniku bodi večni mir!
Zadnjo pot je nastopil. (Augsdorf—Loga ves.) Dne 1. decembra smo spremili ob lepi udeležbi k zadnjemu počitku Valentina Straussa, pd. Uština v Dobu. Dočakal je lepo starost, vse življenje izpolnil z delom in vsakomur rad pomagal. Čislali so ga kot dobrega poznavalca živinskih bolezni in ga klicali od blizu in daleč. Domači pevci so rajnemu zapeli na domu in grobu ganljive žalostinke. Naj počiva v miru, ostalim naše sožalje!
Drobiž. Minuli petek je predaval v Celovcu minister Glaise-Horstenau o feldmaršalu Hotzen-dorfu. — Predvideno bodo cene za sladkor in kavo znižane. — Preko božičnih praznikov bo odrejena prepoved zborovanj. — Brdo pri Šmohorju je dobilo svoj telefon. — Dr. Pichsu v Celovcu so odvzeli pravico odvetništva. — Wittgensteinova žaga v Svetni vesi spet obratuje. — V Sloveniji je po poročilu beograjskega židovskega glasila okoli 1000 Židov. — Gostilničarju Brezniku v Pliberku so tatovi odnesli zlatnine in srebrnine v skupni vrednosti okoli 200 S. — V Podljubelju se je ustrelil 421etni Anton Tschauko. — Vogt, strojevodja lokomotive, ki je smrtno poškodovala kurjača Hoferja v Podroščici, je dobil 3 mesece zapora pogojno. — V Fischlovi tovarni pri Žrelcu se je težko ožgal pom. monter Vigotschnig iz Žrelca. — Na Bistrici v Rožu je umrla Marija Ki-kel, roj. Incko. — V Goričah pri Tinjah je umil 701etni posestnik Glantschnig, pd. Turk. — Na Krčanjah so pokopali 461etnega Andreja Čemer, pd. Modreja, očeta 9 otrok. — Pogorelo je gospodarsko poslopje hotelirja Knessa v Logu pri Vrbi. kode je okoli 30.000 S. — V Kotmari vesi so prijeli dolgoprstneža Hermana Zinkowitz. — V Šmar-jeti v Rožu so zapored v 4 dneh pokopali: Minuli petek Janeza Pacher, pd. Poberinovega, starega 2 meseca, nato Cipovo mater Katrijo Veračnik iz Kočuhe, za njo Jurševo mater Marijo Brodnik iz Dul, v pondeljek pa Matevža Rus, pd. Riepeja v Dulah. Večni jim mir!
NAŠA PROSVETA
Letošnje Mohorjeve knjige.
Letos ie bjla naša škofija pri delitvi knjig družbe sv. Mohorja očividno prej na vrsti, nego minula leta. Za mnoge bodo torej lepe knjige pravi božični dar, ki bo v dolgih prazniških popoldnevih in večerih nudil dokaj razvedrila in veselja. So pa letošnje Mohorjeve tudi odlično prirejene in vsebinsko bogate, da bodo lahko zavzemale najodličnejše mesto v naših družinskih knjižnicah.
„K o 1 e d a r za leto 1 937“ prinaša po pregledu mesecev in imeniku svetnikov kopico poučnih in zabavnih spisov. Posebno pozornost je njegov urednik tokrat posvetil gospodarstvu in mnogim čitateljem bo koledar prava gospodarska čitanka. Posebej jih opozarjamo na članka o živinoreji in izstradani zemlji, ki sta pisana kakor nalašč za naše kmetijske prilike. Globoke besede, naslovljene na kmečko mladino, beremo v članku „K.£.ko priti do kruha *. Tudi na kratek čas so mislili gospodje okoli koledarja.
„Z g o d o v i n a slovenskega naroda, 14. zvezek." Ta zvezek bo čitalo kmečko ljudstvo z največjim pridom, ker obravnava burno dobo za osvoboditev slovenskega kmeta in pričetek slovenskega šolstva. Drugi del knjige je posvečen politični zgodovini Slovencev, začenši z nastopom cesarja Franca Jožefa. „Zvezke slovenske zgodovine skrbno shranjujte, da jih ob sklepu pustite vezati, kajti naklada preko članskih izvodov je majhna in zato zvezki z vsakim letom bolj dragoceni!" to je upoštevanje vredno opozorilo na u-vodni strani.
„Ž i v 1 j e n j e svetnik o v" prinaša letos v glavnem življenjepise svetnikov in svetnic meseca julija. Berejo se domače in prijetno in so dragocenejši od navadnega čtiva, ki samo zabava.
89. zvezek Slovenskih večernic prinaša povest „L o v r a č". Nenavadno živahno je pisana. da zaživi kmet Lovrač v jasnih obrisih pred nami. Lovrač, zemlje lačni gospodar, ki v svoji m.utešljivi gospodarsKi strasti pozabi na to, da tlijo družina od njega tudi ljubezni in očetovske skrbi, in ki se mu greh nad družino tako strašno maščuje, ne živi samo v povesti, marveč le pretesto tudi v vsakdanjem življenju. Zato bo povest nedvomno šla od rok do rok.
„E 1 e k t r i k a" je poljudna razprava o čudoviti in še tako nepoznani električni sili, njenem postanku, uporabi in njeni nevarnosti. Knjigo krasijo posrečene slike, vsebina je podana v obliki
dvogovora med učiteljem in učencem. Razprava ni pomembna samo zaradi vsebine, marveč ker hkrati popravlja dosedanji nedostatek tozadevnega slovenskega imenoslovja.
Koroškim družbenikom je bil podarjen še šesti književni dar: „1 z svetovne vojsk e.“ To pa je delo našega nepozabnega Rutarjevega Jurja, ki se nam v knjigi predstavi kot vojak svetovne vojne. Še po smrti nam je naš prijatelj torej poklonil knjigo, v kateri opisuje svoje doživljaje na ruskem in laškem bojišču na samo njemu lasten, šegav način. Z Jurjem in njegovo knjigo bodo živeli nekdanje vojne čase naši stari vojaki, mladim pa bo svoje vrste zgodovina svetovne vojne. Mohorjevi družbi moramo biti za knjigo iskreno hvaležni, saj se je z njo prav posrečeno postavil končno spet enkrat — koroški Slovenec!
To lepo književno darilo nam je torej letos po-klanila Mohorjeva družba za borih 2.50 S letnega prispevka. Človek mora ob tem misliti, kolika je naša hvaležnost naoram tej častitljivi slovenski ustanovi, ki malodane sto let izobražuje in dviga slovensko ljudstvo potom lepe knjige. In še posebno hvaležnost koroških Slovencev, za katere je njen vsakoletni dar morda najučinkovitejši način narodne prosvete!
Sram nas je zapisati o nas koroških Slovencih te-le žalostne številke: V zadnjih šestih letih smo v številu družbenikov nazadovali za celih 1000 udov. Leta 1930 je štela Koroška še 3011 Mohor-janov, letos pa samo še 1925. Še dvanajst let in v deželi ostane le še peščica dosmrtnih članov! — Trpka beseda nam je na ustnih, da bi izgovorila, kar zaslužimo vsi brez izjeme, mladi in stari, duhovniki in posvetniki. Naj jo zaenkrat samo napovemo, medtem pa skušajmo storiti za našo dobrotnico celo delo!	r.
„f abijola in Neža.“ (Schiefling—Škofiče.) Lepa dekliška igra, podana na praznik Brezmadežne, je bila prav dobro obiskana. Njeno dejanje prikazuje preganjanje kristjanov za časa cesarja Dioklecijana. Igralke so rešile svoje vloge v splošno zadovoljnost in ni se poznalo, da je bilo na odru tudi nekaj novink. Prireditev so otvorili pevci, med odmori pa se večkrat oglasili tudi naši pridni tamburaši, ki se dobro razvijajo. Vrlim dekletom za prireditev iskreno zahvalo in še željo, naj nas še povabijo!
Prireditve na Štefanovo. V Svečah igrajo na j Štefanovo ob 3. uri pop. v dvorani pri Adamu veseloigro „U t o p 1 j e n c a“. Pri igri sodelujejo pevci in nastopijo prvič sveški tamburaši. —V Logi vesi priredijo fantje in dekleta ob pol. 3. uri pop. v dvorani pri Lederhasu v Št. liju veseloigro ..Zameteni via k“. Vmes pojejo pevci iz Št. lija in Loge vesi ter svirajo škofiški tamburaši. — Pevski zbori dobrlaveškega okrožja priredijo na Štefanovo ob 3. uri pop. v Društvenem domu v Žitari vesi koncert „Naša slovenska pesem“. Pevci nastopijo v skupnem in posameznih zborih, vmes nagovor zvezi-nega zastopnika. — V nedeljo2 7. decembra pa je ob 1. uri op. v kinodvorani v Železni Kapli velik pevski koncert, na katerem sodelujejo pevci iz Pliberka, Št. Lipša, Tinj, Mohlič, Škocijana, Št. Vida in Železne Kaple ter tamburaši iz Galicije in Železne Kaple. — Na | Štefanovo ob 7. uri zvečer in v nedeljo 27. t. m. priredi izobr. društvo v Št. Janžu v Rožu pri Tišlar ju krasno božično igro „H e n r i k, gobavi vite z“. Sodelujejo tamburaši.
Nove cerkvene pesmi. Še enkrat opozarjamo na novi zvezek 10 cerkvenih pesmi, prirejenih po j župniku Vikt. Čadežu. Naročite pri karitas-tajni-štvu v Celovcu. — Naš ožji rojak prof. Luka Kramolc pa je uredil lično nabožno pesmarico ..Cerkveni ljudski napev i“, v kateri naj- j demo med drugimi stare nabožne pesmi iz vseh i štirih škofij, kjer prebivajo Slovenci. Pesmi so prirejene za eno- in dvoglasno petje z orglami, odlikuje jih mehka narodna melodijoznost in lahko, toplo besedilo. Cena zvezku je 6.50 šil. in ga naročite potom karitis-tajništva. Našim organistom zvezek toplo priporočamo, ker z njim lahko poživijo mladinsko in ljudsko nabožno petje.
Inserirà jte
v „Koroškem Slovencu0!
[GOSPODARSKI VESTNIK
Prepis hiše na ženo. (Hkrati odgovor na vprašanje K. M.) Kako naj se prepiše solastnina na , hiši ali posestvu na ženo? Za to je potrebna po-j godba pred notarjem v obliki notarskega zapiska (Notariatsakt). V pogodbi dosedanji lastnik izjavi, da odstopa ženi polovico solastnine. Prepis solastnine izvede na predlog sodišče. Vse to pa ie zvezano z razmerno visokimi stroški, tako da je oporoka, v kateri lastnik zapušča ženi po svoji smrti vse posestvo, enostavnejša in cenejša. Drugi način oddaje je takozvana oddajna pogodba (Ubergabsvertrag), katero lahko vsakdo sam se-j stavi ter pusti podpise uverovati pri notarju ali ; sodniji. Najenostavnejši način pa je podaritev j (Schenkungsvertrag).
Krave, ki teletijo ponoči, delajo velike skrbi. A j temu se da pomagati. Izkušnje živinorejcev učijo | tole: Krave, pri katerih opravimo jutranjo molžo j pred nastilanjem ležišča, najpozneje pa opoldne, • teletijo v največ slučajih podnevi. Krave pa, ki jih | molzemo zadnjič zvečer po nastiljanju, teletijo po-j noči. To zveni na prvi mah nekam čudno. Vzrok j bo najbrže v tem, da imajo krave v drugem slu-j čaiu čez dan večji mir in se z njimi mirnejše rav-j na. Teletenje v noči je včasih trd oreh za gospo-! darja ali gospodinjo. Poizkusita naj navedeni na-' svet in bržkone bosta zadovoljna.
Varujmo krompir pred mrazom! Krompirjevi gomolji so živo telo, ki diha, kakor vsako drugo bitje. Pri dihanju se izločuje ogljikov dvokis in vodna para. Če je temperatura nizka, je dihanje gomoljev zelo omejeno in se tvori v gomoljih sladkor, krompir dobi sladak okus. Vendar so taki gomolji še vedno uporabljivi, če jih prenesemo v toplo shrambo, kjer je kakih 20 stop. toplote, in jih pustimo tam skozi 14 dni. Z večjo toploto gomolji lažje dihajo in s tem uporabljajo sladkor, ki se nahaja v njih. Kjer pa je v kleteh temperatura pod ničlo, začnejo gomolji zmrzovati, po odtajanju pa gniti in postanejo za hrano in saditev nesposobni. — Tudi previsoka toplota škoduje krompirju, ker začnejo gomolji kaliti in tako izgubijo veliko hranilnih snovi. Najprimernejša je za shranjevanje krompirja klet z 6 do 8 stopinj toplote. V mrzlih kleteh pokrivajmo krompir z vrečami.
Rak je pogosta sadna bolezen. Rak je viden na tem, da so veje v ranah in bulah in da se tudi na sadju nahajajo raskavi, trdi izrastki. Posebno pogosto napade ta bolezen jablane. Zdravljenje je sila težko. Najuspešnejše je, če posamezne rane na debelejših vejah in po deblu zlasti pri mlajšem drevju do čistega osnažimo in namažemo prav v živo z 20 do 30 odstotno raztopino arborina (na 1 kg arborina 3 do 5 litrov vode). Dobro je tudi, če po raku napadenemu sadju izboljšujemo zemljo. Odvajajmo preobilno vlago v zemlji, gnojimo z apnom, kalijem in fosforjevo kislino brez dušika. Posebno močno rakovo drevje pa posekajmo in sežgimo.
Dober sir. Sicer smo sredi kolin, a vendar bodo dobre gospodinje lahko s pridom brale te naše vrstice. Ponekod je precej mleka odveč in bi radi za male južine in južine rabili mehki sir ali skuto. Kako jo najboljše napravimo? Posneto mleko postavimo kasit. Ko je mleko skisalo, ga segrejemo na 35 stopinj Celzija ter strjeno mleko zrežemo. Potem pustimo mokri sir pol ure v miru, nakar ga ospravimo v ozke molinaste Žaklje ter obesimo, da se odteče. Obešenega stikujemo, da izstisnemo zadnjo sirotko. In že imamo dober sir za vsakdanjo rabo. Če mu dodamo nekaj kumne, paprike, čebule in česna ter smetane, nam bo izborno dišal. Gospodinje: probieren geht iibers Studierei!!
Zadružna pisarna Javlja:
Na prodaj so: plemni voli,
121etna kobila (se zamenja tudi za vola),
6 mesecev staro žrebe (se zamenja tudi za kravo), več tisoč skodel (šintlov). Kupijo se: mlade krave pred telitvijo.
Gospodarji! Poslužujte se naprave, j ki vam hoče biti v korist! Pisarna se ' nahaja v Celovcu, Viktringerring 2 6.
Celovški trg 10. decembra:	Krave 0.85—1.05,
klavne krave 0.50—0.60, prašiči 1.30—1.60, plemenski 1.20—1.40 S za kg žive teže; pšenica 38 do 40, rž 29—31, ječmen 25—28, oves 26—28, ajda ! 22—25, koruza 28—30, sladko seno 7, kislo 5, sla-| ma 4 S za 100 kg. — Grah 0.80—1.00, isto leča, sull fižol 0.40—0.60, krompir 14—16, zelje 0.40 do | 0.60, goveje maslo 3.50—4.00, sirovo maslo 3.20 do j 4.40, prekajena slanina 3.20—5.00, sirova 2.60 do ! 2;80, svinjska mast 2.80—3.00, jajca 18—19, kokoši 2.00—3.00, race 3.00, gosi 8.00, trda drva. kratka ! 4—5, mehka 3 S za k. meter. * *
ZANIMIVOSTI
Rastline brez spanja. Nek japonski kmet, ki ima obsežna riževa polja, je opazil, da postajajo njegove letine, odkar svetijo žarnice ob mimoidoči cesti, vedno manjše. Obrnil se je na nekega strokovnjaka, da zadevo preišče. Učenjak je ugotovil, da izvirajo slabše letine od dejstva, da rastline ob žarki luči cestnih svetilnikov ne morejo spati. Rastline so zaraditega utrujene. Kmet se je sedaj obrnil na oblast, naj spremeni razsvetljavo ob j cesti ali pa mu nakaže primerno odškodnino.
! Sam je kriv. Petletni Gašperček vleče psička za | rep. ,.Gašperček, to je grdo, da vlečeš ubogega psička za rep.“ — Gašperček pojasni svojo nedolžnost: „Mama, saj ga jaz ne vlečem za rep. Jaz rep samo držim, vleče pa psiček."
Kako je prišel do bogastva. Luter Burbank, največji ameriški gojitelj rastlin, je iznašel duhovit način, da je prišel do zaželjenega bogastva. Dolga leta se je ukvarjal s križanjem pšeničnih zrn m končno je vzgojil posebno pšenično vrsto, ki ima j po dva zrna v enem mešičku. In kar je pri vsem najlepše, je, da bogastva ni užival on, marveč j njegov rod. Amerika je zaslužila na novi pšenici | nič manj ko 5 milijonov dolarjev.
Kdaj se največ pokadi? Tako pravijo tobačne režije na podlagi sestavljenih statistik: V mesecu ; avgustu se največ pokadi. Poraba tobaka se stop-| njuje od januarja do avgusta, potem nazaduje do konca leta. Sodijo nekateri, da je višina pokajenega tobaka zavisna od števila praznikov v po-I sameznih mesecih, kar pa bi veljalo prej za de-I cember. Po številkah je resnično dokazano, da pokurijo v decembru prijatelji smotk največ cigar.
Za mojstre naših čevljev. Najdražje čevlje na ! svetu izdeluje pariški čevljar Yantory, ki ima j svojo delavnico v podstrešju neke velike hiše. Za I par čevljev mu plačujejo do 1000 S. Moral je že biti mojster v svoji stroki, da so ga jeli posečati ameriški milijonarji in pri njem naročati blago. Posebno slovijo njegovi ženski čeveljčki, ki jih ! izdela prav umetnostno. Mož je hkrati čudak.
J Kdor pride k njemu, mora naročiti vsaj tri pare hkrati in plačati polovico naprej. Če čevlji niso narejeni po nogi, vzame mojster škarje in jih se-! striže na koščke, potem pa naredi nove. Letno iz-| dela komaj do 100 čevljev, a ima toliko dohodkov, da si je kupil že lepo posestvo na deželi, kamor hodi na počitnice.
Indijanci, ki se vse življenje postijo. Brazilija spada k onim državam, kjer je dosti 100 in več letnih ljudi. Nek znanstvenik je sedaj dognal, da je prehrana ondotnih Indijancev, ki so več ko 100 let stari, še manj ko pičla. Vse življenje jedo ti
* Indijanci večinoma močnik „čibe“, ki je narejen J iz moke mandi jok-rastline. Tej moki, ki je podobna pšenični, dodajo samo nekaj vode in to je j njihova dnevna „košta“. S tem je potrjeno mnenje, da podaljšata pičla hrana in trdo delo življenje, dobra hrana in lahko delo pa ga krajšata.
Slon in njegova modrost. Tako opisuje nek belgijski naravoslovec dobrodušnega deda slona: slon je največji modrijan med živalmi na svetu. Kakor hitro je vjet, takoj razume, da bo njegovo življenje v ujetništvu v marsičem udobneje kakor v svobodi. Zato nikdar ne skuša uhajati. Nikdar slon ni prestar za uk. Vedno se rad uči. Nazadnje je že tako navajen, da na samo kratko besedico opravlja najtežja dela, katerih se je naučil. Svoj hlev, v katerem spi v cirkusih, navadno sam zapira, če mu je premraz. Če pa mu je gorko, sam odpira vrata in zrači ležišče. V splošnem je dobrohoten, posebno rad ima male otroke, kdor pa so mu približa z zlobnim namenom ali ga hoče dražiti, mora okusiti tudi njegovo jezo.
Barve v navadnem življenju. Sodnik: „Ob-dolženi ste, da ste svojega soseda tako pretepli, da je bil ves rdeč in črn." — Obdolženec: „Seve, ker me je tako dražil, da sem bil ves rumen in zelen od jeze."
lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovm. — Založnik, izdaiateli in '><k'nvor>i> i-ednik: Dkbn Vinko Zwitter, Klagenfurt. Acliatzelgasse 5.
Tiska Lido va tiskarna Ant. Mach.lt mi družba. Dunai. V. MarcaretennLi/ ?