LJU2L JA'.A f Trite, f ptUfc, 17» 193«. Posamezna Številka 30 stot Letnik U iinrtntot. ssbvak; EDINOST OnMo in BprmTBUtroi Tirt (3*. t»Bca SL PmcMCd tfAjski ML TfH 11-97. Dopisi Mi M potflMo taHfrteo ■nrfnMtyn> Ib dan* pa npraTmiitm. RokopUi m m « at iprremajo. — Lsat, zaloiba is tisk Tiskane JkBooSti Podaredntftvo ▼ Oorlcl: ulica Okrni Cardncd K. 7, L a. — Taki It Q7 Glavni la odgovora! urednik: proL Fttlp Ptrlc Smrtna kazen Po zadnjem atentatu na g. Mussolir nija je stopilo v ospredje vprašanje uvedbe smrtne kazni v ItalijL Italija Je ena izmed onih redkih držav, katerih kazenski zakonik ne pozna te institucije. Pač pa je v Italiji — kakor povsod — v veljavi smrtna kazen za nekatere zločine, ki jih predvideva vojaški kazenski zakonik. Za navadne zločine je najvišja in najtežja kazen, na katero more obsoditi sodišče zločinca, takoimenovani «erga*-stolo», t. j. težka dosmrtna ječa. Čl. 12. kazenskega zakonika iz 1. 1889., ki je sedaj v veljavi, navaja sledeče lastnosti te kazni: «Ergastoio» je dosmrtna kazen. Obsojenec jo prestaja v posebni za take kazni določeni kaznilnici. Prvih sedem let mora biti popolnoma osamljen v ločeni celici. Ta dosmrtna ječa je nadalje združena s prisilnim delom, toda v prvih 7 letih dela «ergastolan» sam. Po prvih sedmih letih sme delati obsojenec v družbi z drugimi obsojenci, toda ne sme govoriti z njimi, temveč morajo vsi vedno molčati. Čl. 43. kazenskega zakonnika pa predpisuje, da se vsaka obsodba na tako dosmrtno ječo obznani z javnim razglasom, ki se pribije v občini, kjer je bila obsodba izrečena, v občini, kjer je bil zamrežen zločin, in končno v občini, kjer je imel obsojenec svoje zadnje bivališče. Odkar je bil raztegnjen italijanski kazenski zakonik na nove pokrajine, je bila izrečena pred sodišči naših krajev menda le ena taka obsodba, in sicer proti znanemu istrskemu roparju Kolariču. Ta je torej najvišja kazen v Italiji. Temu pa ni bilo vedno tako. Smrtna kazen je bila v prejšnjih časih tudi v Italiji. Odpravil jo je šele sedanji kazenski zakonik, ki je bil odobren s kr. odlokom od 30. junija 1889, št. 6133. Pred ujedinjenjem Italije v enotno kraljevino, t. j. pred dobo do 1. 1866-70, ko je bilo na italijanskih tleh nekoliko delnih večjih in manjših držav, so predvidevali vsi njih: različni kazenski zakoniki tudi smrtno kazen. Izjemo je delala le vojvodina Toskanska. P o ujedinjenju se je tudi vladi nove Italije narinjalo neodložljivo vprašanje izenačenja zakonov, in to še v mnogo večji meri nego v naših dneh po aneksiji Julijske Krajine in Poadiija. Položaj, v katerem se je nahajala tedaj Italija, se da primerjati s položajem nove Jugoslavije, kjer tvori vprašanje izenar Čenja zagonov eno najnujnejših, a obenem brez dvoma tudi eno najtežjih nalog^ ki jih ima rešiti jugoslovenskia država. Naziranja glede uredbe kazenskega prava, ki bi veljalo za vso državo ter bilo eno in enotno, so bila v Italiji zelo različna, a vprašanje kazni samih je razcepilo najvidnejše pravnike tedanje Italije v dve odločno nasprotni si stranki. Eni so bili za to, da se smrtna kazen odpravi, drugi so zahtevali, da se ima ohraniti. Najznamenitejši italijanski učitelji prava in pravni filozofi kakor Mancini, Spaventa in drugi so zahtevali odpra/vo smrtne kazni. L. 1865. je predložil Mancini poslanski zbornici tozadevno resolucijo, ki je bila tudi spre-geta. Toda pred senatom je propadla in tako je ostalo pri starem. Mancini, Spaventa in mnogi Mazzinijanci so utemeljevali svojo teorijo, pokazujoČ na dejstvo, da je ujedinjenje Italije manifestacija volje do življenja proti tlačitelj-skemu absolutizmu. Tudi smrtna kazen je le dete absolutizma in njegove negacije življenja. Pristaši smrtne kazni pa so se zbirali okoli Avgusta Vera. Ko se je 1. 1866. prenesel sedež vlade iz Turina v Firenze, t. j. v Toskano, kjer je bila smrtna kazen odpravljena, je postalo vprašanje zopet pereče. Obenem pa se je vršila po vsej Italiji silna agitacija za odpravo te kazni. Sodniki, odvetniki, upravni krogi so zahtevali, naj se izvede čim prej izenačenje kazenskega) prava z odpravo smrtne kazni. Vlada je skušala ugoditi obema strankama s tem, da je izdelala načrt novega kazenskega zakonika, s katerim bi se smrtna kazen sicer ne odpravila, pač pa omejila na umor kralja in starišev. Novi načrt pa je bil sprejet le v senatu (1875), medtem ko niso dovoljevale tedanje strankarsko-politične spremembe, da bi se spravil novi kazenski zakonik pod streho tudi v poslanski zbornici. Tako je ostalo zopet pri starem, smrtna kazen je ostala v veljavi v vsej državi razen v Toskani. Toda praksa naslednjih let jo je vendar odpravila, in sicer na ta način, da se je v slučajih smrtnih obsodb redno podeljevala pomilostitev. Tako stanje je trajalo do leta 1889., ko je bil končno promulgiran novi kazenski zakonik, ki ne predvideva več smrtne kazni. Od tedaj do naših dni se je smatralo to vprašanje za končno rešeno. Še le po fašistovski revoluciji, in sicer prav v zadnjem času; se je začelo zopet o njem razpravljati. Zadnji atentat pa ga je; spiavil na dnevni red. V najkrajšem času se ima sklicati poslanska zbornica, da se ji predloži načrt zakona o uvedbi smrtne ^fiT^t O vsebini teg* pačrta smo poročali v včerajšnji številki Nafi namen seveda ne more biti, da bi zavzemali kakršnokoli stališče glede tega vprašanja!. Ako bi hoteli to, bi morali načeti vprašanje celotne socijalne etike in morale, vprašanje o s vrhi kazni kot take poleg raznih drugih vprašanj, ki so V zvezi s tem problemom. In če bi se postavili pri tem na stran prizadetega posameznika, t. j. na stališče človekoljubja in usmiljenja, bi morali tudi rešiti vprašanje, kaj Je bolj strašno za obsojenca: ali dosmrtna ječa s prisilnim delom in prisilnim molkom do smrti ali pa smrt sama. Vse to pa naravno ne spada sem in naš namen more biti le ta, da informiramo našo javnost, da bo mogla razumeti vprašanje, ki ga Je spravil zadnji atentat na dnevni red, ter slediti tozadevnim vestem in razpravam. Važno v to svrho je tudi poznavanje stališča, ki ga zavzema fašizem sam glede tega vprašanja/Zato poda jemo v naslednjem par odstavkov iz uvodnega članka, ki ga je objavila včeraj poluradna faši-stovska «Tribuna*. «Načelni ugovor proti smrtni kaeni — piše «Tribuna» — je, da tudi socijalna oblast ne sme uničiti tega, kar ima na svetu vrhovno vrednost, t. j. človeškega življenja. Če bi bilo to res, bi veljal ta ugovor tudi glede dosmrtne ječe (erga-stolo), ki se razteza črez vse življenje, jemlje svobodo za vse življenje ter uničuje s tem v praksi človeško življenje. Toda moderna vest odklanja načelo, da ima življenje posameznika najvišjo vrednost. Moderna vest, ki se je osvobodila od praznoverja individualistične filozofije, smatra nasprotno, da živi pmoter v narodni skupnosti, vrednost, ki je imanentna zgodovini, in da ima minljivo življenje posameznika le vrednost sredstva. Primera z vojno ima odločilno vrednost. Zato je pravosodni minister upravičeno vzkliknil v senatu: «Ako se smatra vojakova vrednost kot sredstvo, zakaj bi ne moglo veljati to glede zločinca ?» Močne države, t. j. drŽave, ki imajo še čvrst čut samoohranitve, so ohranile smrtno kazen kljub vsem demokratičnim ustavam. Pravično je — tako zaključuje poluradna «Tribuna» svoja izvajanja — da jo vzpostavijo države, ki čutijo, da postajajo močne». Sklenite« itatuanskc-romunske prijateljske pogodbe Italijanski tisk o pogodbi gen. Avarescu In Vatikan RIM, 16. Danes opoldne je bila v palači Chigi podpisana italijansko-romun-ska prijateljska pogodba. Za Italijo j a podpisal on. Mussolini, za Romunijo po ministrski predsednik general Avarescu. Po ceremonijah Je on. Mussolini priredil na čast generalu Avarescu slavnosten obed v vili Torlonia. «Giornale d'ItaKa» piše, da tvori ta pogodba podlago za najtesnejše politično sodelovanje med Italijo in Romunijo. Italijansko-romunska prijateljska pogodba nalikuje oni pogodbi, ki jo je sklenila Italija z Jugoslavijo in s Če-hoslovaško. Njena vsebina bo objavlje-%na jutri popoldne. Italijansko-romunska pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe je zasledovala Rusija s posebnim zanimanjem, kajti besarabsko vprašanje tvori sporno točko med Romunijo in Rusijo. Prva smatra to vprašanje za rešeno, druga pa pravi, da ne bo nikoli popustila od pravic, ki jih ima do Besarabije. Italija pa ni še ratificrala protokola glede aneksije Besarabije od strani Romunije, ker zastopa stališče, da ni še prišel Tigodni trenutek za rešitev tega vprašanja. Radi tega naj se Romuni — tako povdarja «Giornale d'Italia» nikakor ne vznemirjajo. Italija goji dobre od-nošaje tudi z Rusijo in radi tega more mnogo koristiti romunski stvari, tudi če ne podpiše formalnih protokolov. S prijateljsko pogodbo z Romunijo spopolnjuje Italija sistem pogodb, ki jih je sklenila z drugimi članicami Male antante, to je z Jugoslavijo in z Čeho-slovaško. «Popolo di Roma* pravi, da italijansko-romunska pogodba le formalno sankcijonira stanje stvari, ki je nastopilo že pred dolgim časom med obema državama. Danes se Italija in Romunija nahajata na poti, ki vodi k skupnim ciljem. Zato ni brez pomena dejstvo, da je gen. Avarescu pozdravil včeraj Mus-solinija v Grand Hotelu na rimljanski način. General Avarescu, ki načelu je sedanji romunski vladi, Je star 63 let ter je bil rojen v neki vasi v BesarabiJL Vojaško karijero je pričel kot navaden vojak. S svojim vztrajnim učenjem se je polagoma dvignil tako visoko, da je bil povišan za oficirja ter odposlan v vojaško Šolo v Turin, kjer si je popolnoma osvojil tudi italijanski jezik. Njegova žena je Italijanka in sicer Turinka. General Avarescu načeluje v Romuniji ljudski stranki, ki jo nastala Ms po zaključeni svetovni tojnL Kakor znano, je sv. oče sprejel romunskega ministrskega predsednika generala Avarescu pred dvemi leti v posebni avdijenci. Agencija «Radio Na-zionale» pa javlja sedaj, da bo papež tudi ob tej priliki sprejel generala Avar rescu v avdijenci, ter dostavlja, da je ravno vlada generala Avarescu ustanovila leta 1920. romunsko poslaništvo pri Vatikanu ter pričela pogajanja s sveto stolico za sklenitev konkordata, predvčerajšnjim se je povrnil v Rim romunski poslanik pri Vatikanu. V Rimu se nahaja tudi apostolski nuncij za Romunijo motiš. Dolci. Zato je zelo verjetno, da se bodo te dni obnovila romunska pogajanja' z Vatikanom za sklenitev konkordata. Postopanje proti italijanskim emigrantom v Franciji Odvzeli Jim bodo italijansko državljanstvo tor zelenili morebitno premoženje ▼ Italiji RIM, 16. Danes se je sestala komisija za izvajanje zakona proti italijanskim emigrantom na Francoskem. Komisiji načeluje eav. Guglielminetti. Po otvoritvi seje je gr. uff. Crispo Moncada naznanil predlog notranjega in zunanjega ministra* da se naj postopa proti naslednjim italijanskim emigrantom: Carlo Bazzi, Cesare Rossi, Massimo Rocca, Benedetto Fasiolo, Gaetano Salvemini, Alceste De Ambris, Giuseppe Donati, Giuseppe Grimaldi, Francesco Frola, Aldo Salerno, Mario Pistocchi, Ettore Cuzzani, Adelmo Pedrini, Francesco Cicotti in Ubaldo Triaca. Vsem tem bo odvzeto italijansko državljanstvo ter zaplenjeno morebitno premoženje v Italiji^ ker širijo na Francoskem strastno propagando proti italijanski državi in fašizmu. Potrebne procedure proti tem emigrantom bo komisija zaključila v najkrajšem času. Preiskave radi atentata na Mussollnlla Aretacije komunistov in soeiialistov Preiskave v Neaplju RIM, 16. Policija ne objavlja nikakih poročil o preiskavah, ki jih vodi radi atentata na on. Mussolinija. Neprestano išče voditelja carrarskih republikancev odvetnika Starnutija, ki je po prejemu neke Šifrirane brzojavke iz Rima dan pred atentatom zbežal proti Ventimiglii, da prekorači francosko-italijansko mejo. Danes sta bila aretirana zopet dva komunistična poslanca. Včeraj in danes ponoči je policija izvršila v Neaplju več preiskav pri prevratnih elementih. Našla le pri njih veliko množino socijalisttčnih brošur. Več so-cijalistov je odvedla v zapore. Strope nadzorovanje ms) MILAN, 16. «Popolo d'Itaiia» nravi, da so se po atentatu vsi fašistovski nasprotniki v Italiji umaknili v zatišje. Treba je skrbno nadzorovati meje, da se ne bi ti nasprotniki podali v inozemstvo ter pridružili številu italijanskih emigrantov v Franciji. Nihče naj si ne do-mišljuje — zaključuje «Popolo dTtalia» — da Je mogoče potom atentatov pod-minirati bazo italijanskega fašizma. Na meji je treba uvesti najstrožje nadzorstvo. Torej pozor na mejah! PaHćeve čestitk« Mussolinija RIM, 16. On. Mussolini j« prejel od bivšega jugoslovenskega ministrskega predsednika Nikole Pašića to-le brzojavko: Prosim Vas, blagovolite sprejeti moje najiskrenej-še čestitke ob priliki izjalovljenega atentata na Vašo osebo. Nikola PaŠIć. do nlkafclb izprememb. Kralj bo namreč ostal na Francoskem do konca septem-.bra. UzunoviĆa so novinarji počakali na kolodvoru ter so ga takoj vprašali za informacije. Uzunovič jim je rekel: «Vedel sem, da bo moj nepričakovan odhod na Bled vzbudil čudne komentarje, katerim sem se prav od srca smejal. Vsekakor sem pa mislil, da si bo vsakdo na jasnem zakaj sem odpotoval na Bled, kajti znano je bilo, da bo kralj O.dšel v inozemstvo. Na Bledu sem bil le kratek Čas in zato je jasno, da nisem mogel s kraljem govoriti o tako važnih zadevah. Kralj ml je samo podpisal ukaz o prenosu kraljevske oblasti na vlado». Ministrski predsednik je nato podal časnikarjem še nekatera pojasnila o uredbi glede novinarjev, nakar se je takoj podal na svoj dom. Mslovenska kraljevska obitelj odpotovala m Francosko Prenos kraljevske oblasti na vlado Kralj bo ostal na Francoskem do konca 'septembra - Uzunović so jo povrnil v LJUBLJANA, 16. (Izv.) Danes zarana je z dvornim vlakom odpotovala z Bleda kraljevska obitelj. Ob 5. zjutraj se je kraljevska obitelj z Orijent-Expresom v treh salonitib vagonih odpeljala na Francosko. Ministrski predsednik Uzunovič pa je zapustil Bled ob 7.30 in je zvečer prispel v Beograd. Kralj je včeraj ministrskemu predsedniku podpisal ukaz, s katerim se kraljevska oblast za časa vladarjeve odsotnosti prenese jia ministrski svet BEOGRAD, 16. (Isv.) Ob 23. uri je ministrski predsednik TJsunovJć prispel z *brzovlakom v Beograd. O njegovih uspehih n* Bled« se v tukajšnjih političnih krogih Sirijo najrazličnejše vesti Pravijo, da se Uzunovtč bavi z vprašanjem izpopolnitve izpraznjenih mest ministrov pravde 1 ver. Sirijo se pa tudi razne druge verzije glede ministrov Maksimovića in dr. NikkJa. Vendar pa so to samo ugibanja^ kajti sedaj je gotovo, da do oktobra ne bo prišlo v vladi Valni predlogi dr. Krojača za sanacijo gospodarske krize BEOGRAD, 10. (Izv.) Današnji beograjski listi objavljajo ukrepe dr. Kra-jaća, kot jih je on predložil ministrskemu svetu glede štednje, omejitve uvoza in prepovedi luksusa. Dr. Krajać predlaga med drugim, naj se vse denarne kazni izpremene v zapor, vse manjše politične in tiskovne kazni pa naj se brišejo. Najinteresantnejši predlog pa je oni, ki se nanaša na zabrani-tev službe v eni in isti instituciji osebam, ki so v sorodu. Mnogo komentarjev vzbuja predlog za ukaz, s katerim se prepoveduje Šminkanje državnim uradnicam, ki se tudi ,ne bodo smele razkošno oblačiti. Za potne liste v inozemstvo bodo uvedene visoke pristojbine, uradnikom pa bo sploh prepovedano potovati v inozemstvo v svrho zabave aH pa v kopališča. Načrt dr. Krajača, ki je zelo obsežen, vzbuja precej komentarjev predvsem tudi zato, ker zahteva, da mora tudi dvor kupovati samo domače produkte. Izjave Stjepana Radića ŽENEVA, 16. (Izv.) Stjepan Radič je sprejel danes nekatere jugoslovenske novinarje, ki so ga vprašali za njegovo mneje o trenutnem položaju v domači politiki. Radić je odgovoril, da je pravkar dobil informacije iz Zagreba in iz Beograda ter da je povsem zadovoljen. Novinarji so ga tudi vprašali ali je kaj presnice na govoricah, da bo on prevzel „ministrstvo za socijalno politiko. Radić je odgovoril: «To je zelo važen portfelj. Po mojem mnenju pa zahtevajo narodni interesi, da se posveča največ pažnje prosvetnemu ministrstvu. Toda vse te stvari bomo rešili šele tedaj ko se povrnemo v Beograd». Po teh izjavah sodijo nekateri, da se Radić namerava £$>et povrniti v vlado. Nikola Pašlć v Cavtatu DUBROVNIK, 16. (Izv.) Nikola Pašić se od sinoči nahaja v Cavtatu. Nastanil se je pri svojem zetu Rakiću. Danes je prispelo v Cavtat mnogo radovednežev iz bližnje in daljnje okolice, da bi videli Pašića. Predpoldne je v Cavtat prispel skupščinski predsednik Trifko-vić. PaŠić do sedaj še ne sprejema nikogar, razun najožjih svojih prijateljev. V tamkajšnjih hotelih je rezerviranih več sob za radikalske prvake in ministre, ki bodo te dni prispeli v Cavtat, da/ se posvetujejo s Pašićem. Nadzorovanje državnih podjetij v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. (Izv.) Tekom dopoldneva je danes zasedal anketni odbor, ki je zaslišal dr. Kumanudija v zadevi dobav tvornice v Adamovu. Člani finančnega odbora so danes začeli inšpekcijo državnih podjetij. Obiskali so državno sladkorno tovarno na Suhorici pri Beogradu in ugotovili, da je znašal samo v letih 1924., 1925. deficit 31 milijonov dinarjev. Člani finančnega odbora so se zanimali za vse podrobnosti in ugotovili predvsem, da je nameščenih v tovarni preveč uradnikov. Izvršila se bo radi tega redukcija uredništva. Zasedanje Družbe narodoo Razdelitev nestalna mest v Sveta ŽENEVA, 16. Danes predpoldne ob 10.30 se je sestala skupščina Družb* narodov, da določi komu naj pripadajo nestalna mesta v Svetu Družbe narodov. Po že prej določeni proceduri so se imele vršiti tajne zaporedne volitve po sledečem redu: 1) volitev novih članov Sveta; 2) določitev treh izmed devetih držav, katerih mandat bo trajal tri leta; 3) določitev treh drŽav, izmed 6 ostalih, katerih mandat bo trajal dve leti. Če bi kaka država kandidirala za zopetno izvolitev, se bo vršilo še četrto glasovanje. Pri prvem glasovanju sta preštevala glasove italijanski delegat sen. Scia-]oja in en japonski delegat. Za veljavnost izvolitve je bilo treba doseči vsaj 25 glasov, kajti 49 delegatov je glasovalo. Predsednik je razglasil naslednji izid glasovanja: nestalna mesta v Svetu Družbe narodov so bila dodeljena kolumbiji (46 glasov), Poljski (45), republiki Čile (43), S. Salvadorju (42), Belgiji (41), Romunski (41), Nizozemski (37) in Kitajski (29). Ker je bilo izvoljenih samo 8 članov (Čehoslovaška je dobila samo 23 glasov), se je vršilo ponovno glasovanje za izvolitev 9. člana. Izvoljena je bila čehoslovaška. Skupščina je nato prešla na 2. točko dnevnega reda. 3-letni mandat je bil dodeljen sledečim državam: Poljski (44 glasov), Čileju (41) in Romunski (30). Pri tretjem glasovanju so bile do-Jočene za 2-letni mandat naslednje države: Kolumbija (47), Holandska (47), in Kitajska (34). Enoletne članice Sveta so torej: S. Salvaxior, Belgija in Čehoslovaška. Poljska je prosila za glasovanje o zo-petni izvolitvi. Njena prošnja je bila sprejeta s 36 glasovi, dočim je 8 držav glasovalo proti. Predsednik je naznanil izid glasovanja in sporočil, da ima Poljska po preteku 3-letnega mandata pravico do zopetne izvolitve. Po končanom glasovanju se je predsednik zahvalil skrutinatorjem ter je naznanil, da se bo prihodnja seja skupščine Družbe narodov vršila prihodnja soboto. Danes popoldne se bo sestal k prvi seji novi Svet Družbe. Afere «Lotusa» CARIGRAD, 16. Carigrajsko sodišče je obsodilo poročnika Desmonsa, poveljnika ladje «Lotus», na 80 dni zapora, stvenih revijah je ruska vlada ____x Ruski parnlk madel ob mino. ' PARIZ, 16. «Jouroalu» poročajo iz Londona: Pri Datumu v Ornem morju se je potopil ruski parnlk «9e*gnjev». Zadel je ob mino, ki je bila gotovo pol odi ena v tiste vode tekom svetovne vojne. 50 oseb je utonilo. 349 dni statike no AngieSKetn ^Nepopustljivost delodajalcev - Vlada bo odločno nastopila za rešitev spora? - 350 milijonov funtov šterlingov škode LONDON, 16. Sinoči se je povrnil v London ministrski predsednik Bai-dwin, ki se je zadnje čase mudil v Aix-les-Bains. Z njegovim povratkom se spet pričenja živahno politično delovanje. _ Angleška vlada stoji pred važnimi zunanje- in notranjepolitičnimi problemi, ki jih je treba rešiti: Dogodki na Kitajskem, vsebritanska konferenca, kt se bo vršila v oktobru, in premogovna kriza, to so vprašanja, s katerimi se bo morala baviti sedaj londonska vlada. Jutri bo že 140 dni odkar traja rudarska stavka. Danes se bo ministrski svet sestal k seji in bo podrobno proučil vprašanje rudarske krize. Vlada si na vso moč prizadeva, da bi našla podlago za rešitev spora med rudarji in lastniki rudnikov. Pretekli teden, ko je vlada pripravljala pogajanja med obema, strankama, ki se nahajata v sporu, so rudarji izjavili, da so pripravljeni popustiti v vpra>-šanju mezd in delovnega urnika. Mini* stru Churchillu se je Že zdelo, da bo kmalu prišlo do sporazuma, a njegovo upanje se ni izpolnilo, kajti zastopniki rudniških lastnikov so izjavili, da niso pripravljeni skleniti sporazuma, ki naj bi veljal za vso državo. Zahtevali so, naj bi se stvar uredila po okrožjih. Churchill je storil vse, da bi delodajalce pregovoril, pa ni imel sreče. Ti dogodki, so se odigrali v preteklem tednu; javnost se nI mnogo briga* la zanje, kajti druge zadeve so priklenile njeno zanimanje: zasedanje Družbe narodov in zadnji žalostni dogodki na Kitajskem. Sedaj pa so listi spet pričeli posveča* ti mnogo pažnje rudarskemu sporu, kt .ga skoro noče biti konec. Nekateri listi pravijo, da je položaj Že skrajno resen in da mora vlada z vso odločnostjo poseči vmes. Stavka je do sedaj povzročila angleškemu narodu že ogromno škodo, ki Jo banke cenijo na kakih 350 milijono* funtov Šterlingov. vtfildvladt - ATENE, 16. Prosvetni minister Papas ie ia zdravstvenih razlogov podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan bivši glavni tajnik pravosodnega ministrstva Dldachos. Bivši finančni minister Prokas je bil imenovan za ministra za narodno gospodarstvo. Nova ministra sta danes polotila prisego. Izpremembe v angleški diplomatski aluibf i>EKING, 16. Angleški poslanik v Po* kingu Macleay Je zapustil svoje mestot Nadomestil ga bo Rameon. B53 Narofaito in širite „EDINOST" IL er, stanujočega v ulici Tor S. Lorenzo št. 1. Pri njem so našli listnico z zneskom 150 lir in raznimi osebnimi listinami, a ni-kakega pisanja, ki bi pojasnilo vzroke njegovega obupnga koraka. Domnevajo, da ;[e nesrečni mladenič šel v smrt radi nesrečne ljubezni. Žrtev avtomobila. Včeraj popoldne ob 14.45 se je dogodila na trgu Borsa huda nesreča, katere je bila žrtev 36-letna zasebnica Marjeta Schmldt, stanujoča v lastni vili v ulici Revere št. 6. Ko je Schmidtova, ki je bila v družbi neke svoje prijateljice, šla čez trg, jo je pred hišo št. 9 podrl neki javni avto, ki ga je vodil 30-letni šofer Dominik Garavini, stanujoč v ulici Udine št. 2, Ker šofer ni mogel tako naglo ustaviti, je Schmidtova prišla pod kolesa in pri tem zadobila hude poškodbe; zlomila si je desno roko v zapestju in najbrž tudi koljčne kosti. Šofer e s pomočjo navzočnih posadil nesrečno gospo v avto in jo prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo morala, ako ne nastopijo kake komplikacije, najmanj tri tedne. Šofer je bil zaslišan na policijskem ko-misarijatu v ul. Sanit&, nato so ga izpustili. Nogo st I« zlomil. 6-16tni Bruno Fragiacomo iz Pirana se je včeraj opoldne igral na očetovi jadrnici, zasidrani v piranskem pristanišču; Razposajeno je skakal po krovu v bližini odprtine, ki vodi v podpaludje. Rogovllil je okoli nje toliko časa, dokler ni končno padel v podpalubje. Pri tefcn si je zlomil desno dov. V ta namen se je posadilo 500 tisoč drevesc ter se je potrosilo zato 60 tisoč lir. Celotno se je v povojnih letih posadilo na račun vojne odškodnine trlmHgone 400 tisoč drevesc, ca kar se je potrošilo pol milijona lir. Posadilo se je na račun odškodnine tudi precej domačih kostanjev, ki so se vsi prejeli. Prva leta po vojni so bili vsi borovi mladi gozdiči po celi goriški deželi kar beli, goseničnih gnezdeč. Ostre odredbe izdane po gozdnih uradih, pravočasno uničevanje gnezd v zgodni pomladi ter kazni zabičane onim posestnikom, ki bi tega ne storili, so povzročile, da je ta gozdna nevarnost skoraj izginila. Še tu pa tam se redko vidi kako gosenično gnezdo na kakem boru. Precej mladih drevesc so uničili majski hrošči in sicer so njihove ličinke izgrizle korenine mlademu gozdu zlasti v okolici GojaČ v Vipavski dolini. Na ohrankih Krasa je pa zajčja zalega napravila precejšnjo škodo ker je je ogrizla listje mladega drevja. 7 požarov je požgalo 84 hektarjev zasejanega gozda ter napravilo okoli 130 tisoč lir škode. Posebno huda sta bila požar nad Crničami in Mirnom. Požar nad Mirnom je uničil lansko leto kar 32 hektarjev gozda, ki je bil zopet na novo s težavo zasajen šele po vojni. Sadike potrebne za pogozditev so se dobile iz drevesnic v Gorici, Komnu in pa Nanosa. Imajo sedaj drevesnice na razpolago okoli 2 milijona drevesc, največ seveda bora. Kot veČina drugih uradov v Gorici tako mora tudi ta izginiti. Izginila je goriška deželna samostojnost, izginja sedaj tudi pogozdevalna kraška komisija, katero je pred 41 leti ustvarila goriška dežela. Navedeno 36. poročilo je zadnje poročilo kraške komisije. Po njeni razpustitvi se bo pečal s pogozditvijo Krasa konsorcij za pogozditev vzhodne Furlanije s sedežem v Vidmu. S kakim uspehom, vztrajnostjo in pridnostjo bo nadaljeval ta konsorcij delo svoje predhodnice, nam bo pokazala bodočnost. nogo v stegnu. Ubogi dečko je dobil prvo pomoč od zdravnika v Piranu, sinoči pa j« bil prepeljan v mestno bolnišnico. Nezgode staroga kmeta. 60-letni kmet Josip Umer, doma iz Sv. Štefana pri Kopru, je peljal predsinočnjim voz opetrr proti domači vasi. Medpoioma, ko je vol azil po strmi cesti se je nenadoma strlo zadnje kolo; radi tega se je voz nagnil in pri tem tako močno dregnil Umer-ja, ki je stopal zraven, da je mol padel s ceste v globok Jarek. Pri padcu si je Umer zlomil levo nogo. Siromak je bil prepeljan v Koper, kjer Je dobil prvo pomoč. Včeraj zjutraj pa je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Nori ©ostni predpisi Novi cestni predpisi z&ukazujejo med drugim, da imej vsak voz svojo svetilj-ko. Povsod se strogo pazi na to, da se ti predpisi tudi izpolnjujejo. Kdorkoli se ne ravna, po teh predpisih, ki jih je naš list pred Časom priobčil, se oglobi, kdor bi se pa branil plačati globo, ta se naznani državnemu pravdnifitvu. To se je dogodilo voznikoma Mihaelu Spaca-p&nu iz Šempasa in Loverfiču Andreju iz Grg-arja, vozečima hlode iz Kanala proti mestu. Ne hodite na pot brez predpisanih tablic, svetiljk in zavore! Tz?ovska šol« t Gorici Glede začetka ne vemo Se nič gotovega. V kolikor smo se mogli izvestiti, bodo pričeli izpiti z dvanajstim dnem meseca oktobra, pouk pa kakor navadno v novembru. Podrobnosti se bodo sporočile, kakor hitro bomo zvedeli zanje. — - MandolinistiČni koncert v Gorici. V soboto dne 18. t. m. ob 8.30 se vrši prvi koncert mandolinističnega krožka. Ta prvi nastop pokaže plod dolgega in neumornega dela nesebične mladine. Ker so cene nizke, medenila iz notranjega žepa pri jopiču svojemu enournemu prijatelju Bolzani-ju Štefani listnico s 25 L. Tatvina se ji je dokazala in obsodila se je na štiri mesece in dvajset dni ječe. Z odra Je padel V kratkem Času se zaznamuje pri popravljalnih delih na stolni cerkvi 2e tretja nesreča. Ni dolgo od tega, ko Je padel z visokega odra ob zvoniku delavec, ki se je pa na srečo ulovil na spodnje ogrodje in se tako rešil gotove smrti Pred štirinajstimi dnevi je padel pravkar na delo sprejetemu delavcu kotel na glavo, kar je povzročilo njegovo smrt, sedaj se je pa porušilo ogrodje, na katerem je stal tesar Igna-cij Belinger iz Pevme, in revež je padel Šest metrov globoko. Tovariši so priskočili na pomoč, poklicali so Zeleni Jtriž, ki ga je odpeljal v občinsko bolnišnico. Obveščena oblast je začela takoj preiskovati, koga zadene odgovornost, da se je porušil oder. DEKLE, pošteno in pridno za vsa dola, dobi službo Cl-H *6 00100*19 -g odm*3 ŽENSKA, 28 do 30 letna, se išče za vsa gostilniška dela. Zglasiti se v «Obrlnijskem druitvu« v Bar-kovljah. 1439 STENOGRAF (ali stenograiinfa), s solidno splošno izobrazbo, Iznrjen in siguren v slovenski stenografiji, vešč strojepisja, se iŠCe za par ur službe. Zaslužek stalen. Naslov se dobi pri nredniStvn •Edinosti*. LOVCEM vljudno naznanjam, da imam v zalogi vse lovske potrebščine in se toplo priporočam. Ivaq Bizjak, urar v Postojni. GLYKOL je pravi dobroInik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glvkol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu-liani 42. 1367 ELIZIR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in fe najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Stcklenica L 6.—. Dobiva sr samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 136? MLADENIČ, 25 leten, trgovec, s 40.000 lir kr. i-tala, želi znanja z gospodično lepe zunanjosti, enake 6tarosti, poštenih starišev, z nekaj premotcaja, v svrho takojšnje poroke. Ponudbe pod »Takojšnja pcroka» na upravništvo. 1442 BABICA, avtorizirana, slovensko. Slavec, Via sprejema noseč«. Govori Glulia 29. Telefon 33-1» 136$ briljante bisere, zlato, srebro, platin, staro aobovjs kupujem po najvišjih cenah. Dajepa brezplačne predujme za, dvig sastavnih predmetov pri mestni zastavljalnici. JR. PIACENTINI, Gonio V. Em. m it. 45/111, od 8 do 12 H in od 14 do 19. 064 SOLKAN te o samomora ViSeraj sem poročal, da se je neznana gospa zastrupila na Sv. Gori in sicer v samostanski sobi, ki si jo je bila najela, da se odpočije od napora hoje. O samomorilki se ni vedelo drugega, kakor da je Tržačanka. Danes lahko poročam, da se je že ugotovila njena istovetnost. Je to Alojzija Osvaldella por. Pitacco, osem in petdesetletna bra-njevkai, ki prodaja na svoji stojnici na trgu Goldoni in stanuje v Zgornji Čar-boli. Njeni svojci, ki so prlSli iz Trsta oa Sv. Goro, ko so prebrali vest v listih o samomoru neznanke, so spoznali v samomorilki svojo sorodnico, in ukrenili, da se prepelje njeno truplo v Trst. Glede vzrokov so se izjavili, da je bila pokojnica hudo nevrastenlčna ln da je v tej živčni bolezni iskati vzroka samomoru. ANHOVO. Bres pošt«. Ml, ki Eivlmo tu ob stari meji Judrija, smo večkrat popolnoma brez vsake poŠte. Zadnje povodnji so nam odnesle vpe brvi, ki smo jih bili sami na lastne stroške in z lastnim trudom postavili. Ker mostov sploh nimamo in ker je za nas poŠta onkraj Judrija v Podreski, ne moremo ne mi po poŠto čez vodo niti se nam ne morejo dostaviti pisma in Časniki večkrat tudi celih de-dni. Kaj se pravi biti v teh časih tako dolgo brez vsakega lista, si lahko vsak predstavlja. Erilinti, platio. 2S-Mž zlsli kml3 zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povh urama Trst* Via Mazalni 45 943 plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZU PO0H, mm GsrlDnidl 2 prvo nadstropje 942 Pazite na naslov Pazit i BORZNA POROČILA. Trst, 16. septembra 1926. Amsterdam 1090, Belgija 75, Francija 78, London 132.25, New York 27.20,^'Španija 410, Švica 530, Atene 31, Berlin 635, BukareŠt 13, Praga 81, Ogrska 0.0375, Dunaj 385, Zagreb 48.60. Uradna cena zlata (15. IX. 535.19. Vojnoodškodninske obveznice 67.35. Brezplačno zdravi It d!. Mil na domtt v Blstrioi (Kaclek) vse revne bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vssk torek in petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (955; ■ B ■ b b a Vsi, ki imate zakladne liste avstro-ogrskih lfron, stavljene v zameno po santgerman-aki pogodbi 22. marca 1922, .ste naproSenj, da se zglasite čim prej pri R. Piacentinl-j«, Gor so Vitt Em. HI, 45 -1., od 8 do 12^ in od 14. do 19. 903 Gorica, Via Seminario St. 8. Prodno prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Maz*!r« '3.43 kjer dobite najvišje cene. — Kur>u listke mestne zastavljalnice. 957 PODLISTEK JULES VERNE: (116) Skrivnostni otok Zločinci so se glasno r&sgovarj&li, se ba-hali s svojimi junaškimi čini in Cres mero pili. V nadaljnih pogovorih je Ayrton zvedel Še sledeče: Posadka Speedy-ja je sestajala iz samih angleških jetnikov, ki 10 ušli iz Norfolka. Pod 28° 2* juine tirine in 169* 42' vzhodne dolžine leži na vzhodu Avstralije majhen otok z obsegom šestih milj, na katerem se dviga 1100 Čevljev nad morskim površjem hrib Mont Pitt. To je otok Norfolk, na katerem stoji hldla, kamor prepeljejo nepoboljšljive angleške kaznjence. Tam tlvi pod strogo duplino kakih petsto takih hudobnelev. Straži Jih petsto vojakov in stopetdeset uradnikov, ki Jim naCeluje guverner. Najstrožje kazni grose zločincem za najmanjši prestopek. Ttftko si je predstavljati slabšo družbo zločincev od te. Včasih — dasi prav redkokdaj — se posreči nekaterim uiti parnim stražam in se polastiti katerekoli ladje ier zbefatl s njo v polinezijska otočja. Tako so napravili tudi Bob Harvey in njegovi sokrivd Bob Harvejr Je naskočil ladjo, ko je bila zasidrana pred Korfolkom; žarila ta ladja, ki je postala last morskih razbojnikov po Tihem oceanu pod poveljstvom Boba Harveya, ki je bil nekoč kapitan neke vzhodnoindijske ladje, zdaj pa Je postal morski razbojnik, ki je dobro poznal Ajrrtona. Vječjidel zločincev je bil na krovu zad- pustili pri življenju naseljencev, čo 1»i n našli. Prva skrb Boba Harveya in n ( > a tovarišev bi bila jih posekati brez i. , i. Cir Smith in njegovi se niso mogli rtbiii niti z begom in se skrit v notranjosti otoka, ker so se nameravali zločinci tu ustaviti. In tudi če bi Speedy odpotoval na rop, bi njega dela ladje, nekateri so se razgovar- »pustil nekaj mož stalne posadke na otoku. jali precej glasno. Iz pogovora, ki so ga neprestano pretr-govali kriki in klici, je Ayrton zvedel, da je samo slučaj zanesel Speedy k otoku Lin-čolnu. Bob Harvey ni Se nikoli nanj stopil; ker pa je naletel na še nepoznano zemljo, je hotel obiskati otok, ki ni bil zaznamovan na nobenem zemljevidu, in ga izbrati za skrivališče ladje. Tako se je Ci-rova slutnja potrdila. Orna zastava na vrhu jarbola in topovski strel, s katerim se navadno javljajo vojne ladje, sta bili dve otročji neumnoeti morskih roparjev. Nikakor nista imela pomena signalov in do sedaj ni obstojala ni-kafca zveza med otokom Lin čolnom in u-bežencl iz Norfolka. Naseljencem je torej grozila resna nevarnost Otok s svojimi bogatimi vodami malimi pristanišči in z razvitimi pomožnimi sredstvi in skritimi votlinami granitne hiše, je bil za zločince kakor nalašč ustvarjen. V njihovih rokah bi postal otok krasno skrivališče ln baš njegova nepoznanost Jim je jamčila za dolgo dobo popolno varnost posadko so posekali in že leto dni je kri- pred kaznijo. Bilo je jasno, d* ne bi roparji Hočeš nočeš so se morali odločiti rxa boj do jiničenja zadnjega teh zločincev, podleži v, ki niso zaslužili usmiljenja, in proti katerim je bilo dovoljeno vsako sredstvo. To so bile približno Ayrtonove misli, o katerih je čutil, da se bo Cir Smith strinjal e njimi. Toda ali je bila bramba mogoča, zmaga gotova? To je bilo odvisno od oborožitve jadrenice in števila moštva. Ayrton se je odločil, da se o tem prepriča, naj stane, kar hoče. Črez eno uro po njegovem prihodu je postalo na ladji bolj mirno. Več zločincev je pijano zaspalo in tedaj si je Ayrton upal na krov Speedy-ja. Na krovu je bila skoraj popolna tema. Pognal se je črez ogrado in prišel poleg bug&prfta v sprednji kastel jadrenice. Brezluznno ee Je plazil med spečimi mornarji črez ladjo in ugotovil je, da ima Speedv osem- dodeset funtne kanone. Pri •natančnejšem preiskovanju je dognal, de so to nabojnl topovi, torej moderno orožje, ki se je dalo naglo nabasati in je imela strašen učinek.