Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTIMK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XL!L CELOVEC, PETEK 3. JUL! J 1987 ŠTEV. 27 (2334) ORF: Samo „!e!evi:ijs)m okno" M manjšine? Nova televizijska shema avstrijske televizije, katere težišče je lokaliziacija, ne predvideva redne dnevne televizijske oddaje v jeziku avstrijskih manjšin. Od 2. maja 1988 naprej bo namreč koroški studio dnevno pripravljal in oddajal ..Koroška danes", ki bo trajala 15 minut. Prispevki bodo izključno v nemškem jeziku! Za Slovence na Koroškem preostane samo upanje na takozvano lokalno ..televizij-sko okno", s katerim sp bo v prihodnjih mesecih ukvarjala posebna komisija pod vodstvom dr. Rudolfa Nagillerja. Ta komisija naj bi proučevala možnosti televizijskih oddaj v jezikih avstrijskih etničnih manjšin. O tem dokončno odločata generalni intendant Podgorski in kuratorij ORF-a. Taka je napoved intendanta ORF-študia Koroške Heinza Felsbacha v ekskluzivnem intervjuju s ..Slovenskim Vestnikom". Obširno poročilo na drugi strani! Strokovna komisijo no Bunoju: Rorprovo o vmesnem poročiiu bodo nodoiievnii 12. ovgustn V torek je na Dunaju spet zasedata strokovna komisija, ki obravnava načrte za dvojezično šoistvo na Koroškem. Na sporedu tega sestanka je bita razprava o vmesnem poročiiu komisije, kot uvod zanjo pa so zastopniki ministrstva prediožHi osnutek po točkah za poročiio zvezni ministrici. Ctani komisije so nato diskutirati o prvih pogtavjih predioženega osnutka, drugi det pa bodo pretresti 12. avgusta, ko se bo komisija ponovno sestata na Dunaju. Čtani komisije so v torek razprav-ijaii predvsem o trenutnem stanju pogajanj v komisiji, o vsebinah reformnega paketa ter o bistvenih predpogojih in premisah za kak reformni paket. Pod točko ..trenutno stanje pogajanj" so izluščiti možnosti za soglasje oz. za tista stališča, v katerih si posamezni ..tabori" v strokovni komisiji nasprotujejo. Šlo je za to, da se dokopljejo do zaključka o tem, v katerih delih je možno zbližanje stališč oz. s katerimi predlogi zastopniki manjšine nikakor ne morejo soglašati. Glavni del razprave je bil posvečen debati o izhodiščih za kak nov reformni paket, pri čemer so predvsem zastopniki koroških Slovencev posvetili glavni poudarek dejstvu, da predvideva model koroške pedagoške komisije ločitvene ukrepe. Seveda so uradni koroški zastopniki v strokovni komisiji skušali dokazovati, da so v koroškem modelu zabeleženi le zgolj pedagoški ukrepi. Toda s to argumentacijo niso uspeli, saj so slovenski zastopniki z detajlirano analizo prikazali prave namere koroškega modela. Zabeleženo je bilo tudi, da even- PREBERjIE na strani 2 Mednarodni simpozij: Manjšine v Avstriji so žrtve intoterantnega vzdušja 3 Četrt milijona šilingov z dražbo za glasbeno šolo in vrtce 4 Občinska seja v Šentjakobu 5 O novi pesniški zbirki Franca Merkača 7 Pojasnilo dr. Gstettnerja k študiji ..Slovenci v Celovcu" 8 XI. srečanje slovenskih športnikov obmejnih dežel na Ravnah tualna nova ureditev ne sme iti mimo obstoječih zakonov in avstrijske ustave (katere bistveni sestavni del je državna pogodba) ter da ne sme imeti kot posledico tudi kakršnegakoli poslabšanja službenopravnega statusa dvojezičnih učiteljev. Pod točko ..bistveni predpogoji in premise za kak reformni paket" pa so razpravljali predvsem o klimi za reformo ter o povečanju kompetenc dvojezičnih učiteljev, se pravi o načrtnem izobraževanju. O drugem delu poročila ministrstvu bodo diskutirali 12. avgusta, ko se bodo pogovarjali predvsem konceptu za razvoj šolstva in šol, o možnostih za izboljšanje pouka ter o ostalih odprtih vprašanjih (tiha zaposlitev otrok; organizacijski, pravni in administrativni ukrepi,...). Po tej seji pa bo 6 do 7 članska skupina (2 zastopnika koroških Slovencev, 2 zastopnika koroške pedagoške komisije, 2 ali 3 zastopniki zveznega ministrstva) sestavila vmesno poročilo. O tem, ali bo ta skupina pooblaščena sestaviti poročilo oz. ali bo vsa komisija o tem še enkrat razpravljala, se v torek še niso pogovarjali. Dežeta hupi podjetje M 2 šjjinga... Dežela Koroška namerava kupiti za simbolično vsoto dveh šilingov sporno tovarno celuloze v Beljaku. S to novico je v sredo deželna vlada presenetila koroško javnost. Kakor smo zvedeli, bo dežela s podpisom te kupne pogodbe postala lastnica tovarne, v katero je bilo doslej investiranih okrog 800 milijonov šilingov. Beljaško podjetje naj bi vodila podjetniška družba, njene posle naj bi vodil v tej panogi skoraj neznani švicarski državljan Heim. Dosedanji lastnik podjetja, Papst, bo menda pri tej novi konstrukciji soudeležen z vsem svojim kapitalom. Poznavalci te panoge se po najnovejšem presenetljivem razvoju sprašujejo, ali Papst ne bo spet novi šef tovarne. Po dolgi zimi in muhastem hladnem vremenu zadnjih mesecev, smo končno dočakali pravo poletje. Vroče vreme zadnjih dni je prineslo posebno veselje seveda otrokom, ki komaj čakajo konec šolskega leta, da bi ob toplih koroških jezerih uživali počitnice. Nekateri so se že med tednom podali na Vrbsko jezero in izkoristili sončne dneve, kakršnih je bilo letos do sedaj res malo. ^ ^ J Tovariško srečanje pri Peršnranu: Skupno :n mir in sožitje! Dve vsebinski izpovedi sta bili v ospredju tovariškega srečanja pri Peršmanovemu muzeju: tudi danes je treba strniti vrste v skupni boj proti vsakršnemu oživljanju nacistične in fašistične miselnosti, pravtako skupno pa se je treba zavzemati za mir v svetu, se pravi za svet brez atomskega orožja in nasilja. Zastopnik RK Zveze borcev Slovenije Jože Gačnik in zastopnik borčevske organizacije iz Vidma Urbano Busettini sta v svojih nagovorih spomnila na pomembnost antifašističnega boja za osvoboditev vseh narodov izpod naci-fašizma. Peršmanov muzej, pred katerim je potekalo tovariško sreča-ne, pa sta označila kot simbol za upor proti nacifašizmu: „Naj nam bo še naprej simbol za potrebno prijateljstvo in bratstvo med narodi ter sožitje brez teptanja katerekoli manjšine." Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc se je podobno kakor Janko Malte (njegov govor v izvlečkih objavljamo na 6. strani) ukvarjal z napadi na partizanstvo in z Waldheimovo ..pozabljivos-tjo". Hans Meritschnig, ki je govoril za štajerske partizane, pa je med drugim zahteval prepoved KHD-ja ter popolno izpolnitev v državni pogodbi zajamčenih pravic. Navzoče je v imenu Zveze kacetarjev pozdravil (KZ-Verband) tudi dr. Luka Sien-čnik, kulturni del prireditve pa sta oblikovala MePZ „Zarja" iz Železne Kaple ter šmihelska godba na pihala. Ob dnevu vstaje s!ovenskega naroda vabimo na 8. spominski pohod na Komeij „Po poteh Domnove čete" ki bo v nedeljo, dne 19. julija 1987. Zbirališče je od 8.30 do 9. ure pri Janku Apovniku na Borovlju 32 pri Pliberku. Apovnikova hiša je ob cesti, ki vozi iz Pliberka proti državni meji - Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta -gostilna Kos. Odhod od Apovnika bo ob 9. uri preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komelju, kamor bomo prispeli ob 13. uri. Tam bo kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pot je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki je ne zmorejo, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cimpcrcu. Na pohodu bomo obujali spomine na težke čase naše narodnoosvobodilne borbe in se spominjali vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeli in dali svoja življenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse. posebno še naš mladi rod, da se bo še bolj seznanil z našo slavno preteklostjo. Vse pohodnike opozarjamo na primerno obleko in obutev. Za malico in pijačo bo poskrbljeno! Pohod in spominska stovesnost bosta ob vsakem vremenu! Zveza koroških partizanov, Področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo „Edinost v Pliberku Krajevno združenje ZSM Pliberk Krajevni odbor Zveze slovenskih organizaci j Tovariško srečanje Tudi ietos je Zveza koroških partizanov vabiia na Peršmanovino in spet seje tovariškega srečanja udetežiio mnogo demokratov in antifašistov. O RF: Samo „teievizijsko okno" za etnične manjšine? Ekskiuzivni intervju glavnega urednika Ivana Lukana z intendantom koroškega študija ORF, Heinzem Feisbachom Novi koncept regionatizacije oz. tokaiizacije avstrijske radiotetevi-zije Siovencem na Koroškem oz. manjšinam ni naktonjen. Intendant ORF-študija za Koroško je namreč v eksktuzivnem intervjuju za „S)o-venski vestnik" izjavi), da bo po novi tv-shemi (začetek 2. maja )988) koroški študio oddaja) dnevno 15 minutni tokatni tetevizij-ski spored pod nastovom ..Koroška danes", to pa izktjučno v nemškem jeziku! Ker pa se vodstvo ORF-a zaveda dejstva, da si manjšine v Avstriji žeiijo tudi televizijske oddaje v svojem jeziku, je generaini intendant Teddy Podgorski, ustanovi) komisijo pod vodstvom bivšega šefa oddaje „Čas v stiki" dr. Rudolfa Nagiiierja. Ta naj bi poiskala možnosti za oddajanje v jezikih avstrijskih manjšin. Felsbach je pri tem poudari), da bo ime) Nagiller pri izbiri č)anov komisije „prosto roko". Poročiio o rezuitatih te komisije je pričakovati )etos pozno jeseni. Naloga komisije bo v prvi vrsti najti takozvano )oka)no ..televizij-sko okno", to se pravi čas izven običajnega odajnega časa. „To pa ne pomeni, da je predvideno, da bi oddaje za manjšine odriniti pozno v noč", je poudari) Felsbach. Istočasno je namigni) na možnost, da bi oddajah spored v manjsm^., kih )ahko tudi popoldne ah za vikend. Predtoge komisije bo najprej obravnava) sam genera)ni intendant Podgorski, ki bo potem koncept predloži) kuratoriju ORF-a, ki je pristojen za končno odločitev. Po oceni Felsbacha pogovor s prizadetimi formalno ni predviden, ni pa izključeno, da bi Podgorski povabi) Stovence in F)rvate na informativni pogovor in še)e potem kuratoriju predloži) koncept oz. predlog komisije. Kar se tiče siovenskih oddaj iz koroškega deželnega študia, se ne bo v bhžji prihodnosti nič spremenilo. Felsbach: „Do spremembe bi prišlo samo tedaj, če bi Nagiherjeva komisija predtagala spremembe tudi na tem področju in kuratorij to tudi skleni)." Na kratko povedano pomeni to. da tako časovna razširitev sporeda kot tudi sprememba oddajnega časa za ORF trenutno ni aktualno vprašanje! Popotnoma pa je zaspala tudi v času Bacherja in In der Maura rojena varianta o tastni frekvenci za stovenske oddaje. Kot je znano, je ORF konec sedemdesetih tet preveri) tehnične možnosti in finančne stroške za reahzacijo dnevno štiriur-nega programa v slovenščini. „Za- kaj je potem stvar „zaspa)a", mi ni točno znano", je v intervjuju reke) Felsbach. O sodelovanju ORF-a z Radiotelevizijo Ljubljana je Felsbach trenutno stanje ocenil takole: ..Sodelo-vanje med koroškim ORF-študiom in RTV-Ljubljano je zadovoljivo ali z drugimi besedami rečeno, skromno, vendar dobro! Kar se tiče sodelovanja med dunajskim ORF-om in Ljubljansko televizijo pa je treba omeniti, da je bilo to že bolj intenzivno. Opozarjam samo na skupne projekte kot so bile to oddaje o Kugyju in o Plečniku. Odkar pa je bivši intendant Wolf In der Maur konzulent na Dunaju, se je stvar spet premaknila na boljše. Trend kaže, da se spet vzpenja!" Glede na slab sprejem ljubljanskega televizijskega sporeda v nekaterih krajih Južne Koroške je bil Felsbachov odgovor zelo kratek in Heinz Felsbach. intendant ORF-štu-dia za Koroško, je v eksklusivnetn razgovoru s ..Slovenskim vestnikom" predstavi) novo programsko shemo ORF-a giede iokatizacije teievizij-skega sporeda. jasen: „Ta problem ne spada v kompetenco ORF-a. To je stvar avstrijske pošte..." Mednarodni simpozij Renner-Inštituta na Dunaju - Resoiucija Tuppyju, naj odiocno zavrne napade na učitelje celovške univerze Manjšine v Avstrni: žrtve netolerantne kHme! Z uvodnimi referati mednarodno ugtednih evropskih potitotogov Antona Petinke iz Innsbrucka. Tihnanna Zuicha iz Gottingena ter Jochena Btaschkeja iz Bertina so pretekh petek v prostorih Kar) Renner-Inštituta na Dunaju odprti trodnevni mednarodni simpozij na temo ..O postopanju z ino-zentei in etničnimi manjšinami" (SV je o tozadevnih pripravah že poroča)), kot zaktjuček pa je v nedetjo s)edi)a podijska diskusija oh udetežbi tako potiti-kov kot tudi strokovnjakov pod ges)om ..Manjšine - manjvredni državtjani?" Z Dz/DO/č/ fD/'D(Y/ <7/'. F/Y//7(7 ZjV/7/PP C impozij je organiziralo Avstrijsko društvo za politične vede. Že iz uvodnih referatov je bilo razvidno, da prirediteljem ni šlo v prvi vrsti za suhoparno politološko teoretiziranje, marveč za političen angažma v smislu podpiranja emancipacijskih stremljenj v Avstriji naseljenih narodnih skupnosti ter uveljavljanja demokratičnih in političnih pravic začasno v Avstriji živečih inozemskih delavcev. Medtem ko sta inozemska politologa Ztilch in Blaschke orisala vzpon narodnostnih in s tem v zvezi regionalističnih ter avtonomističnih gibanj po zahodni Evropi - od Španije tja do Velike Britanije - in v tem anticentralističnem prizadevanju, ki je vsem tem gibanjem skupno, videla tudi zaledje demokratičnih političnih sil v času neokonzervativnih tendenc, je Anton Pelinka konkretneje tematiziral avstrijsko manjšinsko politiko in po diferenciaciji pojma ..manjšina" ugotovil, da so zlasti etnične manjšine v Avstriji slej ko prej in v sedanjem času občutneje, žrtev netolerantne klime in deloma tudi protizakonitega postopanja avstrijskih oblasti. Vendar ne gre toliko za pravna vprašanja, temveč za vprašanje splošne vladajoče politične kulture v Avstriji, ki prav trenutno obrobnim skupinam ni naklonjena. Približno 150 do 200 udeležencev simpozija, ki so vztrajali vse tri dni. se je po plenarnih diskusijah in referatih razdelilo na skupno sedem delovnih krožkov, ki so med drugim obravnavali tematiko jezikovnih in narodnostnih manjšin, pa tudi antisemitizma in notranjih manjšinskih Vprašanj. Navzočnost strokovnjakov in tudi manjšinskih zastopnikov sosednih držav-zlasti iz Jugoslavije, Madžarske ter Italije (Južne Tirolske), je omogočila primerjalno razpravo o trenutnem stanju položaja narodnih skupnosti v tozadevnih državah. - Posebno je to prišlo še do izraza v delovnem krožku o problematiki Sintov in Romov, kar seje verjetno prvič na Dunaju v taki sestavi in kvaliteti diskutiralo; poseben pečat je tej razpravi dajala še navzočnost predsednika Združenja Sintov in Romov v ZRN, Romani Roseja, ki je posebej podčrtal skupno usodo srednjeevropskih Sintov in Romov med nacionalsocializmom in po letu 1945 - saj teh javno mnenje slej ko prej ne šteje za žrtev nacionalsocialističnega genocida in so še vedno izpostavljeni najhujšim predsodkom. Važno poglastje je veljalo tudi problematiki Južne Tirolske: zaskrbljujočo .S7//t7čD F/Y/,S' G/avni uredtuk š/irina/stdaev-tttka za po/ttičttn, gospodarska /n ku/turna vprtts'at;ja ,,/Vn.s'i razg/e-dt", A; izhaja c Pptd/na;, je Mprejetij/ četrtek tzvo/jen za aoccga predsednika /agrj.s/ctfaa.sA:/: novinarjev. .SVarAa Frasa, dobretan pozaaca/ca ..koro.sdce scene" at prtjate/jt; korošk/A -Sfovettcev, uredništvo ...SVoveaskegn tc.saaAa" A izvo/itvi za to odgovorno funkcijo LAreao rc.tata/ porast glasov italijanskih neofašistov je vsaj deloma pripisati tudi ozki politiki narodnostnega ločevanja s strani (nemške) južnotirolske ljudske stranke, je dejal Alexander Langer. vodja Alternativne liste na Južnem Tirolskem v svojem referatu, ki je sledil izvajanjem Karta Stuhl-pfarrerja. ki je orisal vzroke trenutne krize uradne avstrijske zunanje politike v zvezi z njeno vlogo kot zaščitne sile nemškogovo-rečega prebivalstva v tem delu severne Italije. Posebno velikega zanimanja s strani udeležencev je bil deležen delovni krožek o šolskem vprašanju na Koroškem; tam so sklenili tudi posebno resolucijo na naslov znanstvenega ministra Tuppvja, od katerega so zahtevali, naj odločno zavrne vse nekvalificirane napade na učitelje celovške univerze s strani raznih političnih funkcionarjev in sil, ki diskreditirajo zavzemanje za ohranitev dvojezične vzgoje kot neupravičeno vmešavanje v koroške probleme in zahtevajo celo njihovo relegacijo z univerze; Tuppyja so pozvali, naj odločno zastopa v ustavi zajamčeni princip svobode znanosti. Zaključna podijska diskusija, katere so se udeležili Erwin Lane, A!exander Langer, Ruth Beckermann, Janko Messner in Karel Smolle je pravzaprav podčrtata delovne rezultate trodnevnega simpozija: pravo kulturno bogatost in demokratično zrelost izkazuje vsaka država šele in tudi v odnosu do skupin, ki se razlikujejo od norme. bodisi v jezikovnem, verskem ali socialnem smislu. Prireditelji simpozija so obljubili izdajo simpozijskega gradiva. Ta bo gotovo obogatita slej ko prej zanemarjeno znanstveno literaturo o vsesplošnem položaju etničnih manjšin v Avstriji, zlasti še iz demokra-tično-nazornega in politično - aktivnega zornega kota. Waldheim: Protesti in zahteve po odstopu! Zahteve po odstopu avstrijskega predsednika Kurta Waldheima postajajo iz dneva v dan glasnejše. Po njegovem, za svetovno javnost spornem obisku pri papežu Janezu Pavlu 11 v Vatikanu (prišlo je do množničnega protesta in bojkota skoraj vseh pomembnih diplomatov) se sedaj širijo protesti tudi znotraj Avstrije. Do sedaj pomeni višek brez dvoma sklep občnega zbor dunajskih socialistov, ki so po dolgi in vroči razpravi sprejeli predlog socialističnih borcev za svobodo in mlade generacije SPO, naj Wald-heim odstopi. Predlog je bil izglasovan z 268 proti 217 glasovom in je s tem jasno pokazal, da takozvana baza drugače ocenjuje ..zadevo Waldheim" kot na primer vodilni politiki SPO, ki se verjetno bojijo, da bi z zahtevo po odstopu spravili veliko koalicijo v nevarnost. Zahteva dunajskih socialistov je v krogih OVP naletela - kot je bilo pričakovati j na živčne izjave. Tudi koroška SPO z deželnim glavarjem Wagnerjem vred se ni upala podpreti resolucije dunajskih tovarišev. Wagner je dobesedno izjavil: ..Dunajski sklep na Koroškem ne bo našel posnemanja..." Kljub temu: Pritisk na Wald-heima, da naj končno odstopi, narašča! Tako si pariški dnevnik Le Munde zatniš)ja srečanje: papež, ki sam sebi pravi: „Za Pinochetom Jaruzetski! Danes: Wa)dheim! ...Manjka samo še Bokasa!" Nč 5YD7JO ,,/d/PČP zp/vzo..." Odkar obstajajo načrti za nakup noviA /eta/ za avxtr;)'xAo vojsko - tako imenovani/; /ovcev presteznikov -, so bi/; zagovorniki nakupa soočen; s širokim protestom ne samo avstrij-sAega mirovnega gibanja, ampak tudi pretežnega de/a prizadetega prebivai-stva. To doAaza/eJo do zdaj neštete aAetje od demonstracij pa do dve/; tozadevn/A referendumov. /4. junija je v Gradcu proti naAupu svedsAiA /eta/ tipa DraAen demonstrira/o 4.500 /judi. Za nabavo se je od/oč;7a že ma/a koa/icijska v/ada s taAratnim obrambnim ministrom FriscAenscA/a-gerjem. Čeprav so odA/oni/na sta/išča povzroča/a nemir ce/o v vodstvu večinsAiA stran A (taAo se je npr. bivši jtnančni minister Sa/cAer izreAe/ proti naAupu dodatniA /eta/), se sta/išče taAo stare AaAor tudi današnje v/ade ni spremeni/o niti za piAo. L peteA, 26. junija je državni zbor na osnovi odA/oni/ni/; pred/ogov, A; j;A je v/oži/a opozicija, ponovno razprav/ja/ o vprašanju t;aAupa, toda že dat; prej so A vstrtjci jorma/no prevze/i prvi DraAen, Ai pa začasno ostane še na švedskem. L ju/iju naj bi bi/o gotovo tudi poroči/o Aomistje, Ai raziskuje oAo/iš čine /eta/sAe nesreče, pri Aateri je v okviru vaj z DraAnom zgubi/ živ/jenje avstrijski pi/ot. deset;; bo torej spet razprava o nakupu v par/a-meutu - večjega ..jarbanja" prizadetega prebiva/stva si č/ovek pravzaprav sp/o/t ne more večpredstaven,, . u rno, da se je Avstrija že dovo/j osmes't/a z zadevo Ztceuteudotf, Ao se je odk/o-tti/no sta/išče do jedrske e/ektrarne uve/javi/o prek referenduma še/e tedaj, Ao je bi/a centra/a že dograjena. Nasprotniki so svojo vo/jo ttapos/ed /e nve/jnvi/i, kar pa ni spremeni/o s ten; povezanih stroškov, Ai so ji/; Ari/; s prispevki vse/; davkop/ačeva/cev, ne , g/ede t;a to a/i so bi/; za a/; proti. I L primeru nakupa /eta/ si v/ada ; danes nikakor ne bi upa/a izvesti g/a-sovanja - to se je vendar/e nauči/a pri zadevi ..Zvrentendotj". Ve vsekakor tudi, da simpatije prebiva/stva za nakup ,,/etečega starega že/eza" niso nnjvečje in po razni/; aepopa/nrai/; ; ukrepi/; in pos/edicaA v/adine po/itike (zniževanje socia/tu/t izdatkov, ' naraščajoča brezpose/nost) je tudi težko pričakovati, da bi večina prebiva/stva te izdatke zagovarja/a. Kako pomis/ek; it; protesti proti nakupu noviA-sinriA /ovcev-prestrež-nikov po/itike ve/ike koa/icijske v/ade tna/o brigajo, dokazuje dejstvo, da sta si .S/V) it; OVP zdaj očitno enotni tudi * g/ede vprašanja raketne oborožitve. Predsednika obe/; par/amentarniA k/ubov, /Veinz Fischer it; Fritz Kdnig, sta v pretek/em tednu to javno pot-] rdi/a. I .S' tem je torej odpad/o tudi toza-I devao odk/on;7no sta/išče vodi/tuA socia/istični/; po/itikov, ki so do zdaj oborožitev vojaščine z raketnim orožjem odk/nnjn/i, med drugim tudi z argumentom, da državna pogodba tako orožje izrecno prepoveduje. Akcija ,,Umetniki pomagajo manjšinam": Dražba likovnih umetnin i/ prid glasbeni stali in vrtcem /z Dtata/a poroča /gor 22. junija je bita odprta prodajna razstava likovnih det avstrijskih in stoven-skih umetnikov (iz Avstrije in SR Stovenije), teden navrh, ta ponedetjek, pa je bita dražba umetnin, ki so jih tikovniki darovati, da bi bito tudi v naprej zagotovljeno detovanje gtasbene šote in dvojezičnih otroških vrtcev na Koroškem. Akcija, ki jo je na dunajskih tteh izvedta Avstrijska tiga za čtovekove pravice, je bita detežna vetike pozornosti, in to ne samo s strani zainteresirane pubtike, marveč tudi s strani obveščevatnih sredstev (- razstava je bita vredna posebnega prispevka tudi avstrijski teteviziji-). V dvorani Avstrijske sindikatne zveze v dunajski WippiingerstraBe je biio razstavljenih okoti 300 ekspo-nantov (stike, grafike, skutpture) sto-petintridesetih umetnikov; det umetnin so organizatorji v ponedetjek dati na dražbo, med drugim deta promi-nentnih umetnikov kot so to - da jih te nekaj imenujemo - Werner Berg, Gisetbert Hoke, Atfred Hrdticka, Maria Lassnig, Vatentin Oman, Meina Schettander, Hans Staudac-her, Janez Bernik. Janez Lenassi, Miha Mateš, Dora Ptestenjak; Ive Šubic, Zvest Appotonio... Preden pa se je pričeta napetost in živčnost ob dražbi, je moški zbor Dunajskega krožka z dobro intonira-nim uvodom navdušit navzoče. Na samem večeru je dražbar naposled lahko zabetežit prodajno vsoto pri-btižno 140.000 šilingov. Skupaj s prodajno razstavo je celotna akcija prine-sta že izkupiček v višini 250.000 šilingov. Pri tem gredo glavne zasluge za organizacijo in potek akcije na Dunaju poslevodečemu podpredsedniku in tajniku Avstrijske tige za čtovekove pravice, Feliksu J. Bistru, umetniškemu konzulentu Petru Pavtu Wipp)ingerju ter skupini vestnih sodelavcev. Na prodajni razstavi in dražbi je uspelo prodati eno tretjino darovanih umetnin. Ostala deta mislijo organizatorji s pomočjo stovenskih kuttur-nih ustanov na Koroškem ponuditi zainteresirani publiki na podobni prodajni razstavi in dražbi, ki bi jo organizirali v bližnjem času na Koroškem. Interesenti, ki bi se medtem po ogledu kataloga razstavljenih slik naknadno hoteli odločiti za nakup ene izmed umetnin, ki so še na razpolago, se tozadevno lahko obrnejo na Feliksa J. Bistra na Dunaju. Moški zbor Dunajskega krožka je v okviru akcije „Umetniki pomagajo manjšinam" izdal novo ploščo ,,Večglasna Avstrija/Mehrstimmiges Osterreich", ki smo jo predstavii v zadnji številki Slovenskega vestnika. Gtedahška uprizoritev na prostem: MIKLOVA ZALA 87 Priprave tečejo - premiera bo 25. julija Slovensko ljudsko gledališče Samorastniki pripravlja tudi letos gledališko uprizoritev na prostem. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SAMORASTNIKI SVATNE PRI ŠENTJAKOBU / SCHLMTEN BEI ST. JAKOB 25.26. 1.,2.,15. 16.x.?'87 20.30 Kakor so postavili lani v Spodnjih Vinarah Kreftovo „Veliko punta-rijo" na naravni oder, tako bodo letos uprizorili v Svatnah pri Šentjakobu „Miklovo Zalo". Priprave že tečejo, na Miklovini stojijo že prva prizorišča, pa tudi igralci že pridno vadijo po navodilih režiserja Petra Militarova. Lani ob „Veliki puntariji" se je zelo obneslo, da so predstavo zaigrali večkrat, zato so se tudi letos domenili za šest predstav, ki se bodo začele vsakič ob 20.30 uri. Prva predstava bo v soboto 25. julija, nadaljnje bodo 26. julija, 1., 2., 15. in 16. avgusta. Slovenska prosvetna zveza, prireditelj uprizoritve „Mik!ova Zala '87", se veseli tudi vašega obiska! ,,Z očim še premalo govori igralec" Srečanje gledaliških in lutkovnih skupin na Radišah * * Gledališka dejavnost med koroškimi Siovenci seje v zadnjih ietih tako razvita, da se danes odpirajo novi probiemi. Na oder prodirajo miajši igratci, predvsem pa je razveseijivo, da so večino komadov ietošnje sezone režirati domačini (9 od 14 predstav). Še vedno prevtadujejo ktasične igre (70% : 30%), jasnosti govora posvečamo še premato pozornosti, predvsem pa odrsko dejavnost še premato sprejemamo kot ustvarjaten proces. „Z odra še preveč govori avtor, še premato igralec." „Aptavz pubtike po igri vetja dostikrat avtorju, ne pa nujno igratcu. To sta med drugim ugotovila na sobotnem srečanju gledaliških in lutkarskih skupin na Radišah režiserja Peter Militarov in Franci Končan, ko sta ocenjevala posamezne odrske uprizoritve enajstih društev na južnem Koroškem. Profesor Jože Faganel pa je podčrtal pomen gledališkega jezika. Srečanje sta organizirali Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, udeleženci pa so ga ocenili kot izčrpno in konkretno. Glede izbiranja komadov je Peter Militarov predlagal načrtnejše sodelovanje sosednjih društev. Tako bi gledališka „scena" dobila večjo pestrost in dovršenost (glej tudi raz- Franci Končan: Ne smemo se zadovoljiti z desetimi vajami. govor z njim v okviru). Svaril pa je tudi pred podcenjevanjem občinstva. Tak dostop do gledalca ni koristen za odrsko delo, kajti ljudje iščejo odgovorov na svoja čustva in intelektualna vprašanja. Oder se mora približati gledalcu. Iz tega pa ne bo nič, če se igralci med seboj ne bodo niti gledali v oči, kot se tu in tam še dogaja, če si stojijo na odru nasproti. Militarov je menil, da je pri gledališkem delu treba ohraniti pozitivno iz prejšnjega obdobja, hkrati pa graditi na aktualizaciji in odpiranju. Režiser Franci Končan je izpostavil pomen jasnega govora na odru. Brez čiste artikulacije obstoja celo nevar- Peter Militarov: V repertoarju še vedno prevladuje klasična igra. Beneški Slovenci proti zaostajanju in izseljevanju Člani kulturnega krožka Studenci, v katerem so demokratični katoličani iz Videmske pokrajine, so včeraj v Čedadu predstavili dokument - 16 strani - o položaju Beneških Slovencev, ki je hkrati tudi oris razvoja, kakršnega si ljudje v tistih krajih med hribi želijo in ga tudi zahtevajo, in kritika razvojnih načrtov, kakršne jim ponujajo deželne oblasti v Furlaniji-Julijski krajini. Dokument ugotavlja, da je Beneška Slovenija v hudi krizi, ki se na zunaj kaže kot gospodarsko zaostajanje, izseljevanje, tudi revščina, vendar pa ima tudi svojo prikrito in veliko bolj tragično podobo, sestavljeno iz uradnega nepriznavanja nacionaine identitete, izvora in zgodovine teh ljudi in njihovega jezika. Zato dokument veliko govori o pravičnem razvoju, pravem, celovitem, človeškem, se pravi takem, ki bo upošteval predvsem človeka - v tem primeru Beneškega Slovenca - o razvoju, ki bi izviral iz konkretnih zahtev domačih ljudi in priznaval vse njihove posebnosti, predvsem etnične. Prav zato so tudi razvojne pobude, ki prihajajo od zunaj (od zgoraj), po mnenju avtorjev listine nesprejemljive, ker pojmujejo razvoj (in takega tudi ponujajo) kot enodimenzionalno kategorijo, zgolj gospodarsko, povsem pa (hote) pozabljajo na dru- žbene razsežnosti razvoja, na ljudi. Beneški Slovenci pa potrebujejo predvsem vsestranski razvoj in ne zgolj tako imenovano modernizacijo, se pravi isto, kar je v drugih krajih nekaj povsem vsakdanjega (ceste, vodovod, elektrika itd.) V treh desetletih (1951-81) se je vslo-' venskih občinah v Beneški Sloveniji število stalno bivajočega prebivalstva zmanjšalo za 54 odstotkov, število aktivnega prebivalstva pa kar za 70 odstotkov. Nekako v istem obdobju pa se je hudo zmanjšala tudi površina obdelovalne zemlje: v Nadiški dolini za 42 odstotkov, v Terski pa kar za 58 odstotkov. Kulturni krožek Studenci bo svojo listino poslal italijanskim oblastem in gospodarstvenikom, prav tako pa tudi drugim manjšinam in narodnostnim skupnostim po Evropi in po svetu. Miro Poč (Delo) nost, da zanimanje za gledališče zamre. Že danes je treba misliti na gledališki naraščaj, zato je jasnost jezika, skrb za branje, življenjskega pomena za slovensko gledališče na Koroškem. Opozoril je na dejstvo, da prav v amaterskih gledališčih deset vaj po navadi ne bi smelo zadoščati za prvi javni nastop. Deset vaj bi bilo potrebnih samo za izgovorjavo, šele potem je mogoče poglobiti interpretacijo igre. Igranje se začenja šele na podlagi besedila. Režiserjem in igralcem pa je Končan tudi prigovarjal naj so bolj vztrajni pri pristojnih mestih, da bodo dobili boljšo odrsko opremo. V današnjem tehniziranem času oder ne more živeti brez določenih naprav! Za aktivne gledališke amaterje pa je bil še posebno zanimiv pogovor s profesorjem Jožetom Faganelom, ki predava na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, televizijo in film. Predstavil je jezik, kot eno izmed sredstev gledališkega izražanja. Igralec mora jezik ravno tako obvladati kot svoje telo. Stremeti mora za popolnostjo, če si postavimo prenizke meje, se ne moremo razvijati in izboljšati. „Ne v vsaki vasi posebej.. Peter Militarov: V vsakem društvu je zagnanec, ki vodi društvo ali skupino, izbira repertoar itd. Vendar ostaja vse v vaškem okolju. Če se sestanejo ti predstavniki društev meseca aprila ali maja in se domenijo, katera skupina bo igrala klasično ali polpreteklo klasično igro, katera avantgardno, četrta spet sodobno dramo - potem nastane skoordinirana skupna gledališka ponudba. To je npr. lahko repertoar sedmih predstav, ki ima svojo fiziognomijo. S skupnim sestavljanjem repertoarja pa si društva zadajo tudi nalogo, da ta spored izmenjajo, tako bodo npr. v Bilčovsu dobili več predstav, od tega tri klasične, dve domači igri, dve sodobni in podobno... Na ta način lahko nastane celovita podoba kulturne politike v tistem letu in obenem medsebojna odgovornost, medsebojno spoznavanje, medsebojno prijateljstvo - skratka ta proces se lahko razširi v gledališko družino širšega območja. SV: Je današnji sestanek že prvi zarodek v to smer? Militarov: Da. škoda je le, daje letos sestanek malo pozno. Predvsem pa je važno, da obdržimo ..Koroško sceno" tudi naslednje leto kot srečanje, ne le kot pregled dejavnosti, temveč z debato v živo, z večjim poudarkom na praktično dramaturgijo in igralce. Dat mu Kraj PRIREDITVE Porodno)) Petek Kongresna hiša SREČANJE ZBOROV,.ALPE JADRAN 3.7. v Beljaku Sodelujejo: Slovenski oktet. MoPZ Corale 20 00 Aris. A capella Chor Villach, idr. Sobota Gostilna Picej 4.7. v Žamanjah 20.00 SREČANJE OB KRESU Slovensko prosvetno Sodelujejo: Plažniška dekleta. MoPZ Trta iz društvo Vinko Žitare vasi. MoPZ Foltej Hartman, MoPZ Vinko Poljanec Poljanec. MoPZ Franc Leder-Lesičjak. SKLEPNA PREREDITEV Kmetijsko in ogled šolskih izdelkov gospodinjska Spored: Igra ..Kraljevi smetanovi kolački", strokovna šola režija: P. Sticker. instrumentalna skupina 4.7. 19.00 v Galiciji MISSA A QUATRO (Claudio Monteverdi) korenin pa so prodrli, ko so se v šolskem projektu „Miteinander" (Skupno za manjšine v Avstriji) tekom letošnjega šolskega leta zanimali za položaj slovenske narodne 4.7. 20.00 KERSO VAN JE ZA CIRILA IN METODA MoPZ Kralj Matjaž 4.7. (20.00) 5.7. (11.00) VESEHCA POŽARNE BRAMBE VOGRČE Prejšnji teden so z vrsto prireditev zaključili ta projekt in v ta namen povabili na 4-dnevni obisk v Nižjo 4.7. 20.30 pri Škofičah KULTURNIVEČER Nastopajo: MePZ Edinost iz Škofič, MePZ Zvezda iz Hodiš. Trio z Roža. v Škofičah Avstrijo tudi šolarje 3. in 4. razreda Pliberške glavne šole, ki so prijavljeni k slovenskemu pouku. Na zanimivem 5.7. 7.30 POHODNAPECO 80 let SPD Zarja - 80 let SPD Zarja d"zlrj""'^° Haiderjevi neuspehi Kot ..nepotrebno strankarsko zahtevo" ocenjujejo številni avstrijski komentatorji svobodnjaško ljudsko zahtevo proti privilegijem, ki jo je do ponedeljka podpisalo 251.461 volilnih upravičencev. 300.000 podpisov je Haider sam pričakoval, temu primerno razočaran je bil po zaključku 5.7. 20.00 "fr VEČER SLOVENSKE PESIVU IN FOLKLORE Torek 7.7. 20.00 GODALNI KVARTET LJUBLJANSKE Neues Musikforum FILHARMONIJE Darko Linarič (1. violina), Viktring Romeo Drucker (2. violina), Cveto Demšar (Viola), Miloš Mlejnik (violončelo). Sodeluje Ervvin Kropfitsch ob klavirju. Ravel - Schumann. 11.7. 20.30 slavnostna KULTURNI VEČER Slovensko prosvetno dvorana občinske med drugim sodelujejo: Folklorna skupina Trta društvo Drabosnjak hiše v Vrbi iz Žitare vasi, MePZ Zvezda iz Hodiš. akcije, čeprav je dejal, da se je rezultat „skoraj približal" zaže 1 i< Haiderjevi pristaši so bili neuspešni tudi 11.7. 20.30 KULTURNI VEČER na okrajnem partijskem kongresu v Bil-čovsu. 21 od 36 delegatov je za predsednika strankinega vodstva za okraj Celo-vec-dežela ponovno izvolilo dr. Maria 11.7. 20.00 15. POLETNA NOČ Igra ansambel ..Fantje treh dolin" 80 let SPD Zarja - 80 tet SPD Zarja Ferrari-Brunnenfelda. Haiderjev favorit Armin Posratschnig je podlegel, Ferrari pa bo še naprej ostal v deželnem stranki- 12.7. 14.30 na Ziljski DRUŽINSKO PETJE Prireditev bo na prostem, ob slabem vremenu na farovškem skednju. Žila nem vodstvu. Pisma bratcev Ins Eck gesteHt Nedelja 12.7. 20.00 v Selah PONOVITEV SKLEPNE PRIREDITVE v Selah 12.7. 11.00 pri Štibarju V. SREČANJE PRI ŠTIBARJU Spored: maša, družabno srečanje z domačimi vižarji, godba na pihala iz Šmihela in igre. Za jed in pijačo bo poskrbljeno. KPD Drava. KOM inKKZ Es tut sich so manches an der Klagen-furter Universitiit tur Bildunswissenschaf-ten, woriiber man sich je nach Temperament wundert oder argert: So werden z. b. 18.7. 20.00 v Selah PLES PRITRKLNU Nastopajo: Ansambel Fantje vseh vetrov, Helijev ansambel iz Sel, Kvartet iz Slovenjega Plajberka, D' Almrauschbuam, humorist Alberto Gregori (Argentina). Alpski klub Obir Werkstattgesprache der Militarpadagogik durchgefiihrt, von denen kritische Geister ausgesperrt werden, (geschlossene Ge-sellschaft) der Bali der Universitiit findet statt, eine Theodeor Kramer-Ausstellung 19.7. 8.30 PO POTEH DOMNOVE ČETE 8. spominski pohod na Komeij Zbirališče: od 8.30 do 9.00 pri Janku Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku. Spominska svečanost je ob 13 00 ob Edinost. KZ ZSM Pliberk. KO ZSO wird eroffnet. Nur wird diese Ausstellung, um den Uni-Ball nicht zu storen - die Ver-anstalter fiirchten, sic konnte bei etlichen Ballbesuchern Argernis erregen - nicht in der Aula aufgestellt, sondern in einen Verbindungsgang verbannt. DaB sich aber zumindest die Germani- 19.7. 20.00 DUO: Heinrich SchiM (vioiončeio) Aci Bertoncelj (kiavir) Bach - Šoštakovič - Debussy - Martinu Viktring sten mit soleh einem mickrigen Ort tur eine Ausstellung, die den Verein zur Forde-rung und Erforschung antifaschistischer SKLEPNI NASTOPI GLASBENE ŠOLE NA KOROŠKEM Literatur zur Verftigung stellte, zufrieden geben, istmehr alsverwunderlich. Die Ta- Petek Nedelja 3.7. 5.7. 19.30 15.00 ljudska šola vBilčovsu farna dvorana v Šmihelu tein wurden ganz einfach auf Tische gestellt und gegen die Wand gelehnt, eine Standtafe) steht mitten im Gang. Will man die Texte im unteren Bereich der Tafeln RAZSTAVE lesen, muB man sich mit dem Oberkorper auf die Tische legen. Nach England ins Mohorjeva RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - Jošt Rotar Rožek RAZSTAVA DEL JAKI JA IN GORANA HORVATA Razstava je na ogted ob petkih, sobotah in nedeijah od 15.00 do 19.00 Sobot. Galerija „BI" RAZSTAVA DEL WALTERJA MISCHKULNIGA -JEKLENE PLOČEVINE PnJoMnf'"" RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ANTONA REICHMANA - ..Gilkaba od 3.8. do 8.8. Od 23.8. do 29.8. Tinje TEDEN MLADINSKIH UMETNIKOV SLOVENSKE POČITNICE pmsv^Tim. Pliberški šoiarji v Harmannsdorfu Giavnošoici v Nižji Avstriji so se baviii z manjšinami ..Staroslovanska imena v okraju Korneuburg pričajo o tem, da so se tu v 7. in 8. stoletju naselili Moravci. Naš okraj je bil takorekoč geografski center Velikomoravske države, ki jo c vodil kralj Samo." Tako se šolarji glavne šole Harmannsdorf v okraju Kornauburg spominjajo svoje lastne slovanske zgodovine. Do lastnih Prodam kmetijo Prodam ob ljubeljski cesti kmetijo - 15 ha - delno gradbena zemljišča. Interesenti naj se javijo v uredništvu. tščemo čistiiko potna zapostitev, ptača po dogovoru. Javite se pri Zvezi slovenskih zadrug tet.: 51 23 65- 12 tščem skrbno in vestno dekle z znanjem slovenščine za pomočnico v ordinaciji Katero zanima to mnogostransko deto, naj piše na nastov: dr. Franc Wutti, Unterbergner StraKe 19, 9170 Borovtje/Fertach. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 2. julija 1987. Za 100 dinarjev dobite 1.70 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.30 šil. Za 100 lir dobite 0.945 šil. Za 100 lir plačate 1.005 šil. Za 100 mark dobite 693.85 šil. Za 100 mark plačate 710.15 šil. den Nazis verboten und verbrannt) kampfte Th. Kramer im osterreichischen Freiheitsbataillon tur die Befreiung Oster-reichs. Daftir wurde er nach 1945 als Dichter totgeschwiegen, denn ein realistischer Schriftsteller hatte im Nachkriegsoster-reich wenigPlatz. Fur einen antifaschistischen Schriftsteller scheint man aber in det heutigen Wa!d-heimat Osterreich genausowenig Platz zu haben. Mtihsam hervorgekramt, wird er sogleich ins Eck gestellt. Ein osterreichischer Dichter, ein ..Chronist seiner Zeit" mit einem osterreichischen Kunstlerschicksal! Greta Hrilternig, KarasvankenblickstraBe 7, 9020 Klagenfurt Čestitam Slovenskemu vestniku! Slovenski vestnik je postal v zadnjem času zanimiv in čitljiv. Je bolj pester, prinaša mnogo zanimivih informacij, poročila so kvalitetno boljša in v atraktivnejši obliki. Končno ne prinaša več kilometrskih moritatov, ki so bralce demoralizirali in odbijali. Čestitam! Mag. Marica Kulnik, Einzcr Str. 200. H40 Dunaj obisku sta jih spremljala učitelja Fric Kert in Marica Kušej. Šolarji obeh glavnih šol so si med letom že dopisovali, z bivanjem pri posameznih družinah pa so še poglobili svoje stike. Glavno šolo v Harmannsdorfu. kjer so se pliberški šolarji minuli petek udeležili tudi šolskega pouka, je krasila obširna razstava o položaju slovenske narodne skupnosti, ki sojo pripravili nižjeavs-trijski šolarji skupno s svojimi učitelji. V prihodnjem šolskem letu bodo šolarji iz Harmannsdorfa po vsej verjetnosti vrnili obisk piiberški šoli. Manjšinsko vprašanje obravnavajo tudi na dunajskih gimnazijah... V okviru posebne šolske akcije, tako imenovane Projektwoche, so se dijaki višjih razredov dunajske realke Borg 111 baviii z manjšinsko problematiko, posebej še z vprašanjem slovenske manjšine na Koroškem. Kot pričo časa so povabili dr. Katjo Sturm-Schnabl. Šolska prireditev je bila posvečena tako zgodovinskim kakor tudi aktualnim vidikom koroškega manjšinskega vprašanja. Razveseljivo je, da so problemi manjšin v mnogih sektorjih avstrijske družbe deležni čedalje večje pozornosti. Upravičeno pa sprašujemo po tem, kdaj bodo tudi odločilni koroški družbeni činitelji podpirali tak razvoj, ki naj bi privedel do večjega razumevanja manjšin in k premo-stitivi obstoječih tozadevnih družbenih konfliktov? v Šentjakob - detovna mesta: da ah ne? l\a i.nUo) občinski seji v Šentjakobu v Rožu seje odločitev ali bodo v Šentjakobu ustanovili <5 novih delovnih mest ali ne ponovno zavlekla. V občinskem svetu so preio-žili sklep o prenamemhi zemljišča, dokier deželna volilna oblast ne bo zavzeta stališče do občinske ljudske zahteve, ki se zoperstavlja ustanovitvi obrata. Gre za podjetje, ki ga hoče ustanoviti „Import-Export Ges.m.b.H. Premrov & Co" na šentpeterskem zemljišču 577/5. Tam nameravajo izdelovati sestavne dele za avtomobile (med drugim tudi breza-zbestne zavore po novi tehnologiji). Podjetje, ki ga zastopa inž. Tončni Schlap-per. je že lansko leto dobilo od okrajnega glavarstva Beljak obrtno dovoljenje. Manjka le še prenamemba zemljišča. Toda sosedje so napravili priziv proti temu dovoljenju, ki pa ga je Koroška deželna vlada 8. maja letos zavrnila. Sklicevala se je na stališča osmih strokovnih inštitucij. Zavzeli so stališče, da podjetje ne more povzročati onesnaževanja zraka, ki bi škodovalo zdravju in gozdu. Kljub temu je krajevna iniciativa proti podjetju zbrala nad 600 podpisov. Pri tem pa so uporabljali tudi nestvarne argumente. Občina trenutno glede teh podpisov čaka na odločitev votilne oblasti. Hkrati pa so iniciatorji novih delovnih mest začeli z lastno ljudsko zahtevo s predlogom naj se zemljišče čimprej prenameni. Slovenski občinski odbornik Jaki Sitter je na občinski seji v zvezi z občinskim prostorskim načrtom dejal, da se bo občina morala odločiti ali hoče ostati turistično-agrarna občina, ati pa bo znala izkoristiti možnosti, ki se ji ponujajo iz ugodnejše obmejne lege. Ljub!janska ohcet 87 Enaindvajset parov iz dvanajstih držav (med njimi eden iz Avstrije in osem iz jugoslovanskih republik in pokrajin) se je prejšnji teden poročilo na dvajseti Ohceti v Ljubljani. Letošnjo ohcet ocenjujejo kot doslej najuspešnejšo. V svatovski povorki se je zvrstilo okoli tri tisoč svatov, ohcetni pari pa so si minuli teden ogledati Slovenijo, spoznavali njene folkloristične, kulinarične in družbene posebnosti. Prireditev štejejo v Sloveniji in Jugoslaviji med najuspešnejše mednarodne turistične prireditve z neprecenljivim informativnim in rekiamnim efektom. Letošnji'ohceti tudi priznavajo, da se ji je uspelo otresti nepotrebnega kiča. Iz!et Gorjancev Izlet je bil pripravljen predvsem za aktivne pevce, igralce in godce otroške in mladinske skupine društva. Izpred šole v Kot-mari vasi so se povzpeli na Plešivec, kjer so se za krajši čas ustavili pri Krznarju. Nato jih je pot vodila proti vzhodu mimo Topli-carja in Žmuka, kjer so se pogovarjali s Hanzijem Niemetzom, starim Žmukom, ki so mu društveniki pred kratkim čestitali za 80 življenjski jubilej. Cilj opoldanskega izleta pa je bil pri Niemcu v Voženci, na senčni strani Plešivca. Mladina se je tam sprostila z igrami z žogo, odrasli pa so prepevali domače viže ter med drugim čestitali zvesti pevki Gorjancev Tinci Kaiser ob njenem 60. rojstnem dnevu, pevovodji Jošku Packu pa k njegovemu 2 L življenj-skem jubileju in odlično opravljenim pevovodskim izpitom v glasbeni šoli. Izlet je krepil prijateljske odnose med društveniki in domačim prebivalstvom. Vsem sorodnikom, znancem in sosedom sporočamo žalostno vest, da je danes v 87. letu starosti po dolgi in težki bolezni za vedno odšla od nas naša, draga žena, dobra mati, babica, prababica in tega, gospa Mati!da SCHUESSER pd. Dobnikova mati iz Šmarjete nad Piiberkom Mater pokojnico bomo pospremili v petek 3. julija ob 15. uri od hiše žaiosti na šmarješko pokopaiišče, kjer jo bomo po maši zadušnici položili k večnemu počitku. Šmarjeta, Žamanje. Pliberk in Graz, 1.7. 1987 V globoki žalosti: mož Franc in otroci z družinami ter ostalo sorodstvo. čo.!/?o4, na/ ne bom osramočena, ker sen; se k 7'e/n zarek/a (Ps. 24/70) Nepričakovano, a dobro pripravljena za pot k Njemu, je zapustila to solzno dolino draga mama, stara mama, prastara mama, svakinja in teta Ana HSCHLER, oj PodHpnik v sedeminosemdesetem letu starosti. Pokojnica bo ležala od petka, 3. julija 1987, od 18. ure naprej v mrliški vežici v Žrelcu. Pogreb bo v soboto, 4. julija 1987, ob 9. uri na tamkajšnjem pokopališču. Žaiujoči otroci in ostaio sorodstvo. Celovec, Dunaj, Tinje, Sovče, dne 1. julija 1987. Prosimo, da namesto rož darujete za svete maše a!i ustrezno vsoto za Dom v Tinjah. NAŠ1ST! - druga pesniška zbirka F. Merkača Franc Merkač je z objavo svoje študije o Siovencih v Celovcu močno razburil koroško javnost. Kot je znano, je na znanstveni osnovi dokazal, da živi v Celovcu mnogo Slovencev. To pa je za tiste, ki nočejo priznati, da je zmajevo mesto tudi kulturno središče koroških Slovencev, že preveč, kaj šele, da bi na podlagi Avstrijske državne pogodbe v Celovcu živečim Slovencem nudili tudi možnosti vsestranskega narodnega razvoja. Merkač je sredi te polemike okoli njego- vega znanstvenega dela presenetil z izidom nove pesniške zbirke, ki ji je dal naslov NAŠISTL Kot sam pravi, je to protiutež njegovemu znanstvenemu delu, saj se ob pisanju literature - vsaj začasno otrese neprijazne stvarnosti, s katero se sooča kot Slovenec - in znanstvenik v Celovcu. Merkačeva zbirka je tudi vsebinsko - drugače skoraj ne more biti - povezana s problemi manjšine. Ob tem se z različnih zornih kotov spopada z nacionalizmom. Njegova pesniška govorica je jedka, vendar je izpoved pesmi čestokrat ironična. zato pogosto brez olepševanja zadene na tista mesta, kjer smo najbolj občutljivi. Merkač v svojih pesmih ne prizanaša niti napakam znotraj naše narodne skupnosti. To pa ni vsakomur po volji, najmanj pa tistim, ki imajo v rokah krmila naše narodne politike. Zato je branje Merkačeve zbirke tudi pregled naše vesti. Torej prečitajmo jo, čeprav nam bo ob tem čestokrat neprijetno, a prav to je odlika pesnikove moči, ki v uvodnih verzih pesmi Smer pravi: MOŽNOSTI ODTUJENOSTI JE MNOGO/ KDOR JIH HOČE IZRABLJATI/VIDI SABLJATI RABLJE. Zbirka Franca Merkača je brez dvoma nova obogatitev koroškega slovstva. Izjemnost zbirke pa je tudi v tem, da je avtor ni le napisal, temveč tudi sam tiskal, opremil, vezal in izdal v samozaložbi. Da tega avtorju ni treba šteti za zlo, bo potrdil vsak, ki bo zbirko NAŠISTI dobil v roke, saj bo tudi s te strani prijetno presenečen. Zbirko dobite (izvod 97 šilingov) v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, ali pa jo naročite pri avtorju: dr. Franc Merkač, A-9020 Celovec, Bratelackerstr. 8. Zaključna prireditev v Mladinskem domu SŠD v Celovcu Bachmannova nagrada 1987 podeljena Celovec je bil minuli teden v znamenju Tedna srečanja (Wocher der Begegnung). V tem času so se tu odvijale številne prireditve, ki so privabile mnogo ljudi od blizu in daleč. Nekatere teh so obiskovalce spodbujale tudi k sodelovanju, najbolj uspele pa so tiste z znanimi pevci in instrumentalisti. S tega vidika so brez dvoma uspele. Kot vsako leto, je bilo vrhunec Tedna srečanja literarno branje za Bachamnnovo in druge nagrade, ki jih podeljujejo mesto Celovec, ORF in drugi. Dobitnik letošnje nagrade je Uwe Saeger iz Vzhodnega Berlina, medtem ko so ostale nagrade prejeli Werner Fritsch (nagrada dežele Koroške), Irina Liebnamm (nagrada E. WiHnerja), Anna Langhoff (štipendija koroških industrialcev), medtem ko so avtorji-tekmovalci novoustanovljeno nagrado mesta Dachau v enaki višini dodelili židovskemu Dokumentacijskemu centru in Združenju politično preganjanih žrtev nacizma. Veliki spektakel Tedna srečanja je namenjen samo Nemcem oz. nemškemu kulturnemu prostoru, kar z značilnostjo Koroške, kjer živita dva naroda, ni v skladu, še manj pa z odprtostjo, s katero se politiki naše dežele in glavnega mesta vedno postavljajo. Ob koncu šolskega leta se mora mladina pridno učiti, da z uspehom zaključi razred, ki ga obiskuje, ah opravi celo maturo. Gojenci Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu pa so kljub temu še našli čas, da so pripravili svojo zaključno prireditev. V tem zavodu, kjer med šolskim letom bivajo slovenski fantje in dekleta - in tudi nemško-govoreča mladina-, je že tradicija, da ob koncu šolskega leta vabijo starše in vse tiste, ki se z njimi čutimo povezane, da nam pokažejo, kaj so se poleg učenja za šolo naučili, kaj nam imajo ^ pripravljenim kulturnim sporedom povedati. Za geslo letošnje prireditve so izbrali lep, optimističen naslov, namreč ..Bodimo otroci sonca". Ravnatelj doma, mag. Jože Blajs, je v svojem pozdravu povedal, da tak naslov spodbuja k aktivnosti in pomaga odpravljati pesimizem, ki mu dandanes vse preveč zapadamo. Z našo aktivnostjo pa lahko posežemo v tok življenja, da stvari spremenimo na bolje, da pomagamo sočloveku. Blajs je potem še dodal: „Za Mladinski dom lahko rečem, da smo se vsi skozi vse šolsko leto trudili, da ustvarimo več sončnih dni. letos smo imeli v domu tudi precej nemškogovorečih mladih ljudi in po enem letu izkušenj lahko mirne vesti povem, da smo dobro izhajali, da smo se v praksi učili tolerance. Predsodki, ki so večinoma Kulturno pismo iz Murske Sobote 8. Jugoslovanski bienale male plastike in še kaj Z dobrimi deset tisoč prebivalci sodi pomursko središče Murska Sobota med manjše kraje v Sloveniji, v kulturnem življenju pa se lahko pohvali z raznoliko in bogato razstavno dejavnostjo v Galeriji kulturnega centra, poimenovani po pisatelju Mišku Kranjcu. Od 18. junija je v tej galeriji odprt 8. bienale male plastike, na katerem razstavlja 53 jugoslovanskih avtorjev (93 skulptur in 27 risb), devet je gostov iz ZR Nemčije (18 del), z desetimi skulpturami je predstavljen častni nagrajenec prejšnjega bienala Slavko Tihec in tu je še spominska razstava Franca Kralja (1895- 1960) s petimi deli. Torej: 64 avtorjev s 126 skulpturami in 27 risbami. Bienale bo en mesec v Soboti, po en mesec pa v ljubljanskem Cankarjevem domu in veliki galeriji Kulturnega centra v Novem Sadu. Vsekakor so, v mejah številčnih podatkov, pomembnejše vsebinske razsežnosti te likovne prireditve, tako s svojim kulturnim sporočilom kakor s strokovno platjo. Bienale v Soboti je nujno postaviti v širši kulturni, zlasti pa še ustvarjalni prostor, kajti samo tako se nam razprejo vse njegove vrednote. Letošnja odločitev vodstva bienala je bila posvečena izboru nove, po duhu mlade male plastike v Jugoslaviji. Tako zbrani avtorji razen tega, da opozarjajo na specifične izraze v Jugoslaviji in na možnost, da po načelu analognosti skle- pamo o istozvočnosti poetike v naši umetnosti in umetnosti na splošno, omogočajo tudi takole sklepanje: ne glede na analitično raziskovanje različnih materialov, na količino, ki je zbrana, moramo ugotpviti, da je umetnost nekoliko zastala, da se je umirila. Za Mursko Soboto in njeno širše zaledje, za vse tukajšnje ljubitelje likovne umetnosti, med katerimi je veliko kritičnih poznavalcev, je bienale male plastike gotovo pomembna kulturna prireditev. Ni jim treba v druge kraje, prav v središču svojega mesta si lahko ogledajo vso raznolikost ustvarjanja, vso pestrost izraza in primerjajo med različnimi domačimi in tujimi avtorji. To pa je verjetno tisto, kar bienale uvršča med najpomembnejše kuturne dogodke v Murski Soboti. Dober obisk pa izpričuje zanimanje za razstavo. In če smo v naslovu zapisali 8. jugoslovanski bienale male plastike in še kaj, je slednje mišljeno kot sporočilo, da se bomo z likovnim dogajanjem v naših kulturnih pismih še ukvarjali, kajti tako v Soboti kakor tudi v Lendavi in še kje, pripravljajo zanimive in kvalitetne razstve. V veliki meri tudi zategadelj, ker v Pomurju živi ali iz njega izhaja skoraj trideseterica slovenskih akademskih slikarjev, med njimi tudi vsem znani Jože Horvat Jaki. Ernest Ružič rezultat napačnih informacij, se dajo odpraviti samo tam, kjer obstajajo med ljudmi kontakti, kjer se navežejo človeške vezi, in kjer lahko v zagrenjeno srce posveti tudi sonce prijateljstva. S tem, da smo se odprli, da smo različni ljudje pod skupno streho, da se učimo živeti skupaj na podlagi resnične enakopravnosti, da smo brez strahu to, kar smo, da se naučimo uporabljati svobodno materin jezik, mislim, da prispevamo svoje k izboljšanju ozračja, v katerem bo manjšina na Koroškem preživela..." Spored je dejansko potekal v duhu ravnateljevih besed. Obsegal je glasbo, ples, telovadbo, igro in samospev. V sporedu so bili prikazani razni odlomki iz domače in tuje književnosti oz. glasbe. Vse je bilo dobro pripravljeno, čeprav je tu in tam prišla do izraza nervoza, a ne tako, da bi prišlo do mučnih trenutkov. Vsaka točka je vsebovala sonce, razen v pogovoru v maternici, enodejanki, ki jo je pred leti napisal Janko Messner. To pa je bil tudi višek prireditve. Gojenca G. Nadrag in M. Wenig sta odlično interpretirala situacijo na Koroškem, kakršno sta pred prihodom na svet videla bratca v maternici koroške Slovenke. Odličen je bil tudi samospev „V spominsko knjigo" (B. Ipavca), ki ga je ob spremljavi M. Seher zapela Sonja Marko. Prisrčne so bile tudi točke najmlajših, navdušila sta Obirska vižarja, ki sta se predstavila kot starša, spored pa je zaključil združeni vokalno-intrumentalni zbor doma. Videli smo torej prikupen, jeder-nat in vsebinsko globoko izpovedni spored, ki je dal misliti. Pomembno in obetavno je, da naša mladina optimistično gleda v bodočnost. Vezni tekst so pripravili Sonja Marko, Astrid Hobel in Walter Steiner, za tehniko sta odgovarjala Stanko Karničar in Miha Dolinšek, za izvedbo programa pa so poskrbeli Marjan Srienc in vzgojiteljice Anica Baš, Meda Kavčič in Marija Weber. Vodstvo doma je skupno z gojenci spet izdalo glasilo Prepih. O vsebini tega bomo podrobneje poročali prihodnjič. Alekto - nova celovška založba V času, ko na področju založništva prihaja do hudih kriz in celo ukinitev renomiranih založb, je ustanovitev nove založbe zelo pogumno dejanje. Koroški pisatelj, publicist in kulturni delavec Robert Gratzer je izdelal ustrezen založniški program - tvegal in kot kaže uspel. Založba Alekto je v hipu postala znana in je v teku letošnjega leta že oz. bo izdala nad štirideset knjig. Na vprašanje, ali tako ambiciozen založniški korak ni nevarno početje, je Robert Gratzer dejal, da se zaveda navarnosti in rizika, vendar je slednje izključil že vnaprej; kajti knjiga založniku ne sme obležati v skladišču, ampak mora karseda hitro med bralce. Pogoj zato, kot pravi vodja založbe, so dobra književna dela, pomembna pa je tudi dobra distribucija. To pa seveda ni tako enostavno, saj so za uresničitev takega programa potrebni sposobni ljudje. Gratzer je k sodelovanju pridobil Walterja Pebal-la, ki je lektor založbe, medtem ko je Stefan Zefferer odgovoren za distribucijo, v upravi pa sta nameščena Gudrun Press! in Georg Gratzer; torej v primerjavi z obsežnim založniškim programom skromna personalna zasedba. V razgovoru z našim sodelavcem ,sta vodja Gratzer in lektor Peball povedala, da deluje založba izključno na ekonomski osnovi, razumljivo pa je, da izkoristi vse možnosti javnih podpor, ki pa za obstoj založbe zaradi svojih malenkosti ne omogočajo posebnega razvoja. Treba je stati na lastnih nogah. Da je to možno, je založba že dokazala. Morda ji pri tem pomaga ime, saj „A)ekto" v grščini pomeni angel varuh, le-tega pa bi dandanes potrebovalo marsikatero gospodarsko podjetje. Najbrž pa je učinkovita le lastna previdnost in preudarnost. Iz naslovov knjig, del znanih pisateljskih imen iz nemškega kulturnega prostora, ki so jih doslej izdali, je razvidna sposobnost vodje in sodelavcev. Založba pa nudi možnost tudi mladim avtorjem, predpogoj je seveda kvalitetna literatura. Alekto je odprta tudi piscem manjšine in avtorjem drugih narodov, zato Hiither sind "k- 1 dren in neue Kamne AL*ST0 Alekto Ver)an je zainteresirana za dobre prevode in celo za sodelovanje z drugimi založbami. „Bucher sind wie Turen in neue Raume" (Knjige so kot vrata v nove prostore) je geslo založbe Alekto in iskreno ji želimo, da bi s svojimi knjižnimi izdajami odprla vrata mnogih novih prostorov, prostorov kulturnih hotenj in s tem uresničevanju želja številnih piscev, ki so vest in ogledalo našega časa. ,,Treba več poguma in odiočnosti" (!z govora dr. Janka MaHeja na tovariškem srečanju pri Peršmanu, 28. 6.1987) Peršmanovim in vsem, ki so dobršen dei svojega življenja preživeli v zaporih, taboriščih ter gozdovih, smo postavili muzej, ki je in ostaja edini antifašistični muzej v koroški deželi. Ni ga postavila uradna Avstrija, saj le-ta smatra za svojo dolžnost brezbrižno in prezirajoče prikrivati tisto avstrijsko preteklost, ki je omadeževana z nacističnimi zločini. Sadovi te lažnive morale avstrijskega duhovne fiziognomije so posejani po celi deželi: nešteto spomenikov in drugih gnusnih ornamentov daje tudi zunanjosti videz, da je za časa nacizma vsak avstrijski vojak, ki je padel za Hitlerja, opravil svojo dolžnost. Svojo dolžnost, da je Koroška še danes prežeta z nemškonacionalno ideologijo in da z etnocentristično nemško nadu-stostjo oznanja svojo deželo kot „nemški kulturni prostor", oprt na parolo o „nedeljivi Koroški". Primer Waldheim je primer neodgovornega in zaskrbljujočega obravnavanja lastne zgodovine in primer političnega oportunizma, ki ga opravičujejo samo oblastiželne koncepcije avstrijskega političnega početja. Druga avstrijska republika je opravila svoje: z rehabilitacijo nekdanjih nacistov je moralno in politično opravičila zločinska dejanja avstrijskega nacizma. Velike avstrijske politične stranke so s svojim demokratičnim državnim okri- ljem pregrnile rjavo preteklost države in z nacistično preteklostjo okuženi Avstrijec si je umil roke v nedolžnosti. In krivec je postal žrtev. Zakaj bi torej Avstrija žalovala, če pa je z bivšimi nacisti obnavljala državo, ki so jo ti prej pravkar porušili? Avstrija se nikdar ni vprašala, v kakšnem načelnem in moralnem odnosu je do nacistične preteklosti. V tretjemu rajhu je vsak brez pridržka služil in to smatral kot dolžnost, ali pa se je s tem pajdaši! z zločinskim režimom? Če so stotistoči v „Wehrmacht" prisiljeno mobilizirani Avstrijci opravili svojo ..dolžnost", potem teza o Avstriji kot prvi žrtvi Hitlerjevih osvajalnih načrtov zgubi svojo zgodovisnko veljavo. Toda prav na to se opira status Avstrije v mednarodni javnosti. To pa pomeni, da je teza o izpoljeni dolžnosti v tretjem rajhu v diametralnem nasprotju s politično pozicijo Avstrije kot neodvisne države. Verjetno si o tem doslej nihče ni delal posebnih preglavic. Konec koncev človek skoraj na vsakem manjšem pokopališču vidi, daje več stotisoč Avstrijcev padlo za „domo-vino". Toda, če pa gre za to, da bi postavili spomenik žrtvam nacifaši-zma, potem se prične boj s paragrafi, ki se dostikrat konča neuspešno. Pomislimo samo na zadržanje oblasti, ki znanemu avstrijskemu slikarju in prijatelju koroških Sloven- Taki vprašljivi pojavi v miselnosti avstrijskega, predvsem pa koroškega prebivalstva, odsevajo tudi v duhovni svet koroških Slovencev, posebno takrat, kadar nam postaja soočenje z lastno preteklostjo že prehuda preizkušanja. Toda spomin na našo preteklost je preizkusni kamen naše zavesti. Ta pa legitimira vprašanje, kako je z našo uporno močjo in z našo samostojno zgodovinsko perspektivo? To pa je predvsem za nas koroške Slovence vprašanje, vkoliko še iščemo svojo duhovno podobo v lastni zgodovini in vkoliko smo zmožni črpati iz nje. cev Alfredu Hrdlicki ne dovolijo postaviti antifašistično plastiko pred dunajsko Albertino. Primer Waldheim je razgalil toliko lažnive mora(e v zavesti povprečnega Avstrijca, da smo predvsem Slovenci dolžni odstreti njen nevarni megleni soj z naše nacionalne identitete. Naša slovenska zgodovinska izkušnja je namreč prava kontradikcija popačeni avstrijski zgodovinski zavesti. Bodimo pozorni in videli bomo, kako se slovenski partizanski odpor proti nacistični tiraniji prikazuje kot zahrbten napad na ..svobodno in nedeljeno Koroško". Ta obrambni mehanizem nemškonacionalne ideologije v Avstriji projecira svojo zgodovinsko krivdo v nasprotnika, da bi se izogni) dvomom o lastni identiteti. To so vprašanja, ki šele osmišljajo današnje geslo o povezovanju vseh Slovencev v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Zgodovinska sporočilnost naj bi nam tudi danes vlivala nekoliko več poguma, da bi se ob njej osamoza-vestili z narodnim ponosom, skratka: nekoliko več slovenske odločnosti je potrebno ravno v tem trenutku, ko se ob aferi Waldheim demokratična avstrijska javnost senzibilizira za proučevanje in rede-finiranje avstrijske demokracije v političnem in moralnem merilu. To je vsekakor pozitivna plat te afere. Toda: dokler ne bojasno, da rojstvo avstrijske republike ni rezultat nekih socialnopartnerskih mehanizmov, temveč v prvi vrsti antifašističnega boja, tako dolgo je avstrijska demokracija odprto in zaskrbljujoče vprašanje. V tej luči dobiva danes še posebej proučevanje antifašističnega boja koroških Slovencev v avstrijski in slovenski zgodovini novi smisel in nove razsežnosti. In tudi v trenutni razp'a\ i o dvojezičnem šolstvu se moramo ucitnz zgodovine. Tudi na tem področju preti sporazumno odločanje dunajskih, zveznih in koroških, deželnih političnih vrhov. To ne bi bila zgodovinska izjema, temveč pravdo. Potrudimo se, da nam bo v perspektivi uspelo to politično konstelacijo obrniti v naš prid. Onentaci . ki si jo pri tem izbiramo, je obe- [)r. Janko Malte je kot zastopnik Zveze slovenskih organizacij spregovoril udeležencem tovariškega srečanja. tavna: s pomočjo demokratičnega političnega spektra Avstrije, katerega platforma postaja vedno širša in dejavno solidarna z našimi narodnostnimi težnjami, se moramo, ko se odločamo za množičen odpor proti grozečemu narodnostnemu ločevanju, uvrstiti v demokratično avstrijsko opozicijo. Zgodovinsko izročilo slovenskega naroda pa pri tem matično deželo obvezuje, da nam pri teh prizadevanjih stoji ob strani in s tem pomaga ustvarjati miroljubno in demokratično vzdušje na prepihu in sečišču dvo in večkulturnih interesov, ob severnem robu skupnega slovenskega kulturnega prostora, katerega integralni, enakopravni in konstitutivni del smo tudi koroški Slovenci. Otvoritev okrepčevainice v Vratih Prejšnji teden so uradno odprli okrepčevalnico ob avtocesti proti Italiji - blizu mejnega prehoda v Vratih. Ob tej priložnosti so objavili tudi prvo statistiko o uporabi avtoceste, in ugotoviti je bilo, da je promet že sedaj dosegel stopnjo, kakršno so pričakovali šele v letu 1990. Ta statistika lahko služi tudi kot argument za to, da se pri Beljaku vsaj ob glavnih sezonskih navalih promet vedno spet zaustavlja za nekaj ur. Po drugi strani pa tudi ta argument ni preveč trden, saj bi morali odgovorni že pri načrtovanju tako imenovanega „beljaškega vozlja" misliti na večjo prometno frekvenco. Vsak četrtek s parnim viakom iz Bač v Bohinjsko Bistrico Med 9. juhjem in 3. septembrom Vedno več stranskih železniških prog črtajo iz voznih redov, zato pa turisti na novo odkrivajo vožnjo s starimi parnimi vlaki. Vsak četrtek med 9. julijem in 3. septembrom letos bo parna lokomotiva vlekla garnituro starih vagonov jugoslovanskih železnic od Bač ob Baškem jezeru v Bohinjsko Bistirco in nazaj. Turistična atrakcija pa bo tudi parni vlak, ki bo vsako sredo julija, avgusta in septembra 1987 vozi) med Jesenicami in Kanalom ob Soči. Za to nostalgično vožnjo se je možno prijaviti predvsem pri turističnih uradih v Bačah in v Šentjakobu, prijave pa sprejemata tudi turistični agenciji„Faaker See-Moser" in „Faa-ker See Springer Reisen/Moser." Vsak četrtek julija in avgusta ob 9. uri bo torej odpeljal vlak iz Bač. preko Podrožce skozi Karavanški predor na Jesenice mimo Bleda v Bohinjsko Bistrico. V tem predelu železniške proge so prav gotovo najbolj privlačni: Vintgar, lep prepad ob Radovni, vožnja mimo Blejskega jezera in skozi soteske ob Savi Bohinjki. Za tem se bo vlak ustavil v Nemnju, kjer bo priložnost za fotografe. Vlak se ustavi v Bohinjski Bistrici, od koder se bodo potniki z avtobusi peljali k Bohinjskem jezeru. Po kosilu bodo imeli turisti priložnost za sprehode ali za vožnjo z ladjo po jezeru. Izlete na Vogel pa bodo organizirali, če bo dovolj zanimanja za dodatni izlet. Za zabavo bodo skrbeli ansambli in folklorne skupine. Pozno popoldne se bodo potniki z avtobusi vrnili do vlaka, ki jih bo do približno 18.00 pripeljal nazaj v Bače. Pavšalna cena znaša 490 šilingov (brez kosila 390 šil ). Cena vključuje vožnjo z vlakom in avtobusom, kosilo, zabavo in spremstvo turističnega vodiča. Za izlete z Jesenic preko Bohinjske Bistrice in Mosta na Soči v Kanal (potovanja so vsako sredo), daje informacije TTG Slovenija, Titova 40, YU-61.000 Ljubljana. Nov okrajni giavar za Beijak-dežeio Dvorni svetnik dr. Friedrich Kari (59), ki je bil od leta 1973 naprej namestnik okrajnega glavarja, je odi. julija naprej novi okrajni glavar za Beijak-dežeio. Kari, doma iz Beljaka, je bi) v zadnjih letih vodja beljaškega gradbenega oddelka, v njegovo pristojnost pa so sodile tudi zadeve gozdarskega prava, pomoči ob naravnih katastrofah, društvenega prava,... Srečanje "Močilnikovega razreda" Jubilejno leto - 30 let - slovenske gimnazije sovpada tudi z 20-letnico mature ..Močilnikovega" 8. a razreda. Ta razred je bi peti po vrsti in v njem je stoti maturant opravil zrelostni izpit. Profesor Štefan je bil iniciativen in je na srečanje povabil okoli 40 bivših gimnazijcev 8. a razreda. Tako so se v Bilčovsu zbrali poleg maturantov iz 67. leta tudi bivši dijaki, ki so pred maturo zapustili gimnazijo, kot seveda tudi razrednik prof. Močilnik, prof. Kupperin prof. Čegovnik. Mladostni - kot nekdaj -so prišli Tatjana, Sonja, Gusti, Miha, Rezi, Elfrida, Lent, obe Zalki, Mirko, Neži, Janko. Srečko, Ani, Folti, Leo in Ferdi. Obujali smo lepe spomine, ter govorih tudi o tistih, ki niso mogli priti na srečanje. Mnogo smeha je bilo ob starih podobah, razrednik pa nam je po hudomušnem nagovoru prebral še naslove naših maturitetnih nalog. V nadaljevanju prijetnega večera smo fatnje - po 20 letih končno le -seznanili bivše sošolke z vsebino maturitetnega časopisa in zato poželi vse priznanje. Nato se je na svoj način izkazal še Folti. Potem smo skupno sklenili, da se bomo odslej bolj pogosto srečevali. M.T. Melska dolina: Prvo koroško smučišče na iedeniku Občine Melske doline so se več kot 15 let trudile, da bi smele uporabiti melski ledenik (Wurten-kees) za turizem. Zdaj so dobile dovoljenje za novo sodobno nihalko (kabine za šest oseb). Jutri, 4. 6. 1987, jim ga bo izročil zastopnik zveznega ministrstva za javno gospodarstvo in promet višji svetnik dr. Kuehschelm. Od danes dalje obratujeta tudi vlečnica na Schareck (3122 m) ter gorska restavracija, ki leži na višini 2800 m. Od tega smučišča na ledeniku pričakujejo občine v Melski dolini tudi poživitev turizma, ki je v tej dolini do zdaj stagniral. Poleg tega naj bi bila ta turistična ponudba tudi dodatna atrakcija za celotni koroški poletni turizem, za zimski turizem pa naj bi zagotovila tudi ostalim koroškim smučarskim področjem možnosti smučanja. Nihalko in gorsko restavracijo so zgradili v sedmih mesecih. Za to so porabili 185 milijonov šilingov, od te vsote pa so investirali kar 55 milijonov šilingov za ureditev in varnostne ukrepe ob panoramski cesti, po kateri lahko zdaj vozijo tudi dvoetažni avtobusi. Po prvem letu pričakujejo približno 100.000 obiskovalcev, posebno vlogo pri tem pa bo imel poletni izletniški turizem. Poleg tega so občine Melske doline skupno z melskimi žičnicami ustanovile novo prodajno organizacijo (potovalno agencijo Incoming), preko katere hočejo vabiti goste iz Koroške, Furlanije, Slovenije, avstrijskega centralnega prostora (Dunaj, Zgornja Avstrija, Štajerska), južnonemškcga prostora, Holandije in Švice. V Mehki dntini ponujajo posebne aranžmaje: 1. ) Bivanje kategorije C - (i prenočitev, zajtrk ter karta za viečnico) za dan in pol. 510 štl. po osebi. 2. ) Bivanje kategorije C-(i prenočitev, zajtrk ter karta) za dva dni. 620 Sit. poosebi 3. ) Bivanje kategorije C-(2 prenočitvi. 2 zajtrka ter karta) za dva dni. 750 štl. poosebi Dnplačiia: za enoposteljno sobo 45 Sil., polpenzijon vseh kategorij 90 šil , za prho/straniSče v sobah kate-gorijeCdnevno70šil. Popusti/a otroke: do 4 let i(IO odstotkov, od 5 do 11 let 25 odstotkov, od 12 do 14 let starosti pa lOodstot- Zdaj ima naš upokojeni glavni urednik Rado Janežič končno čas za svo j konjiček, filatelij"- Agilni foforeporter H. G. Trenkvvalder je našel navdušenega zbiralca znamk na drugi koroški borzi v Celovcu, na kateri seje srečalo veliko število filatelistov. Kot je iz slike razvidno, je bila ponudba pestra in v urednitvu stno prepričani, da je tudi Rado obogatil svojo obsežno in dragoceno zbirko. ,,S!ovenci 17 Celovcu" - neizmerna provokacija a!i kulturna obogatitev? (Iz pojasniia univ. prof. dr. Peter Gstettnerja k študiji o Siovencih v Ceiovcu) ..Koroški politiki študijo kar naprej nestvarno napadajo, razni lokalni časopisi so sprožili kampanjo difamacij. Zato se čutim primoranega, da podam pojasnila k študiji. Difamacije niso naperjene le proti moji osebi in proti avtorju študije dr. Francetu Merkaču, temveč proti vsem znanstvenikom celovške univerze in proti celotni slovenski narodni skupnosti. ..Tako je zapisal v uvodu teh pojasnil k raziskavi ..Slovenci v Celovcu" univ. prof. dr. Peter Gstettner, predstojnik Inštituta za nadaljnje izobraževanje, ki je bil skupno s Slovenskim znanstvenim inštitutom nosilec študije. Gstettner med drugim ugotavlja: Znanstveniki celovške univerze ter raziskovalni oddelek Zveznega ministrstva za znanost in raziskovanje (ZMZR) že več let plodno sodelujejo; med drugim so se dogovorili tudi o raziskovalnih načrtih, ki obravnavajo aspekte sožitja manjšine in večine na Koroškem. Saj takih raziskav primanjkuje; to pa je tudi dokaz za to, da je sociološka znanost na Koroškem narodnostno vprašanje zanemarjala, kar je vsekakor tudi izraz splošno nizkega vrednotenja vsega, kar se ukvarja z zadevami manjšine v deželi. Na Inštitutu za nadaljnje izobra- /c\anje na celovški univerzi dela več sociologov, ki so si pridobili svojo kvalifikacijo z večletnim znanstvenim in publicističnim delom. Ti so tudi vedno povabljeni na regionalne in mednarodne konference in simpozije, na univerzi sami pa vsekakor delujejo v smislu sklepov Univerzitetne konference in na podlagi temeljev Avstrijske rektorske konference. V nasprotju z ministrstvom Koroška do zdaj ni bila pripravljena take raziskave podpirati. Znanstveniki univerze so npr. leta 1985 zaprosili pri deželi, da bi financirala regionalno važen projekt (..Dvojezična vzgoja na Koroškem"). Prezidij Urada koroške deželne vlade je subvencijo sicer najprej odobril, kasneje pa so sklep brez utemeljitve razveljavili, subvencij za raziskavo pa nikoli izplačali. Študija in njeni izsiedki Inštitut za nadaljnje izobraževanje in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu sta julija 1985 izdelala vsebinski načrt za študijo. Tega je ZMZR septembra 1985 odobrilo, pred tem pa je preverilo relevanco projekta ter kvalifikacijo sodelujočih znanstvenikov. Vse želje koroških Slovencev v Celovcu, ki so zabeležene v študiji in ki jih je nosilec študije empirično dognal, kažejo na socialno realnost. Seveda imajo politiki možnost, da to realnost označujejo kot „nede-jansko" ali pa, da jo zamolčijo. Da pa v Ceiovcu živijo koroški Slovenci ter da tam izražajo svoje življenjske in izobraževalne potrebe, vsekakor ni iznajdba znanosti samo za „pro-vokacijo" politikov. V tem smislu govori tudi študija o „bikulturnem prebivalstvu" Celovca. Upravičeno izhodišče študije - in s tem povezan interes za spoznanja - je popolnoma v skladu z realnim statusom in resničnim stanjem v glavnem mestu Koroške: W Celovecje za Pliberkom občina z najvišjim številom slovenskogovo-rečih prebivalcev; * Celovec ni le sedež številnih slovenskih organizacij, kulturnih društev, dijaških domov in izobraževalnih inštitucij, temveč tudi sedež številnih uradov, v katerih se slovenščina lahko uporablja kot uradni jezik (delovni urad, finančni urad, delovni inšpektorat,...); * Celo uradno deželno zgodovinopisje izkazuje, da so v Celovcu že od nekdaj živeli tudi dvojezični oz. slo-venskogovoreči prebivalci; * tudi Ustavno sodišče je leta 1981 spoznalo, da se Slovenci v zadnjih desetletjih v vedno večjem številu naseljujejo v centrih Celovca in Beljaka; * dvojezičnost Celovca se vedno bolj nazorno izraža tudi ob stalnem begu s podeželja, prav tako pa tudi ob visokem številu nihačev z dvojezičnega ozemlja - to pa potrjujejo ustrezne deželne publikacije. Akti diskriminacije Že ta dejstva bi morala biti dosti zgovorna, da dvojezičnosti v celovški javnosti ne gre pojmovati kot neprijetnost, provokacijo, teritorialno zahtevo ali pa „nezakoni-tost". Tudi javna uporaba slovenske oznake CELOVEC ali dvojezični naslov „Klagenfurt/Celovec" na pisemskem papirju, v naslovih, napisih itd. je dopustna in ne sme biti omejena ali diskriminirana. K temu tudi nihče ne sme pozivati, saj so veljavna ustrezna zakonska določila (celo Zakon o narodnih skupinah. pa tudi Senžermenska pogodba). Vsekakor je to diskriminacija, če želje koroških Slovencev po ustreznem življenjskem in razvojnem prostoru v Celovcu (npr. željo po dvojezičnih izobraževalnih možnostih za ljudskošolske otroke) označujejo kot ..ekstremna stališča", ..prismojenost", ..ekspanzijo" itd. S takimi emocionalnimi in iracionalnimi stilizacijami hočejo očitno obujati koroški ..prastrah". Dejansko pa podpihujejo kulturni rasizem, podžigajo sovraštvo med narodnima skupnostima, preprečujejo jezikovno in etnično samouveljav-tjanje.... Izjav in reakcij v tisku, ki kažejo na pretresljivo močno zatajevanje realnosti, na globoko nepoznanje zgodovine in hudo intoleranco, je bilo toliko da se - hočeš, nočeš -spomniš stavka že umrlega ministra za pravosodje dr. Brode: „V diskriminaciji manjšin se nadaljuje fašizem. Rasizem je fašizem naših dni." !zjava Slovenskega znanstvenega inštituta Na pobud« koroškega Heiniatdiensta so na Koroškem dvigniti najprej v sredstvih javnega obveščanja vik in krik o raziskavi o Stovencih v Cetovcu. Obsodbi raziskave so se medtem priktjučiti tudi nekateri funkcionarji strank. Koroškemu Heiamtdienstu ne pripisujemo znanstvenih kompetenc. Organizacija je znana v vsedržavnem meritu ztasti po publikaciji o Desnem ekstremizmu v Avstriji. Potitiki pa so skušati diskvatificirati raziskavo in nositca, ne da bi besedit« raziskave prebrati. Kritki skušajo ustvariti vtis, kot da bi imeta raziskava te dve temi: števito sto-vensko govorečih ter topografske oznake v cetovški občini. Diskreditirajo znanje v dežeti običajnega jezika ter izpričujejo svojo nevednost, kar zadeva topografske oznake, o katerih je pisat že Kranzmaver. S kritiko so hoteti brez dvoma prizadeti Institut za nadaljnje izobraževanje univerze in Stovenski znanstveni institut ter razvrednotiti njihovo raziskovalno dejavnost in mu omajati materiatno osnovo. Reakcija na raziskavo kaže, daje nujna hitra, večja in permanentna kooperacija med znanstvenimi detavci, ki se ukvarjajo z dvojezičnim ozemljem Koroške ter njegovim prebivatstvom. Taka kooperacija tahko pogtobi kvaliteto raziskav, omogoča interdisciptinarni pristop ter izboljša ustrezno metodotogijo. O rezutta-tih raziskav pa bo treba sproti obveščati javnost, ztasti seveda raziskovatce manjšinske problematike. Prizadevati se moramo, da usposobimo čimveč tjudi za široko družbenopolitično razpravo o probtematiki koroških Stovencev, ki bo temetjita na rezuttatih raziskovatnih izsledkov. Na Koroškem se bodo pač morati navaditi, da nihče nima monopota na področju znanstvenega deta. Odprtost dežete in njenih tjudi ne moremo hvatiti te ob srečanjih n. pr. detovne skupnosti Alpe Jadran. To odprtost je treba vsakodnevno prakticirati in živeti znotraj dežete. Sem spada tudi enakopravno upoštevanje obeh dežetnih jezikov ter prebivatstva, ki ta jezik kjerkoti govori. AVSTR!JA 1 Petek, 3. 7.: 9.00 Poročila - 9.30 Ruščina - 10.00 Živimo v Normandiji - 10.30 Škandai v ischlu. film -16.30 Oddaja za najmlajše -17.05 Risanka -17.30 Ana, Ciro in drugi -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Derrick-21.15 Poglej in ugani-21.25 To so bili časi - 22.10 Mojstrska dela. Sobota, 4.7.: 9.00 Poročila-9.05 Angleščina-9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 12.35 Štiri dni v strahu, film - 12.05 Beg pred Freudom -14.40 Kad na skednju - 16.00 Ostržek - 16.25 Širom sveta - 17.05 Jack Holdborn, serija - 18.00 Tedenski pregled sporeda - 18.25 Veselo v soboto - 19.00 Avstrija danes -19.30 čas v sliki -19.55 Šport - 20.15 Eden bo zma-gal-22.05 Večerz Brigitto Neumeister-23.05 Checkpoint (solist: Joesi Prokopetz). tri kuhajo -21.15 Nastop v Manhattenu - 22.00 Tedaj - 22.05 Šport - 22.50 Arhitektura na razpotju. Torek, 7. 7.: 9.05 Srečni Lukan, risanka - 9.30 Angleščina - 10.15 Orgije - 11.50 Gospod Rossi išče srečo - 14.20 Počitniški spored -17.05 Čebelica Maja -17.30 Tudi šala mora biti - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport -20.15 Meč Islama (1)-21.08 Poglej in ugani- 21.15 Dallas - 22.45 Svinjarija, film. Sreda, 8. 7.: 9.05 Srečni Lukan, risanka-9.30 Francoščina -10.15 Tolkala -10.30 Naša mala farma -12.00 Slovo od divjega petelina -14.20 Počitniški spored - 17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sodnijski svetnik, avstrijski film - 21.50 Pravi Dunajčan ne pogine - 22.35 Buddy v Hongkongu. Torek, 7. 7.: 17.15 Manjšine v Avstriji: Hrvati- 18.00 Vroči obkladki, mrzli polivi -18.30 Kobra, prevzemite - 19.15 Tedaj - 19.30 Čas v sliki -20.03 Novo v znanosti - 20.15 Kaj sem? - 21.08 Poglej in ugani - 21.35 Kulturne novosti - 21.45 Klub2. Sreda, 8. 7.: 17.00 Graditi, stanovati, živeti - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Bill Cosbyjeva družinska drhal - 18.30 Kobra, prevzemite - 19.15 Tedaj - 19.30 Čas v sliki - 20.03 Novo v znanosti - 20.15 Za pest sladkorja in ščepec soli, dokumentacija o ..tretjem svetu" - 21.00 Novo v kinu -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 21.45 Vietnam - trodelna dokumentacija-22.35 Avsterija-hiša ob meji, polski film. Četrtek, 9.7.: 18.00 Kulinarične novosti iz Avstrije- 18.30 Kobra, prevzemite - 19.15 Tedaj -19.30časvsliki- 20.03 Novovznanosti — 20.15 Notranjepolitični report - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 21.50 1-2-x (šport in toto) - 22.20 Klub 2. Nedelja, 5. 7.: 9.35 - 13.25 in 16.00 - 23.3! Teletekst - 9.50 Poročila - 9.55 Živ žav: Smrke risanke - 10.50 Dolga bela sled, ponovitev 9 dela češkosovaške nadaljevanke - 11.20 Domači ansambli: Ansambel Henček - 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poklici: Sin, za kmeta se boš šolal -13.20 Poročila -16.15 Poročila - 16.20 Paganini, 1. del sovjetsko bolgarske nadaljevanke - 17.30 Sleparska delniška družba, ameriški (čb) film - 19.00 Kino - 19.10 Risanka - 19.24 Ne prezrite - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 R. Bogdanovski: Tretje obdobje, 2. del nadaljevanke TV Skopje - 20.55 Poletna noč - 21.00 Zdravo. Ponedeljek, 6. 7.: 18.05 - 0.00 Teletekst - 18.20 Poročila - 18.25 Šola tenisa - 18.35 Radovedni taček: Ura - 18.50 Pamet je boljša kot žamet, 1. oddajaj -18.55 Sedem stopnic do glasbe: Klepetava želva - 19.10 Risanka - 19.24 Ne prezrite -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik in poročilo s seje CK ZKS - 20.20 C. Duck -M. Thomas: Čigav otrok. 1. del avstralske nadaljevanke - 21.15 Aktualno: Piran - Ohrid: Na pragu sezone - 21.55 Dnevnik - 22.10 Glasba Georga Gersvvina - 23.10 Poletna noč -Alo, alo, angleška humoristična serija, 5. del. Nedelja, 5. 7.: 15.00 Blokada v Londonu, film -16.45 Florijan 14, serija - 17.30 Helmi, prometna vzgoja za otroke -17.40 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi, družinska oddaja - 18.50 Loto, žrebanje - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.50 Šport - 20.15 Tajni zakon, opera - 22.15 Spomini - 23.15 Sedem dni športa - 23.35 Mednarodni jazz. Ponedeljek, 6. 7.: 9.05 Srečni Lukan, risanka - 9.30 Kulinarične novosti iz Avstrije - 10.00 Raziskujemo vodo -11.50 Rjava hijena -12.00 Iz parlamenta -13.00 Počitniški spored -16.30 Oddaja za najmlajše -17.05 V svetu divjih živali - 17.30 Opica v hiši - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport v ponedeljek - 21.08 Mojs- VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvlser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/34 Teleks 42 20 86 sndk a Glavni urednik: Ivan P. Lukan; uredniki: Andrej Kokot, Vinko Wieser, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/H, p.p. 171 61000 Ljubljana. četrtek, 9. 7.: 9.05 Srečni Lukan, risanka - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Pred poklicno izbiro - 10.15 Stara glasbila - 14.20 Počitniški spored - 17.05 Lutkovna predstava - 17.30 črni konj -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.03 šport-20.15Nekoč-21.15 Pripravljeno je- 21.50 Fina druščina - omejeno jamstvo, satirična komedija - 23.30 Magnum. A V S T R ! J A 2 Petek, 3. 7.: 14.55 Tenis iz Wimb!edona - 19.15 Tedaj - 19.30 čas v sliki -20.03 Novo v znanosti - 20.15 Luknja v nebu -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novosti - 21.45 šport - 22.15 Junior Bonner, film-23.50 FBI, serija. Sobota, 4. 7.: 14.00 Iz parlamenta - 15.00 Tenis iz VVimbledona 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Kot sol v juhi..., film - 21.50 Šport - 22.25 Noč mora miniti, film -23.55 Magnum. Nedelja, 5.7.: 9.00 Nedeljska matineja -11.25 Tedaj -11.30 Zbudil je mrtve, dokumentacija - 12.50 Športno popoldne -18.25 Poglej in ugani - 18.30 Okay, mladinska oddaja - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dober večer, gospa Campbell - 22.15 Hotel, serija-23.00 Kraj zločina. Ponedeljek, 6. 7.: 18.00 LindenstraBe - 18.30 Kobra, prevzemite -19.15 Tedaj -19.30 Čas v sliki - 20.03 Novo v znanosti - 20.15 Podeželj-ski zdravnik - 21.08 Mojstri kuhajo -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novosti - 21.45 Šiling, gospodarski magacin- 22.05 Neverjetna zgodba gospe K,fi!m-23.30 FBI.serija. LJUBLJANA Petek,3.7.:18.20-O.OOTele-tekst-18.35Poročila-18.40 Dolga bela sled, 9. del - 19.10 Risanka -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 C. Bertolazzi: Lulu, 1. del italijanske nadalje-vanke-21.10 Drugi spol, 4. del dokumentarne oddaje - 22.05 Rezerviran čas - 22.15 Dnevnik - 22.30 Poletna noč - Marie Octobre, franco-ski/čb/film. Sobota, 4. 7.: 8.40 - 0.00 Teletekst - 8.55 Festival kurirček, 1. oddaja - 9.20 M. Kozina: Padlim, Bela krajina - 9.50 Mavrovi Hanovi: Bratstvo in enotnost - srečanje ZRVS Jugoslavije,prenos-16.55 Nadia. ameriški mladinski film - 18.35 Španska državljanska vojna, 5. del dokumentarne serije - 19.00 Knjiga - 19.00 Risanka-19.26 Vreme-19.30 Dnevnik-19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Vrnitev, jugoslovanski film - 21.50 Dnevnik - 22.05 Poletna noč. Torek, 7. 7.: 18.20 - 0.00 Teletekst - 18.35 Poročila -18.40 Znak, 1. del -19.10 Risanka -19.24 Ne prezrite -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 S. Pavič: Lovec proti trdnjavi, drama - 22.00 Slovenci v zamejstvu - 22.30 Dnevnik -22.45 Poletna noč. Sreda, 8. 7.: 18.20 - 0.00 Teletekst - 18.35 Poročila -18.40 Pravljice iz lutkarskega vozička: O kozlovskem biku in slamnati brezi -19.10 Risanka - 19.24 Ne prezrite - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Zagreb: Univerziada 87, prenos slavnostne otvoritve - 23.05 Dnevnik - 23.20 Poletna noč. Četrtek, 9. 7.: 17.10 - 0.00 Teletekst - 17.25 Poročila - 17.30 Zagreb: Univerziada 87: Plavanje, prenos - 19.00 Med ribiči, oddaja za otroke - 19.10 Risanka - 19.24 Ne prezrite - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Tednik -21.05 H. de Man: Naraščajoče vode, 8. del nizozemske nadaljevanke - 22.05 Dnevnik - 22.20 Poletna noč. SLOVENSKE ODDAJE AVSTFNJSKEGA RADtA VSAK DAN OD 18.10 -19.00 Petek, 3. 7.: Iz kulturnega življenja: Koroška scena 87 - pretres dela slovenskih gledaliških skupin na Koroškem v preteklih mesecih. Sobota, 4. 7.: Duhovni nagovor (mag. Mirko Isop) Voščila (D. Urschitz) Nedelja, 5.7.: Ljudsko petje ob starih običajih pri Zilji Ponedeljek, 6. 7.: Ob koncu šolskega leta: Pesmi in melodije mladih Torek, 7. 7.: Halo, prijatelji! Partnerski magacin Sreda, 8. 7.: Narodno-zabavna glasba Četrtek, 9. 7.: Rož-Podjuna-Zila Petek, 10. 7.: Koroški avtorji -Poletni čas in poezija. Stovenska študijska knjižnica „Čiovek-družina-družba" BRAJŠAP.: Splošna psihodinamika samoupravnega vedenja opis morale in poštenja, ki vse bolj izginjata iz današnjega družbenega dogajanja - Lj.: Delavska enotnost -207 str. BRAJŠAP.: Se da živeti v dvoje? možnost in način obojestransko zadovoljivega življenja v dvoje - Lj.: Delavska enotnost -162 str. FLANDRINIJ.L.: Družina: sorodstvo družina in spolnost v Franciji od 16. do 18. stoeltja - Lj.: Delavska enotnost - 269 str. MILČINSKI L.: Droge v svetu in pri nas Lj.: Delavska enotnost -195 str.: ilustr. SP0CKB.: Nega in vzgoja otroka ob branju te knjige bosta pričakali svojega otroka in sprejeli starševske dolžnosti z novim zaupanjem in veseljem - Lj.: Delavska enotnost - 655 str.: ilustr. TORT M.: Inteligenčni kvocient knjiga prikazuje, kako je mogoče napraviti inteligenčne teste, ki posegajo v življenje ljudi - Lj.: Delavsk enotnost-157 str.: ilustr. JOGAN M.: Ženske in diskriminacija: osvobajanje žensk in spreminjanje družine - Lj.: Delavska enotnost -156 str. SŠK ima svoje prostore v Mladinskem domu, Mikscbattee 4. Knjižnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod Sl? Stovem/e. Poleg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko stoventco. Knjige so žeto različne vsebine