PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 110 - Cena 2,- liri TRST, četrtek 20. septembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 -1. Tel, št. 9380S, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo Zunanji ministri. ';; *__________________________________; Uradno poročilo o vprašanju Trsta. Izvedenci si bodo ogledali položaj na licu mesta Spomenica jugoslovanske vlade glede Trsta in Julijske krajine Jugoslovanska vlada je objavila v Londonu spomenico, v kateri razlaga svoje zahteve o priključitvi Trata in Julijske krajine k Jugo-alaviji, in v kateri dokazuje, da je aa tem ozemlju naseljeno prebival-*tvo po večini slovansko. Številke temeljijo na avstrijskih podatkih, Iti prištevajo k Italijanom vse, ki tovorijo v poslovnem življenju italijanščino, čeprav uporabljajo do-in v zasebnem življenju slovanska narečja. Spomenica pravi, da razen malega dela ozemlja na zapadu, noben teh delov ni pripadal pred letom 19lg Italiji. Zahteva Jugoslavije P® priključitvi tega ozemlja, je u-temeljena tako z zemljepisnega, kakor tudi z gospodarskega sta-lišča. Iz zemljepisnega stališča predstavlja ozemlje, katerega priključitev zahteva Jugoslavija, celoto, z gospodarskega stališča pa ima Jugoslavija mnogo večje pravice do tega ozemlja kot Italija, čeprav sta v Trstu dve tretjini prebivalstva italijanske narodnosti. Samo 10% trgovskega prometa Trsta gre v I-talUo, medtem ko je Trst največje v*žnosti za Jugoslavijo in tudi za ^**ko»lovasko, Madžarsko in Avstrijo, odkoder vodijo prometne Sreze preko jugoslovanskega ozem- 'J*. Iz teh razlogov ima Jugoslavija pravico do priključitve Trsta, ®1*dtem ko je Italija nima. Zahte-Jugoslavije pa je podprta tudi z ^jstvom, da s« Je ljudstvo teh Pokrajin samo dvignilo proti Ita-iiji in osvobodilo v osvobodilni vojni vso pokrajino. Med to vojno je Padlo 20.000 prebivalcev tega področja, približno 100.000 pa jih je Mio zaprtih, interniranih ali odvedenih. Med njimi je tudi mnogo jŠtaiijanov j2 Trsta, ki so se borili kot partizani in zahtevajo sedaj Priključitev Trsta k Jugoslaviji. Pravičnost jugoslovanske zahteve ^ utemeljena tudi z* mednarodnega stališča. Samo priključitev Trsta 1b Julijske krajine more zadovolji-jugoslovanske narode in druge države v središču Evrope. Angleško mnenje London, 19. Reuter. — Diplomatski dopisnik časopisa »Times* pojasnjuje med seboj tekmujoče zahteve Jugoslavije in Italije, ki so bile včeraj predložene Svetu zunanjih ministrov, in piše: «Prezgodaj bi# bilo reči, kako bo Svet odločil med njima, vendar je možna pametna rešitev. V kolikor je mogoče spoznati iz namigavanj, bo Jugoslavija dobila doberšen del Julijske krajine, vendar so mnogi na zapadu prepričani, da bi moral biti Trst postavljen pod mednarodna jamstva. «Z ozirom na jugoslovansko spomenico piše diplomatski dopisnik časopisa »Times*: «Lahko bi se reklo, da bodo jugoslovanske zahteve glede Julijske krajine skoro gotovo sprejete. Zahteve so dobro utemeljene in pričakuje se, da bodo zavezniške vlade potegnile novo mejo precej zapadneje od stare WilsOnove črte, to se pravi, da bo Jugoslavija dobila več Julijske krajine, kakor je predlagala Wilsono-va črta. Sestanek Sveta zunanjih ministrov London, 19. — Danes, ob enajstih dopoldne, se je spet sestal Svet zunanjih ministrov pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Ernesta Bevina. .International News Service* poroča, da je svet nadaljeval razprave o vprašanju mnogih italijanskih mej, vprašanju, ki so ga že obravnavali na seji, katera se je pričela v torek zvečer in se je nadaljevala do prvih današnjih jutranjih ur. .International News Service* tudi poroča, da so na seji povedali svoje stališče Avstralci, Novozelandci in Južnoafrikanci. Za Avstralce je govoril zunanji minister Herbert Evatt, za Novo Zelandijo visoki komisar R. M. Campbell, za južno Afriko visoki komisar Nicholls. Izvedelo se j* tudi, da je francoski zunanji minister Georgea Bidauit izjavil, da njegova država nasprotuje ameriškemu načrtu o skupni upravi italijanskih kolonij. Uradno poročilo Sveta zunanjih ministrov o vprašanju Trsta Tondon, J9. — Ko je Svet zuna-ministrov končal današnje de-**• j« izdal naslednje uradno poro- ViV.V.V.'.\ Obletnica mehiške neodvisnosti Mexico City, 19. Tass. — Mehika ja slavila 35. obletnico svoje narodne neodvisnosti. Ta dan se je slavila tudi popolna zmaga Združenih narodov, kar je dalo nacionalni slavnosti še prav posebno radostno lice. V predsednikovi palači je bil prirejen sprejem, ki so mu prisostvovali vladni člani, diplomatski zbor, poveljniki vojske, tuji in domači novinarji. 35.000 oficirjev in vojakov mehiške armade in mornarice je sodelovalo v reviji čet, ki je trajala preko 3 ure. Reviji so prisostvovali vladni člani, diplomatski zbor, ameriška vojaška misija, zastopniki tiska in drugi. V proslavo dne neodvisnosti je bil Mexico City okrašen z zastavami Mehike in drugih Združenih narodov. Zdravstveni ravnatelj UNRRA-e v Beogradu Beograd, 19. Tanjug. — Dr Arthur Toping, zdravstveni ravnatelj UNRRA-e v Evropi je prispel v Beograd. Nadzoroval bo UNRRA-ino zdravstveno službo v Jugoslaviji. Trst, 19. s.d. — Zvečer se Je vršil sestanek poverjenikov Enot-nit sindikatov industrijskih kovinarskih delavcev tržaških podjet;j, na katerem se je razpravljalo o vprašanju nameravanega odpuščanja približno 4000 delavcev, ki ga namecavajo izvesti lastniki teh podjetij. Ze včeraj smo obvestili javnost o poteku pogajanj med Enotnimi sindikati in delodajalci. Danes so vodilni organi Enotnih sndikatov, obvestili poverjenike o rezultatih teh razgovorov. Tov. Ernesto Radich, predsednik Mestnega odbora Enotnih sindikatov je nagovoril prisotne poverjenike in jim pojasnil težave, ki so jih imeli zastopniki sindikatov pri razgovorih z zastopniki Zveze lndustrijcev ln razloge dosedanjih neuspehov. Od strani Zveze lndustrijcev ni bilo mogoče doseči nikakega razumevanja za probleme obnove in za splošno težko stanje delavstva, ki Je že itak izmučeno od vojnih grozot. Nato je tov. Marino, član Pokrajinskega odbora KPJK spregovoril par besed prisotnim poverjenikom in poudaril, da Je potrebno imeti čvrste živce, polno zaupanje v sindikalno vodstvo. Proglas se glasi: di potrebo, da se na svojo roko ne podvzame nič, kar bi sicer lahko škodilo razvoju dogodkov in uspehov akcije Enotnih sindikatov. Pra. čital je proglas delavstvu in meščanstvu, ki ga namerava sindikalno vodstvo razširiti jutri med ljudstvo. Proglas »e glasi: Zahtevamo vpogled v obči obrat podjetja Delavci ln meščanstvo 1 Vkljub vsej dobri volji od strani delavcev ta njihovih sindikalnih organizacij, da bi se dosegla ureditev problema obnove, so se delodajalci odločno uprli, izgovarjajoč se, da je obnova vsled materialnih teikoč nemogoča. Vzporedno s tem stali-ščen, ki ga je zavzal razred delodajalcev, se je razvila politična kampanja, katera ima namen dokazati, da ne dovoljujejo začetka obnove postopki neke inozenske sile, kakor tudi stalni neredi, ki jih izzivajo delavci. Vse to povzroča nesigumo uporabo kapitalov. Oni s tem telijo ponovno vzpostavljanje starega državnega fašističnega aparata, ki naj bi ustvaril povoljne pogoje zn uporabo kapitala. Na ta način se želi opravičiti s politično akcijo delovanje delodajalskega razreda in prikaza- ti za odgovornega delavski razred za to, da- ni dela. Z druge strani pa se pozivajo na izgovore nacionalistične karakterja, da bi s tem udarili po delavcih in jih obtožili. Enotna akcija delodajalcev in njegovih političnih organov ima za cilj samo inscenirati političen manever, ki naj bi dosegal dva cilja: razbiti enotnost delavskega razreda, s tem, da bi ga prisilil na vsakodnevno borbo za obstoj in na delavsko emi-griranje. Ves problem bi se hotel izvesti za obnovo v prostih mejah enostavnega odnosa med kapitalom in delom. Na ta način enostavno nočejo vedeti, da je bila to vojna, v kateri se je prvenstveno borilo ljudstvo in da so si vsi delavci z borbo v tej vojni priborili pridobitve, ki e-dine lahko jamčijo normalni in resnični razvoj blagostanja. Enotni sindikati so se postavili na jasno stališče: Ne le, da se delavci ne smejo odpuščati, marveč je že spričo razdejanja, ki ga je povzročila vojna, potrebno, da se vse sposobne delovne moči v polni meri zaposlijo. Ne rešuje se vprašanje z odpuščanjem delavcev in z podporami zaradi brezposelnosti, temveč nasprotno z obnovo naših tovarn, naših delavnic, naših porušenih hiš. Ne rešuje se vprašanje na ta način, da se odklanjajo naročila prijateljske sosedne sile, marveč se sprejmejo vsa naročila, kolikor se nam ve-sijo. Odločno zahtevamo, da dobi delavstvo — enako kakor delodajalci — vpogled v obči obrat podjetja, tako, da bodo lahko aktivno prispevali rešitvi posameznih vprašanj in kontrolirali obče poslovanje. To pravico so si pridobili pajveč tedaj, ko so postavili na kocko svoj lastni obstoj in branili z orožjem v roki svoj kruh. Hočemo, da se spoštuje ljudska volja Zahtevamo, da se zaradi občega blagostanja takoj prične obnova, ker bo le tako mogoče najti pot do ureditve, kakor jo zahtevajo delavske množice. Delavci, branimo pravico do življenja, in pričnimo takoj z obnovo!» Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov. Proglas je bil enoglasno sprejet od zbora poverjenikov, ki je obenem ravno tako enotno potrdil ves postopek vodstva pri njegovih, razgovorih z delodajalci. Zločinsko delo reakcionarnih krogov Ugotovitve in sklepi na sestanku sindikalnih poverjenikov tržaških ladjedelnic Trst, 19. — Danes popoldne ob i je borilo na strani zaveznikov, med-5.30 se je vršil sestanek sindikat-1 tem ko so pa reakcionarni elemen- nih poverjenikov tržiških ladjedelnic. Bilo je prisotnih okoli 300 Zastopnikov tovarniškega delavstva. Poverjenike je najprej nagovoril tajnik Enotnih sindikatov iz Tržiča, tov. Černigoj, ki je v kratkem orisal težko borbo delavstva za časa fašizma, za časa nemške okupacije in sedanje težave pod zavezniško okupacijo. Opozoril je zastopnike delavstva, naj ne nasedajo reakcionarnim trikom, ki bi radi izzvali neslogo med delavci ln bi Jih postavili v položaj, enak onemu iz 1922. leta. Ti pogoji so rodili fašizem, ki se ga ljudstvo dobro spominja in čigar posledice je moral delavec nositi dolga leta sam. Moral je žrtvovati mnogo življenj tvojih tovarišev, da bi se otresel fašistične tiranije. Delavstvo »daj razume igro reakcije, pa je zato toliko bolj strnjeno in združeno v svojih zahtevah za delavske pravice. Nato Je tov. Bukavec Ivan-Voj-mir, tajnik Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, poudaril, da Je delavstvo upalo, da bo po težkih dnevih borbe in stradanja doseglo resnično pravico, ki naj bi nagradila njegovo mučenj«. Ljudstvo s« ti, ki danes vladajo v gospodarskih krogih, gradili brodove in stroje za borbo proti Angliji, Združenim državam in Sovjetski zvezi. Omenil je, da so zastopniki Enotnih sindikatov pričakovali razgovore z zastopniki Zveze industrij-cev, ali da so komaj po enodnevnem čakanju dobili pozno zvečer kratko pismo od Zveze industrij-cev. Ta odgovor ni dokazal nobene volje za rešitev problemov, temveč le za zavlačevanje končne ureditve delavskega vprašanja. Delodajalci se izgovarjajo, da nimajo kapitala, znano pa je, da je to le navadno varanje. Dobili so naročila ki naj bi skozi dve leti dajala zaslužek vsem delavcem Julijske krajine. Vendar nočejo 2ačeti z delom, marveč se pripravljajo na odpuščenje 4000 delavcev, katerim naj bi — verjetno #e pred zimo — sledilo Se večje število ostalega delavstva. Ti gospodje nimajo nobene milosti in mečejo na cesto ubogo delavstvo, kateremu povrh tega še preti približaj oda se zima. V tem j« tovariš VojmJr prečital dolg seznam naročil, ki jih j« Jugoslavija Izvršila pri raznih podjejih v Julijski krajini. Delavski zastopniki so z zanimanjem spremljali njegovo čitanje in ogorčeno obsojali tako postopan-nje. Jugoslovanska vlada je torej bila pripravljena dati kruha in zaslužka vsem industrijskim delavcem v Julijski krajini skozi dve leti. Na vsak način bi ona rajši naročila v Trstu, kot pa v drugih državah zaradi prikladnejših prometnih zvez. Reakcionarni krogi pa so postavili ekonomski problem na politično osnovo in držijo v bankah svoje kapitale, delavstvo pa mečejo na cesto. Tak postopek predstavlja zločinsko delo, ki ga ljudstvo ne more odobriti in ga edino lahko obsoja. Ljudstvo je pripravljeno boriti se za svoje pravice do življenja in poštenega dela. Reakcionarni krogi so hoteli obenem zadati tudi smrtni udarec našim Enotnim sindikatom. Toda v tej svojim nameri niso uspeli, marveč se Enotni sindikati vsak dan jačijo, ker je ljudstvo razumelo, da lahko vodijo delavstvo edinole sami delavski zastopniki, ne pa razni advokati, doktorji in profesorji. Delavski zastopniki so m burnimi ovacijami pozdravljali izjave tov. Vojmlra in se razšli odločeni Y svojih pravičnih zahtevah. Primorsko ljudstvo pričakuje «Glas zaveznikov» piše v članku *Italija in Jugoslavija pred Svetom zunanjih ministrov», da je v londonskih diplomatskih krogih vzbudila posebno pozornost *vest dopisnika britanske radijske družbe iz Rima, ki navaja govor podpolkovnika Smui-sa, upravnega častnika za goričko okrožje, v katerem navaja, da še vedno vladajo na tem področju ustrahovanje in politični umori...» Da, dobesedno tako! Ustrahovanje in politični umori! K jel Na področju, ki je pod zavezniško vojaško upravo, ki ima v rokah vso izvršno oblast? Kdo vrši ta nasilja? Ni točno povedano, toda ves svet razume, da so mišljeni slovensko prebivalstvo in italijanske antifašistične množice. Ne moremo verjeti, da bi bil podpolkovnik Smuts, ki je tudi sam odgovoren za red in mir na svojem področju, izustil tako trditev. Sodimo, da je njegove besede izkrivila in popačila nam sovražna propaganda, ki ima svoje glavno gnezdo v Rimu. To pa zato, da bi s tem v danem trenutku *vzbudila pozornost v diplomatskih krogih* in škodovala primorskemu ljudstvu, ki je v tej borbi na pol izkrvavelo za skupno zavezniško stvar. Propaganda iz Rima bi bila v smrtni zadregi, ako bi morala našteti politične umore v goričkem okrožju. Toda to je ne moti. Diplomatski krogi v Londonu zadeve ne bodo preiskovali, ampak laži verjeli, ker ji daje videz verjetnosti ime podpolkovnika Smutsa. Ako je obrekovan posameznik, se lahko zateče k sodniku, da mu ta prisodi pravico in kaznuje žaljivca. Kadar je obrekovan pogumen narodič v dneh, ko se odloča njegova usoda, nima sredstev, s katerimi bi se mogel uspešno braniti pred obrekovalci. Primorsko ljudstvo zato pričakuje, da bo gospod podpolkovnik Smuts, kot gentleman, obsodil in zavrgel lažnivo trditev, kot potvorbo svojih besed. Obsodil in zavrgel že zato, ker žali tudi njega samega kot človeka in kot vršilca oblasti v goričkem okrožju. Obsodil in zavrgel tako javno, da bo poravnana žalitev in popravljena škoda, ki nam je bila s tem povzročena. Primorsko ljudstvo pričakuje! Primer Quislinga Moskva. 19. Tass. — V zvezi s sodnim postopkom proti Quislingu piše Zaslavaki v «Pravdi»: »Sodišče, ki je potrošilo 22. dni, da se Je bavilo s Quislingoviml zločini, ni imelo druge možnoti, kakor da izreče nad njim smrtno obsodbo. Ce Laval čita časopise v svoji celici, mora spoznati, da nima ničesar pričakovati. Brezupni so poskusi, potegniti črto med nemškimi fašističnimi kolovodji in njihovimi agenti v mnogih deželah. Konec Quis!inga še ne pomeni konec kviz-linstva, prav kakor konec Petaina ni pokončal fašizma v Franciji. Ne oziraje se na dejstvo, da Quisling sam še upa, da bo rešil svoje šivlje. nje s tem, da bo dosegel pri norveškem vrhovnem sodišču obnovitev postopka, ter s prošnjo na kralja za pomilostitev, številni kvizlingov-ci pričakujejo, da bo sodba proti glavnemu Quis!ingu služila kot nekak strelovod, po katerem bo izginila ljudska Jeza, fašistični glavnini pa se bo možno rešiti pred repre. salijami s tem, da se bodo skrili v razpoke državnega in gospodarskega ustroja. Ni dovolj, izreč: smrtno obsodbo nad Quls!i-igc*m, niti ni dovolj, to sodbo izvršni. Potrebno je, s koreninami iztrebiti vse ostanke fašističnih tolp, Samo če se bo to zgodijo, bo norveško ljudstvo lahko reklo, da je resnično prekinilo s Quislingom». Norveški list ob odhodu sovjetskih čet Oslo, 19, Tanjug. — Razpravljajoč o odhodu ruskih čet piše časopis »Aften Posten*: Rusi so prvi, ki so prišli k nam im on.! nas prvi zapuščajo. Oni so izf&ili svoje delo in sedaj so potrebni svoji domovini zairadi rešitve novih nalog. Naj Rusi, ki nas zapuščajo vedo, da jih spremljajo občutki prijateljskega naroda, ki n» bi nikdar pozabil tega, kar su oni naredili za nas, kakor tudi za splošno stvar zmage nad sovražnikom. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. septembra 1945. Čast mu je bilo Ko so Avabi z republikanskimi fašisti pasevali v Gorici, so tudi Slovencem vrgli nekaj kulturnih drobtin, da bi jih pridobili za hlapčevanje nacizmu. Medtem ko je o-gromna večina naroda odklanjala tako miloščino in se borila, da si pridobi vse pravice, je peščica hlapcev, ki je bila pripravljena služiti vsakomur, samo ne lastnemu narodu, željno hlastala po teh drobtinicah. Kakor da jih je ona priborila, st je hotela z njimi kupiti zaupanje ljudstva, v znak hvaležnosti pa je pomagala Nemcem zavajati Primorce in jih silila h kopanju jarkov in v vrste nemške vojske za boj proti zaveznikom in lastnemu narodu. Ena tistih kulturnih drobtin je bil tudi Slovenski kulturni svet v Gorici, ki mu je pod nemškim va-ruštvom predsedoval prof. dr. Anton Kacin, sedanji šolski nadzornik za Goriško. Ta je imel s. avgusta lani na Slovenski akademiji v Gorici pozdravni govor, o katerem je poročal od Nemcev vzdrževani eGoriški list* z dne 9. avgusta lani, stev. 98. Pozdravil je «številne odličnike in drage gostes, med katerimi so bili nemški in domobranski oficirji ter republikanski fašisti. »Ca-st mi je pozdraviti zastopnika gospoda nemškega Beraterja in gospoda prefekta...* Pozdrav nemškemu Beraterju na prvem mestu. Gospod Berater je bil lahko zadovoljen. Ko je gospod profesor, ki mu je bilo zčast pozdraviti*, istega leta nagovarjal nekega dijaka, naj stopi na jihovo stran, ga j« ta vprašal: »Jn kaj, ako Nemci izgubijo vafjnot*. Gospod profesor se je zamislil. sNa, potem tudi mi izgubimo svoje glave*, je bil končni odgovor. Gospod profesor se je ob osvobajanju previdno umaknil z Nemci. Glave sicer ne bi izgubil, četudi bi počakal na partizane, vendar je gotovo, da bi ga ne bili nastavili niti za profesorja, a kaj šele za šolskega nadzornika! In sicer za to ne, ker je t> najtežjih dneh, ki jih je preživljalo svobodoljubno človeštvo, pod kulturno krinko sodeloval z Nemci in s tem krepil njihove šibke pozicije med našim narodom. Prepričani smo, da zavezniška uprtma ni vedela, s kake vrste ptičem ima opravka, sicer bi mu ne bila poverila tako odgovornega mesta. Od avgusta lani pa do avgusta letos je preteklo šele eno leto, premalo, da bi naše ljudstvo pozabilo, o kakšni družbi ga je gledalo. In da ga je srečavalo med sotrudniki zGoriškega lista*, ki je bruhal ogenj in žveplo na zaveznike in pogreval najgorostasnejie laži iz Goebbelsove kuhinje. Našemu ljudstvu nihče ne more zameriti, ako takemu človeku ne mara zaupati -rojfh otrok. Te časti ne more in ne ne biti deležen, komur je bilo v čast pozdravljati nemške krvnike na naših tleh. VVVWWVtfWVWVWWWW«WWiWWW. *•*-*•*-*■* Priznano sano to,kar zahtevallndsivo Razpust ljudske oblasti ▼ Komnu V Istri se prebuja novo življenje Poročila, ki prihajajo iz Slovenije in ostalih federativnih enot demokratične Jugoslavije, poročajo o naravnost gigantskem delu, ki so ga po osvoboditvi napravile jugoslovanske delovne množice pri obnovitvenih delih. Ljudstvo se je — s svojo ljudsko oblastjo na čelu — podvrglo silnim naporom v udarniškem, tekmovalnem duhu. Prav s tako vnemo se je vrglo po zgledu svojih bratov na delo tudi primorsko ljudstvo, ki živi v coni B, kjer obstaja ljudska oblast. Le-ta je iniciator in podpora pri delavnih naporih ljudstva, ki teži za obnovo in blagostanjem. V Litri, kjer so nacifašistične bande v teku narodno osvobodilne borbe divjale, ubijale, ropale in požigale, se danes pridno obnavlja. Tehnična baza v Kopru je izdelala naurt za obnovitev vseh požgan h vasi, hiš, porušenih mostov in cest. Vas Gabrovec v Koperskem okraju je bila popolnoma uničena. O-stale so samo gole, od dima zakajene stene požganih hiš. Sedaj v tej vasi vse mrgoli od življenja. Pridne roke so odstranile že vse ruševine, kupi novih tramov in desk pa čakajo, da jih izkoristijo. Za sedaj bo tehnična baza Koper skušala za silo popraviti čim več stanovanj, da bo za zimo lahko vse ljudstvo pod streho. Med tem časom pa se delajo načrti za popolno obnovitev vseh vasi, ki se bo začela v prvi pomladi. Vasi, ki so popolnoma porušene, ln ki ležijo na neprimernih mestih bodo premaknjene in zgrajene bodo na novih, bolj primernih pri-lično higijenskih mestih. Najprej bodo obnovljene vasi, ki9 so več kot 60% porušene. V koperskem o-kraju je bilo izbranih 12 vasi. V sedmih od teh, so bile izvedene že vse priprave in material za obnovo je že na licu mesta. Od 23. avgusta, dneva, ko je bila ustanovljena tehnična baza, je ta pričela s popravljanjem več kot 40 sol, ki bodo kon. čane in opremljene za bodoče šolsko leto. Obnovljeni so bili štirje mostovi, od katerih eden v dolini Olmo, ki je zgrajen iz samega cementa. Čistijo in popravljajo se kanali ob cestah v dolžini 78 km. Skupno je bilo dvignjenih stoinpet-deset kub. m podpornih zidov. Pri obnovi in posebno pri čiščenju ruševin, veliko pomaga naša mladina. V vasi Gabrovec je bataljon mladincev napravil v štirih dneh 1805 ur dela ter v tem času očistil vse ruševine v vasi. Mladina ci zbirajo in spravljajo ves upo rabni material, z neuporabljlvim materialom pa popravljajo ceste Zanimivo je, da je bilo prvi dan na delu 54 mladincev, čerti dan pa Je bataljon štel že 130 mladln cev. Mladinci so si določili rok, v katerem bi morali Izvršiti zadano si delo. V tem času pa niso očistili samo vas Gabrovec, ampak so pripravili in odstranili tudi ruševine neke druge vasi. In tako napreduje obnova v vsej coni B. Ljudska oblast smatra za potrebno, da za to zimo obnovi čim več vasi in hiš, da bodo tako ljudje, ki so toliko pretrpeli pod okupatorjem, imeli za zimo preskrbljeno streho. Te številke, ti uspehi rastejo '.z dneva v dan. Vsak dan napravi ljudstvo nekaj novega, vsak dan se porajajo novi načrti, ki bodo prinesli novo življenje v opustošene kraje. Ljudstvu danes ni težko delati deset, dvanajst ali več ur na dan. Ni to težko niti možem, niti ženam, niti mladini, Ritem dela, ritem pohoda v lepšo bodočnost, valovi v žilah delavnega ljudstva, ki ve, da sedaj prvič v svoji zgodovini dela za sebe. V.,.V.\%W.WW.WA,AV.W.V.W.SV.V.,.V.,.1.VV Primorski otroci so se vrnili Letos je bilo okoli 600 primorskih otrok v raznih počitniških kolonijah, ki so se pred kratkim vrnili. O povratku otrok z Gorenjske smo že pisali in o tem, kako so se zredili, kaj vse so tam dobili in kakšne oskrbe so bili deležni. Danes pa nam pišejo o tem otroci sami. Pred nami leži kup pisem, ki so Jih napisali s svojo okorno ročico otroci tržiškega okraja, ki so »e pred nedavnim vrnili s počitniških kolonij v Jugoslaviji. Dnevi, ki so jih preživeli med slovenskimi gorskimi očanci, in ob prekrasnih slovenskih jezerih, so jim nepozabni. Zahvaljujejo se slovenskim ženam in mladini ter slovenskim oblastem, ki so jih omogočili te tako potrebne počitnice. Pišejo slovenskim pionirjem, s katerimi so se skupaj 1-grali in skupaj vzgajali, ter od katerih so se marsikaj naučili. Danes uče svoje mlajše tovariše, česar so se v Sloveniji pred kratkim naučili. Tov. Marija, ki je otroke spremljala, piše med drugim: «Cudimo se, kako je uspelo, Slovenski vladi v tako kratkem času organizirati prekrasne kolonije, ki so bile tolikim otrokom tako dobrodošle. Naša zahvala gre tudi našim preljub-Ijenim partizanom, ki so s ceno svojih življenj priborili zmago in svobodo narodom*. Po predhodnem pozivu guvernerja, majorja A.M.G. za Komenski okraj, jo bil 12. Vm. sestanek vseh članov Izvršnega odbora in predsednikov ter tajnikov 4 bivših občin: Rihenberg, Komen, Štanjel in Temnica. Takoj po začetku je guverner popisal imena članov Izvršnega odbora in predsednikov ter tajnikov omenjenih krajev. V nagovoru je dejal, da je dolžan po ukazu višje oblasti obvestiti predstavnike ljudske oblasti, da ta oblast ne more več obe&Jati, ker je odklonila odlok it. 11. Pohvalil je organizacijo cbteati v komensken okraju in dodal, da ni bila zadostna administracija. Predlagal je Imeno, vanja, ki naj bi Jih dosedanji odborniki sprejeti, ker morajo sicer po dati ostavko. Guverner je govoril o novi organizaciji civilne uprava, koliko si Je prizadeval, da Je preskrbel 80 ml-ljonov lir za okraj Komen, Miren in Bovec in kakp zavezniška vojaška uprava skrbi za narod. Prizadevni si je, da bi prepričal prisotne, da prav za prav ni z odlokom it, 11. nastala m kaka sprememba, ker bodo lahko ostali v civilni upravi Isti ljudje. Odborniki pa so soglasmo odklonili njegove predloge In razložili, da lahko o njlhoven odstopu ali nastavitvi odloča samo narod, okrajnega NOO, č. g. župnik Oblak mu je dejal: gotovo si, g. major, že predstavljate odgovor našega odbora. Ml bomo priznali samo to, kar nam bo naročil narod in to tudi izvajali. Kot oblast priznavamo našo ljudsko višjo oblast, to Je okrožje Ml smo se skupno z narodom borih in bomo storili samo to, kar bo v korist ljudstva. Nato Je g. major molčal. Izročil je vsakemu odborniku znano tiskovino. Dejal je še pred odhodom, da bo od sedaj naprej sam izvrševal vse funkcije. Skrb za italijansko mladino Lepo so sprejeli italijanske otroke v Jugoslaviji, prav tako prisrčno pa so jih sprejeli tudi kme- tje po Primorskem. Na Kobariškem v vasi Idersko, je bilo 16 italijanskih otrok na počitnicah. Ti otroci so se tam tako dobro počutili, da niso hoteli domov. Ničesar jim ni manjkalo. Niti hrane, niti materinske ljubezni. Tudi na Bovškem bi nekatere družine rade vzele uboge otroke za časa počitnic v oskrbo, toda zavezniki tega ne dovolijo, češ, da primanjkuje stanovanj. Ljudie se seveda čudijo, da manjka stanovanj le za partizanske sirote, za četnike pa ne. Naši odseki za socialno skrbstvo pa tudi niso pozabili na otroke, ki letos niso mogli v kolonije. Iz mirenskega okraja so tovarišice peljale otroke na izlet v Gradič za 4 dni, odkoder so se vsi prerojeni-vrnili domov. Otroci so sedaj sklenili, da bodo pričeli prirejati prireditve, iz izkupička pa bodo prirejali izlete. Pozdravljamo to njihovo incia-tivo in želimo, da bi jih tudi drugi otroci posnemali. Naša naloga je, da damo otrokom, katerim Je zadnja vojna zagrenila mladost, čim-več razvedrila, da bodo pozabili na prestane strahote, Vida. Miting v Rihembergu V nedeljo, 23. t. m. bo v Rihembergu, med porušenimi domovi, velik miting. Nastopali bodo pevski zbori in orkestri iz raznih krajev. Razne točke programa bo izvajala rihemberška mladina. Pridite vsi. Pričetek ob 14. uri. Kmetje-polovičarji zahtevajo revizijo pogodbe Proinja Šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar*, kot nadaljevalec tradicije vseh nekdanjih Šentjakobskih društev in njihov dejanski naslednik, se Je f obrnil na vse bivše člane in prijatelje s prošnjo, da pregledajo svoje omare in miznice in poiščejo vse spomine na nekdanja Šentjakobska društva ter vso lastnino teh društev. Društvo rabi prav vse: fotografije, knjige, zapisnike, note, programe, pravila, znake, zastave, prapore itd. Ce se lastnik ne more ločiti od predmeta, naj ga društvu posodi. Na zahtevo se bo zdalo za vsak predmet potrdilo. Predmete sprejema iz prijaznosti gostilna »Jadran* pri 8v. Jakobu. Odbor Gorica, 19. — Kmetje-polovičarji postavljajo svoje zahteve preko svojih Enotnih sindikatov. Slednji so poslali tukajšnjemu uradu za delo pri zavezniški vojaški upravi spomenico sledeče vsebine: Kmetje-polovičarji in koloni, ki jih mi zastopamo, smatrajo za dolžnost predložiti v proučitev zavezniški vojaški upravi sledeče: Polovičarji. naše cone so še vedno vezani na »Splošni dogovor o zakupu kmečkih zemljišč za obdelovanje naspol za goriško pokrajino*, ki je bil objavljen v uradnem listu za goriško pokrajino it. 82, od 12. aprila 1939. Sedaj se ta »dogovor* ne more docela uveljavljati iz sledečih razlogov: a) dogovor Je bil sestavljen v času, ko je najbolj razsajala fašistična reakcija in pohlepnost, ko Je bilo delavcem nemogoče objas niti in zagovarjati, kaj žele postavljati zahteve za priznanje pu-avic. b) delo v tekočem poljedelskem letu (1944.-45.) je potekalo v docela Izrednih prilikah, v kolikor so se odrasli moški, družinski člani polovičarja, v veliki večini podali v partizanske formacije, ali pa Jih Je okupator interniral. Vsled tega je padla vsa teža poljskega dela na rame ženi, starcev in otrok, kateri so s* morali brigati za tem ljo kljub težki nevarnosti zaradi trajnih zračnih napadov in trajnih roparskih akcij ozir. čiščenj k', so jih vodili okupator in faa-l stične bande v teh krajih. c) v tem letu je bilo veliko pomanjkanje gnojil, in neugodne vre menske prilike so položaj še poslabšale, vsled česar Je bil pridelek mnogo nižji od povprečnega pridelka prejšnjih let. Iz vseh teh razlogov In spričo drugih težkoč splošnega značaja, v katerih se polovičarji nahajajo, se sedaj jasno vidi potreba, da se pogoji te delavske kategorije revldi-rajo. Ker pa v tej coni ne obstaja ni-kaka organizacija zemljiških posestnikov, kamor bi se lahko obrnili v svrho rešitve težkega vprašanja polovičarjev in kolonov, naprošamo, da spoštovani Urad za delo posreduje in omogoči sklicanje skupnega sestanka med zastop. niki zainteresiranih strank. Okrajno zborovanje A.S.I.Z.-a v Postojni 0 zborovanjih, množičnih sestankih in zborih volivcev se v zadnjih česih veliko govori in piše. Dobrih ftl res plodovitih sestankov pa je le malo. Eno takih dobrih zborovanj je bilo v nedeljo, 16.IX, v Postojni Ne po številčni udeležbi, ki bi bila lahko dosti večja, pač pa po vsebini govorov in po tem, kako so ljudje govore sprejeli in razumeli. Nastopilo je dosti govornikov, izmed katerih bi omenili dva, ki stač res znala «najti pot do srca navzočih ljudi*, kot je dejal tovariš Kidrič. Tov. Lenčka od Okrožnega A. S. I. Z.-a je v svojem referatu med drugim odgovorila na očitek, ki ga reakcija zadnje čase uporablja pri svojih napadih: »Vprašam vas, ali je gradnja cest, obnoca naših domov bistev naših polj, red in mirno delo v naši novi državi diktatura, kot se nam očita!?* 001 z lainjivci, smrt reakciji*, je enoglasno zagrmelo lz vrst navzočih. Tov. Pogačnik Tone je govoril o obnovi ln dejal: »Ruševin Imamo veliko, treba je, da za delo zgrabimo vsi, pa, bo šlo. Po takih zborovanjih moramo takoj preiti od besed na dejanja. Z Istim veseljem kot poslušamo govornikove beseda moramo zagrabiti za lopate in krampe, Popoldne je sledil drugi del programa, Igra, petje, deklamacije in s tem združeni govor. Ogarev. Iz tržaškega življenja Vpisovanje na slovenske srednje šole Opozarjamo starše slovenskih dijakov, ki pri vpisovanju niso bili »prejeti z izgovorom, da takih in takih slovenskih srednjih šol v Trstu ne bo, na najnovejše obvestilo Zavezniške vojaške u-prave, ki pravi, da je odredila vpisovanje na vse srednje šole; vrsta šol pa bo določena po končanem vpisovanju. Vpišejo naj se torej vsi slovenski dijaki, brez ozira na vrsto srednje šole, na kateri nameravajo študirati. Vpisovanje je tako v Trstu kot v Gorici podaljšano do 22. 9. 1.1. Nove osebne Izkaznice Polkovnik Bovvman je izdal o-dredbo o novih osebnih izkaznicah, ki bodo obvezne za vse, ki živijo na zasedenem področju in ki so pre. koračili 18. leto starosti. Izkaznice so trojne: 1, za pristojne v mejah zasedenega področja, ki so bivali v teh krajih še pred 1. majem 1945; 2. za jugoslovanske državljane, ki nišo tu pristojni, a živijo tukaj; 3. za italijanske državljane, ki niso tu pristojni, a živijo tukaj. Prošnje za omenjene Izkaznice bodo morali vložiti vsi, ki živijo na zasedenem področju. Cas, kraj in podrobnosti o izdajanju osebnih izkaznic bodo javljeni naknadno. Miting v Rojanu Prosvetno društvo «Rojan» priredi v nedeljo, 23. t. m. ob 19. uri, velik miting v dvorani bivšega »Ri-creatorio* (ul. Solitro 10). Na sporedu so igre, prizori, pevske točke in recitacije. Gledališče Verdi Nocoj ob 19.30 bo napovedani koncert pod vodstvom L. Toffolo s sodelovanjem violinista R. Repini Secco. Spored: Corelli-Sarabanda, Giga, Badinerie; Dvorak . koncert v H-molu, op. 104; Debussy - Morje; Wagner . preludij in Izoldina smrt. Trine cene Včeraj so veljale za poljske pri-deljke sledeče cene na debelo: česen 80-100, sladkorna pesa 20, pesa 20-26, korenje 17-20, kostanj 40, zelje 25-35, ohrovt 30, cikorija 20-25, čebula 36-40, dateljni 170-180, sveže fige 35, solata 20-35, citrone 30-70, «malancane» 25-35, jabolka 15-40, krompir 16-20, paprika 40, breskve 60, hruške 18-50, paradižniki 15-30, radič 30-80, peteršilj 40-60, zelena 30-40, špinača 30-50, grozdje 30-50, bučice 40, fižol v stročju (tegoline) 50. Glasbena Matica v Trstu V nedeljo, 23. t. m. ob 10. uri, bo v kino dvorani, v ul. Carducci 10, ustanovni občni zbor društva »Glasbena Matica* v Trstu. Dnevni red: 1. otvoritev in poročilo predsednika pripr. odbora;’ 2. poročilo tajnice pripr, odbora; 3. poročilo o tečajih in o ustanovitvi orkestra; 4. odobritev društyenih pravil; 5. izvolitev upravnega odbo. ra in nadzorstva; 6. Slučajnosti. Vabljeni so vsi prijatelji glasbe. Doseči moramo, da zopet dvignemo to društvo do one višine, na kateri je bilo pred fašizmom. TRŽAŠKI RADIO Spored za četrtek 90. 6.30 glasba za dobro Juti o, 7. poročila BBC, 7.10 čltanje sporeda v slovenščini, 7.15 poročila v slovenščini, 7.30 poročila v italijanščini, 7,45 koledar, 8. glasba za vsak okus, 8.30 zaključek. 10. melodije (Videm), 10.15 prenos Iz Vidma, 12.30 poročila v slovenščini, 12.45 glasba na ploščah, 13. poročila v italijanščini, 13.15 športna poročila, 13.30 glasba po željah, 14. napoved časa - pregled najvažnejših Vesti, 14.02 predavanje v italijanščini, 14.10 plošče, 14.30 zaključek. 16. Ivor Moreton In Dave Kaye pri klavirju (Videm), 16,15 pestra glasba (Videm), 16,30 Erič Win-stons in njegov orkester, 17. vesela glasba, 17.30 slhfonična glasba, 18.15 Cartllon, 18.30 glasba po željah, 19. poročila v angleščini BBC, 19.15 obvestila svojcem, 19.30 ženska ura, 20. napoved časa — poročila v slovenščini, 20,15 poročila v italijanščini, 20.30 preklasična glasba, 21, amerikanska glasba, 21.30 slušna igra v italijanščini, 23. napo. ved časa — zadnje vesti v italijanščini, 23.10 zadnje vesti v slovenščl. ni, 23,20 plesna glasba, 24. zaključek. Zeleno gnojenje V zadnjem predavanju o gnojilih sploh, smo v glavnih potezah opisali namen in učinek gnojenja in si tako ustvarili pojem, zakaj gnojimo in kakšni so njega učinki. Bolj podrobno pa smo obravnavali hlevski gnoj, predvsem njega skrbno pripravo, kar je predpogoj uspešnega. gnojenja s hlevskim gnojem. Naj danes omenimo še drugo vrsto gnojenja, ki se pri nas še zelo malo uveljavlja in prihaja v poštev le pri preoravanju njiv, kjer je rastla detelja ali pa lucerna, tako imenovano »zeleno gnojenje*. Zeleno gnojenje obstaja v tem, da vsejem neko travno rastlino, jo pustim, da doraste do popolnega razvoja, to je do razcvet ja in jo nato podorjem z namenem, da se v zemlji razkroji in da pokaže vse učinke gnojenja. Podoravanje celotne rastline se imenuje popolno zeleno gnojenje. Lahko pa izvedemo tudi delno ze. leno gnojenje tako, da poberemo del travnega pridelka in gn izkoristimo kot krmilo, a potem vnovič podorjemo izpodrastlo rastlino. Po. leg tega pa še lahko prištejemo v razred zelenega gnojenja tudi večletne travne kulture, katere puste v zemlji debele in dolge korenine, kakor tudi obsežno grmičevje in ostanke listja ter običajne travniške kulture. bob, inkarnatka (enoletna detelja), grško seno ali gorčica. Na vsak način je potrebno gojiti rastline, katere uporabljamo za zeleno gnojenje s fosfatnimi in kalijevimi gnojili, katera vplivajo na večjo produkcijo snovi, ki bo podorana in tudi določajo obilnejše skladiščenje kisika iz zraka potom bakterijev, živečih na koreninah stročnic. Najbolj prikladen čas za podora- bilo škodljivo. Pri rastlinah nagi* rasti se zeleno gnojenje običajno opravi 80-120 dni po setvi, podoravanje se izvrši z lopato, ali pa * plugom. Ako pa rastlina doseže zna-ten razvoj, jo še poprej pokosim« in povaljamo. Naj ga torej tudi naš kmetovale«, kjerkoli so dani povoljni pogoji S* te vrste gnojenja, uveljavlja, od česar bo imel resnične koristi. P. S. O gornjem je tov. dr. Baš* vanje rastline je doba, ko je ista j Ivan predaval 17. IX. 1945. na trža- v cvetju, kajti vsako odlašanje bi j škem radiu. V.W.V.%%WČA AWČAW.5VWASWi WAWAAVVš Od Triglava do Jadrana Koncert zbora J.A. Uspešnost zelenega gnojenja Kaj vse dosežemo z zelenim gnojenjem? 1.) Zeleno gnojenj« v prvi vrsti obogati zemljo s kisikom, ako le izberemo v to svrho rastlino iz vrste stročnic. 2.) Ako rastlina, ki jo rabim za zeleno gnojenje, požene globoke korenine, dosežemo s tem tudi zvišanje hranilnih snovi v nižjih plasteh zemlje, ker Jih korenine navadnih rastlin le redko dosežejo, 3.) Ako rastline zelenega gnojenja pokrijejo zemljo v dobi, ko bi ona o. stala gola, vsrkajo ln pridržijo hranilne snovi, ki so zelo razstopljive ln razpršljive. Drugače bi se porazgubile v prekomerni vodi. Ravno tako vsrkajo velike količine vode ter v deževni dobi odvzamejo zemlji pr j. komerno količino vlage. 4.) Rastline zelenega gnojenja iščejo hranilne snovi v zemlji večje prostornine, a Jih vračajo prostor-ninsko znatno manjšemu terenu ali boljše rečeno, tisti plasti zemlje ki pride v poštev pri oranju. Vračajo pa te snovi pod lahko razkrojljivo obliko v prid kulture, ki se bo na tem terenu gojila. 5.) Zeleno gnojenje obogati zemljo z organskimi snovmi, ki tako razkrojene, povoijno vplivajo na rastlinsko rast. 6.) Seme rastline, ki jo uporabljamo za gnojenje, predstavlja dodatek hranilnih snovi zemlji, ki se lahko primerja pičlemu gnojenju, 7.) Tako gnojenje vzdržuje zemljo bolj svežo, bodisi zaradi vode, ki jo vsebuje podorana rastlina, bodisi zaradi tega, ker ima nastala prst to svojstvo, da pridržuje vlago v veliki meri ter da napravi zemljo bolj rahlo. 8.) Zeleno gnojenje predstavlja edino sredstvo, ki nudi zemlji v o-bilnl meri organsko snov, bogato na redilnih snoveh, posebno tam, kjer živinoreja slabo uspeva, ali kjer »e prevoz gnoja pokaže težaven, ali celo predrag. Rastline, prikladne za zeleno gnojenje, so tiste, ki imajo obilno listje, ki globoko poženejo korenine, katerih seme je poceni, ki se hitro razvijejo, predvsem pa, ako »padajo v družino stročnic. Dobri učinki tega gnojehja se opažajo i v pogledu fizičnih 1 glede kemičnih »vojstev zemlje. Zeleno gnojenje je gospodarsko vedno zelo koristno: v večji meri tam, kjer je podnebje suho in kjer je potrebno, da se zboljšajo tudi fizične lastnosti zemlje. V manjši meri pa tam, kjer je »Istem kultur dosegel že visoko stopnjo intenzivnosti, namreč tam, kjer sledi kultur« kulturi nepretrgoma, tako, da ne ostane teren nikoli prazen ln tam kjer je dosti živine, — torej tudi dovolj hlevskega gnoja. Izbira rastlin Za zeleno gnojenje j« treba zbrati prikladno rastlino. Tako za ilovnato zemljo: bob, grahor, travniška detelja; za peščeno zemljo pa volčji Včeraj zvečer je imela jugoslovanska brigada, ki je pod zavezniškim poveljstvom 13. zbora, prvo oddajo v tržaškem radiu. Zbor 60 vojakov je izvajal narodne pesmi in recitacije, Ta oddaja je bila prva. Odslej naprej bo oddaja jugoslovanske brigade redno vsako sredo ob 19.30, Program bo namenjen predv^m jugoslovanskim četam pod zavezniškim poveljstvom. Ljudstvo mora samo čistiti Pred dobrim tednom je v Ronki po nalogu zavezniške vojaške oblasti prevzel mesto občinskega tajnika zopet prejšnji fašistični občinski tajnik g. Petelio. To imenovanje je med ljudstvom naletelo na začudenje in odpor, ker ljudje njegovih prejšnjih del še niso pozabili. Ob tej priliki se je zopet pokazala moč in solidarnost žena iz Ronki. Delegacija mladih žena je šla v tajnikov urad in ga pozvala naj takoj zapusti delo. Gospod Petelio je ta poziv odbil, žene pa so takoj poklicale v uradne ptro-store svoje tovarišice, ki so čakale zunaj na tajnikov odgovor. Pričele so bivšega fašističnega tajnika pre. tepati in ga zrinile iz uradnih prostorov na trg. Tako so ga prisilile, da je moral pod neljubimi okolišči-nami oditi domov, z bridko zavestjo, da se v ta urad ne more več vrniti. Gospod Petelio je namreč kriv, da je bilo mnogo družin lz Ronki in okolice uničenih in preseljenih v Nemčijo. Takih ljudi naše ljudstvo ne mara v svojih u-radih. Kamnoseška zadruga v Nabrežini V nedeljo se je vršil v Nabrežini ustanovni občni zbor kamnoseške zadruge. Zbranih je bilo okoli 150 kamnosekov. Obenem so bili prisotni tudi zastopniki zadružnega prosvetno in gospodarsko življenj* v vasi. Pred dnevi se je sestal tudi pri’ pravljalni odbor Prosvetnega društva »Venček*. Ze pred dvajsetim1 leti je to društvo obstajalo. FaM* zem je ukinil njegovo delovanj*' ni pa mogel zadušiti navdušeni* za prosvetno življenje. Z osvob«' jenjem naše vasi je ta plamen <*«' segel svoj višek. Polna, prepo'«* vneme, bo naša vas dokazala, da' »Napredek ta prosveta, to naša b« osvetaI» Grobovi tulijo.* Za svobodo in boljšo bodočo«** svojega naroda Je daroval mlad« življenje tov. Racman Frane & Gročane, pri Hrpeljah Kozini. Padel je v borbi na Opčinah, 0* Dolenjskem, meseca januarja 1®*®’ Počiva v skupnem grobu s *v0' jimi tovariši. Zavest, da je iz krvi naših frt*v vzklila nova doba za ves naš n* rod, naj bo v tolažbo ln ponos **' teram padlih junakov. Vabilo Prihodnjo soboto, dne 22. t. ®" ob osmi uri zvečer, se bo vršil« v •prostorih Prosvetnega društvaT Ricmanjih predavanje. Vabi®0 članstvo in prijatelje društva, da** predavanja udeleže v čim večj*1* številu. Obvestilo »Okrožni urad za delo* z oz1«011' na razne objave v dnevnikih posebne doklade trgovskim vaj** cem pojasnjuje, da je dnevna dol*'*' da L. 25 in mesečna L. 625 zniž*®4 za Gorico za 10%, za občine P* ** 20%. Poizvedbe bravo Brda (Goricah Tovariša iz Istre, ki je bil od £ ni ja do avgusta 1944 skupaj s t« MARINŠKOM FRANCEM iz S* gona pri Postojni v taboriščni nici pri Sv. Duhu v Zagrebu, ®, prošamo, da »poroči o usodi ter raj navedenega družini Marin** Zagon 20, Postojna. Kdo ve kaj o SLAVKOTU ,, , . . 2LIN, Čampo concentramento. vodstva iz pokrajinskega in okroz- 54 Fc ramontl Tarsia-CosenZ*. nega NOO. Razpravljali so o tasta- sporoči Emiliji Kožlin, Bilja**' lacijah, posebno pa o kamnolomih, za katere zahtevajo ogromne odškodnine bogati lastniki. Krajevni narodno osvobodilni odbor je obljubil vso podporo novo ustanovljeni zadrugi, bodisi v materialnem, kakor tudi v moralnem pogledu. Miting za ranjence Prvi strelski bataljon vipavskega vojnega področja je v soboto, 15. t. m„ priredil v vojaški bolnici, kjer se zdravi 160 ranjencev ta bolnikov, miting. Po predstavi, ki je bila dobro podana, je sledila prosta zabava, katere so se udeležili tudi naši ranjenci. Lepo Je bilo videti naše borce, kako so se kljub pohabljenosti zabavali. Borci so občutili nežno skrb, ki jo goji narod do tistih, ki so tako mnogo itrvovall za svobodo. ŠMARTEN . 1 ■ m — nabrala Kdo-r kaj ve o STANFEL Asro NU, komisarju V. D. V., zajete® .. Nemcev 13. 3. 1944, naj sporoči -stri Benčič Valeriji, Gorica, vi* Bose o 54. ki Jih Je izvolil. Tov. podpredsednik VA*bWW'A,AWWWWS AVA\VWWWVWlčAV.V.VW»^*-WAVANV^V.WrčASV»V»VAVAA*AWAW.VS‘AWAVWČAWA*AVč» -.V.VA,/-V.V.V.V.V.S%V. ‘Nikolaj Ostrovski 31 Kako se je kalilo jeklo (Romani — Pojdite za trenutek v sobo, — Je rekla Tonja. Artem jo je molče ubogal. Ko mu Je povedala vse, kar je vedela, »e ga Je lotil obup. Ah, prekletstvo! Kaj ni že premalo trpljerja? — j« tiho zamrmral. — Sedaj vem, zakaj je takšen nered po stanovanju, Sam vrag ga je vmešal v to... Kje naj ga sedaj iščem’ In vi gospodična, čigava st«? — Jaz lem hči gozdarja Tuma-nova. Poznam Pavla. A, je neodločno zamrmral Artem. Prinesel sem moko, d« bi lahko prehranil dečka in glej, zdaj — J« zgodilo tole. Tonja In Artem »ta se molče gledala. — Odhajam, vi ga boste morda nažii, — je tiho rekla Tonja ln »e poslovila od Artema. — Zvečer s« bom vrnila k vam In povedali ml boste. — Artem je tiho prikimal z glavo. • * « V kotu okna Je brenčala suha muha, prebujena lz dolgega zimskega »panja. Na robu starega, o-guljenega divana J« z rokami, na slonjenlml na kolena, sedela mlada kmetica in oprla svoj brezciljni pogled v umazana tla. Komandant, s cigareto v kotu ust, je zaključeval s širokim roko pisom obtožnico in pod podpis »komandant mesu Sepetovke*, zastav nik, j« užlvaje pristavil svoj zmaličen podpis, e kljukico na koncu. Na vratih J zaslišal škripanje čevljev. Komandant J« dvtgn‘1 glavo. Pred njim je »tal s povezano roko Salom iga. — Kakšen veter t« Je prinesel 7 -*■ ga pozdravi komandant. — Izredno dober veter — zrno mi j« razneslo roko 'rav io kosti. Balomlga ja, ne oziraj* »e na prisotnost žene začel grobo peovatl. — In kaj zdaj, »i prižel sem, da se pozdraviš? — — Pozdravili se bomo na drugem svetu. Na fronti pritiskalo, da s« kar kadi. Komandant ga je prešinil in pokazal z glavo na ženo: — Pozneje se bov* pogovorila. — Salomiga se Je s tr.ižčem vsedel na trinožnl stol in snel kapo s kokardo, v katero je bil vrezan emajlirani trozob, državni znak ukrajinske narodne republike. — Poslal me Je Golob, — Je počasi začel. — Vsak čas bo prišla sem divizija sičevsklh strelcev. Skratka, tukaj se bo zagatllo vse in moram narediti red. Morda bo prišel »glavni* ln z njim neka tuja zverina, pa naj sedaj že nihče n« govori o »olajšanju*. In kaj ti pišeš? — Komandant Je prestavil cigareto v drugi ogel ust. Tukaj, pri meni, j« neka zadeva. veš. Na postaji J« bil ujet prav oni Zuhraj, e« spomniš, oni, ki Je vzpodbujal železničarje proti nam. — — In, ln? — se Je radovedno primaknil Salomiga. — Pomieli. Dedec Omeljčenko, komandant postaje, nam ga je poslal samo z enim kozakom ln ta, ki J« »edaj pri meni, Je »redi belega dneva rešil Zuhraja. Razorožili so kozaka, mu razbili zobe in izginili brez »ledu. Za Zuhrajem ni niti sledu, ta pa je ujet. Na, prečita j zadevo. — Izročil je Salomigt šop popisanih listov. Ta Jih Je besno pregledal in jih prelistaval z levo, zdravo roko. Ko je prečital, se Je obrnil h komandantu: — In tl nisi lz njega ničesar Izvlekel? — Komandant je nervozno potisnil na oči Ščit svoje kap«. — Pet dni se že borim z njim, Molči: »Ničesar, — pravi, — ne vem, Jaz ga nisem rešil*. Banditski izrodek. Veš, stražar ga Je spo da vršiš poizvedovanje. Kako mo- 1 postarna žena, zvitih, lopovskih oči, ra postati iz bogoslovca kometi- 1 ostre brade — tajna prodajalka dani? Pa si ga vsaj dobro pretepel? — Komandant Je skoči) pokonci. — Preveč si dovoljuješ. Svoj posmeh drži za sebe. Tukaj sem jaz komandant, ln prosim, da se ne vmešavaš v moje zadev«. — Salomiga je pogledaš komandanta, ki se je izprali ln prasnil v smeh. — Haha... Nikar s« ne napenjaj, žganja, osumljena kraje ur« in drugih dragocenih stvari. V oglu, pod oknom, pa je z glavo, naslonjeno na zmečkano obleko, skoraj v pol-poznbljenju ležal Korčagln. V celloo so privedli mlado kmeč-kt> ženo, s pisanim robcem in velikimi, preplašenimi očmi. Zena je nekoliko postala, potem pa Je sedla zraven prodajalk* žganje. Ta je strokovnjaško premerila Mladina iz Smartna je 250 kg sadja in sporočila partizanski bolnici sv. Justa, da Ji to sadje stoji na razpolago. Ko se je kmalu pojavil na cesti kamion, je mladina tovariše, ki so se pripeljali a kamionom po sadje, navdušeno sprejela ter jih pogostila. Po nekaj dneh Je mladina sprejela zahvalno pismo iz bolnice, v katerem »e bolniki ln ranjenci prisrčno zahvaljujejo požrtvovalnim mladinkam za darilo. Takoj Je mladina sklicala sestanek, na katerem je zbranim tov. in tovarišicam prebrala vsebino pisma sekretarka mladine. Pismo Je vzbudilo med prisotnimi veliko navdušenje, DUTOVLJE Tudi v naši vasi a« Je končno ustanovil nov KNOO. Po dveh tednih pripravljanja, J« ljudstvo odbilo In premostilo »pore in ovire, ki jih Je morda kak reakcionarni element hotel predstaviti kot nerešljiv«. Izvoljeni so ljudje, ki uživajo sim-patijo in zaupanje ljudstva. Zato ni dvoma, da bo novo izbrani odbor nudil vaščanom vsestransko pomoč. Da, ti predstavniki preprostega delovnega ljudstva bodo branili, čuvali in dvignili politično, Kdor kaj ve o RIJAVEC NU. roj. 20. 8. 1919, ki je bil v prekomorski brigadi J. A., L ta-ljon, naj sporoči Rijavec rini, Stopnik 1, Cerkno. 1 Lea Pincherle-Bauza.no nanja, da je v mukah aprila 1944. preminula njena *® OLGA PERERA, vdova PINCHERLE, v taborišču Ausschvvitz; njc°‘ brata, SAMUELA VIKTORJA pa so ubili ravno na dan h*J? v skega novega, aepte-mbra ^ plinski sobi v Ausechwltz-u; « sestra - EMILIA, vdova GENUIZP* e«- je umrla 1. februarja 1945. ** \p-sledlcah »trajnega mučenj* borišču Ausschwitx, Goric«, 19. septembra 1946. MALI O GL POŠILJKA drobno, GALICE, žvcpl*jj», vina, vermuta, žganja na debelo, naprodaj. ~ jgii' »i-e Androna S. Eufemia 2, PJTjjl-šek vi* delfUniveraltii **' DEŽNE PLAŠČE, damske ln Ske, blago za obleke in m«-')1'',# nje dobite v krojačnicl C® Corso 2/II., tel. 29-101. # VAJENCA, 14-15 letnega tr*«Vjj»-ga pomočnika, išče klobučar**^■ slov v upravi »Prlmorskeg* " nika», Večja količina električne** ^„11-rlala za napeljave, svinčen* taš pletena žica, izolirana ii«*' etiki itd. na prodaj' Oglasite se na Via Giull& od 9-12 ur«, tel. 85-7* Odgovorni urednik JOtE KOREN popov sinko — lahko bi počil. Naj novinko in hitro rekla: ta nosi vrag s tvojim delom vred! Povej ml raje, kje bi »e dala dobiti kaka steklenica žganja. — Komandant e« je zadovoljno nasmejal. — To »e lahko naredi. / — A temu, — Salomiga ja s prstom pokazal na papirje, —> od- znal in malo J« manjkalo, da ga ne loči namesto 16, 18 let, o« hoče«, da bt kar tukaj zadavil. Komaj eem ga rešil. Omeljčenko Je zaradi ujetnika prlmazal kozaku 26 udarcev; dobro ga j« premlatil. Nima smisla, da bi ga še dalje zadrževal. Prosil hpm št a v za dovoljenje, da ga ustreli-m. 8elom'ga je prezirljivo pljunil. — Spregovoril bi, če bi bil v mo jih rokah. Ni z* tebe, popovski sin. Prihajaš na odmor, dekle? Ker ni dobila odgovora, Je nadaljevala: — Zakaj si tukaj, a? Pa morda ne slučajno zaradi žganja? — Kmetica je vstala, pogledala sitno ženo ln tiho odgovorila; —• Ne, zaradi brata so me pri- ga likvidirajo. Kljukico pa postavi : gnali. — sem, če ne bi tega nemara ne pri znali. —- V celici so bili trije. Bradati starec v oguljenem plašču Je ležal na ležišču s skrčenimi nogami v širokih hlačah. Prijeli so ga zato ker je Iz njegovega hleva izginil pe- Izišču: tljurovski konj. Na tleh Je sedela 1 — In kaj je on? — Je nadaljevala zena, — Vmešal se j* še starec: — Zakaj jo vznemirjaš? Njej se morda niti ne ljubi živeti, tl pa klepetaš. — Zena f« Ja hitro obrnila proti le- či« nadaljuje) Ideolno krema za hiff® in pri|e*no britje brez vode •n čopiča.