The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ
GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
ŠTEV. (No.) 211
CHICAGO, ILL., SREDA, 1. NOVEMBRA — WEDNESDAY. NOVEMBER 1, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
STARO NAZIRANJE O KUPI ČENJU DOBIČKOV IN DOHODKOV SE JE PREŽIVELO. — NOV DENAR, KI BO IMEL ISTO STALNO KU PNO VELJAVO, BO REŠIL GOSPODARSKO ŽIVLJENJE DEŽELE.
Chicago, 111. — Tisti, ki menijo, da se bo trgovina šele tedaj oživela, ko bo zopet dobila zagotovilo, da se bo kupljeno blago ■Jahko z dobičkom prodalo, so tako zastareli v svojih iedjah, kakor je bila zastarela Hoover jeva administracija in pred njo vse druge administracije do letošnjega meseca marca.
V tem smislu se je preteklo nedeljo izrazil v svojem pomembnem govoru, ki ga je imel ob neki priliki v tukajšnjem mestu, R. G. Tugwell, pomožni tajnik v poljedelskem departmentu, univerzitetni profesor ekonomije in ena glavnih osebnosti v Roose-veltovem možganskem trustu.
Fraza "zdrav denar" se lahko razlaga na dva načina, je pov-darjal profesor. Na en način jo po svoje razlagajo pripadniki stare šole, ki trdijo, da se mora zopet uvesti prejšnja zlata pod-lada, in da z njo pride zopet nazaj prejšnje kupičenje denarja |d strani nekaterih, dočim ostanejo drugi, manj srečni, brez vseh sredstev. Druga razlaga pa je tista, ki jo je podal predsednik Roosevelt, ki je izjavil, da njegova administracija stremi po tem, da ustvari novo vrsto zdravega denarja, in sicer takega, ki bo ohranil svojo kupno in plačilno vrednost na isti višini od ene generacije do druge.
Ne s tem, da se dobiček, ki ga dobivajo posamezniki iz raznih podjetij, spravlja na kup, da tamkaj mrtev leži, marveč s tem, da se bo postavil denar v živ obrat, edino s tem se bo pomoglo kapitalu, da bo lahko zopet zadihal. Ta obrat pa se bo dosegel na ta način, da bodo podjetja porabila svoj dobiček k zviševanju plač, pri tem pa plače tudi tako razdelila, da si ne bodo nekateri iz voljenci devali svojih visokih plač na kupiček in si pri tem še privoščili vse udobje, dočim drugi uslužbenci nimajo niti toliko denarja, da bi ga lahko porabili za najpotrebnejše.
Edino višje plače in višji dohodki farmarjev bodo privedli do zdirave preobnove dežele, je končal profesor.
-o-
S0VJET1 0
AMERIKI
Priobčujejo se članki iz sovjetskih listov, ki so nad vse sovražni Rooseveltu in njegovi vladi.
MLAD ZAKONSKI PAR
UPOR V CIVILNI GOZDNI ARMADI
Milwaukee, Wis. — Preteklo soboto je bilo iz civilne gozdne armade, ki tabori v bližini Hales Corners, odpuščenih 27 ttdadeničev in poslanih domov v Chicago. Vzrok za svoj nečastni odpust iz armade so fantje povzročili s svojim uporniškim vedenjem napram ukazom predstojnikov. Po najno-Vejših odredbah mora vsak mož v tej armadi delati polnih 40 ur na teden. Ako je vsled deževnega vremena med tednom kaj delovnega časa izgubljenega, morajo to nadomestiti v soboto. Tak slučaj je bil pretekli teden. Omenenih 27 fan-tov Pa se je uprlo, da bi delali v soboto. Ne samo to, marveč skušali so pregovoriti še svoje tovariše, da se jim pridružijo, 111 grozili so celo predpostavlje-častnikom. Svarila, naj bo-
Riga, Latvija. — Ob sedanjem času, ko je sovjetski od-poslanik Litvinov na poti v A-meriko, da prične pogajanja z ameriško vlado glede priznanja sovjetov, kakor tudi glede trgovinske zveze med obema deželama, je nekatero časopisje vneto na delu, da onemogoči vsakeršen uspeh teh pogajanj in da ustvari nov prepad med kapitalistično Ameriko in komunistično Rusijo. Tako je tako časopisje razneslo v svet odlomke iz nekaterih listov v Moskvi, ki so še pred dogovorom glede pogajanj med obema deželama pisali članke, ki so bili vse prej kakor pa prijazni sedanji ameriški administraciji.
Nekateri ti Članki obdolžu-jejo Roosevelta, da pripravlja Ameriko za vojno. Kot dokaz temu navajajo, da rekrutira delavstvo pod vodstvom ar-madnih častnikov, ki mora delati v vojaških taboriščih. Obenem pa je Roosevelt tudi odredil, da se ojači ameriško vojno brodovje. Proti komu naj bi se Amerika pripravljala za vojno, časopisje ne omeni, pač pa dostavlja, da bi bil Roosevelt pripravljen, napovedati vojno komurkoli že, da bi obdržal vladno kontrolo nad delavskimi masami, ki postajajo nemirne.
Dalje se v teh člankih tudi trdi, da skuša Roosevelt delavstvo popolnoma zasužnjiti. Vse njegove odredbe in zakoni da streme za tem, da zvrne a-meriško krizo na račun delavstva, da bi ga na ta način mogel podjarmiti s fašističnimi metodami.
Končno pa se še povdarja, da so se pričela močna gibanja proti Rooseveltu; na čelu teh gibanj da so komunisti in da ne jo več daleč čas, ko bo v Ameriki izbruhnila revolucija v e-notni fronti.
Tako pišejo sovjetski listi o Ameriki. Bližnja pogajanja bodo pa pokazala, kaj misli u-radna Rusija o tej deželi in njeni vladi.
NAZNANILO NAROČNIKOM Vsled zapovedanega katoliškega praznika Vseh svetnikov, ki ga obhajamo danes, v srede, bc ta dan v naši tiskarni dele počivalo, in zaradi tega š list v četrtek ne bo izšel.
Posebno dovoljenje od papeža, kakor tudi od predsednika
francoske republike je bilo potrebno, da se je mogel poročiti mlad par, ki ga vidimo na gornji sliki. Fant je namreč star šele 17, dekle pa celo samo 13 let. Poiroka se je izvršila v Catil-lon, Francija.
NEMIRI V
DETROIT!}
Mase stavkarjev napadle dve tovarni.
-O-
Detroit, Mich. — Mase stav-kujočih delavcev so v ponedeljek vprizorile demonstracije po tukajšnjem mestu, in sicer v protest proti temu, ker so družbe zaposlile število stavkoka-zov. Kakor govore poročila, se je izgredov udeležilo kakih 2500 oseb. Demonstranti so napadli dve tovarni za delavsko orodje, pobili s kamenjem okna in v eni od njih vdrli v pisarne teh uničili tamkaj papirje in listine. Proti izgrednikom je bila pozvana celotna mestna policijska sila.
-o-
KKiZEM SVETA
h Jugoslavs
U.-&
POPREJ DOLENJSKA, SEDAJ GORENJSKA MOČNO PRIZADETA PO POPLAVI; POSEBNO HUDO JE DIVJALA KAMNIŠKA BISTRICA. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGE NOVICE.
AVSTRIJA ŽELI SPRAVO Z NEMČIJO
Dunaj, Avstrija. — V govoru, ki ga je imel pri nekem kmetskem zborovanju v Nižji Avstriji, je preteklo nedeljo kancler Dollfuss povdarjal, da ^ je Avstrija izven nevarnosti, daj^ bi gospodarsko propadla, in ji s je torej omogočeno, da bo lah- s ko ostala samostojna država, t Izrazil je željo, da bi Nemčija S to upoštevala in sklenila prija- ^ teljstvo z njo. Pogoj za to pa x je, da Nemčija prizna Avstriji njeno svobodo in neodvisnost.
-o-
BANDITI OROPALI ŽUP- l NIŠČE	i
Chicago, 111. — Kmalu po j kosilu v nedeljo je pnidrlo v ] župnišče katol. cerkve sv. Co- jI lumbanusa na 331 E. 71st St. i pet oboroženih banditov, ki so ] v par trenotkih obvladali vse : osebe, ki so se tedaj nahajale ji v župnišču, namreč župnika,' Msgr. D. P. 0'Briena, dva kaplana, dve faranki in dva žup-' nijska uslužbenca. Preiskali so ( nato vse prostore in po eni uii ušli s plenom, ki je znašal 1000 dolarjev v denarju in $500 vrednim dijamantnim prstanom.
POGAJANJA Z BOLGARIJO
Sestanek med rumunskim in bolgarskim kraljem.
—o—
Dunaj, Avstrija. — Države Male antante bi rade pridobile še Bolgarsko, da bi sodelovala z njo pri obsežnih podonavskih trgovinskih sporazumih in da bi opustila svojo revizij onistič-no politiko. V to svrho je povabil run^unski kralj Kari bolgarskega kralja Borisa na sestanek, ki se je vršil v ponedeljek na rumunski kraljevi ladji na Donavi. V spremstvu obeh kraljev ta bila njuna zunanja ministra. Kakor se ugotavlja, je Mala antanta pripravljena, znatno popustiti proti Bolgarski pri njenih zahtevah.
DVE AEROPLANSKI KATASTROFI
Tekom pretefcie nedelje ste se pripetili v Ameriki dve večji aeroplanski nesreči, ki ste zahtevali skupno sedem človeških življenj. Prva usodna nesreča se je dogodila blizu mesta Westboro, Mass., kjer je letalo padlo na neko farmo, druga pa v bližini Amarillo, Tex., kjeir sta. dva aeroplana trčila v zraku drug v drugega. -o--
UBOJ MED PRIJATELJI
Chicago, 111. — V točilnici piva na 4516 W. 63rd St. je v nedeljo ponoči nastal med prijatelji, ki so se tamkaj zbrali, prepir, v katerem je eden udeležencev izgubil življenje. — Smrtna žrtev je bil neki L. | Reeder, 46 let star. V družbi, s katerimi je bil umorjeni v to-jčilnici, je bil tudi neki 401etni ,Wm. Sullivan. Med njim in Reederom se je vnel prepir, med katerim se je Sullivan ta-(ko razburil, da je stekel domov po samokres. Ko je Reeder s svojo ženo zapuščal točilnico, je Sullivan na cesti oddal nanj tri strele. Reeder je malo poz-1 r e j e izdihnil v bolnici.
—	Šangaj, Kitajska. — V nedeljo je resigniral kitajski finančni minister Soong s svojega urada. Pol ure pozneje je diktator Kai-šek imenoval naslednika, in sicer dr. Kunga. Kung, kakor tudi Soong sta svaka Kai-šeka.
_ Havana, Kuba. — V svrho, da odvrne nevarnost generalne stavke, s katero je delavstvo zagirozilo, je predsednik San Martin izpustil na svobodo 1000 političnih jetnikov, ki so bili aretirani pri zadnji kampanji proti komunistom.
—	Peiping, Kitajska. — S sijajnimi proslavami je 170 princev notranje Mongolije proglasilo preteklo nedeljo neodvisnost te province od Kitajske in ustanovilo svojo vlado. Člani vlade ne bodo dobivali plače v denarju, marveč z do-ločenmi številom ovac.
—	Varšava, Poljska. — Rudarji v oljnatem okrožju di-strikta Boryslav, po številu 96, so sklenili, da bodo ostali pod zemljo in stopili v gladovno stavko v protest proti odloku delodajalcev, da se zniža število delavstva.
—	Rim, Italija. — Ob proslavi 12. obletnice fašizma, 30. oktobra, se je v Rimu in v okoliških mestih sklenilo v zakon okrog 4000 parov, in sicer s posebnimi ceremonijami. Kakor znano, vodi Mussolini propagando z*a več zakonov v svrho pomnožitve prebivalstva.
—	Lisbona, Portugalska. — Kakor govori vladno poročilo, je med vojaštvom v mestu Bra-ganza izbruhnil upor, v katerem je bil ubit neki poročnik. Upor pa je bil kmalu udušen in voditelji, ki so ga povzročili, so bili aretirani.
-o-
MRS. ROOSEVELT V CHI-
Divjanje voda na Gorenjskem
Kamnik, 13. okt. — V ponedeljek večer so kamniški meščani s strahom opazili, da sta po veliki plohi Kamniška Bistrica in Nevljica zelo naglo naraščali. Vse je bilo na nogah, zlasti zato, ker voda ni naraščala polagoma, kakor ob navadnih povodnjih, ampak sunkoma. Tako naraščanje vode je še mnogo bolj nevarno. Valovi Bistrice so neusmiljeno butali ob bregove, razdirali varnostne nasipe in slabo zavarovane bregove. V Strahovici je Bistrica tako izpodkopala temelje Ma-lenškove elektrarne, da se je elektrarna podrla. Pod Straho-vico je voda na novo zgrajenem delu ceste podrla visoko škarpo in napravila ogromno škodo. — Nasproti Bodljajeve hiše v Spod. Stranjah je Bistrica odnesla velik kompleks zemljišča in je prišla voda, ki je bila pred poplavo še skoro 200 čevljev od hiše, tik pred hišo in spodkopala temelje hiše, da so morali stanovalci hišo ponoči zapustiti, ker se je pričela že podirati. Na travnikih po Perovem in Duplici je vse polno lesa in hlodov, katere je voda tja nanesla in si tudi izkopala popolnoma novo strugo preko travnikov. Na Petrovem je naplavila voda truplo šestletne deklice Erjavškove Milice, ki je pri zadnji poplavi 23. septembra postala žrtev nesreče v Strahovici, kjer se je podrl most. Takrat je voda truplo najbrže zasula in ga pri sedanjem divjanju splavila na površje.
-o-
STROJNE PUŠKE ZA MLADE FAŠISTE
Rim, Italija. — Organizacije mladih fašistov so se preteklo nedeljo zbrale v Rimu iz 92 provinc k vsakoletnim fašističnim proslavam. Višek slav-nosti tega dne je tvorila razdelitev strojnih pušk med te mlade fante, katerih starost ie od 18. do 21. leta. Po tem dogodku so čete teh mladeničev pa-radirale wed Mussolinijem in ga navdušeno pozdravljale.
CAGI
Chicago, 111. — Kakor so bili že pred časom izdelani načrti, je Mrs, Roosevelt, soproga predsednika, prispela na obisk v Chicago, in sicer se je pripeljala v ponedeljek zjutraj ter je ostala tukaj dva dni. Med svojim bivanjem tukaj se je udeležila zborovanja ženskih organizacij, ki zbirajo sklad v dobrodelne namene.
-o-
NAMERAVANA KONFERENCA NA JAPONSKEM Tokio, Japonska. — Kakor se je japonski vojni minister
njenemu na obisk, ko je visel na kljuki okna. Jože je že več let bolehal za hudim revma-tizmom.
-o——
Zajec zakrivil smrt
Kmet • Janko Rajič iz Lasti-nja pri Karlovcu je vozil iz gozda drva. V klancu je pa nenadno konjem preskočil pot gozdni zajec, in so se ga konji tako ustrašili, da so se »plašili in s težkim vozom zdirjali po klancu navzdol Na ovinku se je voz prevrnil in mali šestletni Eajičev sinko, ki je sedel na vozu, je tako nesrečno priletel na tla, da je voz njegovo tru-pelce popolnoma zmečkal.
-o-
Strela
Kmalu po prvih dneh meseca oktobra se je nad zagorsko kotlino razdivjalo nenavadno silovito neurje, ki ga je spremljalo močno grmenje in treskali je. Neurje je bilo tako močno, da je ob belem dnevu nastala popolna tema, ki soi jo razsvetljevali le bliski. Med to temo je strela udarila v hišo g. For-teta. Hiša je začela goreti, a so domači kmalu pogasili požar. Strela je udarila tudi v Zadružni dom, kjer pa ni napravila posebne škode.
--o-
Smrt v hladni Krki
V bližini vavtovškega mostu v Vavti vasi so potegnili iz Krke truplo 201etega Silvestra Eesnika iz Dol. Straže. Pripovedujejo, da je fant večer poprej popival s tovariši in se zvečer vinjen vračal domov. Ker ni mogel hoditi, so ga tovariši peljali na vrt nekega posestnika in ga posadili k vrtni mizici. Ponoči se je že kako obračal, in ker je bilo blizu Krke, zdrknil po strmem bregu v vodo, kjer je našel žalostno smrt.
--o-
do pametni, niso pomagala, in tako je bila celotna uporna skupina odpravljena domov.
svoji vladi, naj skliče glavne svetovne velesile h konferenci v Tokio, na kateri se naj bi raz-motrivalo pospeševanje svetovnega miru in rešitev vprašanj na Daljnjem vzhodu. H konferenci bi bile povabljene le tiste države, ki so interesirane v teh vprašanjih.
——c- '
Najzanimivejše vesti so v Araer. Slovencu; čitajte ga!
Bolezen na Dolenjskem
V	Selih pri Dobrniču je nastala epidemija griže, ki se je že zelo razširila. Vsaka hiša v vasi ima po več bolnikov. Bolezen je zahtevala tudi več smrtnih primerov. Eden bolnikov je umrl na prevozu v kandijsko bolnico k usmiljenim bratom.
-o-
Smrtna kosa
V	Ribnici je umrl Franc Ora-žen, mlinar in Žagar, stric bivšega meščanskega župana Jožeta Oražna, star 85 let. — V Mariboru je umrl Jož. Modrič, ugleden gostilničar in posestnik. — V mariborski bolnici je umrl Zdravko Gorup, bivši poštni poduradnik, star 48 let.
-o-
Velenjsko elektrarno bodo povečali
Vsa Šaleška dolina gleda v. zadovoljstvom na dela, ki so se pričenjala za razširjenje in povečanje eketrarne v Velenju, kjer je veliko brezposelnih domačinov dobilo primeren zaslužek, ki bo trajal najmanj šest mesecev,
-o-
Obupal nad življenjem
V koloniji ob Cesti dveh cesarjev v ljubljanski okolici se je obesil 241etni čevljarski pomočnik Jože P. Našel ga je Matevž Jare, ki je prišel k ome- i pomoči v bolnici.
Požar
Sredi noči je nedavno nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Šalamuna v Podložil pri Ptuju. Ogenj je uničil poslopje in streho stanovanjske hiše. Požar je nastal radi neprevidnosti.
--o-
Nenadno oslepel
V Podbrdu pri Braslovčah je nedavno naenkrat izgubil dar vida 781etni posestnik J. Hri-bernik. — Ko je stopal čez dvorišče, je naenkrat začutil v glavi silen pritisk krvi, nakar se je nezavesten zgrudil. Ivo se je zavedal, ni ničesar več videl. — Velika uganka je ta slučaj za zdravnike, ki se trudijo, da bi mir pomagali.
-o-
Po stopnicah Nesrečno je padla po stopnicah 66 letna zasebnica Marija Štorova v Ljubljani. Radi nevarnih poškodb, M jih je eado-bila pri padcu je morula iskati
Novo nazlranje o denarju - Sovjeti nasprotni Romi
Najstas-i&ti I
t* najbolj B
priljubljen slownski
Ust v Združenih Državah Ameriških:- ||
Sreda, i. novembra 1933
IKMERIKANSKI SI20VENEC
Nobenega dvoma ni, da državno življenje v Rusiji gre v zmernejše vode. Radikalni komunisti so zadnja leta že mnogo popustili in pride čas, ko se bo rusko ljudstvo otreslo komunizma za vedno pirav tako, kakor se je otreslo carizma. In ogromna slovanska država bo postala najnaprednejša dežela na svetu v trgovskem oziru. Moderna prevozna in komunikacijska sredstva bodo k temu pripomogla. In take ogromne dežele, ki bo v vseh ozirih izvrstna in pomenljiva odjemalka, Amerika, ne more in ne sme prezreti, če noče v trgovskem oziru sama sebi slaboi. Predsednik Roosevelt to stran dobro irazume, zato se je približal Rusiji, da isto naveže v trgovskih ozirih na Ameriko, dobro vedoč, da bo s tem Ameriki največ pomagal v gospodarskem oziru.
S tem, da pridobi zunanji trg Ameriki, bo pobil brezposelnost doma in ako se mu posreči to, bo> s tem rešil ameriško gospodarstvo.
Pojasnilo. — Neki prodajalec se je hotel prepričati, kakšna je pekarija, ki ga zalaga s kruhom. Ustavil je pekovskega vajenca ter se mu je začel dobrikati.
—	Vaša pekarna je gotovo snažna in čista, — je poizvedoval. — Tla umita, stene pobeljene, nobenega mrčesa . . .
—	Vse v najlepšem redu, — mu je odgovoril. — Kar je nesnage, piride tako vse v kruh in v žemlje.
.^32SULS^^i
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Da se ne zmoti, kogar se tiče! — Zapomni si, sinko: v današnjih časih kupuje siromak za gotov denar, srednji stan na obroke, boljši ljudje pa o-stanejo sploh — dolžni.
da delo in kruh. Ta beseda je globoko pretresla vse poslušalce, ker je res pretresljiva beseda za tako bogato deželo. Predsednik nato ni irekel nič, a se je takoj odpeljal proti New Yorku, ki je oddaljen od tukaj še kakih 18 milj.
Poročevalka.
--o--
LEPO JE BILO
Denver, Colo.
V nedeljo 22. oktobra smo imeli lepo in zanimivo predstavo, katero je priredilo cerkveno pevsko društvo. Predstava ali igra je bila v angleškem jeziku, v treh dejanjih, in se je imenovala "The Eighteen Carat Boob". Vloge so igrali sledeči: Joseph Kalčevič, Frank Kalčevič, John Kalčevič, Martin Plut, Joseph Jurko, Anton Podboj, Frances Kumar, Lucille Korsiek, Clara Kalčevič, Helen Skul, Kather. Hor-vat in Rose Korsich. Direktor igre je bil Frank J. Grande. — Cela igra je bila jako lepa in zanimiva. Vsi igralci in igralke so prav dobro rešili svoje vloge, zato jim na tem mestu izrekam najlepšo zahvalo in priznanje. Priznamo, da so imeli velike in težke naloge, da so vse tako lepo uprizorili, kar je vsem ugajalo. Ves čisti dobiček igre je šel v korist orgelj za cerkev. Hvala lepa! — Upam, da bodo naši igralci še v prihodnje radi priredili kako igro v korist cerkve, ker je občinstvo pri tej ravno omenjeni pokazalo, kako rado ima take predstave. Šolska dvorana je bila namireč pri tej prireditvi prav polna. Za prihodnjo tako igro je prav gotovo, da se število gledalcev in prijateljev lepih iger ne bo pomanjšalo, pač pa povečalo, ker vsak rad vidi lepe igre in pa tako izvrstne igralce, kakor jih imamo ravno mi tukaj v Denverju. —- Rev. Father Judnič in cerkveni odbor se najlepše zahvali direktorju igre, Mr. Frank J. Grande, kakor tudi vsem igralcem in igralkam, naši organistinji, Miss Lillian Boje, kakor tudi vsem, ki so igrali pri godbi, ker so igrali brezplačno. Hvala lepa pa tudi tem, ki so se igre in prireditve v tako lepem
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Roosevelt dela
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
fi 1CS1. by Edgar Rice Burroughs, Inc. All rights reserved.
Fafrd, ki je nekoč služil v francoski legiji v Algiru, je razumel nekoliko francosko, zato je začel Stimbolu govoriti v tem jeziku. — "Kdo si, tujec?" ga je vprašal. StimboS, vesel, da se mu bo, mogdSe sporazumeti s tujimi ljudmi, reče Fahd-ii, je jako bogat Amerikanec in smejo prtiakofvati 'dobro plačilo, če srečno pride od tu.
Ko je Fahd to povedal šejku, je Ibn Jad v duhu že videl, kako visoko odkupnino bo zahteval za najdenega moža. Naročil je Fahdu, da prevzame moža v svoj šotor ter pazi naj, kolikpr more. — Tako se je Stimbol znašel- v potujoči družbi divjih Arabcev, ki so se počasi bližali pravljičnemu mestu Leopold City v deželi Nimmr.
Ko so tako jezdili, je Zcyd našel priliko, da jc razodel svojo snubitev radi Aleje,- šejkove hčerke. Tollog, Atejin brat, jc pa želel šejku povedati, da hp£e Atejo imeti JFa-hd zajie. Fahd seveda ni bil zadovoljen, da se Ateja in Zcyd rada gledata in je hotel svojega tekmeca odriniti. Tuhtal je in si izmislil prav zvijačen načrt.
Opažal je,.da se Zeyd vsako noč umakne orl skupnega zborovanja v Ibn Jadovcm šotoru, in da hodi na sestanek k Ateji. Neko noč se je odločil, da napravi temu konec. Ko je mladenič odhajal, se je kakor kača plazil za njim in ga zasledoval s puško v roki, ko je Zeyd šel proti šotoru, kjer je bila Ateja.

_ KMEkiK'AHSK? StDVEMže

EŠi m najstarejši slovenski , ttet v Ameriki,
■gff Ustanovljen leta »91,
' Ithkja vsak don razua nedelj, pone* feftljtov Ib dnevov po praznikih.
£	Izdaja In tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
1 Naslov uredništva in uprave: (849 W. Cermak Rd., Chicago
. , Telefon: CANAL 5544
Hitu -—
Naročnina:
Z* celo leto-------$5.00
Za pol leta-------2.50
Za četrt leta______1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Z» celo leto--$6.00
Zm pol leta__3.00
Za čatrt leta- .....................................-........... 1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1<91,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year_________$5.00
For half a year_______2.50
For three months_____________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_______$6.00
For half a year__3.00
For three months___1.75
1	CUR paju
Kakor noč in dan je razlika med prejšnjo republikansko in »edanjo demokratsko administracijo v Washingtonu. Vsak jo lahko vidi, ki hoče.
Republikanska administracija je vladala 12 let pod vodstvom Hardinga, Coolidgea in Hooverja. Po vojni je bil čas, da bi si Amerika navezala trg vsega sveta. Pa njena republikanska administracija ni znala. Obdala se je z neprehodnim •arinskim zidom, izpovedovala svojo znano politično samostojnost, ki jo je izrekel Monroe: "Amerika Amerikancem!" Na tej platformi je vodila svojo zunanjo politiko in posledice so Jfile, da »o- Evropejci znašli svoje geslo: "Evropa Evropejcem!" 5hinanja trgovina Združenih držav je od leta do leta pešala in % njo je naraščala brezposelnost, dokler ni lansko leto ista do-wgla ogromno število, namreč 13 milijonov brezposelnih.
En palmer republikanske nezmožnosti: Rusija je največja dežela na svetu teritorij alfi-o. Carizem je s svojo zmotno politiko končno odprl ruskim mužikom oči, da so se ga otresli. Dežela je zašla v strašno preizkušnjo. V dolgih 12 letih preizkušnje je vladala v Rusiji strašna mizerija v vseh ozirih. Isto mi-zerijo je v svoji revoluciji preživljala svoje dni tudi Francija. Vendar zgodovina kaže, da politični viharji, ki v takih slučajih HniČujejo vse dobro, končno pojenjajo in preidejo v zmernejši tok. Tudi v Rusiji se že to kaže. Ta ogromna slovanska dežela je na sirovinah najbogatejša dežela na svetu. Ima vse rudnine in snovi. Nima pa strojev, železnic, zadostnih tovarn itd. Id predno si bo tega nabavila v zadostni meri, bo vzelo mcirda najmanj celo stoletje v najboljšem slučaja. Za primer naj služi sibirska železnica. Sovjeti so naredili načrt, da zgradijo preko Sibirije v Azijo štiriprogno žel-_- znico. ožiš za gradnjo računajo nad 20 let. Na milijone tonov tračnic bo treba, na milijone železniških voz, lokomotiv in drugega. To so velikanski kontrakti, ki bi jih bila v startu izvršiti le Amerika s svojo tozadevno industrijo. Republikanska administracija se za vse to ni zmenila, marveč je Rusijo prezirala celih 13 let. Rusija je tekom zadnjih pet let kupila samo v Nemčiji za več kot za štiri miljarde švicarskih frankov raznih izdelkov. Amerika pa se je obdajala z vedno večjim carinskim zidom in si sama na ta način povečava 1 a število brezposelnih. Kako lahko bi že pred šestimi leti Amerika pošiljala svoje izdelke ladijo za ladijo na Rusko, ko bi republikanci bili malo dalekovidnejši kakor so bili. To, kar se tiče trgovine.
Sedanji demokratski predsednik Roosevelt je na delu, da te napake popravi. Sam se je približal Rusiji in povabil slednjo, tla naj pošlje zastopnika, da se začno razgovori glede trgovinskega zbližanja med Rusijo in Združenimi' državami. Londonsko in pariško časopisje sicer smeši Roosevelta, češ, visok amerikanslci gospod se je ponižal in trka na ruska vrata in prosi dela. To si humoristi sicer lahko dovolijo, toda na drugi strani pa pozabljajo, da si v istem hipu Anglija puli lase, češ-, ssakaj' ni Anglija v tem oziru prehitela Amerike. Znamenje, ' da trgovina in business vsakemu diši, posebej še Evropi, Iz ruskega odgovora pa razvidimo, da je Rusija že težko čakala takega povabila. Njej gre za dobavo kreditov in te bo dobila v Ameriki v največji meri, Amerika od nje pa naročila in v tem je baza za najboljše trgovske odnošaje.
KAKO JE NA VZHODU
Elizabeth, N. J.
Hočem malo napisati, kako je pri nas na vzhodu. — V nedeljo, 3. oktobra, je bila v Elizabeth velika parada. Pet tisoč mož in fantov, članov društev Najsv. Imena iz vsega mesta in bližnjih mest se je zbralo. Vsako društvo je imeloi s seboj svojo zastavo in korakali so z godbo na čelu in vsak duhovnik je vodil svoje farane, člane društev Najsv. Imena, kar je bilo jako lepoi videti. Slovesno so korakali do stolne farne cerkve sv. Patrika, kjer je bil slovesen sklepni govor. Govornik, predsednik Rev. Daniel J. Quinn iz New Yorka, je ob tej priliki imel govor na radio in govoril je tako glasno in razločno, da ■ga je bilo jako lepo slišati. Vsa zbrana množica, ki je štela na tisoče in je bila zbrana na lepem. parku pred cerkvijo, kjer se je vršila vsa prireditev te velikanske parade, je govornika vneto poslušala. Po končanem govoru so sledile ob oltarju, ki je bil postavljen na prostem, molitve, petje in slednjič se je vsa ta slavnost zaključila j s slovesnim blagoslovom z Najsvetejšim. Ta manifestacija je bila jako lep dokaz katoliške misli in katoliškega življenja tukajšnjih katoličanov in nam bo vsem ostala za dolgo dolgo
v prijetnem spominu.
Tukaj v St. Mary fari se pripravljajo za cerkveni bazar, j Vsaka družina, ki spada k tej j fari, daruje v ta namen en do-| lar in si kupi tikete, s katerimi lahko kaj dobi. — Skoro gotovo, da se bo letošnji bazar dobro obnesel, ker je ljudstvo tukaj bolj zaposleno kot je bilo lansko leto. Tovarne so pričele že precej bolj delati. Dela tudi tovarna za Singer stroje, ki je dolgo časa stala, in Standard Oil in Simons Co.
Lansko jesen se je ustavil v Elizabeth tudi bivši predsednik Hoover, ker ga je pot ravno mimo peljala. Mesto ga je bolj hladno sprejelo. Hoover je tudi ob tej priliki izpregovoril ne-I kaj besed, a le. bolj na lahko. I Med njegovim govorom je neki mož z otrokom v naročju zakli-jcal predsedniku,, da naj nam
številu udeležili. — Pozdrav rojakom širom Amerike, po- . sebno rojakom v Denverju.
Geo. Pavlakovich. -o-
GLAS Z DEŽELE '
(.
Lemorit, 111. j
Upam, da mi ne boste pre- i več zamerili, ako se malo.po' robu postavim chicaškemu ponosu, vsaj sedaj ob času svetov- i ne razstave. — Chicago mi je ' znana že več let nazaj in mi je znana še danes, toda ne tak-1 šna kot se jo opisuje. Nekdaj je bila "blatna luknja", danes je ' baje "Planatorium", "Garden 1 City of the West", itd. itd. Ce ' je tako, pa naj bo.
Mi deželani pa smo ponosni na umetnika, ki se pojavi vsa-1 ko leto v oktobru in umetno ' prebarva vsako rastlino z diru- j gačno barvo in to brez barve, ' čopiča in brez svoje aktivne in 1 pridne roke. Ko je ta umetnik končal svoje delo nad cvetjem, i od krasno belih do škrlatno1 rdečih krizantem, georgin, nageljnov in drugih cvetov, se nam obeta že drugi, ki bo pokril vso naravo z belo odejo ter ,jo zazibal v sladki "morfij", katero bo po kratkem spanju vzbudila — sicer za nas trpine po dolgem spanju — vesela pomlad prihodnjega leta.
Da. tužni so dnevi za nas delavce in tembolj tužni, ko se za-jvedamo slave naših pradedov iin gledamo z napol odprtimi i očmi, kako mineva ta nekdanja , i zemeljska slava. Včeraj si imel še vsega dovolj, danes si pa berač in to v mejah kontinenta, ki je najbogatejši na svetu. Sic, 1 transit gloria mundi!
Danes živimo samo na obljubah in niti ena teh se nam še
■	ni izpolnila. Še Bog zavlačuje s svojo obljubo, ko je obljubil j Korinčanom, da bo šel v boj
■	proti satanu in njegovemu skri-1 temu vladanju za svoje ime, ; katero bo odmevalo od kraja
■	do konca sveta, in satana bo pognal nazaj v pekel. — Tako
-	piše evangelist Matej v drugem i Genesijevem zvezku, če se ni ) mogoče kaj zmotil.
! Da ni nobeno skrito vladanje : kaj veliko prida, vemo že od i zdavnaj in tako tudi satanovo . ni dobro. Ce bi bile današnje
-	svetovne vlade odkrite tako kot
>	niso, bi bilo vse drugače na sve-
-	tu kot je. Človeštvo bi ne po-i znalo krize (crisis — kriza, po-
•	meni preobrat z dobrega na
■	slabo) in ko bi prosilo kruha, i bi se mu ne dajalo kamna, in i če bi prosilo mesa, bi se mu ne
■	dostavljalo poginelih strupenih
•	gadov, kot se to dogaja danda-l nes. — Pa imamo li upanje na i izboljšanje današnjih razmer? ; Ne! In to tako dolgo ne, dokler
>	bo obstojal takozvani "big bus-. iness" na krmilu, ko ima nekaj
-	mož faktično vse naprave, ka-
-	tere je ljudstvo ustvarilo za do-
•	brobit splošnosti,v svojih l-okah i in takisto tudi vlado. Danes je , nemogoče izvoliti na vladni sto-i lec moža, ki bi vladal v imenu , ljudstva— za ljudstvo. Ta "big
-	business" je pravi oktopus za ; ljudstvo in je nevaren kot mor-i ski pajek. (Oktopus je neke
vrste žival, ki ima osem rok.) Nam torej ne-preostaja drugega kot vprašanje: Kako dolgo se bo vse to vzdržalo tako kot je danes? — Par bogatincev se sestane skupaj na borzi in ti narekujejo cene poljskim in drugim pridelkom, ki v resnici več stanejo kot se jih ceni. Ali se potem čudite kmetu, ko ga ga vidite, kako propada ? !
Pod zaglavjem "Kriza" zbiram že dolgo časa razne vzroke današnjega preobrata in dodajam prave podatke k temu, ki so neovrgljivi. Res pa je tudi to, da se pravi ekonomist do danes še pod nobeno zvezdo ni narodil na tem božjem svetu.
H koncu tega spisa polagam spomin našim mrtvim, katerih spomin obhajamo in krasimo njih grobove ter ob tem globoko vzdihamo rekoč: Beati qui habitant in domu tua Domine. — Marsikateri sotrpin bo tudi z menoj vred zamrmral vsaj j odlomek naše slovenske pesmice na dan vseh mrtvih: V utrujeni zemlji Adamova kri,
v tvojem naročju počivat želi.
Fr. Pleško.
ŠIROM JUGOSLAVIJE
Usoden padec
V Hrušovcu pri Št. Jurju je 8-letni posestnikov sin Hinko Kumperger padel z domačega hleva na plug tako nesrečno, da mu je ostrina pluga odsekala meče na levi nogi.
-o-
Ustreljen begunec
Anton Šmid, doma iz Mojstrane, je pobegnil od vojakov in se dalj časa skrival po Karavankah. Ko je hotel nekega | jutra nad Korenskim sedlom pri Kranjski gori prekoračiti mejo, ga je pozval stražnik naj se ustavi. Ker tega ni poslušal je stražnik tistrelil in ga zadel.
-o-
Velika obravnava
Enkrat je že bilo poročano, o velikih sleparijah ki jih je izvršil v Banjeluki Abdulah Diz-darevič, referent okrajnega načelstva. Pri njegovi obravnavi na sodišču je nastopilo 2500 prič. Pisana obtožba je tehtala skoro 350 funtov.
-o-
Šmarje pri Ljubljani
Zelo slovesno so Šmarčani sprejeli novega župnika g. Antona Ravnikarja. Slovesnega sprejema na postaji se je udeležila cela fara z vsemi društvi, .šolskimi otroci in godbo. Tudi [10 sosednjih gg. duhovnikov jje bilo pri tem sprejemu navzočih.
-o-
Koliko prehodi delavec
Valentin Lužnik, ki je sedaj 160 let star, je delavec v tovarni na Jesenicah. Pred 22 leti si je kupil hišico v vasi Selo pri Breznici in od tedaj hodi vsaki dan peš na delo na Jesenice. V teku teh 22 let je Lužnik prehodil skoro 70,000 milj, to je, jda bi, če bi se takrat napotil tokrog sveta, čez dobra štiri leta, že tretjič priromal okoli.
Dota. — Tast: Ta je pa lepa! Kakor čujem, si pognal vso doto moje hčerke. Kaj si jc vrgel v vodo?
Zet: Točno! Vrgel sem jo \ vodo — namreč kolinsko — in v podobne potrebščine tvoje hčerke . ..
* * »
Nemogoča sveča. — Prvi voznik: Bog mi daj zvleči vož še preko tega klanca; če se mi to posreči, kupim sv. Ahacjju svečo, veliko ko žrd.
Drugi voznik: He, take sve-če pa že ne boš mogel darovati
Prvi voznik: Molči! Samo da zvlečem voz gor, potem bom žc
lahko obračunal s svetnikom..
* ♦
Zaspanec. — Uradnik : N( morem si pomagati, da ne b zaspal v uradu, gospod pred stojnik. Otrok dobiva zobe vso noč je vpil, tako da sem bi vsakih pet minut zbujen.
Predstojnik: Ce je tako, p* prinesite jutri otroka' r sefltfT ^ urad, da vas bo tudi tukaj bu dil . . .
# * *
Izgovor. — Na ljubljanskerr kolodvoru nagovori tujec fant ka: Dečko, če mi pomagaš ne sti kovčeg, lahko zaslužiš dvi dinarja.
—	Seveda — prikima m al potepin, — toda moram popre, povprašati mamo.
—	Pa hitro, dečko, jaz bon tu počakal — nadaljuje tujec
—	Tako hitro pa ne bo šlo gospod, — se izgovarja dečko — Moja mama je pri teti v Ce
lju, pa se šele jutri vrne . . .
* * *
Ubogi mož. — Miha: Tvoji žena ima vedno zadnjo besedo
Gašper: To še ni tako hudo toda ona ima tudi vse prejšnj< besede . . .
Vsi nauki so lepi, toda samo dokler jih poslušamo ter s<
nam ni treba ravnati po njih.
* >i! *
Kadar ne vemo o kakšn stvari ničesar več povedati, pri pominjamo končno v zadregi da je interesantna.
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
(31)	(Metropolitan Newspaper Service)
-CK>CK><>00-CK><X>-0<X>0000^
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
I Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla narofinina. Pri pošiljanju naročnine ae poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi, z velikimi stroški.
AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
; Priloženo vam pošiljam svoto $................... ca obno-
[ ritev moje naročnine za "Amer. Slovenca".
Ime_________________— i
Naalov_______________ <
Mesto____________■ -—
_____ __
Sreda, "i. novembra 19&&
AMERIKAM SKI SLOVENEC
Btran S
^JOOOOOOOOO O OOOOO (KK>00<HX)(K>0<KK>0<KK>0<KKMK>0000<KK>0£0 y -------\
J 0<><>000<>C><K>0<K><>0<K><KH>^ OOOO<XW>00000<HXKKKKKVWJ<W>00^.
URADNO POROČILO GL. POR. ODBORA Z.S.Z.
Chicago, IB.
Tem potom uradno poročam za glavni porotni odbor ZSZ., da je isti zadevo sobrata Jce Dulhurst in soseštre Frances Dul-hurst pazno pregledal in preiskal ter pronašel, da ista zopet lahko postaneta člana društva št. 11, Rockvale, Colo., ako plačata vse zaostale asesmente ozir. društvene prispevke.
Leo Jurjovec, predsednik, An-t. Rupar, Rose Grebene, Ed. Tomsic, Pet. Blatnik, porotniki.
--o-
Zapisnik IX. konvencije Z. S. Z.
PRIČENŠI SE V PUEBLO, COLO., DNE 21. AGUSTA 1933.
(Dalje)
3.	resolucija, da ZSZ. sodeluje z ostalimi Slovanskimi bratskimi organizacijami, za procvit 'h napredek našega naroda se dobesedno glasi:
"Be it resolved by the deletes in the 9th regular convention assembled at Pueblo, Colo-I'ado, that we cooperate with the other Slavic Fraternal Organizations in promoting the welfare and standing of our people Hnd in developing and insuring the common interest of all, so that we shall stand as a solid Phalanx united and determined to assert and insure our future ;i»d the future of our children."
4.	resolucija, da se pošlje brzojavko ter izreče naše simpatije naši bolni sestri Rose Grebene, III. gl. porotnici, se dobe-Sedno glasi:
^rs. Rose Grebene, City Hospital, Cleveland, Ohio.
The delegates of The Western Slavonic Association assembled the 9th regular convention' extend to you their sincere! Empathy in your illness, and J express our hopes and wishes tQ*" your early and complete Recovery. We know that your ^eart and soul is in the work of °ui' Association and we greatly l^'iss your work and influence 111 this convention. We know, however, that you are with us in 8BSrit in our deliberations. Anton Kochevar, President. •Na podpirani predlog so bile vse 4 resolucije z odobravanjem Sejete.
■^a podpirani predlog se tudi glasno sprejme, da se odgovori °r zahvali vsem osebam, ki re-^'"ezentirajo slične podporne or-^inizacije, kot naprimer sobra-u John Butkovichu, gl. predniku h.B.Z. in Anton Zbašni-tajniku J.S.K.J., kakor ustanovitelju in prvemu J"edsedniku Zveze, sobratu John eketz, Sr. j ^Htem pride na vrsto poroči-^Vrh. zdravnika Dr. J. F. Sne-Sobrat Dr. Snedec se v pr-^ vrsti zahvaljuje gl. tajniku in j(o(im gl- uradnikom za lepo in ~0Perativno delovanje mec Wm in n;iimL Nadalje se tudi ta Zahval.lu.ie vsem društvenirr c|£*om za njih lepo ko-opera-l^os ^ripciroča, da se na; ' Veti veliko več pozornosti o točkam v pravilih, kjer j(
Frank Brayda, Joe Blatnik, John Stenovec, Jerry Benedict, John E. Klančar, Mark Sekich, Julia Lenarcich, Frank Erzar, Jotieph Ponikvar, Johana V. Mervar, Frank Primožič, Mike Popovich, Frank Hren in Joseph Shaball. Skupaj 22 glasov.
Za $7.00 dnevnice so glasovali: Dan Radovich in Amelia Žagar. Skupaj 2 glasa. Vseh skupaj oddanih glasov je bilo ! 35.
Toiej je prodrl predlog, da je dnevna plača delegatom in gl. odbornikom $6.00.
Zatem piide na dnevni red poročilo uradnega glasila ZSZ., lista Amerikanski Slovenec, ki se glasi:
Mr. Anthony Jeršin, gl. tajnik Zap. Slov. Zveze, 4825 Washington Street,
Denver, Colo. Cenjeni sobrat gl. tajnik:—
V nastopnem Vam pošiljamo malo poročila od strani Glasila ZSZ., katerega prosimo, preči-tajte konvenciji, t. j. navzočim cenjenim in spoštovanim glavnim uradnikom ZSZ. in cenjeni delegaciji.
Bratski pozdrav in hvala v naprej!
POROČILO GLASILA B: "Amer. Slovenec" je uradno Ei glasilo ZSZ. že deveto leto. List Li kot tak je skušal sodelovati Sc vsestransko vseskozi z gl. od- R borom, kjerkoli je čutil to g5 dolžnost. Ves čas je vladala v ta tem oziru sloga, kar je znamenje, da smo se dobro razumeli S1 in sodelovali.	F:
Uredništvo Glasila je pazilo vs po svoji moči in razumu, da v pi list ni prihajal prepir med so- k; brati. Prepirljive zadeve je v č; gotovih slučajih predložilo ti- b< skovnemu ali gl. odboru v pre- is gled, kateri je v tem oziru so- ki deloval z listom. Od zadnje ei konvencije je bil določen so- m brat Leo Jurjovec, predsednik z 'porotnega odbora ZSZ., k ate- tc !remu je uredništvo predložilo sporne stvari, in on je rade vo- S lje sodeloval in odločal, kaj ti naj uredništvo objavi in kaj je Si naši organizaciji v korist in V; kaj ni. Sobratu Jurjovecu ured- rr ništvo Glasila izreka zahvalo j( za njegovo tozadevno sodelo- u vanje.	p
V ostalem, kar spada v delo- 0 krog Glasila, je slednje skuša- n lo postreči Zvezi in društvom, F kjerkoli je čutilo to dolžnost. L V marsikaterih glasilih ste lah- r ko opazili prepire med članstvom itd. Hvala Bogu, naša Zveza takih prepirov v javno- k sti ni imela, za kar gre zahva- r la prevdarnosti in razumnosti 0 cenjenih gl. uradnikov Zveze s in oben'em treznemu in pamet- j i nemu članstvu naše Zveze. Želeti je, da bi taka sloga, ki je \ po vsej pravici lahko vzor vsem č drugim, vladala še naprej med c članstvom naše ugledne organi- r zacije.	i
Gotovo je, da bo konvencija \ marsikaj pretresala tudi O' Glasilu ZSZ. Mnogi bodo morda j priporočali večje in širše gla- j silo, več prostora itd. Ker je pa t tudi urednik Glasila sobrat in ( član Vaše organizacije, si uso- t ja spregovoriti par besedi o ' ( ' tem. Večje in obsežnejše Gla- ] silo bi bilo na mestu, če bi bila 1 dva pogoja: 1. če bi Zveza ( štela vsaj ene 4 do 5 tisoč čla- ] 1 nov, in 2. če bi bili boljši časi , 1 kakor so. Ker pa zaenkrat ne •
•	prvega ne drugega ni, bo za ] našo Zvezo najbolje ostati pri -
•	tej višini stroškov za Gladilo, < i kakor ali kar stane Glasilo se-
-	daj, namreč po 6c za člana na mesec. To pa seveda je le nase
-	mnenje in če ima kdo drugi
-	boljši, koristnejši načrt za Gla-, silo in bo to v korist organiza-
-	ciji, ga bomo tudi mi z vese-:, ljem pozdravili.
., Amer. Slovenec torej poda-
-	ja s tem cenjeni konvenciji za y bodoče Glasilo ZSZ. iste pogo-■. je, kakor do sedaj, to je po 6c
-	na mesec od člana.
Za slučaj, da bi radi v Gla-i- silu kaj spremenili, je taka, \ sprememba vsaki čas na razpo-\ lago, samo da ta sprememba ne bo povzročala večjih stro-c, škov listu. Za slučaj, da bi ta-
rasporedba bolniških podpor in £ poškodb in operacijskih podpor, t
Nadalje priporoča, da naj sej1 bolj pazi na sprejemanje novih J1 članov, priporoča bolj strogo 1 zdravniško preiskavo. Delega- 1 tom priporoča, da naj bodo po- ' sebno pazljivi pri sprejemanju i novih članov v takih okolicah i kjer so naši ljudje podvrženi ' bolj nevarnim delom. Omenja, 1 da nekatere druge organizacije 1 in sploh vse stare insurance Co. 5 sploh ne sprejemajo novih kan- 1 didatov, ki imajo nevarna dela. Priporoča še več drugih reči v ] korist društev in ZSZ.
Poročilo in nasveti vrh. zdrav- • nika se oddobri in sprejme.
Br. Klančar predlaga, kar je že zjutraj predlagal, da naj 1 se sedaj določijo dnevnice delegatom in gl. odbornikom. Vsestransko podpirano in soglasno sprejeto.
Zatem se vname kratka debata, v katero poseže več dele-1 gatov in glavnih odbornikov. Predlagane so bile svote $5.00. $6.00 in $7.00.
Zatem stavi sobrat Ed. Tom-sich predlog, da naj zbornica t O' točko odgiasuje poimensko na ta način, da vsak delegat, delegatinja in gl. odbornik voli z listkom, na katerega naj napiše svoto, za katero voli in spodaj naj podpiše svoje ime. Listek naj izroči poverilnemu i odboru. Predlog vsestransko .podpiran in soglasno sprejet. I Brat konvenčni predsednik zatem naznani 15 minut odmo-jra in tekom odmora naj vsa delegacija glasuje z listki in liste odda poverilnemu odboru. ' Odmor.
j Po odmoru poverilni odbor 1 poroča rezultat volitev za ' dnevnice delegatom in gl. odbornikom kakor sledi:
Za $5.00 dnevno je bilo oddanih 11 glasov, in sicer so gla-' sovali sledeči: Anthony Jeršin, Michael P. Horvat, Leo Jurjovec, John Marolt, Joe Perme, John Savoren, Michael Kapsch, Josephine Maring, Joe Liper-sick, John Stonich ■ in Mary Grum. Skupaj za $5 11 glasov.
Za $6.00 dnevno je bilo od-| danih 22 glasov, in sicer so glasovali kakor sledi: Anton Ko-• chevar, Geo. Miroslavich, Dr.
J. Snedec, Matt J. Kochevar, ■ Joseph Skrabec, Anton Rupar, i Ed. Tomsich, Peter Blatnik,
ka sprememba zahtevala višje stroške, smo na razpolago, da podamo svojo ponudbo za tako spremembo, ki bi zahtevala več prostora in več dela v tiskarni. Vse, kar je potrebno v takem slučaju je, da se nam da načrt in kakšne spremembe se v tem oziru želi pri Glasilu.
Želeč vsem zborovalcem, to je spoštovanim gl. uradnikom in uradnicam ter vsem cenjenim delegatom in delegatinjam 9. redne konvencije ZSZ. obilo uspeha, ostajamo na vse, s spoštovanjem in bratskimi pozdravi za Glasilo ZSZ. udani Uredništvo Amer. Slovenca:
John Jerich, urednik Glasila.
Predlagano in podpirano, da se poročilo uradnega glasila Amer. Slovenec vzame na znanje.
Zatem br. konvenčni predsednik vpraša, ako je konvenčni porotni odboir že kaj dovršil svojega dela. Br. Brayda kot predsednik tega odbora poroča, da do sedaj so rešili dve stvari in jih lahko poročajo.
Sobr. Lipesich poroča, da so bili sledeči člani in članice imenovani v porotni odbor po predsedniku Kochevar ju: Fr. Brayda, Mark Sekich, Frank Erzar, Josephine Maring in Joe Lipersich. Na svoji posebni seji so si izvolili izmed seboj sobr. Fr. Brayda za predsednika tega odbora in Joe Lipersicha za tajnika.
Prvi slučaj, ki so ga rešili, je slučaj Antona Volčič iz West Frankfort, 111. Pregledalo se je vse listine in smo po daljšem preiskovanju prišli do zaključka, da Afriton Volčič ni bil ob času njegove bolezni deležen bolniške podpore, ker je bil istočasno suspendiran. In v takem slučaju suspendiran in ob enem in istem času bolan član ne more biti sprejet nazaj v ZSZ. prej, da zopet ozdravi, in to v teku 90 dni.
Drugi slučaj: Umrlega John Shutte, člana društva sv. Martina, Denver, Colo. Ta slučaj smo tudi natanko preiskali in vse listine in vsa privatna pisma pogledali in naš rezultat je: Ker je član John Shutte umrl za operacijo 30 dni po o-peraciji, se mu po pravici za operacijo ne more plačati, ker ni upravičen.
Frank Brayda, predsednik, Joe Lipersich, tajnik; Josephine Maring, Frank Erzar, Mark Sekich, odborniki.
Brat Brayda kot predsednik konvenčnega porotnega odbora, priporoča zbornici, da gori označena slučaja zbornica sprejme kakor sta priporočana po porotnem odboru.
Vname se kratka debata, na kar se stavi predlog, da se počilo konvenčnega porotnega odbora sprejme kakor poroea-no. Predlog je bil od več strani podpiran in sprejet z veliko večino.
Zatem sobrat John Stonich prosi zbornico, da naj za dopoldne oprosti konvenčni od bor za pravila, da se podajo na delo ter da kolikor mogoče več točk pripravijo za jutri, ko pridejo na dnevni red pravila. — Ravno tako priporoča tudi sobrat Tomsich za člane gospodarskega ozir. konvenčnega finančnega odbora, da naj se jih oprosti, da gredo na pregledovanje knjig in računov. Ker konvenčni predsednik uvidi potrebo, da gredo ti odbori na svoje delo in ker ni konvenciji mogoče nadaljevati z dnevnim redom prej kot se sliši poročilo teh odboirov, zaradi tega naznani, da zaključuje dopoldansko sejo, da se da priložnost, da vsi konvenčni odbori izvršijo svoje delo. Delegaciji pa naroči, da se udeleži popoldanske seje točno ob pol dveh pop.
Seja se zaključi ob 11. uri dopoldne.
Ant. Kochevar, konv. preds. John Germ, konv. zapis. Četrta seja dne 22. avgusta popoldnte
Konvenčni predsednik sobrat Anton Kochevar odpre sejo z malim nagovorom.
Čitajo se imena gl. odborni-
kov in delegatov, navzoči vsi.
Konvenčni predsednik vpraša ako ima konvenčni nadzorni odbor pripravljeno poročilo.
Sobrat Radovich, točasni predsednik konvenčnega nadzornega odbora poroča, da ima njih odbor pripravljeno poročilo, katerega bo prečital pred zbornico tajnik konvenčnega nadzornega odbora, sobrat Joseph Ponikvar.
Sobrat Ponikvar nato poroča, da so pregledali knjige gl. tajnika in blagajnika, in v tem smislu poda v imenu konvenčnega nadzornega odbora, sledeče poročilo:
Konvenčni nadzorni odborniki smo pregledali knjige kolikor nam je bilo mogoče v tem kratkem času, da bi knjige pregledali bolj natančno tega nam ni bilo mogoče v tem kratkem času.
Med pregledovanjem smo o-pazili, da ima naša zveza nekaj obveznic ki ne prinašajo nikakih obresti, in o teh se nam vidi potrebno poročati celi zbornici. Te obveznice so poimensko kakor sledi:
Metodist Episcopal
Church Kansas ..........$ 8,000
Trancontinental Bldg.
Denver, Colo............. 4,000
Metropolitan Property,
Houston, Tex........... 2,000
Cragnon Sanitorium,
Colo. Springs, Colo... 6,000 Benedictine Society
of Colo..................... 4,500
Transcontinental Bldg.,
Denver, Colo............. 500
Skupaj........$25,000
Vrednost teh obveznic je seveda sedaj jako nizka. Naše priporočilo tej konvenciji in pri-hodnemu glavnemu odboru je, da takih in jednakih obveznic se več ne kupuje. Obenem priporočamo, da se od sedaj naprej kupuje samo take obveznice, ki sc bolj varne in zanesljive kot U. S. Government bonds, državne in sploh bonde generalnih obligacij raznih mest in okrajev, v tem smislu se popolnoma strinjamo s priporočilom gl. predsednika, kakor tudi predsednika nadzornega odbora, ki priporočata za v bodoče isto.
Dalje smo pronašli, da so bile knjige pregledane po javnem pregledovalcu (Certified Public
Accountant) m to za samo zadnjih šest mesecev sedanje administracije.
Naše priporočilo k tem je, da ako se knjige ne pregledajo po takem Public Accountantu, vsakih šest mesecev, da potem jih sploh ni treba pregledovati. Mi priporočamo, da se pregledajo vsakih šest mesecev, če se pa tega ne upošteva potem pa sploh takega pregledovanja potreba ni. Ker ako se pregleda poslovanje samo za zadnjih šest mesecev vsakega termina gl. odbora, druga tri leta pa ne je tako pregledovanje nepotrebno.
Nadalje smo videli uknjiženo svoto $100.00, katera je bila nepravilno plačana za operacijo u-mrle članice Cecilije Papeš. Priporočamo prihodnjemu gl. odboru, da se ravna strogo po pravilih, in poživljamo, da se pojasni konvenciji kdo je to stvar zakrivil.
Tožbe na .sodni ja h.
Slučaj John Cimon tožba v državi Kansas, je stala Zvezo $2111.17. Tožba je bila zgubljena za Zvezo. Sodni j a je pri poznala tožitelju odškodnino v znesku $5,200. Po pogodbi se jei plačalo $1,500 in stroški so znašali $611.17.
Slučaj Marinkovič v državi Utah je stal zvezo $896.57. Tožba je bila dobljena za Zvezo.
Tožba proti bivšemu gl. predsedniku, in predsedniku nadzornega odbora je dosedaj stalo Zvezo $62.50. Ta tožba še ni končana.
Tožba proti American National Banki Denver, Colo, je dosedaj stalo Zvezo $62.50; tudi ta tožba še ni končana.
Mi konvenčni nadzorniki priporočamo gl. odboru, da se tožb kolikor mogoče izogiblje in take slučaje, ako le mogoče, brez sodni j skih potov uravna. Kajti tožbe stanejo preveč denarja.
Končno povdarjamo, da so knjige v lepem redu in lahko razumljive.
Navedli smo pa gorioznačene opazke zato, da se predložijo delegaciji, in o njih pojasnjeno. Izjavljamo dalje, da bondov nismo videli, ker so v Denverski Banki, so pa vknjiženi v knjigah tajnika in blagajnika v lepem redu.
Dan Radovich, predsednik, Dan Radovich, predsednik, Joseph Ponikvar, zapisnikar, Ed. Tomsick, Konvenčni nadzorni odbor. Zatem daje pojasnilo gl. tajnik, o različnih rečeh in med drugim tudi poroča, kakor je že včeraj poročal, kako da je prišlo do pomotoma plačane operacije. Omenja, da so se ravno v tistem času premenjevala stara in nova pravila, prosi zbornico, da se gl. odboru ta pomota oprosti, z ozirom na to, da to je bila edina pomota, ki se je naredila
Br. Matt. Kochevar poroča o obveznicah ki ne plačujejo obresti, povdarja, da naša Zveza ni edina organizacija, ki ima take bonde, ampak vsaka druga organizacija, če je večja več jih ima. To pa niso krivi gl. odborniki pri nobeni organizaciji, in tako tudi pri ZSZ., ampak krive so ekonomske razmere, ki so nastale tekom zadnjih štirih let sirom sveta in še posebno v Združenih državah. Na drugi strani pa o-menja gotove obveznice, ki se jih je prodalo, za veliko večjo ceno kakor se jih je pa kupilo, tako da je v takih slučajih Zveza naredila dober dobiček; in ako se vse to vzame skupaj, smo lahko zadovoljni, ker nimamo končno tako velike zgube. De-fauldirani bondi bodo pa imeli (Dalje na 4. strani.)
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja nepozabnemu očetu,
\
....."<4',,.:.". '.v'>.-': . . ■:■ vp";.-!.. -..v
Naznanilo in zahvala.
Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom; prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je preminul dne 20. okt. ob eni uri popoldne naš ljubljeni soprog oziroma oče in brat
Frank Gerlica
Izdihnil je svojo blago dušo na svojem domu 612 S. 3rd St., po dolgi mučni bolezni v 42 letni starosti. Pokojnik se je rodil v vasi Gornje Zabukovje pri Trebeljnem na Dolenjskem. V Ameriko je prišel kot mladenič pred 27 leti. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v ponedeljek 23. okt. v slov. cerkev in od tod na Holy Cross pokopališče.
S temi skromnimi vrsticami se hočemo zahvaliti vsem, ki ste nam na kakoršen način pomagali ali nas tolažili za časa bolezni ali v času ko je naš dragi počival na mrtvaškem odru. Izredno zahvalo smo dolžni Mrs. Joe Saje za njeno velikodušno pomoč cel čas kakor tudi dragim prijateljem in sosedom za njih trud in sicer rodbinam Pucel, Anzur, Kraus, Cukjati, Mrs. Susha, Mrs. Gorenc in Mr. Zupan-u, kateri ste nam toliko pomagali za časa bolezni in pogreba.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in sv. maš in sicer družinam in. posameznikom: Fr. Pucel, Jakob Anzur, Mrs. Kraus, Mrs. Cukjati, Anton Pucel, Joe Wiher, Mrs. Rose Pucel, Mrs. Frances Plazott^, Mr. Kadunc, John Starich, Mark Vujevich, John Zore, Frank Zupančič, A. Zupan, Louis Ja-vomik, Mrs. A. Gorishek, Nebec & Yvwan Market, Joe Kovačič, Mrs. Ana Prinz, John Kastelic, Joe Bashel, Sr., Anton Sebanc, Gust Cabunac, Mrs. M. Susha, Joe Povšič, Joe "Saje, Joe Gorenc, Dobnick's Flower Shop, R. Veršnik, članstvo društva Lilija, Frank Kragel, Suban's Flower Shop, John Zupan, Geo. Ritonia, Ignatz Gorenc, Mrs. Frances Žužek, John Jaklich, Frank Mra-mor, Anton Smrekar, Joseph Zore, A. Pung, John Miklaušič, John Eckel, Jakob Stariha, Frank Zore, Mike Geiser in Jiohn Jerman; nadalje članstvu Lilija za obilo udeležbo pri pogrebu, sobratu Jakob Starihu za ginljiv nagrobni govor, pogrebcem kakor tudi članom pevskih zborov Naprej-a in Zvon-a za krasne v srce segajoče žalostinke, častitemu gospodu župniku L. Gladek-u za cerkvene obrede, kakor tudi pogrebniku Ermenc-u za vzorno vodstvo in uredbo pogreba. Prisrčna hvala še vsem enkrat, Tebi dragi soprog oziroma oče in brat pa naj bo lahka ameriška zemlja. Spomin na Te pa ostane v naših srcih do konca naših dni.
Prerano si odšel pred nami, Prej gost, zdaj redek naš je broj, V deželo solnčno nad zvezdami Nas vabiš, kličeš za seboj.
Žalujoči ostali:
MARY GERLICA, soproga; FRANK JR., sin; FRANCES PUCEL, sestra. West Allis, Wis.; JOŽEFA in ANA, sestri v stare j domovini.
i Milwaukee, Wis-., 2». oktobra 1933.
Matthew St roben.
Pokojni je zatisnil oči dne 14. oktobra 1933, star 75 let, previden s sv. zakramenti za u-miirajoče. K večnemu počitku smo ga položili dne 17. oktobra na Resurrection Cemetary.
Dblžhošt nas veže, da se moramo zahvaliti Rev. Alexander Urankarju in Rev. Joseph Ča-granu za cerkvene obrede. — Prav srčno se zahvalimo tistim, ki so darovali za svete maše in za vence, in tistim, ki so prišli molit, ko je ran j ki ležal na mrtvaškem odru. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago in vsem., ki so ga spremili' na pokopališče. Prav prisrčna hvala pogirebnikom. Lepa hvala pogrebniku Louis J. Zefranu za izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, ne pozabljeni oče, pa kličemo: Počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali: Milly, omož. Simonišek, hči, Charlie, Jrm, Urban, sinovi.
Chicago, 111., 26. okt. 1933.
Potreba kliče.
Zadnje povodnji v starem kraju so poslabšale položaj mnogih rojakov do obupnosti. Pomoč je skrajn\ nujna. — Spomnite se svojcev z malim darom za Božič, ako morete!
Cene- za denarne pošiljke.;
Za $ 3.(10.........Din 1215 — Za f. S.45......... 1,00	lir
/.a	.....Din 220 Za 16.70........., 20(1	U"if
Za .11,00........Din 500 — Za 26.00........ 300	lir
Xa 20.0(1.......Din »lili — /a 32.(Hfc........ *>(> lil-
Za 21.75........Din 100(1 — Za 41.00........ 500	lir
Za 50.00......Din 2320 — Za 81.5«........1000 lir
Ker se kur/, dolarja zadnje čase lve-im'sta-no spreminja, so navedene ceno ' podvržene "spremembi bodisi gori ali doli.
Cene za pošiljke v dolarjih:
/M S 5.75>-...tt.S. $ 5.00 — Za *8>.aS_U.g. 3W0.
Za $10,85.....U;S. SI0.00 _ Za $41.25......U.S. 841).
Za $21.<70......TT.S. S20',00' — Za $51.50......U.S. $50
Odhod parnikov za Božič: 25. nov.—lie de France na Havre 2.9. nov.—Berengaria na Cherbourg 2. dec.—Champlain na, Havre 2. dec.—Vulcania na Trst 6, dec.—Bremen na Bremen 6. dec.—Manhattan na Havre 15. dec.—Berengaria na Cherbourg, 16i dec.—Ile de France na Havre Vsa pisfna in pošiljke naslovite na:
LEO ZAKRAJSEK
General Travel Service
1369 Second Avenne, NEW YORK, N. Y.
Zapadna /^^v	f Slovanska£-Veza
DENVER, COLORADO.	S
Naslov in imenik glavnih uradnikov.	fi
UPRAVNI ODBOR:	g Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Aye., Pueblo, Colo.
Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo.	6
Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo.	g Blagajnik: Michael P. Horvat, 4585 Logan St., Denver, Colo.
Vrhovai zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.	X
NADZORNI ODBOR:	§
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.	g
27nadzornica: Mary Grum. 4V4y Washington St., Denver. Colo.	6
3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo.	<5
POROTNI ODBOR:	2
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.	5
2.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo.	9
3.	porotnica: Rose Grebene, 873 E. 72nd St., Cleveland, Ohio.	5
4.	porotnik: Edvard Tomšič, Box 121, Farr, Colo.	2
5.	porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.	6
URADNO GLASILO-	6 "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-	9
nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora Profi-	6
nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi	S
bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	9
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	6
gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	^
Kdor želi postati član Zvr;že. naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-	5
štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb.	S|
Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa	g
pojasnila in potrebne listine.	9
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!	6
Sreda, 1. novembra 193.1 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
pripravljen, da popelje Mr. irt Mrs. Jeršin v Colorado Springs ne glede Ad(cme oblake, kateri so obetali neljubi večer.
Nepričakovana novica je Prizadela skoro vso delegacijo, Drugi dan se je delegacija se-šla ob pravem času na redno nadaljevanje konvencije, je isto nadaljevala in končala v petek popoldan.
Deveta redna konvencija je lahko ponosna na spremembe pravil, ki jih je sprejela za oba oddelka. Nova pravila bodo bolj poslovna in pravilna. Členov ne bo več, vrstila se bodo po zapowstnih točkah.
(Dalje prih.)
Frank Primozich.
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK,
Povest z gorenjskih planin
"Saj nisi vedel!" se brani Matevž. "Rad bi tudi zdaj del kazni prevzel nase, če bi bilo možno!"
"Ne, ne, ti si že dovolj prestal! Kaj bi rekla Cilka?"
"Umrla bi!" pridene Lona. "Saj je še zdaj komaj napol živa! Vi mladi kar nič strpljenja nimate, sama ihta vas je vse skupaj!"
Saj vi tudi niste bili drugačni, ko ste bili mladi, mati Lona," ji ugovarja Tilen.
"Eh, tak zagnanec nikdar nisem bila! Pa nas je tudi trdo utepalo in ujedalo, da smo kar pla-ve hrbte nosili včasih!"
Tako so se razgovarjali v veselju svidenja, dokler ni prišlo slovo. Težko je bilo iti vsaksebi in pustiti Tilna samega zdaj, ko je samo novo upanje vsepovsod in samo Tilnov zapor tesni vedro nebo mlade sreče. Ali vendar se je bilo treba ločiti. Najtežje je pustila Tilna Lona. Kar ni mogla od njega. Kakor bi bil njen sin
Tilen se je še dokaj moško držal pri slovesu. Le ko je naročal pozdrave za mater Meto, se ni zmogel". Omahnil je nazaj v celico in tisti večer je v postelji jokal po materi.
Naši trije znanci pa so mimogrede poklicali še sodnika in vseh pet je odrinilo v bolnico. Tam jih je sprejel zdravnik in jim povedal, da se je Ivanu stanje skrajno poslabšalo in bo vsak čas nastopila smrt. Bolnik se le že z zadnjimi močmi in s pomočjo vzbrizganih zdravil drži v zavesti.
Tiho stopijo v bolniško sobo. Iz kota pri oknu se zasliši težko dihanje. Cilka stopi prva k Ivanu, ki se mu zasveti oko, ko jo ugleda. In srečen smehljaj spreleti smrtno bledi in z mrtvaškim potom obliti obraz. Z zadnjo močjo dvigne umirajoči roko proti Cilki, ki razume kretnjo in vzame vročo roko v svoje dlani. Z očmi pokaže Ivan na Matevža. Fant stopi k postelji.
"Odpusti, Matevž!" zašepeta Ivan in solze mu priteko v lice. Tudi Matevž se ne more zmagati: mokro mu stopi v oči, skloni se k umirajočemu in mu reče:
"Bog vam je že odpustil, jaz tudi!" Več ni mogel povedati, ker so ga solze prevzele.
Sodnik je najprej menil še enkrat zaslišati Matevža vpričo Ivana in obratno. Toda takoj, ko mu je zdravnik povedal, kako je z Ivanom, je opustil to misel, saj je itak zdaj že vse do-gnano in ugotovljeno
Lona stopi k postelji in joče vsa ganjena. Stanko glasno ihti na svoji postelji, in niti odvetnik, niti sodnik se ne moreta vzdržati solz.
Tedaj se Ivan z zadnjimi močmi malce pri-dvigne in slabotno reče:
"Cilka, bodita srečna z Matevžem!" In prime s prosto roko Matevževo desnico, pogleda toplo naprej Cilko, potem pa Matevža, pa položi skupaj njuni desnici. Nato omahne nazaj na blazino in šepeta nerazumljivo ter nepremično strmi v Cilko. Dekle glasno zaihti, pa se skloni k umirajočemu in mu pogladi rosno čelo.
Tedaj se hoče umirajoči pognati kvišku, ali nima več moči. Smehljaj mu spreleti bledi obraz, blažena sreča se mu razlije v oči, umirajoči pogled poboža dekle in fanta ob postelji, potem pa se zapro oči. Zdravnik pristopi in pove, da je nezavesten in bo čez malo časa nastopila smrt.
Cilka ne more več vzdržati pri umirajočem. Poprosi Matevža, naj jo popelje venkaj. Vsi se odpravijo. Ravno med vrati srečajo mladega
Spodaj podpisani konvenčni ; porotni odbor tem potom izreka- ; mo Zvezinemu porotnemu odbo- ; ru najlepšo pohvalo za vestno < delovanje tekom termina njihovega delovanja.
Konvenčni porotni odbor pri- ; poroča, da zbornica izreče popol- ; no zaupnico porotnemu odboru Zveze, ter se jim lepo zahvali za njihovo težko, toda vestno delovanje.
Frank Brayda, pedsednik.
Joe Lipeseck, tajnik
Mark Sekich, Josephine Ma-ring, Frank Erzar,.. konv. porotni odborniki.
(Dalje prih.)
-o-
Z DEVETE REDNE KONVENCIJE Z.S.Z.
Chicago, III.
Rye s Prešernovim Domom je nekaj krasnega. Ime samo znači prostor krasote. Pod Prešernovim Domom žubori potok, ki izvira iz skalovja. Društvo Preširen in prav tako tudi pevska kakor tudi podporna društva prirejajo zabave v poletni sezoni. Po kratkem razgledu so se delegati in delegatinje 9. redne konvencije zbrali skupaj, ker fotografični slikar je bil pripravljen, da vzame sliko delegacije 9. redne konvencije.
Ob 5:30 P. M. je bila večerja v Preširnovem Domu, ki je j teknila izvrstno, posebno še, ker smo spremenili podnebje. Po večerji je sledila prosta zabava, ples in razni pogovori med delegati in delegatinjamj. Pri najboljši volji nas je izne-nadila neljuba vest, da je nevarno obolel sin uglednega so-brata gl. tajnika, ki se je istočasno nahajal v Colorado Springs. Sobrat Mr. M. J. Koch e v ar je takoj imel svoj avto
POZOR!
§Na tisoče Slovencev in Hrvatov se mi je zahvalilo za moja zdravila, katera so ra-oili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjr.e bolezni. Mnogi mi pišejo, da je moj brezplačni :enik vreden za bolnega človeka nad v500. — Zaradi tega je potrebno, da Vsakdo takoj piše po moj brezplačni •enik za moja REGISTRIRANA "> GARANTIRANA ZDRAVILA.
JAKOB WAHCJIC, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio
SEDEMNAJSTO POGLAVJE
Zgodaj zjutraj je, solnce ravno vstaja in s prvimi žarki obliva vrh Golice. Prelepo junijsko jutro se vzbuja, tam od vzhoda so ga vzdramili zlati solnčni žarki in zdaj si v jutranji rosi umiva mlado lice in se pri tem ogleduje v rosnih kapljicah, ki so po travah in cvetih kakor solze raškropljene. Poredni solnčni žarki, ki so ravno splezali po strehi Kadilniko-ve koče, se smejijo mlademu gizdalinu in ga dražijo pri ogledovanju zornega lica. "Umij se, umij se!" mu kličejo in prše vanj bele svetlobe, ki se mu kakor slap razliva v obraz, da se mu blišči in se ne more dalje gledati v prozorni rosi. Ujezi se mlado jutro, z belo dlanjo udari med šop porednih žarkov na strehi koče, jih zgrabi s tenkimi prsti in jih razmeče v globeli na obe strani Golice: na kranjsko stran po strmem plazu od koče doli v Dobravo, da odskoči-jo v desno v Podbreg in na Rudnik v levo in planejo splašeni v fužinsko urez; in v koroško po kamnitih drčah v Št. Jakob in Podrožico, pa na vrat, na nos v srebrno Dobravo, da se v valovih skrijejo prešerni razigranosti mladega jutra. In ko se jutro ravno na vsa usta zasmeje zlatim žarkom, ki se razlivajo v begu na obe strani Golice, zraste v bežečih svetlobnih valih pod robom Golice mlad fant v lovski opravi iz koroške strani sem, doseže v par skokih rob, kjer postane, se zavrti na obe strani in iz polnega grla zavriska, da se razlegne v dalj in šir in vis in v dol, da splašeni solnčni žarki pr-hutnejo še niže v dolino, da se mlado prešerno junijsko jutro v razigrano srce ustraši in jec-Ijaje pozdravi izza koče vriskajočega fanta: "Dobro jutro!"
DR. R. P. ZALETEL
SLOVENSKI ZDRAVNIK
7. univerz v Pragi in Pailovi, poprej priileljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za l-aka v Havana, Kuba, in z bolnico za koine bolezni in raka v PhiladelpWji. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni.
URE s 11 DOP. DO 3. POP. r,r> E. Washington St., Chicago, 111.. Suite 2705
TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4830 West Cermak Rd., Chicago, 111. Tel. Cicero 60.
RAZPRODAJA
popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — Odprto ob večerih.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
RAVNOKAR SMO PREJELI
DRUŽINSKA
pratiku
ZA LETO 1934.
Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov. Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, ;o takoj naročite, da ne bo-Ve pozneje ostali brez nje.
Božič se bliža
(Nadaljevanje s 3. str.)
zopet večjo vrednost tak®j ko se izboljšajo delavske razmere, ko bo zopet ljudstvo plačevalo svoje davke.	i
Za razna pojasnila so popra-ševali razni drugi delegati in delegatinje. Končno je bil stavljen predlog, da se poročilo konvenč-nega nadzornega odbora sprejme. Sprejeto.
Za tem pride na dnevni red kritika. V kritiko posežejo brat Primožič, sestra Mervar in sestra Žagar ter brat Klančar. Po daljšem debatiranju stavi delegat Primožič predlog, da se a ozirom na slišan je slabih in dobrih stvari katere je moral delati in oskrbovati sedanji Zvezin odbor, je po njegovem mišljenju odbor delal jako lepo in zadovoljivo. Zaradi tega stavi predlog, da se da celemu sedanjemu od-bou zaupnico. Predlog podpiran po sosestri Mervar in sprejet.
Na dnevni red pridejo pravila Konvenčni predsednik poroča, da imamo poleg starih pravil
Stane 20c
SLOVENCEM IN HRVATOM
za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in plumebr. —Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209, So. Chicago, 111.
Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi.
Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00...................... 125	Din Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za $ 5,00...................... 220	Din Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $11.00...................... 500	Din Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $20.00.....:................ 915	Din Za $20.00 pošljite............$21.00
Za $21.75......................1000	Din Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $50.00......................2320	Din Za $40.00 pošljite............$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J E RIC H
kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago, III.
CISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO,
— iz —
WencelsDairy Products
2380-82 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois
Telefon Monroe 3673
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
Na razpolago vam za vaše zdravje v svt»iih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih.
1849 W. CERMAK RD
CHICAGO, ILLINOIS
^BBren f"1
frančiškana, ki gre opravljat molitve za umirajoče k Ivanu. Zato se vrnejo in še pomolijo s patrom, za umirajoče. Nato odidejo na vrt, da se vsaj najhujše bolečine poležejo v njihovih srcih. Toda ne mine pole ure, ko pride sestra Teodora in jim pove, da je financar Ivan umrl.
Niso šli več nazaj k mrtvecu, ker je bil preveč žalosten spomin nanj v vseh, ampak so odšli z doktorjem vred v bližnjo šentpetersko cerkev, da pomolijo za dušo umrlega, ki mu je Bog dal v zadnji uri toliko radosti in se nato odpravijo na postajo. Odvetnik jih spremi in spotoma pripoveduje, kako bo pomagal Tilnu in ga zagovarjal Naroči jim, naj tolažijo mater Meto, ker se mu vidi, da ne bo napak izteklo pred poroto za Tilna, ampak bo kvečjemu kake tri do štiri leta dobil, ako bo šlo prav in po sreči. Matevžu tudi pove, da je zdaj njegova stvar povsem končana in je prost popolnoma, ker je s preiskovalnim zaporom prestal že kazen za nedovoljeno prehajanje čez mejo in radi nastopa na Štefanovo pri Lipovšku Obenem še pove, da je že vse potrebno ukrenil radi Matev-ževega jugoslovanskega državljanstva. Na postaji se poslovi od njih in vošči mladima dvema vso srečo ter jima obljubi, da pride na poroko.
"Meni pa ne voščite ničesar?" ga opozori Lona.
"O tudi," odvrne mladi doktor, "da bi tudi doma v vaši bajti kmalu pestovali Šimnove otroke!"
"Lej ga, šfnenta, saj ni tako napak dejal!" meni Lona, ko vlak potegne iz postaje. "Samo nevesto moram prej Šimnu poiskati. Sam je tako ne bo. Saj še "ja" ne bo znal reči pred oltarjem brez mene in ga bom morala suniti pod rebra: Šimen, tak zini no, reci no: ja!"
Peta seja v sredo dopoldne c
23. avgusta 1933.	s
Konvenčni predsednik sobrat 2 Kochevar otvori sejo ob 8. uri d zjutraj.
Cita se imena delegatov in gl, z odbornikov, navzoči vsi.	v
Prečita se zapisnik včerajšnje seje katerega se z malimi po- j pravki sprejme.	i
Predsednik nadzornega odbo- i ra, sobrat Matt J. Kochevar, na- 1 to pojasnuje glede poročila o obveznicah, katere ne prinašajo no- i benh obresti, ter povdarja, da vse tiste obveznice, ki jih je ime- t noval konvenčni nadzorni odbor, 1 v svojem poročilu, je imela ZSZ. ] že na rokah ob zadnji, oz. osmi ( redni konvenciji, in seveda tedaj i so redno plačevale obresti, in tu- s di konvencija ni v tem oziru na- : redila nobenega sklepa glede 1 prodaje ali zamenjave istih. Za- ; radi tega ponovno povdarja, da, kritika omenjenega odbora v rečeni zadevi ni bila na mestu.
Nadalje še enkrat poroča glede tožba, ki jo je vložil proti Zvezi bivši član Spiro Marinko-vich v Price, Utah, ter prečita tudi pismo od zavarovalninskega komisarja omenjene države, iz kojega je razvidno, da omenjeni komisar odobrava svoto podpo-|re, katero .je ZSZ. ponudila Ma-| rinkovichu pred tožbo. Toda, ker Marinkovich je omenjeno svoto odklonil ter se poslužil tožbe civilnega sodišča, ni nam drugega preostajalo kot da branimo Zve-zino stališče, kojo tožbo, kot že poročano, je Zveza dobila.
Nadalje poroča o tožbi bivšega člana John Cemin, kojo je vložil omenjeni bivši član v Pittsburg, Kan še pred zadnjo : konvencijo in tudi to predno se je poslužil Zvezinih inštanc. Torej tudi v tem oziru ni preostajalo drugega kot, da gl. odbor, v imenu Zveze zagovarja njene interese.
. Nato pojasnuje zbornici sobrat Ed. Tomsic, da konvenčni nadzorni odbor ni imel mnenja . 'kritizirati gl. odbora ampak le . vprašal, če bi bilo mogoče kaj , takega v bpdoče preprečiti, i Zbornica uvidi koliko sitnost) in požrtvovalnega dela je imel z t omenjenim zadevam sobrat pred-j sednik nadzornega odbora, ter mu izreče popolno zaupnico in v , znak spoštovanja v ta namen vstane.
[ Brat Jeršin predlaga da po-! verilni odbor posreduje glede I prihodnjih plač glavnih uradnikov. Predlog podpiran in sprejet.
i Zatem se čita pismo od dru-0 štva št. 16; društvo je poslalo
•enjeni delegaciji za moške imodke ter za ženske, sladščice. j Zbornica se za prijazno darilo i Iruštva št. 16. lepo zahvali. i
Za tem pride na dnevni red ( ;opet nadaljevanje poročil kon- i 'enčnega porotnega odbora.
Sklenjeno po zbornici da se j jrizivni oziroma konvenčni po- 3 -otni odbor podpiše za vsa po* ; •očila, na koncu namesto za vsa- ] co poročilo posebej.
Konvenčni porotni odbor poroča sledeče:
1 Zadeva John Speck, člana društva št. 25 v West Frankfurt, 111. Zadevo smo natanko preiskali, tehtali vse dokaze ocl dveh strani. In konvenčni porotni odbor je prišel do sledečega zaključka: Članu John Speck se ne more plačati nič več bolniške podpore, kajti on je dobil že vso podporo, ki je pripadala njemu, v smislu pravil in sklepa porotnega odbora.
2.	Zadeva društva Severni O-rel št. 21, Ely, Minn. Slučaj od 3. deč. 1932 tikajoč se plačanje1 Zvezinega asesmenta. Slučaj je sledeč: Omenjeno društvo je poslalo meseca Dec. 1932 asesment na Zvezo potom nakaznice nana? šajoč se na First State Bank of Ely, Minn. Ker je pa ta banka v tem času, predno je prišla nakaznica nazaj, zaprla vrata, ni za-mogla ZSZ. izkolektirati svote asesmenta, ki je znašal $121.55.
Konvenčni porotni odbor pri-| poroča, da naj se od društva za-1 hteva samo oni asesment, ki ni 1 bil takrat še kolektiran od članstva Za vse drugo naj se pa počaka, da bo banka oziroma re-civer banke likvidiral vloge.
3.	Zadeva afere od društva št. 25 West Frankfurt, 111. To je bil eden iz med najbolj kompliciranih zadev kar smo jih imeli. Mi smo pi*egledali vse, ta zadeva se tiče sledečih članov John Speck, Tony Keržan,, Sam Zava-lovšek in Frank Tominšek. Ta zadeva je prizadela toliko pri-glavice gl. porotnemu odboru in sploh celemu odboru ZSZ. Da je grozno. Kakor že zgoraj omenjeno, mi smo pregledali vse stvari, vsa pisma in pritožbe in sploh vse, in prišli do sledečega rezultata:
Mi konvenčni porotni odborniki popolnoma odobravamo sklepe Zvezinega porotnega odbora v teh zadevah. Ter obenem poživljamo gori označene člane da morajo prenehati z takim rova-njem. Bodi nadlje sklenjeno, da ako gorioznačeni člani o tej zadevi še kaj doprinaSajo, se jih mora za ta prestopek takoj suspendirati.
PREJELI SMO
VELIKO
iiasoikovoPrafiko
ZA LETO 1934.
Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih le-;os naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasnikova Pratike, da isto takoj aaroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo!
Stane s poštnino
Naroča se od
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
v JUGOSLAVIJO
"TSt Moderna udobnost in neprekosljlva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplutja iz New lu Vorka... Pripravne in hitre železniške zveze o:JHv	iz Hamburga
M M ERNE CENE|
Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali
f HAMBURG-AMERICAN LINE
■Lmm 177 N. Michigan Ave., Chicago, m^mm^.
tudi pripravljena provizorična pravila, ki so izpisana v angleščini; pove zbornici, da je ta pravila po daljšem delovanju zložil sobrat Matt. Kochevar in so tako zložena in izpisana, da bodo odgovajale zahtevam, zaradi tega priporoča, da se te provizorična pravila upoštevajo če prav so v angleščini, ker so veliko lepše spisana in urejena.
Nadalje povdarja, da kedor pa ne bi slučajno razumel vsake točke, da se isto natanko raz-tolmači v slovenščini.
Predlagano in podpirano, da se čita provizorična pravila, z pripombo, da se v vseh nejasnih zadevah natančno raztolmači. Predlog soglasno sprejet.
Ker se bliža pol pet ura popoldne, in ker imamo še več brzoja-vov in pismov za slišati, zaradi tega odloči konvenčni predsednik, da se prične s čitanjem pravil takoj jutri zjutraj. S tem se tudi strinja cela zbornica.
Citanje brzojavov in pisem, in sicer od društva Napredni
Slovenci, Canon City, Colo., od društva št. 299 SNPJ., Walsen-burg, Colo., od društva sv. Jožefa št. 7, KSKJ., Pueblo, Colo.; od sobrata John Germa, podpredsednika KSKJ. v imenu KSKJ.; od društva Kraljica Sv. Rožnega Venca št. 7, ZSZ., Denver, Colo ; od društva sv. Janez Nepomuk št. 11, ZSZ., Rockvale, Colo.; od sosestre Terezije Lesar v imenu kuharic, Pueblo, Colo.; od sosestre Frances Erzar, Ely, Minn.; od društva Marije Pomagaj št. 190, KSKJ., Denver, Colo.; od sobrata John Peketz, prvega gl. predsednika ZSZ., Denver, Colorado; od bolne sosestre Rose Grebene, por. odbornice Z. S. Z., Cleveland, Ohio. Vsem tem pošiljateljem se zakliče trikrat Živijo. . .
Nato konvenčni predsednik zaključi četrto sejo ob peti uri popoldne.
Anton Kochevar, konv. preds.
John Germ, konv. zapisnikar.