g. L r. roofc^j-«-'
Št. 92.
I l;i(/, Tiral.

11 jS)
> VsV
V*/
V Trstu, v saboto 17. novembra 1883.
IScS )
- %4/m
i'?<»«■-•
Tečaj VIII.
(jI lasilb^slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V «<11dmU ■•««.
■ EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako »red« in tabit« o poludne. Gena za vse leto je « gld., za polu leta 8 gld., za Setrt leta 4 gid. KO kr. — Posamezne Številke se dobivajo t.ri r.pravntitvn in v trafikah ▼ Tr»t« po K kr., v Gorici in v AJdovSČlHt po
O kr. - .\/imtm*t,ne, reklamacije in inserate prejema Oprtvnfitvo >vii Zonti 5.«
Val dopiti se pošiljajo Uradnlitv« »vli Ttrrente« »Nuova Ti pogrnila;* vsak mora biti frankiran. Rokopisi urez posebne vrednosti se'ne vračajo. — Imeratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraAuitijo po pogodbi — prav oen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Nova obrtnijska postava.
V septembru t. 1. je stopila v veljavo nova obrtnijska postava, prav za prav prenaredha olntnijske postave od 20. decembra 1859.
Ker ta nova postava nekoliko omejuje svobodo pri izvrševanju kakega rokodelstva ali kuke obrtnije in torej teme-
Sito pred r u gnđu je socijalne razmere roko-elcev in obrtnikov, zato je silno potrebno, da naš- ljudstvo to postavo temeljito urneje, <1a se more potem po njej ravnati, osobito pa je to potreba tržaškim rokodelcem in obrtnikom, mej katerimi ao večinoma Slovenci, kateri, ako se sami ne popri mejo inicijative pri snovanju rokodelskih zadrug, zopet pridejo Lahom pod nož in bodo morali hlapčevati, kder bi lebko ukazovali. — Ta opravičena bojazen nas je napotila, da obširneje gojo-rlmo o novoj postavi, ter jo kolikor mogoče po domače razložimo našemu ljudstvu, in mu oi» enem damo nekoliko na-vodov, kako more nove naredbe porabiti v svojo naj vedo korist.
O tej postavi smo govorili sicer uže v našem listu; toda le površno, in smo omenili mimogrede nje glavnih in takih določeb, katere sezajo globoko v socijalne razmere rokodelskega stanu. Zdaj pa hočemo o tej viižnej zadevi govoriti z namenom, ia damo domačim rokodelcem potrebi-1 navod, kako se ima najkoristnejše i/. vrše vat i omenjena nova postava.
Kakor znano, pritoževali so se naši
Sravi mojstri, da je nastopilo preveč takih udi, ki so kužili rokodelstvo in za slabo elo terjali tudi slabo plačilo, ter tako na-pravljaii po nekako nepošteno konkurencijo.
Posebno radi so kazlli židje rokodelstvo in t<i<u so ćestokrat pridni iskušeni mojstri manj zaslužili, nego takozvani »pa-čuhi*. Da se l-mu opomore, zato je v novej postavi določeno, da mora vsakdo, kdor hoće mojster postati, ali pa dobiti koncesijo za kak obrt, postavno dokazati svojo strokovujaŠko zmožnost. Prav tako mora vsak učenec dobiti spričevalo od mojstra in predsednika zadruge, da se je Izučil rokoiielsiva, predno more postati pomočnik.
Vpeljane so po novej postavi tudi za druge, katere imajo po nekakem disciplinarno moč v zadrugi samej in skrbe ob enem za ude zadrug v slučaju bolezni, nezmožnosti za delo itd., potem za zboljšanje rokodelstva in za denarna in druga sredstva, ki imajo pospeševati rokodelstvo. Namen nove postave je v prvej vrsti člo-večanski, ker po njej se hoče zabraniti
Podlistek.
0. Ivan Krstnik od sv. Križa slovenski propovednik.
(Spis. Job. BaliS.) I.
(Dalje.)
Pred vsem moram pomisliti, da je sam o. Ivan spisal wč slovenskega, nejo vsi drugi pisatelji skupaj, ki so se trudili na polji našega slovstva od Tomaža Hrena do Marka Pohlina. V 200 letnej dobi je torej o. Ivan, stran Matije Kastelca, naj velavnejši slovenski pisatelj. Tudi je treba poudariti, da so slov. pisatelji pred njim in dol:'o časa za njim skoraj sami pre-stavljalci. O. Ivan pa nam je podal izvirne umotvoiv. Res mu je jezik slab, pisava nepravilna, venuar biva pod ogromnim kupom plev tudi dokaj brstnega zrnja. Vesten in nepristransk jezikoslovec najde tudi v Ivanovih predigah marsikaj zanimivega in karakterističnega.
O. Ivan pa je bil tudi narodni pre-digar in to v pravem pomenu besede. Poznali so izvrstnega moža povsem Slovenskem, zato so ga klicali zdaj sem, zdaj tja, po GotiŠkem, Kranjskem In drugod. Ta koSni predigarji pa so bili na Slovenskem
množenje takozvanoga proletarijata in pa socijalističnega mišljenja mej rokodelci, katero mišljenje pa se najrajše rodi mej takimi deialci, ki so popolnoma duševno zanemarjeni in materijalno slabo stoje.
Rokodelec se bode moral kaj dobrega učiti in preskrben bode tudi za slučaj, ko hi ga zadela kaka nesreča. Postava torej preureja po nekako sedanje društvene razmere in se naslanja na zlati rek: »pomagaj si sam in Bog ti pomore«. Potem pa ima ta postava tudi obzir na to, da se z učenci in deialci človeško ravna in da se otroku fizične in duševne moči ne uni. čujejo s preobložen jem in t r pen je m.
Iz človečanskega in tudi ekonomičnega obzira je torej ta postava kaj koristna in mi smo jo uže ob svojem času z veseljem pozdravljali. Treba je le, da se rokodelci vglobijo v duh nove postave in da se strogo izvedejo nje terjatve, ker to bo v korist njihovemu stanu. Nemški liberalci so proti tej postavi silno kričali in Še kriče; oni pravijo, da se ž njo omeja svobodna konkurenca, ki najbolj pospešuje napredek v vseh strokah. To pa ni po vsem res. Svobodna konkurenca je res dobra tam, kder je ohrtnija uže na naj-višjej stopinji; a kakor mlade rastline ne smemo pustiti razpostavljene nevihtam, tako ne move tudi domača obrtnija dobro napredovati, ako ni varovana prvič pred preveliko produkcijo, drugič pred neopravičeno sleparsko, ali zavratno konkurenco. Ako hoče država dobro napredovati . brez nevarnih kriz, je treba, da ona z modrim postavodavstvom ureduje ravnotežje na gospodarskem polju in to tudi nameravajo naši postavodavci z novo obrtnijsko postavo, kakor tudi z drugimi zakoni na polju narodnega gospodarstva, ki so ali uže izdelani in skleneni, ali pa se še le predložijo državnemu zboru.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je z lastnoročnim pismom na grofa Taaffeja sklical drlavni zbor na 4. decembra.
Odbora obeh delegacij sta se 13. t. m. zedinila v vseh različnih sklepih avstrijske in ogerske delegacije in je ogerska delegacija uže ta dan to ze-dinjenje odobrila. Avstrijska delegacija pa je 14. t. m. v tretjem branji sprejela vse predloge. Potem je mini-
uže od nekedaj »rari nantes in gurgite vasto«. V starejej dobi štejemo samo tri zlii80vite narodne propovednike: Trubar-ja, Tomaža Hrena in o. fvana.
Da imamo Slovenci tako malo narodnih predigarjev, temu so krive različne okolnosti, a brez dvombe tudi ta, da so bili poklicani konec 16. stoletja jezuvitje in kapucini na Slovensko, ki so bili vsaj v prvem začetku malo da ne sami čisti Nemci in Italijani. Nevešči narodnega jezika so izpodrinoli več ali manje narodne nredigarje v skoraj vseh slovenskih mestih. To pa je jako zadržavalo (in žalibogu Še vedno zadržava) slovensko cerkveno govorništvo/) Toliko bolj moramo torej ceniti o. Ivana, ki seje svetil za časa splošne teme, kakor svetla zvezda, učeč in svareč v domačem jeziku priprosto ljudstvo, pa tudi zavedenega meščana.
Največo slavo pa si je pridobil o. Ivan
svojimi predigami. Z izdanjem svojih predig je storil slovenskim duhovnom in
•) V zadnjem času se je tudi v tem obziru nekoliko zbo!jšalo. Priznati moramo, da se je Postavilo meništvo tu pa tam na narodno stališče. Vendar pa je Še vedno po mestih, osobito pa ob periferiji naše dežele veliko gnjilega v tem obziru. Ljudstvo strada du&ue hrane, a nobeden se ga ne usmili. Ako se kdo za dobro stvar pobrine, odgovarja se mu, da je slov. ljudstvo tudi Italijanščine zmožno. Res „ogni seusa, tapona uua busa" bi rekel Furlan.
ster zunanjih zadev izrekel v cesarjevem imenu zahvalo delegaciji za pa-trijotiČo zavest in požrtvovalnost. Naposled je načelnik po navadnem govoru izrekel, da je zasedanje končano. — V ogerskej delegaciji je izrekel cesarjevo zahvalo minister Kalla^ in delegaciji načelnik Haynald zasedanje zaključil.
O imenovanji hrvatskega bana se poročila ne ujemajo; nekateri trdć, da bo te dni imenovan ; po drugih vesteh pa se baron Filinovič brani prevzeti bansko dostojanstvo zarad slabega zdravja. Čuje še tudi, da hrvatski poslanci zapustć državni zbor, ako ban do 20. t. m. ne bo imenovan.
Ogershi ninister Tista je v finančnem odseku izjavil, da ne bi dobro bilo, prenagliti se z imenovanjem novega bana ; kadar bo mogoče to imenovanje, ne bo se odlagalo. Vlada ne namerjava predrugačbe nagodbenega zakona, ako bi pa hrvatski deželni zbor po zakonitem potu to želel, ne moglo bi se mu braniti.
V oseŠkej in poleVcej lupaniji je bila oklicana stojna sodba zarad mnogih roparstev.
VojaSkim in žandarmerijskim pa-trolam se je posrečilo roparje ščistiti v Hercegovini mej Čemernom, Kali-novikom in Trebinjem ; od 1. t. m. ni bil nikdo več poropan.
Vnanje dežele.
Novoimenovani avstrijski poslanec pri črnogorskem dvoru Milinkovič je podal knezu poverilna pisma zadnjo nedeljo. Bil je jako slovesno sprejet. Naglašal jo v svojem nagovoru prijateljstvo in sočutje našega vladaija do kneza in črnogorskega naroda ter obečal podporo pri napredovali. Knez se mu je lepo zahvalil ter izjavil, da visoko ceni cesarjevo prijateljstvo, ter se bo na vso moč prizadeval, da se to prijateljstvo Še bolj vtrdi.
Ruskega ministra zunanjih zadev Qiers-a< ki je prišel 13. t. m. v Be-rolin, sprejel je nemški cesaijevič ter se dolgo Časa z njim razgovarjal, potom ga je cesar povabil na obed.
Na Srbskem se je upor zelo razširil, uporniki so se polastili mesta Knjaževac in tudi Aleksinaca ter proglasili začasno vlado, a v te kraje poslani vojaki so upornike zmagali. in obo mesti zasedli; uporniki so se udali in orožje odložili.
Italijanski kralj je poslal več vojnih ladij v Genovo, da slovesno sprejmo nemškega cesarieviča.
Italija dela velike trdnjave mej Kapuvo in Kaserto za brambo Rima i Napolja, kakor bi Hanibal stal v Italiji.
Nemški cesarjevičy kakor se poroča iz Lizbone, obišče tudi portugalskega kralja in se iz Lizbone vrne v Hamburg na nemškoj ladiji.
Komisija, katero je francoski drlavni zbor izvolil, da pretresa tou-kinske zadeve, zahteva od vlade pojasnila in m6ni, da zahtevani kredit ne bo zadostoval. — Francoski vojni poveljnik v Tonkinu je dobil v roke dokaze, da namestni kralj v Kantonu podpira črne prapore.
O krivem proroku, ki gospodari po Sudanu, prišle so zopet poprejšnjim popolnoma nasprotne novice. Iz Adena se brzojavlja, da je potolkel egiptovske vojake pri Vojtskaru, 350 je na mestu mrtvih obležalo, Huks je odrezan in Suakim v nevarnosti.
Dopisi.
posredno vsemu narodu neprecenljivo dobroto, kajti homolitičnih pripomočkov v slov. jeziku je popolnem primanjkovalo duhovnom v onej dobi. Kako veseli so morali biti tedanji svojemu narodu na polu izneverjeni duhovniki, videč, da so kar naglo dobili toliko lepesa gradiva za vse nedelje in praznike v letu in za vse mogoče priložnosti. Uže dolgo so po tem hrepeneli. Hodevali so pogostoma k otcu Ivanu, prepisavali so njegove rokopise ter ga prosili, naj svoje predige priobči. In o. Ivan iina dovolj poguma, da jim to željo spolni. »Jest hočem lete moje dobre priatele po-hleunu bogat, inu tolikain ijm pomagat kulikain premorem« tako piše čestitljivi oče (v I. zv. v predgovoru ad Benevolum lectorem) ter končuje svoj trden sklep z besedami globoko mislečega in resnobnega Tertulliana, rekoč; »Quid tam naa-lignum, quain nolle podesse, cum possis?«
Slovenski duhovniki in z njimi vsi Slovenci jako čislamo neumornega Slom-Šeka, ker je izdal v prospeh slov. govorništva svoj »Mneinosynon slavicum« ter ga poklonil »Suis quondam auditoribus et amicis carissimis«. Zakaj bi torej ne cenili moža, ki je bil tudi poklonil svojim »dobrim prijateljem« in po njih vsemu narodu svoj v vsakem obziru čestitljiv mn«-mosynon, in sicer dolgo, dolgo pred Slom-šnkom, ko se ni Še danilo, ko je še pokrivala gosta tema slovensko obzorje.
Iz Lokve* 13. novembra.
V Lokvi je fletno, imamo čitalnico in domače prepire, kakor so čitatelji iehko razvideli iz nekega dopisa in neke poslanice v Vašem cenjenem listu.
Ti prepiri so žalostno znamenje, da par inteligentnejših mož pri nas dlako cepi, in da se to godi, je dosti kriva netaktnost onega gospodičiča, ki se je do-
Predno je spravil o. Ivan na svetlo petero slovenskih knjig, moral se je veliko truditi. Lahko si mislimo koliko sitnosti je imel v onej dobi, predno je dobil politično in samostansko dovol jenje, da se smejo njegove predige natisnotl. Pa to Še ni bilo naj veče hudo. Uboštvo, to ga je največ trlo. O. Ivan je bil ubožec, samostan, v katerem je živel, bil j* tudi ubog, od kod denarja za tisk? Veste, česa se domisli originalni oče v tej zadregi ? Spomni se svojega beraškega stanu ter hodi od bogatina do bogatina, dokler priberači Slovencem pet debelih knjig. Da, da, to je prelep, jasen znak gorečnosti iri najblaž-jega rodoljubja. Če za drugo ne, uŽe zaradi njegovega prevelicega truda, da so se slovenske knjige tiskale, morali bi mu biti večno hvaležni.
O. Ivan je izdal svoje knjige na troške raznih plemenitih mož, katerim jih je tudi posvetil, slaveč jih v predgovorih terime-novajoč jih svoje dobrotnike in Mecene. Novomeški prošt grof Lanthieri, Jurij Žiga grof Gallenberg, France Albert baron Pelz-nover. Peter Anton baron Codelli, Anzelm opat Vallis jocosae (Freudenthal) vsi ti so mu bili dobrotniki in založitelji, ki bi ga ne bili nikdar podpirali tako velikodušno, da ni bil v resnici velik in zaslužen mož.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
sedaj uie po vseh časopisih kregal/ ter ima Čudne nazore o socijalnem živenji.
Učitelji, duhovni, uradniki hi morali vedno dajati najlepši izgled občinstvu, ter gojiti mir in spravo. Tudi bi morali taki gospodje rajši kaj potrpeti, nego pa da upljivne ljudi po listih mečejo in tako dobri reči več škodujejo, nego koristijo. Koliko so pisali zoper enega ali druzega, a vse to ni storilo prav nič dobrega, pač pa razmere pri nas poslabšalo.
Ne rečemo, da je vse zlato, kar se sveti, a takozvanih »krakelerjev« bi bilo boljše, da ni na deželi. — Pameten mož, s pametno besedo. Še zid predere; »kra-keler« le draži in nič ne koristi. — Boljši )e, da tak Človek postane samotar In se ne briga prav nič za javne zadeve. Kajti žalo stno bi bilo, ko bi sicer koristne naprave postale vir nemira v občini, zato pa je prav dober pregovor, da še celo dobra stvar postane slaba v slabih rokah. Litalnico osnujino, a vsi se prijateljsko združimo v njej in ne pahajmo od sebe uplivnih mož. Toliko v svaritev gospodom, ki zalučajo kamen, pa skrivajo roko. IZ CertInja u u na Goriškem, na skraj-nej ital. meji, dne 12. novembra.
Od tukajšnjih krajev pride menda malokedaj ali nikoli kak dopis v slovenske liste; a zarad tega ni misliti, da tukaj ni prav nič Slovencev. — Se precej nas je, nekateri so uradniki, mnogi so finančni stražniki, nekoliko je mlinarjev in tudi rokodelcev »n celo par posestnikov, ki znajo slovenski. — Gotovo se še spominjate časov, ko je bil v tem kraju sodnik gosp. Atoram, potem uradniki Breitling, Du-gulin, Dovgan, trgovec Dolenc in drugi; za tiste čase imeli smo v Geivinjanu celo slovensko Čitalnico, katere predsednik je bil rajnki »sior Tite speciar«, kateri se je enkrat tudi predstavljal v Ljubljani rajnkemu Bleiweisu, kakor predsednik čitalnice cervinjanske ter imenoval rajncega očka kolego. — Da, tistikrat smo še celo po cervlnjanskih ulicah slišali lepo slovensko petje. A zdaj ni nič več tega, ker manjka prave duše našej slovenskoj koloniji, vendar
6a še čitamo tu in tam kak slovenski časnik. Jaši Furlani so v obče dobri ljudje, le škoda, da so preveliki reveži; tukaj kmet »kolon« nema svojega zemljišča in strada, da nlkder tako. A gospoda je tudi mrtva in indolentna, briga se skoro izključljivo za domače ognjišče in zatorej ni socijalno živenje tako razvito, kakor pri nas v slovenskih krajih. — Polenta igra veliko ulogo pri nas in ker letos ni niti vina Bog dal. se zato Jjudje prav močno vržejo na »šnops«, Čudno, kam smo prlSli. Be pred 101. so tuk. ljudje pili le vino, a zdaj si svojo revo odganjajo večinoma s6 Šnopsom, kar je jako žalostno. Gervinjan je še edini kraj v dolnjej Furlanlji, kder je nekaj trgovine in ohrtnije, torej je tukaj živenje saj v tem obziru nekoliko bolj živahno; a ljudstvo je tukaj pri vsem tem slabega lica, izstradano, le nekateri delajo tukaj groše. Uprav zato pa, ker smo tukaj še precej primitivni, se pa dogadjajo take stvari, katere bi bile drugod skoro nemogoče in tudi pri nas zanidevanih Šklavarjih ne. Cujte, kaj se je dogodilo v tej jeseni v bližnjej vasi Strassoldo, kder imajo imenitni grofi tega imena svojo ataro domovino! Tam v avgustu v kočiji pridrdra nek eleganten gospod h obljubljene dežele, ki se začne precej onkraj Strassolda, v to vas in se napoti naravnost k mlademu grofu Stra6soluu, možu, ki je poročil neko bogato krščeno Židinjo in ki se drži načela, da denar mora močno cirkulirati. — Italijanski gospod se predstavi grofu in ga vpraša, ali je res, da bi rad prodal svoje posestvo v Strassoldu. Grofu je mož nekda dobro prišel. Italijan nI dosti barantai in v par dneh sta bila skupaj; tujec kupi posestvo za višo svoto, nego je vredno, pogodba se napravi in podpiše In kupec da grofu v kavcijo za točno plačevanje obrokov več obligacij v vrednosti okolo 10.000 gld. Grof vesel, da je prišel k denaru in da je posestvo tako dobro prodal, precej sprazne grad in se napoti na posestvo svoje žene v bližnji Muscoli.
Italijan pa se pripelje sb svojo ženo in se lepo ustanovi v lepem gradu v Strassoldu. Ker pa ni imel še pohištva, posodil mu je grof celo posteljake in pre-stralje, dokler si tujec ne omisli svojega pohištva.
Nov posestnik je prvo mislil na to, kako bi iz posestva kaj denara napravil; začel je sekati gozdič in drva prodajati, potem je kmetom prodajal male, bolj oddaljene parcelice, rekoč, da hoče posestvo arondirati itd., na tak način je skupil nekoliko denara in dobro je živel si svojo »slgnoro«; furlanski kmetje so se mu odkrivali do tal, gospoda se mu je vklanj tla in ga obiskavala, vse je bilo polno hvale o novej italijanskej gospodi; »che com-pito«, »che ricco«, se je v obče slišalo po okraju.
A grofu se je vendar mudilo, da spozna vrednost pri njem zastavljenih obligacij, zato gre v Trst, najbrže da napravi kako finančno operacijo, in stopi k nekemu bankirju, kateremu izroči obligacije; a ta prefrigan Žid na mah spozna, da so obligacije ponarejene. — Si morete misliti, kake dolge obraze je delal grof,
ko mu je bankir povedal, da ima ponarejene papirje. Grof je moral Še po drugej osobi skazatl, kdo da je, kajti drugače bi bil dobil še tisti dan prosto stanovanje v glasovitej palači v »Via Tigor«. — Dostaviti moram, da se je to zgodilo še le v začetku tega meseca in da je Italijan uže dva meseca »dobro« gospodaril na grofovern posestvu. — Ko se grof vrne iz Trsta, n&poti se precej k sodniji; ta pa d& povelje žendarmom, da precej aretirajo imenitni »parček«. To je bilo proti večeru. — Žendarmi gredo v noči v Straseoldo, tam je ufe vse spalo in spal je tudi uovi posestnik grada. Žendarmi trkajo ni duri grada; pride dekla na okno, a ko vidi žendarme, gre gospodu povedat, da žendarmi hočejo v grad. — Italijan je precej znal, koliko je ura. Hitro se na pel obleče in gleda kod bi mogel pobrisati, toda prepriča se, da je grad obkoljen, in da ni mogoče uiti. Ko žendarmi uže silo rabijo in so uže v gradu, vzame Italijan brivno britev in si ž njo prereže vrat. — Žendarmi so ga dobili v krvi ležečega in umrl jim je pred očmi. Pobrali so nekatere papirje iu druge stvari, pa gospo odvedli v zapor v Gervinjan. Truplo samomorilca je drugo jutro eodnijska komisija pregledala in zakopali so ga v fina pre-straia osleparjenega grofa zavitega zunaj pokopališča v Strassoldu. — Gospa pa je nekda izpovedala, da ni žena samomorilca, ampak da ga je še le pred nekaterimi meseci spoznala v Benetkah, kder je bila navadna lehkoživka v nekej javnej hiši. — Zvedela pa je tudi, da je bil samomorilec v dolenjej Italiji znan brigant, ena najnevarnejših osob, ter da ima na svojej duši vse polno ropov, umorov itd.
Preiskavanje nadaljuje in vsak dan se zvedo lepše. — Ubogi grof pa ima zraven škode Še posmeh. — Morate si misliti, kako senzacijo je napravila ta strašna do-godba v tukajšnjem, sicer mirnem okraju, vse govori le o tem. Sicer pa smo uže davno prepričani, da iz obljubljene dežele ne pride nič dobrega, k večemu kak »švlnd-lar«. — Zato pa niže ljudstvo mrzi Italijane iz kraljestva in je gotovo bolj avstrijsko, nego vsako drugo v Avstriji. Le gospodom, in to zopet samo nekateri, roje iredentarske muhe po glavi. Toda mnogo taci h je uže prišlo k prepričanju, da v Avstriji sicer ne plavamo v obilnosti, a da se vendar »groŠ« vjame lože, nego v Italiji, in Lahom je politika »groša« nad vsako drugo politiko.
Iz boviblh hribov* 15. nov.
Zima nas je začela letoB jako zgodaj nadlegovati.
Ni dovoli, da smo imeli uie mrzlo vreme, dobili smo zadnje dni po hribih celo sneg, in to prav nizko. Lepi solnčni dnevi so vendar nekoliko popravili, da je sneg večinoma izginol in danes se le še oholi vrhunci mogočnih gori kaj vrlo z lepo belo odejo pona&ajo.
Meni Bovško gorovje kaj močno dopada, zato sem danes tu, jutri tam, a povsod židane volje.
Nedavno sem mahnol proti mogočnemu Triglavu v divje-romantično trentarsko dolino. Pri tej priložnosti sem mnogo zanimivega videl in slišal.
Tja v Trento so določili cesto, ki je menda uvrščena mej skladovne ceste.
Na tej cesti se je lani in letos nekaj malega delalo, a reči moram, s polževo hitrostjo.
Se ve da, počasi se tudi nekam pride, pravijo, da je omenjena cesta za vojaštvo jako važna. Ako res, zakaj se to ne porablja in ua dotično mesto za podporo ne potrka?
V Soči je ustanovil slavni c. k. okrajni šolski svet v Tolminu letos redno ljudsko šolo, kar je jako hvalevredno.
Od neke strani se zoper to šolo kaj močno in nesramno agituje.
Kakor pravijo, je celo bovški vsega-mogočnež zoper to šolo.
Da. da, vedne, vedne teme je treba, kedo uže ve zakaj.
Jaz pa pravim : Svitlobe in uka, da bode možno, pokukati v marsikateri kot, kder hinavsko tiči marsikateri nazovi ljudski mož. V to Bog pornozi. X.
Iz Ljubljane, 14. nov.
Ko se je pred 15 leti v našem mestu izdala parola »jaz ali pa nikdo«, prepustili smo mestni zastop nasprotnej stranki in nikdo se s početka ni brigal za volitve. Sčasoma so nekateri vendar spoznali, da pasivlteta nam nič ne koristi, nasprotno, škoduje nam dosti in odvadi naše volilce popolnoma, vdeleževati se volitev. Sleherno leto se je povzdignol glas: vdeležimo se zopet volitev v mestni zastop. a zaman, »jaz ali pa nikdo«, ob veljalo je zopet in ostali smo v pasiviteti. Koliko Časa smo potrebovali, da smo naše volilce zopet spravili na volilno bojišče, in z velikim naporom zmagali smo s prva v tretjem razredu. Po 13 letih pa — oini-nozuo Število, vzeli smo našemu nasprotniku zadnje pozicije, ter zmagali na vsej liniji in priborili si to, kar nam po hožjej in naravnej postavi gre, zdaj smo gospodarji v lastnej hiši.
Kaj je dosegla nasprotna stranka v 13 letih? Druzega nič, razen mestnega
posojila, katero je pa za mesto bilo pod tako neugodnimi pogoji skleneno, da nas je nemčuraka stranka s tem posojilom spravila v pravem pomenu besede v dolgove, iz katerih nas z tvojim neukret-niin gospodarstvom nikdar ne bi bila oprostila. Plačevati bi bili morali po par letih uže nedostatke posojilne zaklade iz mestnih dohodkov. Ker pa mestni dohodki zdaj le za silo pokrivajo stroške, ne preostalo bi druzega, nego diktirati doklado na davek in na ta način uže itak preobloženim obdačencem naložiti 8e viša bremena. Kaj je pa iHisprotna str*:iki v narodnem obziru ufcm škodovala, to nam je vaem v dobrem spominu, kiijti »princip te stranke je na vse mogoče postavne In nepostavne načine ovirati napredek slovenskega ntfcdn,. ter t#ga oškodovati v materijaloem in duševnem obziru. A hvala Bogu, vse to smo srečno, dasi-tudi po hudih bojih prebili.
Iz polne duše smo pozdravili nastop narodne stranke, ptičakovaje od nje bla-gonosnega delovanja na tako zanemarjene mestne finance in s temi združeni pro-speb mesta ljubljanskega. Nismo se varali. Pod modrim in Štedljivim gospodarstvom narodne stranke so se jele boljšati zavožene finančne razmere našega mesta in neovrgljiv je faktum, da so se mestne finance 1. 1882 z ozirom na leto 1881, ko je še nemčurska stranka se šopirila na magistratu, zboljšale za več, nego 11.000 i>old. Mislim, da druzega dokaza ne treba, kajti številke govore.
A letos je sklenol mestni zastop dve jako važni stvari; le škoda, da se to uže pred desetimi ali dvajsetimi leti ni zgodilo. Z novim letom prevzame namreč mesto užitnino v svojo režijo in ustanovi ob enem tudi mestno hranilnico.
Doslej so imeli večinoma žždje užitnino v najemu in dasi tudi so vsako leto ladikovali, kolike izgube imajo, so vendar po minolih treh letih zopet užitnino vzeli v najem, ter ponudili §e več, nego so poprej plačevali. Uže to je bil dokaz, da so ti ljudje imeli dobiček pri užitnim, a dokazano ie pa, da so imeli tako velik dobiček, da bo mesto zadovoljno, ako tudi le polovico tega pridobi. Da pa izguba sploh ni mogoča, dasi tudi je mesto precej tisoč več ponudilo, nego so doslej židje plačevali, temu najboljši dokaz je to, da je nek naroden podjetnik napravil mestu ponudbo, da prevzame pod istim pogojem užitulno, in da mesto dobi dosedanje dohodke, dobiček pa da bi se delil, polovico bi ga imel podjetnik, polovico pa mesto.
Težavneje stanje bo imela pa hranilnica. Kajti ti) treha v pošte v jemati konkurenta, namreč kranjsko hranilnico, ki razpolaga z ogromnim premoženjem in jej ni osobito na tem ležeče, ako je letni dobiček manji ali viši, tedaj tudi lahko prooente zniža. Ne boli jo pa tudi, ako do sto tisoč leži leto in dan v blagajnici nenaloženega denarja, mej tem, ko bo mestna hranilnica morala posebno na to gledati, da se vsaka vložena svota tudi tukaj in popolnem varno naloži. Tudi druge ovire in neprilike bo imela in le jako modrega gospodarstva bo treba, da se v nekaj letih opomore, in bo potem tudi mestu donašala koristi, koje dona-šajo po druzih mestih uže dalje časa delujoče hranilnice in posojilnice. Kolikor pa poznamo naše mestne zastopnike, ne ustrašijo se neumornega delovanja in truda, saj bo to na prospeh in blagor mesta ljubljanskega, metropole slovenske.
Na moj zadnji dopis v »Edinosti« je prinesel ljubljanski nemški list odgovor. Jaz bi moral zdaj odgovoriti. A na taka pruŠanja ne morem dati nobenega odgovora. Pustim tudi »Ljudski Glas«.
Nismo imeli le političnih povodenj na Kranjskem, ampak tudi prrvo pravcato povodenj. Močvirje je bilo oni teden vse pod vodo in je pretilo, da Še železnico ustavi; Ljubljanica je v mnogih krajih izstopila, prav tako Sava, in je ta povodenj tu in tam napravila dokaj Škode. Na Notranjskem okolo Planine, Girknice, so bile tudi vse doline poine vode in na Dolenjskem je izstopila tu in tam Sava, posebno pa Krka. Nevarnost je bila uže velika, k sreči je ponehalo deževanje i.i voda se pomika povsod v svoje struge ; lepo, a mrzlo vreme je nastopilo.
■z Ljubljane, 15. nov.
Kakor iz prvega vira čujem, prične z novim letom izhajati list, popolnem neodvisen, a pisan v odločno slovanskem duhu. Izdajateljevo ime nam je porok, da list ne bo gledal ni na levo ni ua desno, hodil bo ravno pot brez ovinkov, odkrival ho prave želje slovenskega naroda, ter pogumno branil njega svete pravice. Brezobzirno, bo bičal omahljivost in preveliko popustljivost katerega koli si bodi, ter z spretnim peresom opisaval naše zdaj uže zares čulne razmere.
Uredoval bode list obče znan in u pij i -ven rodoljub.
Kdor ni tu v Ljubljani In morebiti tudi po svojih tu živečih pHjateljih informiran o tukajšnjih razmerah, ta si predstavlja metropolo slovensko vse drugače, ne^'0 je; misli si jo gotovo v najlepših
barvah in Čuti se morebiti Še nesrečnega,, ko ne more biti v mestu.
Kdor pi tukajšnje ne prav prijetne razmere pozna, ta je povsem druzega menenja.
Poreče Be mi, da vaš dopisnik vidi prečrno. A kdor bistrim okom motri naše sedanje razmere, prizna, da Še nikdar nismo bili tako razbiti, kakor zdaj, tudi takrat ne, ko je vihral najhujši boj mej Mlado- in Starosloveuci.
Pogledimo inalo v čase, ko se je vse narodno živenje koncentriralo v Čitalnici. Tu so se zbirali sleherni večer narodnjaki, vge je bilo iivo, a tudi navdušeno, vsi smo bili ledne misli, vsi smo se čutili n'arodhjake duhom i telom. Kako polno je bilo sijvensko gledališče. Kes je, da «mo imeli izvrstne igralce, a nismo se le zarad dobrih predstav zbirali v polnem Številu pri slovenskej predstavi, pravo uzorno radoljubje, navdušenje za narodne stvari sploh je bilo nam vodilo, imeli smo pred očmi vedno le napredek našega narodnega razvoja, bili smo navdušeni za Slovenstvo. Zdaj se je vse predrugačilo, in društveno živenje hira popolnoma.
Nastala je disharmonija in vse je nekako napeto, ni več pravega živenja, prave zabave. Prva posledica tega je bilo gotovo to, da je literarno-zabavni klub, v katerem se je zbirala vsako leto o zimskih sobotnih večerih slovenska inteligenca in pri katerih večerih je bilo navadno jako Živahno in čulo se je mnogo koristnega in podučljivega, da je tedaj ta klub za letos in morebiti za zmlrotn pokopan. Prvi večer se jih je zbralo baje jako mnogo, a drugi večer se zaradi pre-pičle udeležbe klub niti pričeti ni mogel in zdaj pa spi spanje pravičnega.
Domače in razne vesli.
ImenoTMjft. V vrhovnej goriškej pokneženej škofiji so bili imenovani za konsistorijalne svetovalce: dr. Jožef Ga-brijelčič, seminiški vodja in profesor pa-s^rstva, dr. Iv. Flapp, profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine, Andr. Marušič, katehet na goriškej gimnaziji.
Slovesao božjo službo bode služil naš mil. škof 19. t. m., na god naše cesarice, v kapeli otročje bolnice.
Tržailte novosti. Nova mestna očeta. Pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor izvoljena gospoda Jarnej dr. de Rin in Jožef vitez Bordini, potrjena.
V Ljubljano je odpotoval v sredo naš Župan, dr. Bazzoni, potem inženirji Gel-ringer in Boara. [Morda zarad vode ?
Zima je letos uže jako zgodaj potrkala na duri. — V Trstu imamo uže kakih 10 dni slabo vreme, burjo in mraz; par noči so uže padale bele muhe; v mnogih hišah so začeli uže kuriti peči, in ker niso bili dimniki povsod poprej ometeni, so se v mnogih krajih vnele saje, kar je dalo mnogo posla vatrogascem. Nesreče pa ni zaznamovati nobene. Včeraj in denes pa se zopet napravlja boljše vreme.
Ponarejeni bankovou V nekem slovenskem listu smo čitali, da so v Trstu našli mnogo ponarejenih bankovcev, kar pa ni resnično. — Tukaj se nič ne ve o tem; tu in tam pa se v Trstu skoro vedno najde kak ponarejen denar.
Neereie. Necega pijanega mesarja je v sredo zvečer povozil Trainway na korsu. — 24letnega delalca Franca Lavriča iz Novega mesta, ki je delal pri žagi na par v Skorklji, je žaga tako nesrečno ujela, da mu je roko skoro prerezala; odnesli so ga v bolnico. — Na 401etnega fakina Valentina Lokarja pa je pri razkladanju tramov v Kolonji en tram tako nesrečno padel, da mu je zlomil desno ledje.
Samomorilka. Ona ženska, o katerej so poročali ljubljanski časopisi, da so jo ribiči mrtvo iz Save potegnoli, imenovala se je Marjeta Novak. Bila je rodom Kra-njica, omožena, mati dvema otrokoma, bivajoča kot vratarica pri gosp. Buch-lerju na Greti pri Trstu. Pred 20 dnevi ■se je oddalila od doma z izgovorom, da gre v Ljubljano stoje obiskat. PriŠedŠi tja, napije se prav dobro, kajti pri sebi je imela nad 30 gld„ in potem skoči v Savo. Nje mož jo je šel iskat, a prišel je prepozno, ko je bila už^ mrtva. Ta ženska je bila dokaj marljiva in delalna, ali pijavice oderuhinje, ki dajejo 10 za 14, popolnem so jo izkrvavele.
Ulmeo. Gospodičina Antonijeta Dolenčeva iz Razdrtega se je denes ob 8. uri zjutraj tukaj pri sv. Antonu novemu poročila z gosp. Viktorjem Garzarollijem pl. Turnlakskiin iz Senožeč.
Plesne vaje veseličnega odseka »Sokola« se prično jutri v nedeljo 18. t. m. v zgorenjem salonu »Monte Verde« in bode zanaprej do novega ieta vsako nedeljo in praznik od 6—10 uri zvečer. — Vstop imajo samo člani »Sokola« i njihovi prijatelji, dotične vstopnice se dobivajo pri g. Sakser-ju v novej tiskarni, g. Čokelj-ur blagajniku »Sokola«, g. Kerže-tu, trgovcu na trgu S. Giovanni i g. Bouć-tu, krojaču piazza S. Gaterina. Učili se bodo razen druzih plesov tudi »četvorko« (Quadrilla), »Laucier« i po mogočosti tudi naš slov. »Kolo«; nadejati se je lepih večerov, ker dotični odsek prav marljivo deluje.
EDINOST.
Društvo mm iidelovMjebon-baza se je ustanovilo v Trstu in so dotična pravila ule potrjena po vladi. — Na čelu društva so milijonarji baron Reinelt, baron Ralli, Economo, Mimbelli in Escher. To društvo bode zidalo nekda v Tržiču velikansko prejnico bombaža.
V odgovor. Čitatelji »Slov. Nar.« smejo »Edinosti« pač hvaležni biti, ker je ona z člankom: »Politika sedanjega časa« gospodu uredniku Scb. potisnola pero v roko, iz katerega je izšel kar tri časopise naenkrat ščipajoči članek. — Mi bi na dotični članek najmanjše besedice ne odgovarjali, ako bi nas bil g. Scb. razumel, ter v tem smislu nam dokazal pra-vost svoje politike. — V bolje razumljenje navedenega članka bodi pa g. Sch. povedano, da mi z nasvetom, da komur so meje domače dežele v politiki preoske, ni treba mu politike predaleč Iskati, ker v Slovan-stvu in pri naših bližnjih sosedih: Itali-
ianih in Nemcih jo ima na razpolaganje colikor hoče, nismo svoje trditve podrli, ker toliko vendar znamo razločevati, da Garibalii ni Italija, Bismark ne Nemčija in Siovanstvo ne majhen kot, ampak širni teritorij od jadranskega pa do črnega morja in še dalje. Sicer pa nas ni treba postavljati diktatorjem, ker mi nočemo nikomur diktirati, da sme ali ne sme pisati o Garibaldiji, Bismarku, Angležih in Francozih itd. Kedor pa uže hoče pisati o možu na Capreri, naj stori to edino le Iz novinarskega staliSča, slovenskemu narodu pa enakih značajev nI treba za vzgle i postavljati. Radovedni smo, kako bi g. Scb. pisal o možu na Capreri, ako bi isti še živel in bi začel segati po avstrijskih provincij th, kar bi se bilo gotovo zgodilo, da bi bil nekoliko let mlajši, ali vsaj fizično močnejši. — Da ima pa tudi mislec doma dovolj zrnja in mu nI treba iskjiti ga po Skandinaviji, priča so nam dovolj zadnji dogodki v deželnem zboru kranjskem, priča nam je beda ljudstva, priča nam je toll potrebna preustrojitev občinskih zadev itd. — Z Italijo in Nemčijo pa tudi ni vse tako gladko, kakor bi kedo mislil, in jako vara se tisti, kedor količkaj upanja stavi v sedanji navidezni mir — torej nam nikakor ni treba hodili v Skandinavijo po zrnja, dočim nam tega ne manjka doma, v Slovanstvu, Nemčiji in Italiji — a znati
i'e treba ga najti, kedor pa temu ni zmožen, cako bode konkuriral drugim — močne-jim? — Konečno le še to: Mi smo in bodemo proti vsikej slovenskemu narodu škodljlvej politiki, naj prihaja od katere koli hoče strani; da bi bil pa gosp. Sch. pomislil, da njegove politike, katero v prvem slov. dnevniku tira, niti njegovi pristaši ne odobravajo, ampak mu marsikatero grenko a resnično v obraz povedo, bil bi opustil svoj slabo napisani zagovor proti našemu zgoraj omenjenemu članku.
Izlet v Stoiano napravi, kakor slišimo, hazoiftkipevski \bor dne 25. t. m., kder priredi na omenjeni dan tamošnja čitalnica veselico.
Goriške novosti. Grofinja Cham-bord je došla v sredo zvečer v Gorico in se je ustanovila v palači grofa Lanthieri na trgu sv. Antona. — Prvi slovenski otročji vrt v Gorici se odpre 23. t. m. — Občni zbor eecilijanskega društva za cerkveno petje bode '29. t. m. v goriškem semenišču. Dosedaj šteje to goriško društvo okolo 150 udov.
Čitalnica v Podgradu bode 25. t. m. slovesno obhajaia svojo desetletnico z besedo in plesom. Program prihodnjič.
Isterski deželni davki. Cesar je potrdil od isterskega deželnega zbora sklenene deželne doklade, in sicer : 1. za zemjjiško-odvezni zalog 12percentni pri-klad k neposrednjim davkom z izvenred-nim dokladom vred; 2. za deželni zalog
a)	25percentni prlklad k neposrednjim davkom z izvenrednim dokladom vred;
b)	lOOpercantni priklad k užitriinskemu davku od mesa in vina; c) 1 gld. 70 kr. davka od vsaCega hektolitra na drobno prodanega piva, in 10 gld. 2 kr., oziroma 6 gld. 68 kr. od vsacega hektolitra na drobno prodanih žganih pijač.
Rokodelske zadruge po novej obrtnijskej postavi se už« snujejo v Ljubljani; osnovala se je v nedeijo zadruga pekov in snuje se zdaj tudi zadruga krojačev. — Tudi pri nas v Trstu bi se moralo misliti na to in posebno bi se morali peki prej ko prej združiti in napraviti slovensko zadrugo, ker so v tej stroki v velikej večini; po njih izgledu se bodo ravnali tu<ii drugi rokodelci, kakor čevljarji, ki so tudi skoraj sami Slovenci i. t. d,
Mhod volilcev skliče jutri gospod Janko Kersnik v Mengeš, da poroča o svojem delovanji v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega. Shod bode jako zanimiv.
Iskan človek. Kamniška sodnija išče nek ;ya cigana z imenom Alojzij Ma-jer, obdolženega umora. Star je okoli 25 let, srednje velikosti, ima kratko polno brado in se vlači z neko 30 let staro žensko z imenom Marijo Breščak. Navedbo ima pri s*bi Orožje. Kdor ga zasači, naj ga izroči sodniji v Kamniku.
U otvoritvi češkega gledališča v Pragi so odpotovali iz Ljubi j. deputacija »Sokola«, čitalnice in »Matice« pot^m tu«1 i gg. Ivan Hribar in prof. M. Plete ršnik kot zastopnika »(Narodnega doma« in »Dramatičnega društva«.
Slovanska mladež na Dunaj i, zastopana v društvih: »Slovenija«, »Društvo slavistov«, »Akademicky spolek«, »Bukovina«, »Ognisko«. »Sicz«. »latran«, »Zora«, priredi 20. t. m. v lokalu »Gar-tenbaugesellschaft«, I. Parkrinc. na čast gosp. dvornega svetnika prof. Franjo, vitega Miklohta 8lavnost, obstoječa iz akademije in komersa, Pri akademiji sodelujejo najboljše moči dunajske, kakor dvorne opere pevec g. Broulik, violinist g. Ko» chanowski, pianistinja gdč. Zwieržina. slovansko pevsko društvo itd. Slovenci! Z Miklošičevim slavnim imenom je naše ime nerazložljivo združeno. Velikan znanosti slovanskih iezikov in jezikoslovstva sploti, kateremu se klania ves učeni svet. je našega naroda sin! Mi se smemo ž njim ponašati zategadelj pa mu bomo gotovo v prvej vrsti Slovenci o njegovej sedemdesetletnici trudapolnega življenja in Štirdesetletnici neumornega znanstve-^elovanja pokazali naše spoštovanje in Še bolj utrdili ono naravno vez, ki mej slav-Ijencem in nami obstoja. Prosimo deputacije in goste, ki pridejo na Dunaj, naj se blagovolijo javiti podpisanemu odboru. Na Dunaji, 10. novembra 1883. V imenu slovanske mladeži: Odbor akademične^a društva »Slovenija«.
Policijsko. Nek turški kapitan se je v četrtek zvečer vsedel v voz in se je dal peljati v ulico »S. Filipo« v neko hišo, katero koran ne prizna za pravi harem; pridružil se mu je bil na voz še nek izvoŠček, in ker je Turek debel, pomagala sta mu oba izvoščeka iz voza, pri tistej priliki pa mu tudi zmak-nola listnik, v katerem je bilo okolo 40 gold. in več važnih dokumentov. Policija je prišla precej na sled tatovama in je pri njih našla listnik iu večji del denarja. Z iaj sta v luknji. — Zaprla je te dni po-llciia tudi neko baburo, ki je tatovom držala roko in zašila je Še več potepuhov.
Popravek. V zadnjej številki v političnem pregledu, na drugej strani, v drugem odstavku naj se bere »štiri stoletnico« namesti »šeststoletnico«.
Povodenj Pri Sisku je 14. t. m. Sava razdrla lev jez in poplavila vso Posa-vlno. — Povodeni prouzročila )e tudi na Reki veliko škode. Reka (Fiurnara) je tako narastla, da je odnesla šest trdno zidanih hiš. V Jeleniji je mnogo posestnikov zgubilo ves svoj i metek, mlini so večinoma zrušeni. Papirnica je morala delo ustaviti, ker so vsi stroji, zatvornice in tovarniške naprave poškodovane. Vsled tega je 600 osob iz okolice brez zaslužka. Na morju je bilo tudi silno slabo vreme in voda je bila tudi po mestu. Zdaj se je uže utekla, škoda se popravlja.
GosdoM in trpu stran.
O nedeljskem počllku. Na
Reki so se zedlnili vsi prodajalci blaga za obleko (manufakturisti), da bodo o i-slej zaprte imeli prodajalnice ob nedeljah; enako so storili tudi zlatarji in urarji, in še celo brivci so na Reki sklenoii, da bodo ob nedeljah popoludne zapirali svoje briv-nice, in tako osobju dajali potrebnega nedeljskega počitka. Bilo je nekdaj povsod tako, ker so se ljudje držali verskih ' bi-čajev, vsi trgovci so posvečevali nedelje; a prišla je občna obrtna svoboda in to so židje posebno izkoristili; začeli so oni odpirati fitacune ob nedeljah in sploh ves teden in pozno v noč. — Zaradi konkurence so jih morali posnemati tudi krlst-janje, in tako je prišlo posebno tukaj v rrstu tako daleč, da so ubogi trgovski pomočniki pravi mučeniki, ker so bolj privezani, nego sužnji. Iz človečanstva moramo besedo spregovoriti v prid mladine. V Trstu je uŽe tako nezdrav zrak, ljudje radi bolehajo, posebno tisti, ki so vedno mej stenami. Mladi človek, ki pride z dežele in ga zapr6 za leta in leta mej 4 stene, ali se more on dobro razvijati na duhu in telesu? trdno naravo mora imeti, da ostane zdrav ln se postara. Delo človeka krepi; toda tudi delo ima svoje meje. Ali delo na prostem, v čistem zraku je vse kaj drnzega, nego pa tičanje v tesnih prodajalnicah. Dosti je, da tak ml tdenič tiči ves teden v pro-d a jal niči, a dajte mu vsaj svobodo v ne* deljah, da opravi božjo službo in da gre v božjo naravo, ter se tam veseli v po-štenej družbi. — Kar se tiče razveselie-vanja, to je potrebno mladeniču, toda želeti bi bilo, da bi gospodarji služečo mladino tudi nekoliko nadzirali, posehno na v Trstu, kder lahko zaide na slabo pot. No, slovenska mladina v Trstu ima »Sokol« ; to društvo naj bi napravljalo redne vaje, zabave in izlete; tako razveselje-vanje bi koristilo zdravju, žepu in morali. So Še druga poštena društva v Trstu, in prav po društvenem živenju pride se v okom onim nevarnim »klapam«, ki demo-ralizujejo mladino na razne načine. V
tem obziru imamo torej uže pomoč pri rokah. Zdaj gre le za to, da bi se v Trstu res uvedel nedelski počitek. — Prodajalnice obleke in sploh ročnih izdelkov so v Tratu ob nedelah po večem odprte do 2 ure popoludne, nekoliko njih pa celo kesno v večer. Prodajalnice mešanega blaga in jestvin so odprte od ranega jntra do 10. ure zvečer, torej kakih 15 ur. Res je, da se človek privadi vsakemu živenju, še ječi; toda žalostna osoda človeku, ki mora celo ob nedeljah, ko se ves svet veseli zunaj hiše, 15 ur tičati za bankom. Mi menimo, da si občinstvo lehko uredi tako, da v nedelo zjutraj kupi živeža, kolikor mu ga je potrebno za vso nedelo; torej naj bi bile prodajalnice jestvin zaprte vsaj popoludne. = Prodajalnice obleke itd. pa naj bi bile zaprte vso nedelo, k večemu, da bi se odprle za par ur, od 8. do 10. zjutraj, pa še tega ni treba, ker občinstvo ima v tednu Časa dovolj, da si kupi potrebne obleke, in sploh je treba občinstvo navaditi, nekoliko časa bo kedo morda tožil, a ako pomisli, da je ubogi trgovski pomočnik tudi človek, sprijazne se kmalo z novo napravo. Prašanje je le, kako bi se začelo, da b: prišla pravična stvar v razgovor, in da bi se polagoma ugodno rešihu Mi mislimo tako-le: Trgovski pomočniki naj napravijo shod, v katerem naj sklenejo prošnjo do gospodarjev. Ti bi se morali potem tudi mej soboj pogovarjati, ter se pred trgovsko zbornico zavezati, da se bodo vsi držali novega reda, kdor bi prestopil določbo, moral bi plačati globo. Vlada sama bode tudi rada podpirala take sklepe, in ko bi ne šlo po potu svobodnega porazumenja, dobila bi se uže druga postavna pot, da se primora trgovce k po-svečevanju nedel, kakor se je to doseglo pri nekaterih obrtnih strokah. Treba je Je reč enkrat spraviti v tir, pa pojde. Po-snetnajmo vsaj Angleže, ki so vendar prvi trgovci na svetu; oni so svoboden narod, v obče svobodnega mišljenja, in pri vsem tem strogo posvečujejo nedele ln praznike Bogu in svojej družini. — To je clovečansko in moralno.
št. 67.
Razglas.
Dne 26. novembra 1883. zjutraj ob 9, uri bode pri občinskem uradu v Naklem javna dražba, na katerej se odda predelovanje jednega kosa skludovne ceste pri Naklem.
Klicna cena znaša skupaj 1358 gld. 50 kr. Podjetnik položi" 10% varS8ine.
Natanjčneje pogoje in načrte pregleda lahko vsakedo pri omenjenem uradu v Naklem.
Cestni odbor Sežanski dne 9. novembra. 2—2	Načelnik.
Naznanilo.
Podpisani naznanuje p. n. občinstvu, da se pri njemu dobiva vseli vrst klobas kranjskih in dunajskih
po nizkej ceni na drobno in debelo.
Anton Lullik,
2-2	Barriera Vecchia Nr. 27.
Priporoča se
novo prodajalno
raznega blaga za obleko
BRATOV RUDAN
3-2	na
Corsu Nr. 27 nasproti Caffe „Imperiale".
Najniže cene.
Govori se slovensko.
Tržno porodilo.
Kava — jako obrajtana, cene trdne, s tendenco, da poskočijo. Prodalo se je ta teden okolo 4000 vreč Rio po 50 do 68 gld., in 3500 vreč Santos po 46l/a do 68 goldinarjev.
Sladkor — v slabem ohrajtu. Prodalo se je 3000 vreč sladkorja po 28 do 30»/, gold.
Sadje. — Se precej kupiije po nižih cenah. Pomeranče, limoni po 3 do 6'/. rožiči 51/* do 6»/, gld., fige v Vencih 131/. do 17 gld., mandlji 95 do 104 gld., opaŠa 17 do 22 gld., cvebe navadne 15 do 17 gld., Eleme 19 do 32 gld., Sultan Ina 20 do 42 gld.
Olje — jedilno po 40 do 45 gld., namizno 68 do 83 gld.
Petrolje. — Ker dohajajo poročila iz Amerike, da se je letos tam manj pe-trolja pripravilo, nego druge leta, so cene povsod više postale, in stane denes petrolje uže 12 gld.
Domati pridelki. — Fižol malo obra j-tan, tudi maslo je padlo v ceni, ker ga je zadnje dni mnogo došlo. Denes velja dobro naravno maslo 88 do 94 gld.
Spek — ogrski velja 58 do 60 gld.
Mast — Bancroft 55 gld., Wilcox 52, ogerska I. vrste 68 gld., H. vrste 64 gld., in IIL vrste 62 gld.
Žito — cene nekoliko trdnejše.
Let — po nespremenjenih cenah.
Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr. do 1 g|d. 60 kr.
Borsno porodilo.
Borsa je jako neodločna, tendenca nejasna, kurzi državnih papirjev pri vsem tem zdržani.
Dunaj« k a borsa
dne 46. novembra.
dJnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld.	70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 79	»	30 «
Zlata renta......98	»	40 »
5% avst. renta .... 93	»	25 .
Delnice narodne banke . 840	»	— «
Kreditne delnice .... 274	»	50 «
London 10 lir steriin . .120	»	60 .
Napoleon .	.... 9	»	&91/*0
Pianoforte
(li seconda man) prav v dobrem stanu, prodaja Franc Paiiffo* v Gorjanskem, hš. 66 na Kratu, P. Komen. Dobi se po zelo nizkej ceni, ker je lastnik uže več mesecev bolan. Daljne pogoje zve sleherni pri dotiČnilcu pismeno ali u^tmeno. (3—1)
i
Dr. IVAN BRUNETTA,
zdravnik, ranocelnik in ostetrik sprejema bolnike vsak dan od II do 12 ure dopoludne in od 4 do 5 po-ludne v lekarni MANKOII, Via 6-4 alle settn Fontane N. 1.
V omenjenej lekarni se govori slovensko i u uboge se leči brezplačno.
V »Narodnem domu« v Ptuj i prejšnji hotel »STADT WIEN« daje se s prvim malem 1884 leta restavracija s kavarno In drugimi prottori
V najem. Prostori so povse pripravni /a
hotef. Vse drugo poizve se pri gosp. dr. Al. GreooriBu, čitalniSkem predsedniku in odvetniku v Ptuji (Pettau).	3—3
Vel ilta zaloga
zimskih sukenj
v raznih barvah, pošev iz volnenega tka« nja po najnovejšem krovu
«roi«i. |5 komad
kakor tudi popolne zimske obleke iz no-vošegnega sukna po (£lcl» JL35«
6—3 v krojačnioi
PELLEGR1NA LEVI
Vin m. Antonlo Mr 5. nasproti kavarna «alia Stelta Polaren
Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih:
RefoSk v velikih buteljuh muzira, kakor Šampanjec, staro, oblezano vino za posladek.
Moškatovo vino, staro obležano muzira, kakor šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljah.
Namizna črna. fina vina istrska v vsakej kolikosti in kakovosti, močneja in bolj navadna, v sodib.
Kakovost garantirana, cena najniža. NiiroČiti se mora botelj mijmanj šest; vina v sodih pa najmanj 56 litrOV-
Na zahtevanje pošljejo se tudi [ceniki brezplačno.
Naročbe pod naslovom :
4	Štefan luriSovič.
trgovec z vinom Muogia — I »tria.
EDINOST.
i
C k. priv. tovarna
a
s
«
o
Nnjele^antnejšc
obleke za gospode in otroke, kakor tiidi narodne obleke za male in odraščene dečke.
Velikanska zbirka po stalnih najnižjih le mogočih cenah. Posebnost »Nouveautćs«.
Podružnica pri 10-"/1 ALEKSANDRU EISENSTAEDTER v Trstu. Corso it. 2. I
>S2S25252SZ5Z5Z525aEZ5252R25j
BIO lldMUlll. iZTTStm
voščene sto
izdelujejo	H—2
P. (feR.Seemann v Ljubljani.
Gospodu
Gabrijelu Piccoli,
lekarju
v Ljubi ani.
Vaša «Franoova esenoa* je edino zdravilo, kisemo-Ijemu Želodcu prilega. Po vsakem zavžitji mi je ložje in bolje.
Karnnje pri Cer-nici 1883.
Josip Sovdat, Župnik.
Enajst let že trpim na zabasanji in he-meiojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša »Friti-oeva eaenoa», za katero se Vam najlepše zahvaljujem.
Iran Zehrou, Gorenje Ležeče, Kranjsko
Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vade izvrstne «Franoove esence«. Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883.
Marija Dolinsh.
Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše • Francove esenoe«, ki je nedvomliivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v Želodcu in gliste.
Pulj meseca decembra 1882. Josip vitez Scnrdtli, c. k. policijski komisar.
Vašo »Franeovo esenco* s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 21 steklenic na povzetje.	16—4
Trdnjava Ivanič na HrvaŠkem avgusta 1883.
Josip Alarni&ič, usnjarski mojster.
Franeeva esenca je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno »z zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v Želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje, hemorojid«. zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem Času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.
^HisiiiSffi^BSi^ssiSigasssisssisis^
Aux trois Francois
t H
jJg	veliki trg pod »HOTEL GARNI«.
pl 2 Došla je velika pošiljatev klobukov anglegkih. iz Uobučevine za možke in za otroke po ceni 2 gld. Cilindri, nekaj novega po p.|M gld. 4.50. — Pregibljivi cil ndri (gibus) iz atlasa po gld. 7.
Aux trois Francois
3 — 1	veliki trg pod »HOTEL GARNI«.
Alojzija IKlajer-jeva
trgovina piva v steklenicah v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jevv zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se Sest mesečna obstojnost tega piva.	24-11
Čuda obrtnosti.
Le 4 gld. 50 kr.
s c. k. patentom previđena ura z nihalom z nabi jalom in kazalom dne-(vov datuma)
is najfinejšega, poliranega orehovega lesa, lepo kornižirana z nihalom In bronovfml uteži.
Hazun teh prednosti ima ta ura nepre-plačljivo lastnost, da se v noči
nje c. k. patentirano kazališče sveti
v najlepšem, vijoličnem, čarobno lepem sijaju In ee za intenzivno svetilno moč
jamči 10 let
Ta zbog nje prednosti jako ugodna ura, je prepotrebna vsakemu, posebno zato, ker ■ainanja tudi dneve, In sicer jo nad kazališčem ure drugo kazaliŠče, na katerem so v rudečej barvi dnevi od 1 do 31, katere dneve vsak dan kaže poseben kazalec, katerega pomika (•am mehanizem ure naprej.
Stotine in stotine odjemalcem, kateri bo videli in kupili to uro, so bili kar očarani zarad še nepoznane.
neverjetno nizke cene.
Mi smatramo si v dolžnost, da čitatelje opozorimo na to. da od kar so poznane ure, še nikoli ni bilo kaj enacega, praktičnega ce-nega in morda se kaj tncega tudi v 100 letih zopet ne nameri.
Svarilo.
Vsaka moja ura ima na kazulišču pozlačen napis „Patent".
Naročbe, katere se izvršujejo le s povzetjem, ali pa proti pošiljaivi denara z naročbo naj se pošiljajo na adreso:	6—5
Patent-Pendel-Uhren-Fabriks-Depot 8CHAPIRER. WIEN, II., Schiffamtsgasse 20.
Strašanska katastrofa
v Gasamiociola
28 julija je bil švicarski fabrikant ur JanefDeMus iz Clmux de Fonds
MT na Ischiji zasut
in je tam v 41. letu umrl. Vkljnb vsem preiskavanjem postavljenega kuratorju Gia como Hullato-ja v Napolju, ni bilo mogoče najti ne sorodnikov, ne drugih pravnih naslednikov, vsled česar je vse promoženje zapalo državi. Pošiljatev 2463 pravih švicarskih ur in mnogo zlatenine, katero vse je bilo na poti č.z Dunaj na jutrovo, moral je vsied tepa obdržati 7. avgusta špediter, gospod Franc Qevauxflle, in je bila ta pošiljatev izročena podpisani komisijski hiši za zlatenino dne 15. oktobra t. 1 z nakazom, da razproda vse to blago le proti temu, da dobi zanj, kar znese, voz-nina in carina, torej »koro Zastonj, da se le more zapuščinska obravnava poprej izvršiti. — Vse ure so reparlrane, torej urejene na minuto, in le fasona in graviranje zlatenine je toliko stalo, kolikor se denes zahteva za vse.
350 komadov žepnih ur na cilinder iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali i»a močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljoširanih, z močno pozlačeno verižico, zlata fasona, fino na minuto repariranlh. Vse skupaj le gld. 4.90; iste iz pravega 13lotnega srebra po c. k. uradu za punci-ranje poskušene in močno pozlačene le gld. 6.50. Iste ure n i cilinder iz teškega, pravega 14karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskušane, poprej gld. 45,
zdaj pa za smešno ceno od le gld, 16. 250 lir na »idro iz najfinejšega francoskega double - zlata, ali močno posrebrnenepa nikla, fino graviranih in giljoširanih, na 15 pravih rubinov, z natanjonim strojem, kazali za sekunde in krasno verižico, fino repasiranih le gld. 7. — Iste uro na sidro (anker) iz težkega 131otnega srebra, po-skuŠenih po c. k. uradu za punciranje in
močno pozlačenih le II gld. 200 Washlngtonakih remontolr ur iz močno posrebrnega nikla ali double-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala ali sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gld. 8 30. 180 irebralh remontolr ur iz težkega 131ot-nega srebra, potrjenega po c. k. uradu za punciranje, navija se bre2 ključa z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emailirano kazališče in s kazalom za sekunde reguliranih na minuto, najizvrstnejša ura sveta. Poprej gld. 25, zdaj za smešno c<jno od le gld. 13.
Da vse ure gredo natanjČno,
jamčim 5 let. "^M ,
217 prstanoi Iz pravega zlata s ponarejenimi brlljsnti v vseh velikostih, pravo 6 karatno zlato io v finej škatljici, komad le gl. 3 75. 184 parov uhanov iz briijantov ali gumbio, iz
6 karatnega pravega zlata s krasnimi bri-ljanti v finej baržunovej škatljici, par gl. 3 75. 222 paro" uhanov iz pravega zlata punci-ranega na 6 karatov i najlepšimi koralami,
se Škaljico le gld. 1.50. 164 medallonov iz francoskega double-zlata s
ponarejenimi brilj uiti le gld. 2.50. 150 naprsnih in ovratnlčnih zaponk iz čistege 6 kar. zlata. Zlato je potrdil c. k. puneovni urad, vdelani so vanje krasni ponarejeni
dijamanti, z škatljico vred 1 gld 80 kr. 250 šemiietnib gumbov iz čistega 6 kar. zlata s prelepimi ponarejenimi dijamanti po gl.1.80 Vse okrasje je tako lepo brušeno in se tako sveti, da nadomešČuje najlepšo, pa predrago
pristno okrasie. Naročbe po pošti, kakor tudi telegrafične, katere se izvršujejo proti povzetju, ali pred-poŠiljatvi dotičnega zneska, naj se pošiljajo na
Schweizer Uhren- und G ldwaaren-5—1 Vertretungshaus WIEN Leopoldstadt. Schiffamtsgasse 20.
Vincencij Hmeljak,
mehanikar
Corsia Giulia 666. Odlikovan na tržaške! razstavi leta
_ 1882. _
izdemje ročne mline 2.1 vsakovrstno žito po najniže j ceni, namreč od 65 do 180 gld
NOVA LEKARNA
„ALLA GIUSTIZIA"
(k pravici)
MARKA RAVASINI
na kolodvorskem trgu (piazza delta Stazione)
hode vedno previden« s6 svežimi leki napravljenimi po najzvedenejših rokah, in z vsemi lekarniškimi posebnostmi inostran-skiml in domačimi, kemičnimi izdelki in mirodijaml (drogami) ranocelniSkimi pripravami in k njim spadajočimi stvarmi, predmeti za kemične laboratorije In z vsem, kar potrebujejo Iekarničarji in obrtniki.	6-3 MT Govori se: italijansko, nemško, slovensko in francosko.
Vesela, nada za bolnike in okrevalce.
Proti kail|n, hrlpavoatl, prani In ZelodSni bolečini, onemoglosti, sulici slabemu prežvekovanju zanealllva krepllna sredstva za okre-valoe po vsake] bolezni. Kder al pomagalo uže n)( druzega, pomagali so prvi in edino pravi, 59 krat odlikavaai Ivan Hoff.ovl zdravilni izdelki Iz alada (moloa) In aloer pri sto-tisočih, kateri to bili uže proglaieni za neozdravljive, bili ao Jim pomo2 in zdravje In bolniku ao dali zopet IIve nje in zdravje.
(La tne besede ozdravljenih.,) Na edinega linajdnika in izdeomlca pravih zdravilnih izdelkov it glada, c. k. dvornemu rddi.jalcu lu oA-dajaicu skoro vceh evropskih vladarjev, gospodu
IVAN-u HOFF-u,
o. k. svetovalcu ;a naroSbe, imsestmiku zlatega krilu za BasliiKe s krono, vitesu vi.Vokin pruskih in nemlkih redov, na Dunyu. tovarna: StAdt, Grabenhof, BrSunr-strasae S, pisarna in zaloga: Oraben, Br&uerstrasse 8.
Eger, 1. septembra.
VeVconjenl gospo 1 ! S tem Vas prosim, da mojo mtr filio izvrSit« dobro in hitro, kajti jaz sei. n ej odjemalci In cenilnci VuSih po Bogu blagoslovljenih cdra-vllnlr izdelkov iz slada, katere Vi napravljate v snCo floveBtva. Ko sam Se leta 1860 bival v Brftunschweis-u, rabil s ra z najboljšim uspehom proti heiiiOroidam in pokvarjenemu ftelodcu Vafla nedosegljiva zdravilna sredstva iz >lada. Zdaj po '-2 letih dobrega zdravja, zopet trpim in rabim VaSa zdravila iz slada injazs-tn gotov, ker imam zaupanje, da ml bodo zopet pomagali, kajti jaz som porabil Ke le 10 steklenic Hladnoga piva in 4 funte Sokolade, in uie Be riitim boljBega. Jaz Vas !a-gotovirn, da /am bode ino alo ClovuStvo postaviti veSen spominek, ker ste iznalli tako okusno Hokoiado, sladno pivo in bonbone; vsak Človek te izdelke rad ull a In ne /Bmetuje s t um svojega denara. Vafltn 58 odlikovanj sto pred Bogom in svitom ve-jtno rasiufili. Hoj hilni d avnik Je pripor Bil nadufiitclju Fliea-u Vafle preparate iz slada, kateri Vam Be je tudi javno zahvalil za usp >h; njegov* mati ;-e ima zahvaliti VaBim sladnim zd avilom, da Re livi, prav tako tudi uradnik Magde-burtlke zavarovalne drufbo. Kujawa, lateruga go>pa je bila nCe odpovdana in je zdaj popolnoma zdrava. O inojej maturi Vam v Čast resnici naznanjam, d i je bila ute onemogla, bolela sta jo felodec, prsa in imela fe Medico, a po 7 in pol mnsetftiem uživanj VaBega ^lad-nega Izlefka, Škrat vaaki (lan in zjutraj in zvetfer po 1 kozarcu sladove Bokolude, je tiko dobro ozdravila, da i' nj kot 78 letna ROspa vodi gospodlujstvo in vedno moli z i Vas. TukflJ nntri Vam poiljem 10 uld.; poBljite mi sladovega piva i» flokoladu v Benetke, Hotel Bauer. — Vai za veko hvaležni
■ .Radollnakl, Cbrramtmau.
Uradno poročilo o zdravilu.
C. k, priv. osrednji odtor itd. v Flonsburg-u. Ivan HolT-i>vo pivo iz sla ovega izvlečka se je pokazalo kakor Izvrstno sred tvo za kreganje.
major VVittge, poslanec kr. pruskih lazaretov.
Opomin in opomba.
Naj so tirja le prve, prave Ivan Hoff-ove i/delke iz slada i varovalno marko pri o. k. trgovske! sodniji avatrijskej in ogerskej zkbiljetenn (slika iznajdnikaj Ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdravilna ze-lilda in p« niso prav napravljeni, kakor Ivan HolT-ovi izd-'lki iz slada in vtegnejo torej, po izreku zdravnikov, reld Bkodoviiti.
Pflng pravga Ivan Hoff-ovega adravilnafa piva UCIItt i, lUdovoea laWka; 13 steklenic gld. (1.06. 88 steklenic gld. 18.08, steklenic gld. !>5.48. — Od 13 steklenic na zgoraj so pivo podije franko vh'io. Za po-Biljate' iz Dunaja : 13 steklukleuic cld. 7.80. 88 stekel,ic gld. 11.61. a'eklenic gld. 29.10. 1(2 kilograma Bokolad« lm otada I. gld. 8.40, II. »Id. 1.60. III. gld. 1. (Pri motfnejB h narotfhali dovoli se rabat.) Koncentrirani aladovnl lilo^-k 1 stekluni a gld. 1.12, 1|2 ste-klnnioe 70 soldov, Bonboni 1* alada : 1 molnjica 60
■oldov (tuui 1 tU ali 1(4 moBnjioe.) 0 Jfarofb«! pod 2 gld. vrndno«tl ■« ne IsvrBujojo. %
Prvi, p avi sluz razstapljajo<!i Ivan Hoff-«»vi prani bonboni ia alada so v m drem papirju. Pr. kupovanju naj ao odlučno terj i li take.	12—2
GIuapo zalogo v Trstu ima: Franc Ks.
Princ, truovec na Akvodntu. V Ljubljani: Peter Lassnigg, v Gorici: O. Christofoletti, v Mariboru : F. P. Holasek na glavnem trgu; v Ptuji: J. Kasimir, lekar-nur; v Celji: J. A'upferschmidt, lekarnar.
iiiiiiiiinnnnmiimggig
Nić več kašlja i
10-6 Prsni čaj	1
napravljen po lekarničarju ' G-. B. Rovis, v Trstu, Corso 47!
ozdravi vsak kašelj, Se tako trdovraten, 1 kakor to spričujejo mnoga naročila, spri- J čevala in zahvale, ki dohajajo od vseh i strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov, j Ta 5:>j je sestavljen iz namih rastlin J in cisti kri, ima dober okus in velja en i zavoj za 8 dni 60 aoldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile j za proštenje života in proti madronu iz i soka neke posebne rastline, katerih uspeh 1 je velik, posebno pri zaprtem truplu, že-J lodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo i o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena1 ikatlja volja 30 aoldov.	!
Plaiter in tudi tlaktara proti karjlm očetom in debetej koli — cena 3 plaštrov < za kurja očesa 20 soldov. — Ena ateklenloa! tlakture 40 aoldov.	!
Edina zaloga v Trata v lekarni Rovi«,1 v Borici v lekarnah Criotofoletti in Pontoni, ln v AJdovičini v lekarni Ongllelno.
Vtej lekarni govori oo tudi olovenokl.
...................m
NaTsepMeArstro-Ort.
Nujni oklic!
Zarad podedovalne razdelitve so dedi&i 121 let obstoječe trgovske hi§e Ivan Karel Kantoehnildt v seji dne 1. oktobra t.'!. *kie-noli, da dajo v najem dosedanje prostore 15. decembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotičnih izdelkov, to-re) nkoro zanton}, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra.
To le blago je Se v zalogi: 4500 ženskih koSulj i i najfinejSega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenimi vSitki, resnično umetne ve-zariie, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat.
1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baže. prav dolgih in po vsej dolžini všltimi Švicarskimi vezeninami, naje-legantnejSe napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komid gld. 1 60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sfc švicarskimi svilnatimi portami po ffld. 1 40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rude&ecra kretena, komad gl. 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobutevine komad pld. 1.75. Iste Iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarani z volanti in zobki komad gld. 3.50 350 tucatov ženskih gaČ iz najfinejega barheta, bogato nališpanih z zobci, kom~ pletno velike par po gld. 125. tucat pld 14. 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveteroiebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov pregrinialnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd. obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85. neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3,75. 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz naifineje berolinske volne z doleiml franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavib, drapanih, kariranih, turških komad gld. 1.20, tucat 1250. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, knkor: rujavi, sivi, mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabliivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabljivi, še cel6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrhne suknje 1. vrste poprej gld. ,15, zdaj le gld. 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4,85 komad. 300 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50.
Ker cene pavole rastejo, bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lion«-ke svile, višnjeve, bele, rudete, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke cene. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljBkih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z krava« tami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako. 5e tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno Švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona Plastika z dolgo verigo; ža natančnost se jam^i 2 leti.
Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na	6—4
Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz,
Wien, II Schiffamtsgasse Nr. 20.
Laat nik, druftlvo »KD1NOST« —
IzdateIj in odgovorni urednik: JOSIP MIL\Wl
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.