AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN mokning
daily newspaper
NO. 300—PART I.
cleveland, ohio, MONDAY MORNING, DECEMBER 21ST, 1936
leto xxxix. — vol. xxxix.
JSfaJremu narodu sirom fVeta
nike in naše ljudi v visokih ameriških državnih krogih.
Predvsem smo pa dosegli od ameriške vlade, da nam je zgradila sijajen Jugoslovanski kulturni vrt. Vlada Zedinjenih držav je prispevala svoto $69,000, da se počasti spomin Slovencev v Ameriki. Mi sami, kot Jugoslovani, smo pa prispevali nekako $15,000, da si ohranimo spomin za naš narod v Ameriki!
Bratje in sestre po sirryam svetu, kjerkoli živite, znajte, da imamo v Clevelandu Jugoslovanski kulturni vrt, Katerega nam je podarilo milijonsko mesto Cleveland v priznanje nam Jugoslovanom.
V ta Kulturni vrt smo dne 26. septembra, 1935, postavili spomenik ameriškemu Slovencu škofu Frideriku Baragi, za kar smo dobili sijajno priznanje od strani vseh oblasti Zedinjenih držav.
Nameravali smo postaviti tudi * spomenik našemu nesmrtnemu pisatelju in že ni ju Ivanu Cankarju. Dobili smo njegovo soho podarjeno od mestne občine ljubljanske. To soho je prevzela vlada mesta Clevelanda v svojo last, in zgodil se je nezaslišan naroden zločin, da so takozvani "naprednjaki," liberalci, šli in ukradli soho Iva na ^Cankarja iz mestne cvetličarne, i Organizacija Jugoslovanskega
kulturnega vrta pa je šla preko roparskih "naprednjakov" in na-| ročila novo soho nesmrtnega | Cankarja. Takoj potem, ko smo dobili novo soho, izdelano po h-razitem slovenskem ameriškem umetniku Mafkotu, so slovenski naprednjaki, roparji originalne sohe Ivana Cankarja — umolknili. Strah jih je! čutijo, da so povzročili strašen narodni greh, kakoršnjega ni zakrivil dosedaj še noben rojak nad svojim lastnim rojakom!
V Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu, ki je krasna' stavba in delo, in krvelja narod •slovenski in vlado Zedinjenih držav ameriških do $100,000.00, pa se ponosno dviga kip škofa Barage, zgodaj spomladi pride naš Cankar v svoj iastni pro-| stor, ki je najlepši izmed vseh prostorov v Jugoslovanskem kulturnem vrtu.
Družbo mu bo delal nesmrtni srbski vladika, pesnik in budi-telj naroda, Njegoš, a naš goriški slavček Simon .Gregorčič bo oboževan po tisočih naših rojakih, ki bodo dnevno prihajali v Jugoslovanski kulturni vrt!
Narodna čast slovenskega Clevelanda je ohranjena, nazad-njaki pa, ki so ukradli originalno soho Ivana Cankarja, imajo danes pač žtUosten božični večer. Kajti narodni tat je pač — izdajalec naroda . . .
Polnočnice
Vse štiri slovenske župnije v Clevelandu in v okolici bodo imele letos polnočno sveto mašo, kakor je bil to prelep običaj v naši stari domovini, ko smo korakali po zasneženih potih proti božjemu hramu, kamor so nas zvali polnočni zvonovi. Polnočnice se bodo obhajale pri sv. Vidu, pri sv. Lovrencu, pri Mariji Vnebovzeti in pri župniji sv. Kristine v Euclidu. Vsako leto se sko-ro 10,000 naših ljudi udeleži božične polnočne svete maše in zlasti letos se pričakuje velike udeležbe. Katoliški Slovenci so k vsem polnočnicam prijazno vabljeni. Pridite dostojno in v blažestnem spominu za pravi pomen božiča!
*bo£ični pozdrav) od nadiKofa
Ob lanskem božiču se je nahaja! med nami ameriškimi Slovenci naš slovenski vladika, nadškof ljubljanski, dr. Gregorij Rož-man. Stotisečero Slovencev je poslušalo našega slovenskega vladiko dr. Gregorija Rožmana, ko je govoril na božični dan po-i tom radio postaje WJAY na bo-! žičnem programu, katerega je j priredila "Ameriška Domovi-; na."
i Dr. Gregorij Rozman letos ne j more priti med nas, toda poslal i je k nam svojega poslanca v ! osebi Rev. Vitala Vodušeka, ki nas je naprosil, da sporočimo Ameriškim Slovencem, v imenu dr. Gregorija Rožmana, sledeči božični pozdrav:
"Gotovo noben drug praznik ■ ne vzbuja toliko spominov in mi- j sli na ljubi domači kraj, tam da- j leč onkraj morja, kot prav božič. I
Krasen božični program
če smo se že v adventu spominjali, kako hodijo doma v zgodnjih jutranjih urah z bakljami po zasneženih potih in stezah k zornicam, kako da bi nam prav živo vstala pred očmi tista sveta pot z zasneženih bregov in vrhov k polnočnici . . . Morda jo bo tudi letos tako hodil vaš sivi oče, morda sključena mati, ki ste jo pustili doma . . . ali pa brat, sestra, otrok, sinček in hčerka!
"Ko prihajam ravno za praznike med vas, ljubi ameriški Slovenci, poslan od nadškofa dr. Rožmana, vam najprej osebno prinašam njegove naji.-krenejše pozdrave in božične čestitke. Naročili pa so mi tudi nešteti drugi iz številnih krajev, naj grem to in to družino osebno za božič pozdravit. Ker tega seveda ne bom mogel, dasi bi rad, I vam tako izročam najlepše bo-
žične pozdrave s prav posebno željo:
"Naj bi vam vsaj božič oživil ljube spomine na rodni dom. Da bi v vašem domu zadišalo po mahu, smrečju in kadilu, kakor v domačem kraju!
"Da bi očetje blagoslavljali dom, kakor ste ga nekoč doma. Da bi vsaj za sveti večer svojim otrokom in vnukom pripovedovali o prisrčnem praznovanju in prelepih, običajih, ki jih imamo v starem kraju.
"Saj bo zlasti božično praznovanje vzbudilo in utrdilo ljubezen do rodne zemlje, materinega jezika, do vere staršev in njih prelepih starih šeg in običajev.
"To vam bo prineslo največ svetonočne sreče in miru. bodite prepričani! V ti želji vsem najlepši božični pozdrav in — do svidenja! — Rev. Vital Vodušek.
Božično drevo
1: Irondale, Ohio, se poroča, da je bil tam vbit Leo Adams, drvar, ki je selcal drevesa v gozdu. Velika smreka, katero je sekal, se je podrla in padla na Adamsa, ki je bil pri tem vbit. Ta slučaj nas opominja na očeta L. J- Pivca od "Ameriške Domovine," ki je ob božičnem času v letu 1890 sekal v gozdovih na Hrvatskem kot drvar in ga je ubilo pri tem veliko drevo, katerega je pod&ekavul. -o-
National Broadcasting Co., iz New Ycrka naznanja, da bo za božični večer izredno krasen radio program. Ta program se bo začel oddajati ob 11.45 zvečer dne 24. decembra in bo trajal pol ure. Program se bo začel v mali vasici Oberndorf, kjer je bil rojen Franz Gruber, ki je uglasbil nebeško lepo božično pesem "Sveta noč, blažena noč." Vas se nahaja v ShVlritigvaški in pred 117 leti je Franc Gruber prvič zapel to pesem na koru vaške cerkvice. V isti vasici se bodo zbrali na božični večer vsi šolski otroci in zapeli "Sveta noč" natančno talco kot jo je originalno skomponiral Franz Gruber. Po tej pesmi se program nadaljuje v New Yorku. Slišalo se bo majestitično zvone-nje zvonov iz stolpov sv. Trojice. Iz New Yorka se bomo po-'em preselili v Buenos Aires, Argentina, potem pa v San Francisco, in prihodnje glasove bomo slišali potem s Havajskih otokov, potem iz Filipinov in končno iz Tokia, Japonska.
-o-
Dva nova projekta Uprava WPA vladnih del v Clevelandu bo dobila prihodnji teden delo za 4,000 delavcev, ki bodo zaposleni pri dveh novih projektih. Prvi projekt je uravnava Cuyahoga reke, katero bodo priredili tako, da bo bolj pripravna za plovbo velikih parni-kov. Ta projekt bo veljal 525 tisoč dolarjev. Drugi projekt je pa razširjanje in izboljšanje Highland park pokopališča. 20 nadaljnih akrov zemlje bodo uredili za pokopališče. Delo bo veljalo $800,000 in bodo delavci tam zaposleni najmanj šest mesecev.
štrajkar toži kompanijo Charles King, 18229 Larch!-wood Avenue, je vložil proti j Precision Castings Co., tožbo j za $10,000 odškodnine. King i se nahaja na štrajku. V obtožnici pravi, da je bila 10. oktobra vržena bomba solza-vica, ki je trajno poškodovala njegov obraz, štrajk pri omenjeni kompaniji se je začel 1. oktobra in se še vedno nadaljuje. Mladinski zbor Naznanja se staršem Mladinskega zbora SDD na Waterloo Rd., da se vrši v pondeljek 21. decembra važna seja, in ker je oo glavna seja, se bo volilo tudi odbor za leto 1937. Prosi se vse starše, da so gotovo navzoči. — Tajnica.
Zrakoplovni promet
Tekom novembra meseca so razni zrakoplovi pripeljali v Cleveland in odpeljali iz Clevelanda 8,156 potnikov. Kot znano, ima mesto Cleveland največje in najbolj urejeno zrakoplov-no pristanišče v Ameriki.
Popravek
Družina Sajovic je v zahvali za pokojnim Frank Sajovicem pomotoma izpustila ime Terezije Kmet, ki je darovala za sv. mašo, za kar naj ji bo izrečena iskrena zahvala.
Asesment
Nocoj večer od 6. do 7. ure bo tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ pobirala
asesment v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida.
Društveni asesment
Članstvo društev, ki pobirajo1 svoj asesment v S. N. Domu se opozarja, da se bo za ta meseci pobiral asesment zadnji dan v S sredo 23. decembra, in to radi božičnih praznikov. Pričetek kot po navadi. Ne prezrite tega obvestila in poravnajte asesment. — Tajništvo S. N. Doma. I
-—o-
Relifne družine
Okrajna komisija, ki skrbi za relif brezposelnih, bo takoj po 1. januarju razposlala vsem relif nim družinam posebne pole, kjer so stavljena gotova vprašanja glede finančnega položaja brezposelnih. Vsaka družina bo morala odgovoriti na vsa vprašanja na dotični poli, ako želi še nadalje dobivati podporo.' Vsi, ki so v resnici potrebni na-daljne podpore, jo bodo tudi za-naprej dobivali.
Banka plača
Common Pleas sodnija je odredila, da plača zaprta Standard i Trust banka svojim vlagateljem $700,000. Izplačila se bodo začela danes. Banka je dosedaj; svojim vlagateljem izplačala 7! odstotkov vlog, in $700,000, ki bodo izplačani te dni, predstavlja nadaljnih pet odstotkov vloženega denarja.
Častno priznanje
Upriu-a tiskarne "Ameriške Domovine" je dobila za božič častno priznanje in diplomo od strani države Ohio, ker je naše podjetje tekom zadnjih šest mesecev poslovalo brezhibno in brez vsake poškodbe enega ali drugega uslužbenca. V naši tiskarni in v uradu je skupno usiužbe-nih Id uslužbencev, dočim raz naša 2H dečkov "Ameriško Domovino."
--—o--
Amerikanci priznavajo naše
V vrsto umetnosti spada tudi maskiran je igralcev o z i r o m a oseb, ki nastopajo v glediščih. Vse je odvisno od tega, kako je maskiran igralec ali igralka, da pravilno predstavlja osebo, katere vlogo igra. Med Slovenci imamo topoglednega umetnika in to je Mr. Matt Grdina. Sloves o rjegovi umetnosti v maskiran ju je dosegel tudi Amerikance in za najboljše igre kličejo našega Matta, da pride maskirat. Tako mu je bila nedavno poverjena naloga, da je maskiral igralce za opero Tannhauser v Severances dvorani in sicer tri večere. Poklical ga je na delo Clev. Simphony orkester. Oni dan je maskiral v Hanna gledališču za opero Electra. Poklicala ga je organizacija Heights Temple Ass'n in je moral maskirati 100 oseb. Vidi se torej, da je Mr. Matt Grdina res pravi mojster v tej stroki in mu čestitamo. --o-
Upanje za boljšo bodočnost in strah pred deportacijo naganja tisočero tujcev v Ameriki k državljanstvu
Washington, 19. decembra. Državljanski oddelek ameriške vlade poroča za božič, da ni bilo še v vsej zgodovini Zedinjenih tlvž»,v tako.,silnega pritiski za ameriško državljanstvo kot ravno letos.
Stotisoči pričakujejo, da si bodo izboljšali svoj materialni in državljanski položaj v Ameriki, ako dobijo ameriško državljanstvo. Nadaljni stotisoči se pa zopet bojijo, da bodo deportirani, ako ne postanejo državljani.
Resnica je, da prihodnji kongres ne bo nič kaj prijazen in naklonjen onim, ki niso ameriški državljani, pa se nahajajo že nad 10 let v Ameriki. Vlada smatra, da ni pošteno napram deželi, kjer tujezemci dobivajc
svoj kruh, da se ne pobrigajo za državljansko pravico.
Na vsak način je toliko gotove, da bodo tekom prihodnjega zasedanja kongresa poostrili na-i si4ni£ke in državljanske posta-j ve. Nativistični in nekateri fa-! mitični kongresniki so mnenja, i da je v Ameriki skoro 10,000,000 i tujezemcev, ki se. niso nikdar po-I brigali za državljanstvom a so ! vselej v prvi vrsti, kadar se gre za godrnjanje proti vladi Zedinjenih držav.
Tekom letošnjega leta se je po vseh Zedinjenih državah priglasilo clo malega pol milijona tujezemcev, ki so izjavili, da bi radi postali ameriški državljani. V bodočem letu se pa pričakuje še večjega navala na dr-i žavljanske urade.
200 ljudi ubitih v potresu v San Salvador ju
San Salvador, 20. decembra. Stotine oseb je bilo ubitih ali ranjenih v silnem potresu, ki je prizadel mesto San Vincente v republiki San Salvador. Nad 200 mrtvih trupel so že potegnili iz ruševin. Skoro vse mesto je porušeno. Tudi vasi v okolici mesta San Vincente so močno prizadete. Gora Santa Rita v bližini San Vincente je postala radi potresa vulkanična. Voda, ki je izvirala v gori, je postala žveplena in neporabna za pijačo. Dva vlaka zdravnikov bolni- j ških strežnic sta odpeljala kmalu po katastrofi v San Vincente. | ! Potresi se nadaljujejo, dasi ne, s tako silo kot prvi sunki, ki soj se pojavili 10 minut do desete | u?e v nedeljo zvečer.
-—o-
Moka je dražja
Iz Chicage se poroča, da se je! cena pšenice dvignila tako viso-j ko, da bo v najkrajšem času po-j družen kruh. Cena pšenici ni bila še tako visoka od leta 1929, kot je letos. Evropa mrzlično kupuje ameriško pšenico, dasi pšenični pridelek v Ameriki letos ni bil zadovoljiv. Bušelj pšenice velja danes na tržnici $1.13, dočim je bila cena lansko leto samo 87 centov.
Naš poslanik
Iz Wash ing tona smo dobili od kraljevega jugoslovanskega poslanika dr. . Fotiča sledeče pismo: — "Približujejo se božični prazniki, ki bodo enako v stari domovini kot tu v Ameriki razsvetlili domove in srca naših I rojakov katoliške vere. Jaz že-1 lim vsem tem častnim in dragim I mojim sorojakom in domačj-■ nom mnogo uspeha, sloge in mi-i ru na domu in povsod, zraven ; pa lojalno, verno misel za našo j skupno, veliko in slavno rojstno i domovino. — Poslanik Fotič.
--o---
Novi uradniki
Društvo Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ je včeraj izvolilo sledeči odbor za 1937: predsednik Stanley Dolenc, podpredsednik Charles Skulj, tajnik Jos. Rudolf, blagajnik J. Branisel, zapisnikar Jos. Grdina, računski nadzorniki: L. Bandi, Fr. Petrič in F. Lavrič. Vratar J. Avsec, j Za konferenco SND John Zalar.
Božična izplačila
1 Nekako en milijon dolarjev i bodo izplačale štiri zamrznjene posojilnice in Standard Trust banka te dni svojim bivšim via-j gateljem. Povprečna dividends J znaša pet odstotkov, j * Stanje Franklina Roosevelta, 1 predsednikovega sina, se je precej izboljšalo.
Ajdova moka
Še je čas, da naročite ajdovo moko. Kdor jo želi imeti, naj ' mi pošlje kartico, pa mu jo pripeljem. Jerry Stroin, R. F. D. No. 3, Geneva, Ohio.
Zadušnica
Na sveti večer, 24. decembra se bo ob polnoči brala peta sv. maša za pokojno Marion Cugel v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so vabljeni.
Iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana domov iz Glenville bolnice Mrs. Marie Duša, 1129 E. 167th St.
Zelo važno
Nocoj večer je pevska vaja Baragovega zbora. Zadeva je nujna in važna.
Zdravila za papeža
Odkar se je naznanilo, da je papež Pij zbolel, so začeli prihajati iz vseh strani širnega sveta I nasveti v Vatikan, po pošti, po radio, po brzojavu, telefonu ali osebno. Ljudje priporočajo papežu vsakovrstna zdravila. Tekom enega samega tedna je dospelo nad 20,000 takih dobrohotnih nasvetov. Papež je odredil, da se njegovi tajniki slehernemu pismeno zahvalijo za prijaznost.
Ali veste?
Nad 50 naših slovenskih mož in žen, fantov in deklet je dobilo letos ameriške državljanske papirje v Clevelandu. Kot nam kažejo naši zapisniki od leta 1020 naprej smo dobili v Clevelandu skoro 14,000 Slovencev za ameriške državljane.
Božična izdaja slovenskega dnevnika "Ameriška Domovina" ho poslana danes tisočerim bratom in sestram, ki se nahajajo razkropljeni po vsem poznanem in neznanem svetu. Božična številka "Ameriške Domovine" je božično darilo naših lojalnih naročnikov, ki ima svoje sorodnike in prijatelje po vsem svetu.
Božična številka, kot jo imate danes v rokah, bo romala v Jugoslavijo, Italijo, Romunsko, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo, Švico, v Anglijo in na •Norveško, na Poljsko in v čeho-slovaško, v Španijo in na Kanarske otoke, v Egipt in Južno Afriko.
Nadalje v Argentino, v Brazilijo, v Peru in Paraguay, na Japonsko in Kitajsko, v Berlin in na Dunaj, na Ogrsko in v Bolgarijo. Skratka, skoro je ni dežele ali države na svetu, kamor ne bi prišla "Ameriška Domovina."
Vsem tem slovenskim bratom in sestram, raztresenim po širnem svetu, pošilja uredništvo, iskrene božične in novoletne po-j zdrave. Menda vam je že znano, da je mesto Cleveland največja slovenska naselbina na> svetu. Do 50,000 Slovencev se nahaja v Clevelandu, kjer imamo svoje državne poslance, svoje sodnike, svoje mestne zastop-
Fordove tovarne zaprte, ker je radi strajka v tovarnah za izdelovanje avto delov zmanjkalo materiala. Nadaljni strajki
Detroit, 19. decembra. Več avtomobilskih tovaren je bilo te j dni prisiljenih zapreti, ker ne morejo dobiti iz drugih tovaren j posameznih delov za sestavljanje avtomobilov. 'Med drugimi je za-j prLa tudi Fordova tovarna, kjer | zbirajo avto komade.
Do katastrofe je prišlo v ča-, su, ko je bila avto industrija! najbolj zaposlena. Do 120,0001 avtomobilov se je zgradilo vsak j teden tekom zadnjih dveh mesecev, pa so še prihajala tako šte-j vilna naročila, da jih tovarne ni-! so mogle sproti izdelovati.
V Rouge tovarni, kjer se izdelujejo Fordovi avtomobili, je bi- j lo odslovljenih 20,000 delavcev,, ker niso imeli na rokah potrebnega materiala za sestavljanje avtomobilov. Poroča se tudi, da je bila prisiljena zapreti tudi Fordova tovarna v Buffalo in Pierce-Arrow tovarna, tudi v
Buffalo.
Fordovo podjetje je sporočilo javnosti, da bo prisiljeno prihodnji teden zapreti nadalnje de: lavnice, ker ne prihaja material iz tovaren. Kakor hitro pride nov material se bo zopet začelo z delom.
Pričakuje se, da bodo v kratkem prizadete tudi delavnice General Motors Corporation. John L. Lewis, vodja gibanja za organiziranje avtomobilskih delavcev, je včeraj podal v Wash-ingtonu izjavo, v kateri pravi, da i bodo unije zahtevale od lastnikov avtomobilskih tovaren pra-i vico kolektivnega pogajanja.
Zaprla je včeraj tovarna Kel-I sey-Hayes Wheel Co. v Detroitu, kjer izdelujejo kolesa za avto-| mobile. 5,000 delavcev je za-jštrajkalo. Namen štrajka je prisiliti kompanije, da priznajo delavske unije.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
«117 St. Clair Ave.
Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland. Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00, Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošli, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka. 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for t> months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
»83	No. 300, Mon., Dec. 21, 1936
Božične misli
V	lepih božičnih praznikih, zlasti na sveti božični večer, bodo romale misli naših zlasti starejših ameriških naseljencev, v domovino. Naše duše in trudna telesa od trdega dela, bodo iskala tolažbe in pomoči.
Po tisočerih domovih v naši rojstni domovini bo marsikje jok, lakota, beda, tudi ob božičnih dnevih. A naši ameriški bratje in sestre bodo pogrešali domačnost in toploto domačega kroga, saj se bodo spominjali svojih mamic in očetov, bratov in sester v domovini, od katerih jih je pred dolgimi, dolgimi leti ločila grenka usoda življenja, in skoro nimajo prilike, da bi se še kdaj vrnili k zibeljki svojega rojstva.
Kljub vsemu temu, bratje in sestre, kdor ima vero v duši, bo zamogel obhajati sveti večer in lepe božične praznike tudi v Ameriki na priprost, toda iskren način. Spomnimo se na Odrešenika, ki ga proslavlja božič. Priftaja na svet kot dete, v plenice zavito in v jasli položeno. Ves je reven in zapuščen, pa je človek in pravi — Bog!
Mnogo današnjega sveta se je odtujilo božičnemu Detetu. Ljudem se je tako težko otresti iz glave moreče skrbi za vsakdanji kruh, srca mnogih so že silno upehana od neprestanega pogona za minljivimi dobrotami. Taki ljudje gotovo ne iščejo Deteta, pač pa iščejo človeka, ki bi jim dal kruha in dela, ki bi jim enkrat za vselej podelil svobodo dostojnega življenja.
Za današnje čase, ko so še tako polni bede in pomanjkanja, ima božični praznik še prav poseben pomen. Našim razmeram najbolj popolnoma odgovarja božični praznik. Stvarnik, ki stopi na zemljo, zahteva pravičnost in ljubezen. Pravičnost do vsakogar zahteva Stvarnik, da živi človeka vredno življenje, da ima dovolj hrane, dostojno stanovanje in spoštovanje od vseh, kadar je spoštovanja vreden.
Ni dovolj, da se potlačenim daje pogum in da se za nje zanimamo in da jim govorimo o ljubezni. Preden kdo govori o ljubezni, mora izpolniti pravico. Začetek vsake ljubezni do bližnjega je pa pravica!
Mnogo naših ljudi, ki so se izselili v širne dežele sveta so radi izkoriščevanja mogotcev, drugi pa zopet radi svoje lastne krivde, prišli ob delo in kruh. Mnogi so pri tem zgubili vero in Boga in so čisto pozabili pri tem tudi na svojo domovino.
V	njih dušah in srcih ni več svetega večera in ni več božiča. Na božje Dete so zdavnej pozabili. Žalostno bo po takih domovih, ako imajo domove. Biti brez Boga in vere je žalostno, bridko in krvaveče. Če se vrnemo ob božiču k Stvarniku, k Detetu, bomo imeli vsaj duševno tolažbo, pogum bo narastel, in marsikdo se bo zbudil iz duševne otrplosti k novemu življenju, ki mu bo pomagalo tudi v vsakdanji borbi za pošten kos kruha.
Božični zvonovi bodo letos bolj kot kdaj prej klicali k pravičnosti in ljubezni do svojega bližnjega, kakor je to učil Krist, ko je šel med narode in jim govoril, da je poslanec Boga, ki želi rešiti človeštvo zavisti, sovražnosti, prelivanja krvi in jim vcepiti v neumrljive duše krščansko ljubezen do Boga in do bližnjega.
Iz jaslic nas bo pozdravljalo božje Dete, na čigar ramah sloni svet, ki bi bil srečen in skrajno zadovoljen, če bi poslušal nauk božjega Deteta: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!
Ponižani in razžaljeni, lačni in potrebni imajo v betle-hemskem Detetu svojega najbolj ubogega brata. Tudi najtežji časi minejo, in kot vselej za dežjem posije solnce tako se spremenijo tudi časi v življenju nas vseh.
Vernega Človeka radi tega tudi velike stiske ne bodo spravile v obup in ob vero, ker tedaj trpi dvojno, duševno in telesno. Naj še tako divjajo viharji, luč srčnega miru ne bo nikdar ugasnila, ker ta luč se ne hrani s pozemeljskim oljem.
Spomnimo se ob božičnem času na trpljenje svojega bližnjega, katerega poznamo, skušajmo mu olajšati vsaj deloma gorje in spremljamo ga ob vsakem času iskreno in bratsko po življenja trnjevi poti. Božič je dan, ko lahko o tem premišljujemo, kajti božje Dete je prišlo na svet za priprosti narod, ne za narodne izkoriščevalce. Pomagajmo si medsebojno in Bog nam bo pomagal!
V	tem prepričanju naj vam bodo vsem skupaj kar mogoče zadovoljni, mirni in upapolni božični prazniki!
--o-——-—
Zabavni večer društva Zvon
Kakor vsako leto zadnjih petnajst let, tako tudi leto« prirej« pevsko društvo Zvon lepo domačo zabavo na takozvani Silvestrov večer, 31. decembra, v S. N. Domu na 80. cesti; začetek ob sedmih zvečer. Ker je to eden tistih večerov, na katerih se vsak rad malo pozabava v veseli družbi, pa najsibo star ali mlad, vesel je vsak rad. Zato bo za vse udeležence te prireditve preskrbljeno vsega dovolj in ne bo manjkalo ničesar.
Program bo zelo različen. Naj-
vstopu v dvorano. Vstopnice se lahko dobe pri pevcih in pevkah Zvona, kakor tudi pri oskrbniku SND.
Cenjeno občinstvo se prav prijazno vabi na ta veseli in zabavni večer, z zagotovilom, da boste imeli lepo zabavo in fino postrežbo. Pridite! Vas vabi j odbor.
Končno želimo vsem prijateljem in ljubiteljem lepe sloven-' ske pesmi vesele božične prazni-! ke, zdravo in veselo novo leto 1937. — Za odbor:
S. Paulin, tajnik. -f—o-
Naši hčerki Alice v spomin
Cleveland, O. — Sedmi mesec že teče, kar si nas zapustila. Nam se zdi, da je to že cela večnost. Nešteto solz smo potočili za teboj. Noč in dan jokamo za teboj, najdražjim bitjem. Kako so tvoje nežne rokce objemale svojo mamico in kako so tvoje očke milo zrle na svoje starše. Oh, da bi nas tvoje mehke ročice še enkrat objele in tvoje mile očke še enkrat pogledale in da bi nas tvoja usteca še enkrat poklicala z imenom: ata, mama!
Ah, kako nam je bilo pri srcu, ko smo zvedeli, da te ne bomo več videli živo! Kako je bilo tvoji mamici pri srcu, ko je zvedela, da ne bo njenega deteta več živega! Kako se nam je žalosti trgalo srce, ko so te deli v rakev, kjer so počivale tvoje strte kosti, ko si bila ponesrečena na cesti. Tega ni mogoče zapisati. Samo taka mati, ki je žo to skusila, more te bolečine zapopasti.
Mila naša hčerka, kaj naj ti damo za božič? Vzemi materino srce in ga nesi gori pred Stvarnika in potem bova skupaj v nebeškem veselju. Saj sem itak vedno s teboj in vedno si mi pred očmi. še vedno mi je živo pred očmi, kako si lepo molila, ko sem te devala spančkat, kako si-sklepala rokce i^panavlja-la molitve za menoj. In enako tudi zjutraj, ko sem te prekrižala. Toda tvoje srce se zdaj v nebesih veseli, moje pa tukaj na zemlji solzi.
Kako si bila srečna in vsa blažena, ko si šla k prvi spovedi in potem k prvemu sv. obhajilu. In kako je bila tvoja mamica srečna s teboj.
Pa kako si se mi, revica, smilila, ko si morala vsak dan tako daleč v šolo. Pa kljub temu si šla vsak dan k sv. obhajilu, ko si tako hrepenela po Jezusu.
In zadnji dan, ko si šla v petih minutah od svoje mamice, očeta, brata in sestrice ter stopila pred tvojega dobrega Stvarnika z angeljskim srcem in dušo. Saj ni za popisati naših bolečin. . . .
Te naše rane se ne bodo zacelile, dokler ne bomo zopet vsi :druženi nad zvezdami. Takrat se bodo šele naše solze posušile. Do tedaj bo pa tvoj grob zelen 'n s cvetjem okrašen. Cvetje pa zalivamo z našimi solzami.
Draga in nepozabna naša Alice! Le veseli se med angeljci v nebeških višavah in prosi za nas, da se enkrat skupno veselimo v kraju večnega veselja. Edina tolažba je za nas to, da sveti križ nam govori, da vidimo se
nad zvezdami.....
Ana in Majk Pinculič, brat in sestrica.
MARIE PRISLAND CADETS—DRILL TEAM PODRUŽNICE ŠT. 50 SŽZ. CLEVELAND, OH JO
prej nastopi pevski zbor Zvon, J ki bo zapel par pevskih točk pod j vodstvom g. Ivana Zormana. i Potem se bo servirala fina in j okusna večerja, seve s priliva-njem ohajčana ali pa s čim drugim, kakor bo pač kdo želel. Za plesaželjne bo pa .'krbel Mr, Matt Hojer-Arko in njegov štab.
Da bo pa možno odboru Zvo na vsem točno in natančno po-streči, je pa seveda potrebno, da si vsak vstopnico nabavi j vnaprej. Kajti za to prireditev j se ne bo prodajalo vstopnic pri j
Srečne in zadovoljne praznike!
Cleveland, O.—Štiri in dvajset let je že minilo, kar sem zapustila domačo grudo, mater (sedaj že pokojno), sestre in J druge sorodnike in prijatelje. Rekla sem vam: čez štiri leta se vidimo! Ali že dvajset jih je zraven. Sedaj ne vem, če bom še hodila po lepi dolenjski Mirni in pa prijaznem Trebnjem, kjer sem hodila v šolo z Mežnarjevo Ano in Travnikovo Ano. Ali se še spominjate? Ali še veš, kako si rum kuhala za popotnico? Prav dobro je prišel za notranje ministre tolažiti, ki
Ta skupina deklet je posetila četrto ved no konvencijo Slovenske ženske z veze. ki se je vršila letos v Milwaukee, Wisconsin.
Od ieiie na desno sede: Anna Slapnik, vFrances Mačeroljf, Mollie Martinčič, Alice Sefčik, Maikot Corrine Novak, Stella Zabukovec, Marie Benevol, Anne Smolick.
Stojijo: A. Lausche, Rosalia Jerman, Antonia Tanko,, Marij Palčič, Frances Kure, načebnea Albina Novak, Jean Križman, Frances Konjar, Maijinie Perše, Jennie Suha-dolnik, Anne Pižem.
hočejo biti na morju gospodar.
Kavno na Miklavžev dan sva prišli k Mr. in Mrs. Praznik na Hale ave., s prijateljico Joseph-ino Gliha, prej Mrhar. Imeli pa sva smolo, da nama niso hoteli odpreti, ker je bila že ena ura ponoči. Imeli sva kažipota, ki ga Praznikovi niso poznali, zato mu niso odprli, ko je klical. Zunaj je bilo mraz, pa sva začeli sami klicati. Ko so pa zaslišali mili ženski glas, so bila pa takoj vrata odprta. Torej sem prvi dan v Ameriki spoznala, da imajo tukaj ženske' večjo besedo kot moški.
Potem je 'bitl6°pa'dosti veselja, ker od vseh kotov so skupaj lezli znanci. Ko sva se zjutraj zbudili, nisva videli.drugega kot di min pa tister črne hiše. Kakšna žalost me je obšla, ko sem se zmislila na božič tukaj in v domovini. Dobro je bilo, da smo bile vse iz istega kraja doma, da smo si lahko potožile. To je bilo prvi dan.
Drugi dan smo hotele iti do svojih prijateljev in znancev. Seve, Praznikovi so šli z nama. Peljali smo se z ulično železnico v Newburg. Pa smo imeli smolo, da smo stopili iz kare na Kinsman rd., mesto na Union ave. Potem smo pa iskali naš naslov celih pet ur. Pa še ob kakšnem vremenu, v dežju in snegu, pa še najino težko prtljago s seboj. Naš kažipot je končno najel nekega starinar ja s konjem, da nas je peljal na Union ave. Tam je izročil in zaupal starinar konja meni, mi dal vajeti v roko, drugi so šli pa iskat hišnih številk. Ura je bila že deseta zvečer in morali so ne-■sti nosove prav do hiše, da so videli številke. No, končno smo pa le dobili pravo. Starinar je računal tri dolarje za ta mali trud kar se mi je zdelo strašno drago.
Tone in Pepca Kordan Sta nas prijazno sprejela, čudila pa sta se, da prihajamo v vezite tako pozno zvečer. Res, iskali smo stanovanje kot Jožef in Marija v Betlehemu. Razlika je bila ta, da smo imeli mi konja, sv. družina pa le oslička.
Tako sem doživela svoj prvi božič v Ameriki in upam, da bo 25. boljši. Lepe pozdrave vsem
r.
mojim prijateljem v Ameriki in v domovini, posebno pa Anici Travnik in Anici Sila v Trebnjem, Angeli in njeni družini v Brezovem, Ani Zidar in Mariji Strah v Tihaboju, mojim sestram, Poloni in Marički ter njiju družinam v Mirni. Pozdrav bratu Jakobu v Ihanu in vsem drugim prijateljem.
Helen Lukanc in John, 698 E. 159th St.
Mtmrnmem^ms^m^m^m
Če verjamete al' pa ne
*• ---
Ve- . s e 1 e i n zelo srečne božične praznike v a m želi vaš Jaka v na-di, da se bomo v prihodnjem letu 1937 še dostikrat veselo za-smejali kaki dobri šali v tej koloni.
lili
Fantje in pa dekleta, dobro se držite čez praznike!!!!
•'....' ?T	'
Ko je umrla Katra Narobe, je vzel to izgubo njen mož Janez z raznimi občutki na znanje. Trideset let zakona dajo gotovo dosti gradiva za taka čustva. Saj človek gotovo pogreši tovariša tridesetih let. Solznih oči je držal Janez roko svoje umi: rajoče žene, ki je komaj slišno dihnila.: "Na svidenje v nebe--ih, ljubi Janez."
"Na svidenje," je dal vklesati Janez v kamen na njenem grobu ter zopet opravljal svoje de-(lo v svoji grocerijski prodajalni.
Janez je bil mož velike postave in sila dobrega srca. V tridesetih letih zakona ni ničesar storil, da se ne bi prej posvetoval s Katro. Tudi ni bilo to priporočljivo, kar je Janez dobro vedel in se po tem ravnal.
Drugi dan po pogrebu se je Janezu, zdelo, kot da je bil dolgo odsoten in cla bo moral to isvojo odsotnost opravičiti pred Katro. Nehote je pogledal na mesto za prodajalno mizo, kjer je navadno sedela njegova Katra pri blagajni. Kar odleglo mu je, ko je videl, da Katra ni tam in da se mu ne bo treba opravičevati.
Janez je zopet našel svoje stare prijatelje, s katerimi je spil kak kozarec vina in marjašal so
par uric. To je bila zanj nova prostost, katere ni bil vajen. Zdaj je lahko rekel, kar je hotel ne da bi bil moral prej svoje besede tehtati in premišljevati, kot je moral prej pred svojo Katrico, ki je bila vedno pripravljena ekseplodirati za vsako najmanjšo stvar.
Res, lepo življenje je imel Janez vse dotlej, da so ga nekega dne pobrali na cesti iz njegovega avtomobila, v katerega se je zaletel neki drUgi, če se ni mar on v drugega, kar je nazadnje vseeno. Odpeljali so ga v bolnico in spotoma si je mislil, ee ni morda zdaj prišel čas, ko i^e bo zopet srečal s svojo Katro v nebesih. Malo ga je skrbelo to svidenje, ker si ni bil gotov, če bo Katra zadovoljna z njegovim življenjem in poznim prihajanjem domov od marjaša, kar mu je ona ušla v nebesa.
Sicer si je res Janez malo mi-: lil, da morda pa on ne bo gori v nebesa prišel in se bo tako izognil ostremu pogledu Katrinemu in njenemu jeziku. Kaj se ve.
V tem je pa Janez izgubil zavest vsled velike izgube krvi in naenkrat je zaslišal pkrog sebe plahutali je peruti in začutil je, da se je dvignil s postelje in :a plava skozi okna bolnišnice in visoko gori nad mestom v sinje nebo. Okrog njega so bili angelci, ki so ga držali pod pazduho in ga obletavali.
Janez je pogledal po teh an-geljih, nadejajoč se, da bo kje uzrl svojo Katrcoj ki mu je priletela naproti. Pa je ni bilo.
Pred nebeškimi vrati je Janez srečal kor kerubinov in se-lafinov, ki so prepevali nebeško slavo in zopet drugi kori ange-Ijev so trobili na nebeške tro-snte, da je bilo res lepo. Janez se je čutil zelo počaščenega, da so ga v nebesih tako "lepo sprejeli.
Janez seje oziral na vse strani po teh dolgih, z zlatom tlakovanih cestah in pričakoval, da bo vsak čas privihrala izza kakega vogala Katra in se mu vrgla okrog vratu. Toda Katre ni bilo od nikoder. Najbrže je bila kje zadržana, ali je pa kje ob kakem fericu slonela in klepet Ua s sosedami.
Mislil je že vprašati sv. Petra, da bi mu povedal, kje stanuje njegova Katra, pa se je premislil, češ, ga bo že našla. Si-ecr se pa njemu ni posebno mudilo, d;, bi se srečal s Katro, ker je že naprej vedel, kako bo i epotala zaradi tistih dolgih ur, ki jih je presedel pri marjašu.
V tem premišljevanju ga je zmotil njegov prijatelj Tone, ki je umrl pred kakim pol letom in s katerim sta toliko noči pre-ivarjaš:ila. In glej, Tone je imel v roki prav tiste oguljene a a rte, na katere sta igrala še zadnji dan pred Tonetovo smrtjo. Tone ga je veselo sprejel in povabil, naj bi jih malo vrgla. Ker se je Ji.nez bal, da ga ne bi ;r.Iotila pri marjašu Katra in ker je vedel, kako je oila sovražila kvartanje, je vprašal enega ccrubnov, če je v nebesih mar-j: š prepovedan. Kerubin se mu jO ljubeznivo nasmehnil in re-cel,, da je v nebesih dovoljeno vse, kar zadovolji nebeščane. Vendar, zaradi večje previdnosti in radi Katre, ki bi utegnila vsak čas od kje priti, sta se skrila za velik oblak in jih zajela metati.
"Saj je tukaj prav prijetno," je pripomnil Janez Tonetu, "če ji se vedno ne bal, da bo prišla iznenada od kje Katra. Se reče, saj bi jo rad videl, ampak zdaj-le, ko jih tako lepo mečeva, naj pa le še počaka, kjer je."
"Zakaj pa ne govoriš s sv. Petrom," mu Reče Tone. "Vidi e ti na obrazu, kako te skrbi •adi Katre. Nisi več tak, kot ii' bil na zemlji po Katrini smr-,i. Saj sem te videl snoči, ko si irišel v nebesa, kako si stopal oo prstih in se boječe oziral ikrog. Najboljše je, da prideš stvari do dna takoj."
Drugo jutro je šel Janez res v nebeškim vratom, da govori s iv. Petrom. Ta je ravno obračal liste v debeli knjigi, ko zajeda Janeza.
"Aha, ti si Janez N.arobe, kaj ie? ga pKiazno nagbvori s vi' ?etei\ "kaj bi pa rad?'*
"Zvedel bi rad za naslov gospe Katre Narobe, moje žene. Jbljubila mi je pred smrtjo, da se bova videla v nebesih, pa je ii od nikoder."
"Katra Narobe," je zamom-ijal sv. Peter in obrnil liste v knjigi pri črki N. "Well, tukaj e ni zapisane."
"Pa bi morala biti , saj je že Ive leti, kar je umrla."
"Narobe,"— je nadaljeval sv. Peter. "Aha, tukaj stopi zapisano: Janez Narobe, sprejet v nebesa 2. avgusta 1936."
"To sem jaz," protestira Janez, "in jaz ne iščem samega sebe, ampak iščem mojo Katro, ki je umrla 16. marca 1934 ter bi rad zvedel za njen -sedanji naslov."
"Tukaj v nebesih je ni ker si-^er bi bila tukaj zapisana," mu razloži nebeški vratar.
"Pa saj to ni mogoče," je za-javkal Janez. "Saj bi morala biti tukaj Nikdar v svojem Življenju ni pokusila pijače. Bila je tako dobra, da ni nikdar imela kakega veselja na svetu, niti ni pustila, da bi ga imel kdo drugi, na primer jaz, in zlasti jaz ne."
"Janez, tebi povem, ker sva prijatelja, da sem pridejo le oni, ki so na zemlji dobre volje in ki dopustijo tudi drugim, da se vesele življenja. Vsaka nerga, ki misli, da bo šla živa v nebesa, pa ne pride sem."
Janezu se je zdelo, da postaja glas sv. Petra vedno tišji, kot bi prihajal iz 1 velike dalje. Zdelo se mu je, da pada, vedno nižje in nižje in končno zasliši glas zdravnika, ki je govoril s svojim tovarišem:
"J a, precej ga je pobilo, pa se bo izlizal. Uravnali mu bomo tistih par zlomljenih reber, ga trdno prevezali in v dveh tednih bo zopet zdrav."
Janez je globoko vzdihnil in bilo je zopet vse dobro. Kadar ■se je pozneje vračal od marjaša, se ni prav nič več bal snidenja s svojo Katrco.
m 4
PL DAYS^
9 OMES) ^ f'
Stari Jaka je sanjal
jem, je izjavil, da mu ni prav nič žal za svoj zločin. Dobro ve, da ga čaka električni stol, toda to njega ne briga. Sullivan se je pred par leti poročil s 15-letno Helen Velja, ki ga je pa zadnji teden zapustila. Iz maščevanja je Sullivan ustrelil njenega očeta, mater, brata in dva soseda.
T v v
lsce se
iekle za delo v restavrantu. Plača po dogovoru. Vprašajte na 5238 St. Clair Ave.	(301)
JWY* ®
Voščilo!
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem in prijateljem.
Zahvaljujem se za preteklo naklonjenost in se priporočam tudi za bodoče.
Zlasti se priporočam gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike, kot fine sveže grocerije ter raznega svežega in posušenega mesa. Zmerne cene in izborno blago.
Albert Moren
FRANK ČEBUL
MESNICA 1147 Addison Rd.
GROCERIJA in MESNICA
Novi uradniki
Društvo Cleveland št. 23 ZSZ je izvolilo sledeči odbor za 1937: predsednik Frank Glach, podpredsednik John Peltz, tajnik Louis Rozman ml., blagajnik Louis Rozman st., zapisnikar Jože Hočevar. Nadzorniki: Frank Mihelčič, John Kadunc in Adolf Mauser. Zastopnik Kluba društev SND Frank Glach. Zastopnika skupnih društev fare sv. Vida Jože Ponikvar in Louis Rozman ml. •
14615 Sylvia Av*
Pri nas dobite vedno prvovrstno sveže in doma sušeno meso. Se priporočamo, da si za božično kcsilo nabavite mesenino in grocerijo pri nas ter boste gotovo zadovoljni.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem.
grocerjja in mesnica 908 Tuscarawas Ave,
Barberton, O
Zahvala
Spodaj podpisana se zahvalita vsem udeležencem, ki so nama ob priliki 25. letnice poroke priredili surprise party 5. decembra, ravno na rojstni dan moje žene. Presenetili so naju prijatelji v Društv. domu v Euclidu od Geneve do Loraina. Nikakor ne moreva podati vseh imen, ker so preštevilna. Obilna zahvala vsem, posebno Mr. Wan, ker je znal naju tako spretno pridobit, da sva šla v dvorano, kjer bi moral biti surprise party za Andy Noča v dvorani, nazadnje sva bila pa midva potegnjena. Lepo se zahvaliva svojim otrokom, ki so stvar vodili tako tajno, da je bilo v resnici presenetljivo, zlasti zahvala hčer Marie Anna, ki je skrbela, da se je vse vršilo v polnem redu in Jim Rot-te'r.jti za lep govor. Pozdrav vsem skupaj in iskrena zahvala še enkrat.
Anton in Mary Laurich Euclid, O.
Prijeti podjetniki
R. Rankin in W. Ursprung, dva kontraktorja, sta bila aretirana od zveznih tajnih agentov, potem ko sta bila obdolže-na, da sta silila delavce pri vladnih delih, da so delali več kot 8 ur na dan, kar je protipostavno. Postava pravi, da nihče ne sme delati pri vladnih delih več kot osem ur v 24 urah, razen v slučaju izredne nujnosti. Kdor krši postavo, je lahko zaprt za 6 mesecev in mora plačati $1000 globe za vsak slučaj kršitve postave.
JOSEPH PERPAR
SLOVENSKI PAi'IRAR in BARVAR
B End arson 2573
5805 Prcaser Ave,
Želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem. Se toplo zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za naprej.
MALJ 01U.A*!
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. FRANK ZUPANČIČ
Naprodaj je
pet lepih, doma pitanih preši-čev, težki od 165 do 225 funtov. Dobite jih prav poceni ako se oglasite pri
Herb Arndt
Dock Road, Madison, Ohio.
(300)
BEER GARDEN
Najfinejše pivo in okusen prigrizek. Domača kuhinja.
23126 St. Clair Ave.	Euclid, O
GODINA'S
FRUIT & VEGETABLE MARKET
416 E. 156th St
Vedno sveže sadje in zelenjava. Najboljše blago in nizke cene. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
C01LINW00D HARDWARE
Vesele praznike in srečno novo leto želita vsem
prijateljem in znancem
JOSEPH in PAULINE BIRK
711 E. 152d St
J. ZAVASKY
6220 St. Clair Ave,
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim klijentom in prijateljicam iz srca želi
MARGIE'S BEAUTY SHOPPE
GEORGE KOVAČIC
6312 St. Clair Ave.
(V Hrvatskem društvenem domu)
JUGOSLOVANSKA BRIVNICA
Želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem, znancem in obiskovalcem.
MAR.JORIE A. KRAINZ, poslovodkinja
Najfinejša dela za dame po najnižjih cenah 15706 Holmes Ave.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi
LUDWIG GUSTINCIC
GROCERIJA in MESNICA
6128 Glass Ave.
Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa ter fine sveže grocerije po zmerni ceni. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
MRS. F. MARINCIC
BONDED WINERY NO. 131
15012 Sylvia Ave.
Najfinejša ohijska vina. Hvala za tekoče in priporočilo za bodoče leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem
MR. in MRS. FRANK SKUFCA
GERL'S CAFE
756 E. 200th St.
Slovenska gostilna najfinejšega piva in najboljšega vina. Okusni doma pripravljeni prigrizek.
GOSTILNA 4017 St. Clair Ave.
Pri nas dobite vedno dobro 6% pivo, vino ter dober prigrizek. Se toplo priporočava, da nas obiščete.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem.
Tiho je zlezel ob mraku stari Jaka s senika. Hladno je bilo, burja je zavijala okoli oglov, da je moral zavihati suknjičev ovratnik. Zaprl je vrata za seboj in pogledal proti hiši. Medel soj je silil skozi okno. .
"Nocoj ne pojdem dol," si je rekel, "da, mi ne bodo očitali, da sem jim v nadlego na sveti večer. Starih kosti ne marajo več. Seveda, dokler sem bil mlad, dokler sem lahko garal."
Zavzdihnil je in stopil čez dvorišče. Oprl se je ob leso in komaj jo je odrinil, is tako močjo se je burja zaletavala vanjo. Nekje za hišo je zalajal pes. Tiho ga je Jaka poklical in umolknil je. Da, le še pes ga je poznal . . .
Trideset let je bil Jaka pri Goleževih, trideset let je delal °d jutra do noči. Potem so mu začela kolena klecati in roke so se mu jele tresti. Prej so ga vsi izpraševali: "Jaka, kako bi tole storil? Jaka, ali se bo tole dalo napraviti? In kako?" Potem Pa nič več. Vsi so hoteli biti pametnejši od njega, vsi so hoteli več vedeti. Pa je nekega dne, ko so ga ujezili, šel na ise-nik v seno in tam ostal. Le še delat in jest je hodil v hišo.
"Ne, nocoj me pa ne bo v hišo!" se je še enkrat odločil. 'Za sveti večer jim ne bom delal nadlege."
In šel je po ozki gazi proti vasi. V krčmo je stopil in si naročil polič. Začudeno so ga ljudje pogledali.
"Ali ste se sporekli, da si jim na sveti večer ušel?"
Jaka je samo odkimal, toda pri srcu mu je bilo hudo. In jezen je bil, sam ni vedel na koga.
Kar str peti ni mogel pri miru. Plačal je in šel.
Mesečina je zavila vso dolino v čudno lepo tenčico. Vsa vas je ležala pred njim, po vseh hišah so migljale luči, vse so ga vabile.
Toda Jaka se za njihovo vabilo ni zmenil. Počasi je stopal v hrib, kar gazil je sneg, ki se mu je vdiral ponekod do kolen.
"Svoje znance pojdem obiskat',' si je rekel. Da, svoje znance . . .
Domača hosta je bila na levi. Kolikokrat je tu sekal, kolikokrat ise je potil, ko je spravljal hlode v dolino! In kolikokrat je opoldne v senci ves utrujen zaspal. In potem spodaj njive. Dolge, rodovitne njive. Sama črnica, težka in mehka, da bi jo človek z rokami razkopaval. Koliko voz žita je spravil odtod na dom. Zadaj travnik. Koliko juter, še pred solncem je tu kosil, tista leta . . .
Da, tista leta, ko so bile še njegove kosti mlade. . .
Kar čutil ni, kako ga neso noge tja dol.
Dišeča mrva, vroče solnce, , kobilice, ki poskakujejo po golih nogah, ko premetava z vilami seno . . .
In Zefa . . . Da, takrat je bil še mlad. še do tridesetega mu je manjkalo nekaj let. Drugo leto, ko je prišel h Goleževim služit . . . Rada ista se imela. Zdaj pa je Zefa že mrtva. Pre-hladila se je davno pred vojno in bolezen jo je vzela. Zvečer je hodil k njej. Ona je služila pri sosedu. Kolikokrat je stari Mrhar zagnal krepelce za njim,
DEKLETA IN ŽENE
Sedaj je še čas, da si izberete fino, moderno, čisto toplo volneno "STERLING" suknjo ali FUR COAT naravnost iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje.
STERLING SUKNJE lahko dobite sedaj po sledečih jako nizkih cenah: $14.50, $17.50, $22.50. $24.50. $27.50, $32.50, $37.50, $42.50, $52.50 in več.
FUR COATS pa po $66.00, $79.00, $120.00 in naprej.
Prosim oglasite se, telefonirajte ali mi pišite, da pridem po vas In vas peljem naravnost v tovarno.
Vam se vljudno priporočam
BENN0 B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.
Tel.: ENdicott 3426
Če je preveč glasno hodil okoli hiše. In kadar so želi, sta se shajala pri potoku, tam pod jelšo, ki jo je lani vihar podrl. Da — tam pri potoku.
Sam ni vedel Jaka, kdaj ga je prineslo do potoka. Zdaj je bil ves zamrzel, leden. "Takole mine vse." si je rekel Jaka, "vse bo led . . ."
Tako truden je postal iznena-da. Saj je bilo že pozno in dolgo je hodil. Iz cerkve iso zvonovi že prvič vabili k polnočnici.
"Tja pojdem, da," si je rekel Jaka. "Pa malo se moram prej oddahniti. E, noge, noge, kako lene ste postale."
Kar z golimi rokami je odgre-bel sneg s kamna. S tistega kamna, kjer je nekoč sedel z Zefo. Pa je malo sedel. V roke ga je izprva zeblo, potem pa so ga začele peči, kakor bi bil prijel za žerjavico.
"Reže, spak, reže,' je dejal in se zasmejal. "O, kakšna bi bila Zefa zdajle, če bi prišla. Stara, zgubana, taka sirota kakor jaz."
Kako stfi pa takrat plesala. Da, takrat po polnočnici, prvo leto, ko je on prišla k hiši."
Kar pred sabo jo je videl Jaka. Rdeča je bila v obraz kakor piruh inismejala se je, da je kazala bele zobe. On pa je s petami udaril ob tla. In skoraj padla bi mu bila takrat, ko je godec nehal. On pa je vrgel kar goldinar na mizo in velel godcu: "Le še enkrat nategni svoj meh!"
"O, 'Zefa zefasta!" še zmeraj jo je videl pred sabo. Tako živo, da kar ni slišal zvonov, ki so že drugič klicali k polnočnici.
Nič več ga ni zeblo, čeprav je pihala burja kakor skozi razfc-trgan meh.
Jaka je sanjal o svoji Zefi. In sanjal je še zmeraj, ko se je polnoč ni ca začela.
In sanjal je še drugo jutro, ko so ga dobili mrtvega ob potoku . . .
-o-
Štefanov Lojze
Že dolgo ga ni več med živimi, celo njegov grob je izginil na pokopališču. Vendar pa nam je še v živem spominu, saj nam, je bil zmerom v veselje in zabavo.
Nekoč smo ga opazovali, ko je klečal v spovednici. Duhovnik ga je vprašal, ali se spominja še kakega greha. Fant je pokimal z glavo in spovednik je nastavil ušesa.
"Pel sem nekaj takega" . . . se je glasila samoobtožba.
"Kaj si pel?" je poizvedoval duhovnik.
"Kvante."
"Kakšne kvante?"
"Takole." Lojze je zamižal in zapel prav glasno: "Mica, povej, povej, al' me še ljubiš kej ? Jaz ti tako povem, da te ne smem.
"Dosti, doSti!" je hitel duhovnik. Lojze pa ni nehal poprej, dokler ni izpel do konca.
Kadar je bil Lojze sam doma, tedaj si je zmeraj izmislil kaj novega. Nekoč je uprizoril mrliča. Sredi sobe je postavil mrtvaški oder, truplo je napravil iz cunj, svečo pa je ukradel materi iz omare. Nato je sedel k vratom ter jih odpira in zapiral. Pri tem se je priklanjal in ponavljal: "Zbogom!" Tako si je predstavljal ljudi, ki prihajajo kropit in odhajajo iz sobe.
Njegovo počenjanje je opazoval vaški navihanec. Brž si je poiskal palico in jo skrivaj porinil skozi okno tja, kjer je stal oder. Mrlič se je zamajal in počasi dvignil. Lojze jo je ubral iz sobe. Zdaj pa ga je čakalo najhujše: oder je bilo treba podreti, a se ni upal nazaj v sobo. Moral pa je hiteti zakaj oče in mati sta bila že blizu doma.
Vzlic svoji preprostosti pa si j6 znal pomagati. Našel je drog in začel podirati oder sko-
zi okno. Kmalu je bilo po sobi vse razmetano.
"Kaj pa počenjaš?" je jezilo očeta in mati je zmajevala z glavo.
"Tatove preganjam," se je začel lagati. "Ali jih niste videli? Vse so nam hoteli odnesti."
Spet je pela šiba. Lojze je moral poklekniti in položiti očetu glavo med kolena. Bog ne daj, da bi se bil genil ali glasno zastokal.
Očetu Štefanu ni bila prav, da je jabolko padlo tako daleč od drevesa. Rad bi bil ponosen na svojega edinca, pa mu je delal sramoto.. Zato ga ni puščal med ljudi, vedoč, da ga imajo za norca, kjerkoli se prikaže. Celo v cerkev ni več hodil, odkar ga je polomil v spovednici. Šel pa je z očetom na romanje k sveti Katarini, priprošnjici za pravo pamet.
Prišla sta mimo bistrega potoka. Tam so prale perice, oblečene v pisana krila in bele predpasnike. Takega prizora fant še ni videl, doma je bil vajen le otrok in starih mamic.
"Kaj je pa to?" je vpraševal očeta.
Oče je bil odločno proti temu, da bi se fant ukvarjal z dekleti. "Še tega mu je treba," si je mislil in odgovoril počasi: "Vidiš, to so pa go-ske . . ."
"A goske?" Fant se je nekam zamislil. Venomer je zaostajal ter se oziral nazaj na perice.
"Kaj pa imaš tam zadaj?" _ je jezilo starca.
"Oče, nekaj bi vas prosil." _ "No, kaj? Le govori!" "Kupite mi eno tako gosko." Starec ni rekel besedice. Prošnja za gosko mu ni ugajala. Zaman se je trudil, da bi zamoril občutke doraščujo-čemu otroku.
dnevnIIesti
Skoro 60,000 tujcev v španskih armadah ~
Pariz, 19. decembra. — Parlamentarna komisija francoske vlade je včeraj sporočila javnosti, da se nahaja danes v Španiji 59,300 tujezemcev, ki se borijo v vrstah socialistov ali pa , nacionalistov.
V gori omenjenem številu niso vključeni Mavri, ki se bore -na strani rebelov, ' in katerih | število znaša 24,000. Poročilo £ pravi, da se bori 30,000 Nemcev za nacionaliste, dočim je 12,000 $ Francozov v socialističnih vr- $ stah.	/
Francoska komisija se je te Žjj dni vrnila iz Španije. Vlada | Francije je sklenila, da bo ne- i. mudoma ustavila vsako nadalj-no rekrutiranje za špansko ci- J vilno vojno. Francija nikakor , ne more protestirati napram l Nemcem, ki podpirajo naciona- j liste, dočim sama dovoli, da sto- > pajo Francozi v vrste španskih \ socialistov.
Nadalje je ista komisija na- > znanila, da se nahaja na fronti ' pri socialistih nad 2000 Polja- j kov in 10,000 Rusov, dočim so j dobili nacionalisti nad 2000 Belgijcev, 500 Francozov in 800 Ir- i cev. Zadnje čase prihajajo zlasti Irci na fronto, kjer pomagajo nacionalistom.
-o-
Trije otroci prijeti kot morilci železničarjev Texarkana, Texas, 19. decembra. — Tu so bili aretirani trije fantički, stari po 9, 11 in 12 let, ker so povzročili, da je skočil s proge neki potniški vlak Santa Fe železnice. Pri tem sta bila kurjač in strojevodja ubita. Otroci so izjavili, da bi radi videli, kako se vlak ponesreči. . .
-o-
Policijski ubijalec je vesel moritve Pittsburgh, Pa., 19. decembra. — Martin Sullivan, 65 let stari polici,-t, ki je včeraj ubi pet Hrvatov s svojim revolver-
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO
TRINER'S ELIXIR	I
OF BITTER WINE	JL
Mnogokrat	Jj
odpravi I 544 S. Wells St., Chicago, 111. 1	Jgy
neprebavnost | PoStfite mi bre8plaini vzorec. j	^
.	, .	I Ime ....................... ,	v vseh
in zaprtmeo , NasIov ..................... '	l^arnah
Moj prvi obisk v domovini
Vedno sem rada čitala dopise, zlasti pa kadar je kdo opisoval potovanje v domači kraj. Zato sem se namenila, da tudi jaz nekoliko opišem svoje potovanje.
Skoraj je minilo 30 let, odkar sem z družino zapustila rojstni kraj ter prišla v Ameriko, kjer smo se najprej nastanili v Little Falls, N. Y. Potem •smo odšli za boljšim zaslužkom v West Virginijo, zatem smo se pa naselili tu v Clevelandu, kjer živimo že zadnjih 26 let.
Tekom mnogih let, ki sem jih preživela tu v novi domovini, so mi mnogokrat poromale misli tja v nepozabni rojstni kraj, mnogokrat sem si zaželela videti svoje drage onstran morja. Letos pa se mi je ta želja izpolnila.
Dne 15. junija sem se zaeno z drugimi potniki odpeljala proti New Yorku, in 17. junija smo se vkrcali na parnik Normandie. Malo težko mi je bilo slovo od doma in svojcev, toda tolažila me je misel, da se ločimo samo ža nekaj tednov. Tudi me je tolažila misel, da bom imela prijetno družbo v Mr. in Mrs. Smole, katerima se na tem mestu najtopleje zahvalim za usluge in naklonjenost tekom potovanja. Enako se zahvalim Miss Mary Skulj iz Milwaukee, Wis., ki je bila tako skrbna, ko sva se odpravljali k počitku v newyorskem hotelu, je vso posteljo pregledala, pa je ugotovila, da je popolnoma čista.
Vožnje ne bom podrobno opisovala, rečem le to, da je bila lepa in bila sem tudi še zadosti zdrava. Pod vodstvom g. Augusta Kollandra je vsakemu potniku zagotovljena prijetna vožnja, zatorej ga tudi vsakemu toplo priporočam.
Dne 24. julija smo dospeli v Ljubljano. Da bi me kdo pričakoval na postaji, nisem pričakovala, ker sem vedela, da nihče ne ve za moj prihod. Tako sem namreč parna želela, ker sem jih hotela presenetiti, kar se mi je pri sestri tudi posrečilo. Prišel pa me je pozdravit na postajo sorodnik moje nečakinje, prijazen gospod Ra-d osi a v Metelko, orožniški narednik v pokoju. Povabil me je na njih dom, toda počutila sem se tako, da sem si mislila, da bo najboljše, če si v hotelu najamem sobo ter si najprej dodobra odpočijem. Zato sem g. Metelku obljubila, da jih po zneje obiščem.
Drugi dan se odpeljem z vlakom do Logatca. Ko na tej postaji izstopim, mi je pa moj kovček delal preglavice. Pa se dobi prijazen človek, ki mi je pomagal iz tega položa ja, in to je bil g. župan v Dol. Logatcu, ki mi je preskrbel tudi avtomobil za nadaljno vožnjo. Stopila sem v avtomobil in že smo zavili okrog hotela Kramar po cesto proti Rovtam. Naglo je brzel avtomobil, jaz sem pa gledala lepo obdelane njive na obeh straneh ceste. Lep je bil pogled na marljive delavce na logaškem polju. Toda glej, že je konec polja in vožnja postane bolj počasna proti poznanim gostilnam v Cestah. Tu pa zavije avto po poti proti ložanski dolini oziroma Zaplani. Pri Mescovem malnu pa sem prosila šoferja, naj ustavi, ker moja vožnja je pri kraju, dalje da bom peš hodila. Toda šofer me je hotel peljati prav do tja, dokoder sem namenjena. Komaj sem mu dopovedala, da je pot prestrma, kamor z avtom ne more, toda če je že tako vljuden, naj pusti avto tu ter naj mi nese kovčeg, s čemer je bil zadovoljen. Toda kovčeg je bil težak in ko sva dospela v Tranovrh, je bil šofer čisto premočen. Najbrž ne bo ztepa
pozabil, kako težko je nosil.
Zdaj sem bila na cilju in že zagledam hišico očetovo tam ob poti, okrog pa lep sadovnjak, delo mojega očeta. Ozrem se po njivicah in zagledam sestro s hčerko Anico in zetom Lojzom. Vsi se ustavijo pri svojem delu in gledajo to čudno prikazen, ko vidijo prihajati semkaj po poti neko precej zavaljeno žensko in moškega, ki sopiha s težkim kovče-gom v roki. Mislili so si, da je to gotovo kaka prekučevalka z blagom, katero bodo kar naglo odpravili.
Jaz jih ogovorim in pravim, naj kar hitro delajo, kaj bodo čas tratili, oni pa so si mislili — tako so mi pozneje povedali— "ta je pa precej predrzna."
Potem pa podam sestri roko in jo vprašam: "Johana, mar res več ne poznaš svoje sestre Micke?" Pa mi ni hotela verjeti in komaj sem jih pripravila, da smo stopili v hišo, in še potem je minilo dve uri preden sem sestro prepričala, da sem res prava. Rekla je : "Kako naj ti pa verjamem, ko nisi nič pisala, da prideš? Prav lahko je mogoče, da se hoče kdo nekoliko ponorčevati iz nas. Pa tudi pred 25 leti, ko sem te nazadnje videla v Little Fals, N. Y., si bila soha, zdaj te je pa že kar lepo za pogledat." Potem smo se pa vendar sporazumeli, da sem prišla na obisk iz Amerike in po dolgih tridesetih letih sem se spet nahajala v hiši svojega dragega pokojnega očeta. Kamor sem se ozrla, vse me je spominjalo očeta in mislila sem, da je bom kar žive kje uzrla. Toda oni počivajo že mnogo let na zaplanskem pokopališču.
Čez par dni pa je prišel pome moj brat Andrej in hči, nakar sem šla ž njima v Rovte. Brat je rekel, da je isti dan dobil pismo od hčere iz Cleve-landa, ko sem jaz prispela v Ljubljano, torej me ni mogel priti pozdravit na postajo. Potem so se pa začeli obiski. Odpeljala sem se v Stari trg pri Ložu, kjer sem nekaj časa tam živela, preden smo šli v Ameriko. Obiskala sem več domačih. Oglasila sem se tudi pri Bajerskih v Viševku. Povsod so me prijazno sprejeli in postregli.
Potem sem se odpeljala v Novo mesto na Dolenjsko, kjer živi moj brat Lovrenc kot železničar v pokoju. Ima lep dom v prijetnem kraju, kjer živi zadovoljno s svojo dfužino, včasih pa še malo na harmoniko zaigra.
V Ljubljani sem obiskala nečakinjo Avgusto, ki je šolska sestra, in nečakinjo Elviro. Obiskala sem bratranca Janeza Slabeta, ki ima tudi službo pri železnici ter živi s svojo družino v lepi Kolodvorski ulici na Vrhniki. Tudi k Mariji na Brezje je bil moj obisk namenjen. Obiskala sem še mnogo drugih ljudi, do katerih sem imela od tukaj pozdrave. Tako mi je sedaj poznan tudi kraj Žužemberk na Dolenjskem, odkoder je tukaj dosti ljudi.
Želela sem iti v Dalmacijo, kjer mi živi teta Frančiška Spacapan, toda zdelo se mi je malo predaleč in tudi moji sopotniki so mi dali vedeti, da. se v kratkem vrnejo. Jaz pa sem hotela tudi nazaj potovati v domači in prijazni družbi g. in ge. Smole.
Kako hitro je potekel čas in treba se je bilo posloviti od dobrih sorodnikov in prijateljev, med kateri sem preživela nekaj tednov. Dne 10. avgusta so me spremili na kolodvor, in čez teden dni sem bila že pri svoji družini doma v Clevelandu. Sedaj pa se mnogokrat spominjam teh lepih časov kot lepih sanj, ki se tako malokomu uresničijo, kajti na stotine in stotine je rojakov v Ameriki, ki bi radi obiskali svoje drage in svoj rojstni kraj, pa se jim ta želja nikdar ne izpolni. Toda kdor le more iti, bi mu svetovala, naj gre, zlasti tistim, ki so že dolgo v Ameriki in so na domači kraj že skoraj' pozabili.
H koncu dopisa izročam najlepše pozdrave vsem čitateljem tega dopisa in lista, zlasti pa pozdravljam vse tam v domovini. Sličice, ki sem jih prinesla s seboj, mi bodo lep spomin. — Vesele božične praznike in srečno novo leto!
Mrs. Mary Hace, 1153 Norwood Rd. Cleveland, Ohio.

TEXACO SERVICE STATION
(HAS. WICK in SIN
Najboljši gas in olje za vaš avtomobil v mrzlem vremenu.
Pregledamo in namažemo vam avtomobil po najnižjih cenah. — Delo garantirano.
g
g Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo
Francines Lingerie & Hosiery
1513 E. 55th St. FRANCES GRDANC MOLLIE BUDIC
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBER PRfeMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS
PRIDITE K NAM!
Kot vsako leto imam za božične praznike in novo leto
VINO
na drobno in debelo. Imam tudi vedno fin prigrizek.
Se priporočam in želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1937.
Anton Basca
1016 E. 61st St.
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem globoko žalostno vest. da je nagloma preminul naš dobri in skrbni soprog in oče
Louis Roje
Umrl je 15. novembra, 1936 v starosti 59 let. Doma je bil in Žužemberka, po domaČe Tomažev. Pokojni je bil član društva Slovenec, št. 1 SDZ, društva Macabees, društva Slovenski Sokol in društva Žužemberk.
Poleg žalujoče družine zapušča v Ameriki brata Johna v Milwaukee in sestri Mary Unetič in Ana Maver, in v stari domovini brata Jožefa in sestro Johano.
V globoki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili vence ob krsti našega; dobrega soproga in očeta. Naša zahvala naj velja sledečim: druž. Joe Unetič diužini R Maver, družina A. Jaklič, družini A. Vidmar, Mr. Victor Svete, družini L. Erste, družini A. Ulčar. družini A. Pok-lar, Mr. T. Paganel, družini J. Omerza, družini J. Plevntk, Jr., družini J Hodnick, družini A. Gubane, družini J. Gruden, družini A. kuhi, družini A. Klopčič, Rocky River, družini F. Mah-nich družini A. Pogačar, družini John Unetič, družini P. Str-nisha, družini J. Svete, St. Clair Ave., družini A. Znidaršič, družini M in B. Slogar, Miss R. Strauss, Miss B. Schwab, Mr. P. Kochis. Mr Ed. Zalokar, družini Joe Slogar, družini J Tavčar, Friendship Club, Elwell Parker Electric Co., Credit Dept., Federal Reserve Bank, družini G. Schulze, Mr. W. Quinn, Mr. N. Follis, Mr. N. Toedtman, Mr. B. Clifford, Mr. L. Menart, Mr. W Taves, Mr. F. James, Mr. S. Petrick, Mr. T. Wacho, Employees of the Federal Reserve Bank, Klub Dr. S. N. Doma, društvo Slovenec, št. 1, SDZ, društvo Maccabees št. 1288, društvo Sokol in društvo Žužemberk.
Iskrena hvala darovalcem za sv. maše: družini J. Unetic, družini R. Maver, družini R. Smith, Miss Maver, Mr. M. Erma-kora, S. Kolman, družini J. Kramersic, družini J. Royce, družini J. Slogar, družini F. Bclta, družini A. Malenšek, družini S. Kovatch, Mi-. L. Roitz, neimenovana, družini G. Snyder, družini M. Jerič, družini Persh, družini J. Jakšič, družini M. Bolts, družini E. Laskowski, Mi'. Cyril Maver, družini F. Krnc, družini L. Greben, Miss J. Koss, družini Rakovec, družini L. Lekše, družini F. Mahnič, družini L. Tomsic, družini A. Gole, družini M. Strum-bel, družini F. Koren, družini R. Zadnik, družini J. Tekautz, družini J Stibil, družini B. Pimot ,družni A. Brunek, družini J. Klopčič, družini J. Jene, družini M. Kocjan, družini M. Hočevar, družina Fr. Strumbel in neimenovana.
Tem potem se želimo iskreno zahvaliti Mrs. Alice Jaklich, Mr. in Mrs. Anton Vidmar, Mrs. Mary Unetic, Mr. in Mrs. Jack Omerza. ki so nam bili v tolažbo in nam pomagali na en način ali drugi.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za prevoz spremljevalcev na pokopališče. Hvaležno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Jos. Unetic, R. Maver, Jos. Plevnik, Tony Vidmar, Anton Znidaršič, Anton Slogar. Louis Pečenko, A. J. Sibbing. Louis Erste, Jack Omerza, A. Gubane, John Centa, J. Rogel.
Iskrena hvala Rev. M. Sadji za pogrebne obrede. Našo najlepšo zahvalo naj prejme pegrebni zavod Jcs. Žele in sinovi za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in naklonjenost.
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem čuli, nas ob času bridke izgube tolažili in oni, ki so pokojnika spremili na pokopališče k večne nu počitku. Končno hvale vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času največje žalosti v družini, če bi slučajno bilo kako in^e izpuščeno, se jim . enako zahvalimo.
Tebi, dragi in nepozabljeni soprog in skrbni oče pa želimo, da počivaš v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja. Končal si muk^polno življenje in sa ločil od nas. Odšel si tja, kjer ni muke in ne trpljenja. Odšel si tja, kjer prevladuje mir in pokoj. Pa saj pridemo mi za, teboj. Do tedaj pa nam ostaneš v blagem spominu.
4
FRANK VIDMAR
h
1038 E. 74th St.
ENdicott 43621
GROCERIJA in MESNICA
Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, šunk, klobas ter i'ine sveže grocerije po zmerni ceni.
Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in se toplo pripoi-oča za nakup jestvin.
ANTON PONIKVAR
|3769 E. 93d St.	Diamond 1632
GROCERIJA in MESNICA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO želim vsem kegljašem in prijateljem.
CLAIR-DOAN ALLEYS
JOE POZELNIK
Kegljišče, restavrant in pivo 10322 St. Clair Ave.
Žalujoči ostali:
Johanna, soproga; Jane, Victoria in Alice, hčere.
Cleveland, Ohio, 21. decembra 1936.
Beros Studio
FOR FINE PHOTOGRAPHS 6122 St. Clair Ave.
Kliče vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesel božič in in srečno novo leto.
Tel. ENdicott 0670
MARTIN in MARY KOŽAR
GOSTILNA
• 6737 St. Clair Ave. •
želita vesele božične praznike in srečno novo leto
vsem svojim odjemalcem in prijateljem. Na razpolago imamo vsakovrstno žganje, 6% pivo in dobro vino. Dalje cigare, cigarete, sladoled in druge potrebščine.
Za obilen obisk se toplo priporočamo.
Odprto imamo do 2:30 zjutraj.
g Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem B	odjemalcem in prijateljem želi
PLESECS SERVICE STATION
BATTERY SERVICE 16901 Waterloo Rd., vogal E. 169th St.
Član Progresivne trgovske zveze
posebnost!
Deške in fantovske
SUKNJE
$4.95, $8.50, $9.95, $12.00 FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
Popularne cigare po n a j n i ž j i h j cenah; popolna izbira tobaka,: pip in cigarets.
Vsakovrstne igrače za otroke. Okraski za božična drevesca. Lučke za božična drevesca, vseh barv, No. 1C.
! Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi \
BLATNIK'S
; i 6304 St. Clair Ave., zraven St. Clair kopališča.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem odjemalcem in prijateljem
MR. in MRS. RUDOLF PERDAN
933 E. 185th St.
Najboljša grocerija in prvovrstno meso Vedno sveže blago po znižanih cenah.
Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v tekočem letu ter se toplo priporočamo tudi za leto 1937.
V iskreni zahvali za tekoče leto in v priporočilu prihodnje 1937. voščim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
MOBIL GAS in OLJE
Namažemo vam vaš avtomobil z vso skrbjo najnižjih cenah. — Delo jamčeno. Toplo se priporoča
JOHN PAULIN
GASOL1NSKA POSTAJA
Vogal 152. cesta in Waterloo Rd
čE RABITE OKREPČILA oglasite se pri
FRANK JAKOŠU
669 E. 159th St.
Najfinejši likerji, vino in pivo Prvovrstna domača kuhinja.
; Vsak petek in soboto godba in ples. Vedno vesela !	družba in najboljša postrežba.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem.
PRESKRBITE SI PREMOG
V gorki in udobni sobi so prazniki veliko prijet-nejši, kakor pa da človek prezeba v mrzli zimi in T mrzlih prostorih.
Mi imamo najboljši premog vseh vrst. Pokličite nas po telefonu, da vam ga pripeljemo.
Pri našem slovenskem podjetju v Clevelandu dobite najnižje cene za dobro blago.
Rudolph Bukovec
; SLOVENSKA MESNICA
4506 Superior Ave.
BLISS COAL (0.
22290 St. Clair Ave.	Tel. KEnmore 0808
Lepi stenski koledarji. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom.
Se priporočam slovenskim in hrvatskim gospodinjam za praznike. Pri nas dobite šunke, klobase in sveže meso, in vse vrste perutnine. Dobra kvaliteta in zmerne cene.
želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem in prijateljem.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem želi
MRS. JOSEPHINE KUNČIČ-PEROTTI
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
397 E. I56th St
Najfinejši likerji, pristna vina in najboljše pivo Izborna kuhinja najboljših jedil.
Ig VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN §| SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIJO §	SLOVENSKI ČEVLJARJI
W IN SE TOPLO PRIPOROČAJO
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem želita
MR. in MRS. ALBIN FILIPIČ
Slovenska gostilna najfinejših likerjev, vina in piva Najboljša in okusna domača jeclila.
Najlepša zahvala za tekoče leto v toplem priporočan za naklonjenost v prihodnjem.
513 E. 152d St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem.
FRANK KOVAČIČ
RESTAVRACIJA 4121 St. Clair Ave.
Pri nas dobite vedno dobra jedila, PIVO in VINO O priliki nas obiščite in postregli vam bomo v vaše zadovoljstvo.
Delavec, ki je našel zlalo
Milijonarji v Toronto, Kanada, so dobili novega tovariša, in sicer v osebi Antona Oklenda, bivšega delavca-težaka v Chi-cagu, čigar življenjska storija je bolj čudovita kakor kak roman.
še pred sedmimi leti je Oklend vihtel kramp v klavni-škem okraju v Chicagu. Danes pa ima dvajset služabnikov, pripravljenih, da i z p o 1 n e j o vsak njegov migljaj.
V Oakville, v sredini med Toronto in Hamiltonom, je krasno pravljično posestvo s poslopji, ki stanejo pol milijona dolarjev. Tu je zdaj njegove rezidenca. Tam je velika dvorana za ples, biljardnica, krasna bara, sobe za rekreacijo, krasni vrtovi, verande, sadovnjaki, drevoredi, cvetlični nasadi itd. Dvajset delavcev in vrtnarjev je naredilo iz zemljišča prekrasen pravljični paradiž cvetličnih gi-ed in umetnih jezerc.
Vse to je last 54 let starega Antona Oklencfa, ki se je priselil pred 27 leti iz Lituanije v Ameriko, da bi si tu poiskal svojo srečo. Toda mesto sreče je našel samo kramp, katerega je moral vihteti dolgo vrsto let. Stanoval je v mali, neprijazni sobici v ubožnem delavskem predmestju Chicaga ter tako v siromaščini prebijal svoj čas, ne da bi se naučil angleščine, ne v govoru, ne v pisavi.
Tako je potekalo njegovo življenje do leta 1929, ko jc zajela depresija deželo. Toda 27 let trdega dela ni strlo njegovega duha. Namenil se je, da gre spet nadalje za lovom za srečo. Zdaj se je napotil proti severu, kjer se baje nahajajo neizmerna bogastva, ka-
kor mu je bil nekdo dejal.
Oklend je pričel prospektati
za zlatom. Mesec za mesecem je iskal, trpel v mrazu, vih; jih in bolezni, toda našel ni nobenega zlata. Vozil se je v kanuju po brzicah pri Port Huron-u, Ontario, ko se je končno sestal s svojo srečo. Kanu se je preobrnil in Oklend je padel v deročo reko, pri čemer je skoraj izgubil življenje. Potegnjen je bil na dno, in ko je končno prišel po velikem trudu spet na površje, je tiščal v roki kepo zlata, veliko ko otročja pest. Preden se je storila noč, sta Oklend in njegov partner, po imenu Johnson, imela že dvanajst "claimov" v Little Long Lake okraju.
Danes stoji tam 29-tonski "mlin," ki producira za tisoče in tisoče dolarjev zlata. Samo v letu 1934 so spravili izpod zemlje za poldrugi milijon dolarjev, zlata.
Oklend se je kapitalistom v obraz smejal, ko so mu ponudili za njegovo zemljo milijon dolarjev. In nato si je Okend, novopečeni milijonar, kupil posestvo v bližini Toronta, na katerem je dal zgraditi krasna poslopja in zasaditi še krasnej-še nasade. Kupil je avtomobil, jahte in aeroplane. Pri njegovih obedih teče šampanjec.
Ker mu je bilo dolg čas, je šel spet prospektat, toda zdaj za ženo, za življenjsko družico. Nekdaj se je odpeljal v Detroit, kjer je zavil v neko 'brivnico, da bi se dal ostriči, obriti in sploh olepšati. In tamkaj se je seznanil z lepo, 30-11 e t n o manikuristinjo Sylvijo ! Czarnecki, ki je bila prej tudi j v Chicagu, kjer je še živela njena mati. Oklend jo je zasnubil in letos v juniju poročil, 'nakar jo je odpeljal v eni iz-| med svojih velikih limuzin v Toronto.
1 Svoji nevesti je podaril Toni
pet-karaten demantni prstan, za katerega je plačal $3,600, dalje kožuh, vreden $16,000 ter avtomobil, za katerega je plačal $8,000. če pa se nji ne ljubiti peljati v svojem avtomobilu, tedaj se lahko posluži svojega letala ali pa svoje jahte, kar ji je oboje na razpolago.
To je torej zgodba ubogega priseljenca, ki se je priselil pred 27 leti v Ameriko. --o-
Prevarani skopuh
Kušar je spadal med ljudi, ki poznajo samo grabi je, nimajo pa vil, da bi dajali drugim. Bog ne daj, da bi bil pobral kdo kako jabolko na njegovem vrtu! To je bilo javkanja, kadar ga je zadela kaka nezgoda.
Ljudje so ga imeli za norca. Radi so mu ponagajali s kako nedolžno šalo. Včasih pa ga je kdo prav pošteno nasukal.
Nekoč je stikač prodajal mesarju prašiča. Dolgo, je trajalo, preden sta se pogodila. Dedec je skoro že omagal; mož, ki živi od izgube, pa je j govoril, kakor bi sadil cvetlji-l ce. "Ne morem, pa ne morem.! Davki, naprej ne gre in blaga je na izbiro."
Kušar je odnehal. Dogovoril se je, da bo kupil nazaj slanino. "Za meso mi ni," je rekel, "brez zabele pa ne morem biti."
Mesar je pristal na dogovor. Opozoril pa je prodajalca, da mu bo moral plačati slanino po dnevni ceni.
"Seveda," je pritrdil, "se bova že pomenila."
Prašiča so stehtali in mesar ga je pošteno plačal. Stikač je hlastno spravil denar, meneč: "Nekaj bo treba dati za slanino, a drugo bo ostalo." V duhu je že vedel, komu bo posodil in koliko bo obresti, ko
poteče leto.
Račun, ki ga je prejel od mesarja, pa ga je skoro vrgel s tečajev. Za slanino je moral dati več, kakor je dobil za prašiča.
Kušar ni bil nikdar brez pijače. Na sodu je imel tako pipo, da jo je znal le sam odpreti. Pozimi ni rad točil, vedoč, da bo poleti draže prodajal. Največ odjemalcev je imel med mladino. Kadar je ponoči kdo potrkal, tedaj je starec kar planil pokoncu in odprl okno. In že je stal na mizi liter ali Štefan rumenega sadjevca. Fantje so složno poravnali račun, kadar so imeli kaj denarja. Nekoč pa so ga pustili na cedilu.
Sejem je bil v sosednji občini in ljudje so se vračali domov proti večeru. Po večerji so zapeli fantje pod vaško lipo. Take pesmi pa so vse manj glasne, ako pridejo iz suhega grla.
"Malo zamočjti bi bilo treba," je omenil vaški dobrovolj-ček.
"Jaz sem suh," je odvrnil Brgačev Ivan.
"Jaz pa tudi," je dostavil tovariš.
"Kušarju jo dajmo zagosti," se je spomnil Penetov Janko.
"Pa res," so se strinjali vsi po vrsti. "Tema je; ne bo nas poznal po glasu."
Zavili so jo proti vasi in oponašali ter posnemali muka-nje živine in oponašali gonjače.
"Kušar je odprl okno. "Pazite, da ne poderete ograje!" se je tresel, meneč, da ženejo g sejma.
"Sivka, rjavka!" so kričali in dirjali po cesti. Fant iz sosednje vasi pa je stopil pod okno in vprašal skopuha, ali ima
kaj mokrote.
"Sadjevec točim po pet dinarjev," je odgovoril. "Koliko naj ga prinesem?"
"Kolikor ga bomo izpili . . ."
Praznili so liter za litrom in Kušar je zadovoljno mencal z rokami. Računal je, koliko bo dobil za pijačo, obenem pa je vpraševal po kupčiji in kam ženejo živino.
"V mesto," so mu lagali. "Vso noč bomo gonili!"
"O, tedaj ga pa le potegnite!"
"Odriniti bo treba," so začeli mandrati. "živina je že nemirna. Kdo jo bo polovil, ak« nam uide?"
"Sivka, stoj!" je vršalc okrog hiše. "Za njim, da ne uide,!"
"Kaj pa je?" je vprašal Kušar.
"Vol je ušel! Pa junc in te-lica! Vse je izgubljeno! Kdaj jih bomo ujeli!"
Fant, ki je naročil pijačo, se je pognal v beg in za njim so jo urezali vsi njegovi tovariši. "Rjavka," je odmevalo po vasi. "Liska, na na na!"
Kušar je stal do jutra zaman ob odprtem oknu in čakal, kdaj se bodo vrnili z denarjem. -o--
Ena stvar pri nakupovanju božičnih daril v naših prodajalnah je, da imamo mi popolno izbiro daril, za vsakega člana vaše družine, — darila za mater, očeta, sestro, brata in tudi za male.
Vse naše blago ima prave cene, tako da faktično prihranite denar pri vaših božičnih nakupih. Poleg tega se pa izognete drenju, na katerega naletite v tem letnem času. Zato je pa toliko bolj prijetno kupovati pri Grdinovih.
Pridite in si oglejte našo izložbo priporočil za božična darila. Samo nekaj malega gotovine vam je potrebno za katerikoli predmet, ki si ga izberete.
Da se vam olajša nakupovanje, bosta obe naši prodajalni odprti vsak večer do božiča
A. GRDINA IN SINOVI
6019 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2088
15301 WATERLOO RD.
KEnmore 1235
JOS. GRBEC, 6026 St. Clair Ave. FR. URANKAR, 7226 St. Clair Ave. FR. LONGAR, 6630 St. Clair Ave. RUDY KOZAN, 6530 SI. Clair Ave. JOHN TUSHAR, 1102 E. 63d Street

The Kind Men
and Boys Like %
Cozy, Warm Ones for Tots
postale spet to, kar so bile nekdaj: agilne in močne; danes so njegove roke tako silne in močne kot roke rokoborca. Njegove noge še niso to, kar so bile, vendar pa lahko hodi. Tekom delovnih ur nosi na nogah jeklene opore, toda kadar počiva, jih odveze.
On je tako kompletno obvladal svoje fizične nedostat-ke, da teh nedostatkov nihče ne vidi, ki ga obišče. Ko sedi ob svoji pisalni mizi, predstavlja močnega, atletskega moža, iz katerega prekipeva zdravje.
Toda niti za en sam dan se ne izneveri svoji zdravstveni rutini, ki ga ohranja tako zdravega. — Njegovo dnevno trošenje in izdajanje telesne energije bi zrušilo drugega, še tako zdravega in močnega človeka.
Lansko poletje se je časnikar Stanley High, ki je zbiral gradivo o predsedniku, pridružil za en dan Mr. F. D. Rooseveltu ter spremljal vse njegovo delovanje, dejanje in nehanje. Ta je povedal, da se je predsednikovo delo pričelo ob devetih zjutraj, in sicer že v njegovi spalnici. Čim je vstal, je predsednik oblekel kar preko svoje pa jame star, siv sweater, takozvani "pullover," nakar se je s svojima dvema tajnikoma posvetil izvršitvi načrtov za dotični dan. In tako je šlo njegovo delo vse do polnoči, dokler ni zadnji gost odšel od večerje v Beli hiši.
Predsednik prične svoj delovni dan z lahkim zajtrkom. Štiri jutra na teden ima za zajtrk: oranžni sok, eno jajce, reženj slanine, toast in kavo. Ostala tri jutra pa ima samo oranžni sok in kozarec mleka.
Kosilo ali "lunch" se mu ser-vira v njegovi delavnici ob pisalni mizi. Služabnik pripelje kosilo na posebni mizici na kolesih, v kateri je vdelana naprava za gretje, da ostanejo jedila gorka. Njegov obed pa ni noben presledek za počitek, kajti predsednik ima vsak dan navadno enega ali dva gosta, s katerima ima tekom obeda važno konferenco. Njegovo tipično kosilo sestoja navadno iz polževe juhe, gingerbreada, vte-pene smetane in kave.
Skupno s svojo obiteljo obeduje predsednik navadno samo enkrat na dan, in sicer zvečer pri večerji. Večerja pa je običajno skoraj vedno tako znani "state dinner," pri kateri so navadno zmerom povabljeni gostje. Toda tudi zvečer uživa predsednik večinoma samo Lažjo hrano.
Toda niti telesne vaje niti dijeta niso toliko odgovorne za predsednikovo robustno zdravje kakor je veselje do njegovega dela. On je namreč naravnost zaljubljen v sVoje delo, ki ga vedri in krepi. Velika dela in velike naloge so bile vedno po njegovem okusu, in zdaj se počuti najsrečnejšega, ko ima na svoji odgovornosti največje delo na svetu. Saj je treba samo pomisliti, da je samo država Texas večja ko vsa Nemčija, Amerika pa ima 48 držav, brez teritorijev . . .
Predsednik ima zelo rad ljudi okoli sebe. Nobena stvar ga tako ne veseli kakor dobra, živahna konverzacija. Povprečno ima predsednik vsak dan po trideset dogovorjenih oficielnih sestankov ali razgovorov. Tekom teh sestankov in konferenc mora biti predsednik neprestano koncentriran, kajti tu se delajo določbe, ki utegnejo izpremeni-i usodo milijonov ljudi. Razne ideje, ki se pojavljajo pri teh konferencah, mora naglo absorbirati njegov razum in treba je delati nagle sklepe.
Te konference so često prekinjene od prisrčnega, glasnega predsednikovega smeha. Njegov meh je prisrčen, prostodušen smeh na duhu in telesu zdrave-
oAnd you'll be sure of pleasing!
' ,1 What a pleasant way to
please people... choosing / from our attractive, gift' right, price-right slippers. ■< In styles, colors, and materials to delight everyone on your list. See these and a host of other sty les, soon.
Styles for Girls and Women
h življenja predsednika Rooseveila
Večina ameriških predsednikov se je tekom svojega ura-} dovanja zelo postarala. Pred-1 sednika Wilson in Harding staj se zrušila pod težo dela in od-1 govornosti. Celo hladen in i ilegmatieen Calvin Coolidge .jej zapustil bolan prvi in najvišji j urad Zed. držav. Predsedniki Roosevelt pa se v pravem pomenu besede krepi pri tem de-j Ju. Nedavno ga je dr. -Rossi Mclhtire, hišni zdravnik 'Bele hiše, p oglasil za bolj zdravega danes, kakor je bil v marcu leta 1933, ko je postal predsednik Zedinjenih držav.
Zdravnik pravi, da je to či-njenico pripisati več stvarem, toda v glavnem pa zdravstvenim navadam, ki si jih je pri-] lastil predsednik Roosevelt izza one usodne jeseni leta 1921, i ko ga je, ko vihar zdrav hrast, porušila strašna bolezen —• infantilna para H za. Nekaj tednov pred to boleznijo je bil predsednik Roosevelt pravi atlet in športnik, izboren plavač in telovadec, in imel je pljuča, v katerih mu ni po nobenem teku zmanjkalo sape.
Nato pa je napočil avgust, pred petnajstimi leti. Po deželi je zavela epidemija infan-tilne paralize. V glavnem so postali otroci žrtve te bolezni, toda tu in tam si je izbrala tudi kako odraslo osebo.
Eden med temi odraslimi je bil Mr. Roosevelt. Nekaj dni
je visel med življenjem in ! smrtjo. Nato pa je za vratna bolezen popustila. Spet je okreval — toda kakšna razlika med prej in sedaj! Po bolezni ni mogel ganiti ne z rokami j ne z nogami. Prijatelji so ga Ipomilovali ter predvidevali zanj strašno eksistenco, ko bo j vse svoje življenje priklenjen na invalidski stol. j Počasi so mu spet pričeli prihajati čuti v prste in roke. i Vešči zdravniki so ga učili, kako naj se poslužuje svojih mi-jšic, kako naj vzdžuje in kre-jpi svoje zdravje. Trdno odlo-jčen, se je Mrv Roosevelt namenil, da se z vsemi močmi upre grozeči invalidnosti. Podal se je v Warm Springs, Fla., kjer so mu pomagale ondotne gorke kopeli. Njegove ohlapne mišice so spet začele dobivati svojo j nekdanjo moč. Izumil je svoje vrste brco, ki mu je omogo-jčila plavanje.
Kakor hitro je prišel iz kopeli, si je pričel prizadevati, da dobi spet kontrolo nad svojimi brezživčnimi nogami in stegni. Njegovi prijatelji so često videli, da se je pri teh prizadevanjih tako silno koncentriral, da mu je iz vsega telesa curkoma lil znoj. Ob neki taki priliki je rekel svojim prijateljem: "Ah, vi niti ne veste, kako srečni ste, da morete gibati s svojim mezincem!"
Leta 1920, ko je bil demokratski kandidat za podpredsednika Zed. držav, je pričel Štopnjevaje spet pridobivati na zdravju. Njegove roke so
a moža, kateremu je svet lep. Toda on se nikoli ne smeje ljudem; on se smeje ž njimi.
Plavanje in odpočitek prideta na vrsto ob šestih ali polsedmih zvečer. Plavalnim, ki je bila zgradena nalašč zanj, se nahaja v zapadnem krilu Bele hiše, in je pet in trideset čevljev dolga, osemnajst široka in od pet do osem čevljev globoka. Po plavanju pa prevzame predsednika George Fox, njegov maser, ki mu masira in zdrgne telo.
•Mr. Roosevelt je bil star eno in petdeset let, en mesec i'1 štiri dni, ko je dne 4. marca 1933 položil prisego kot predsednik Zedonjenih držav. Zdaj, ko se bliža svojemu pet in petdesetemu letu, izgleda starejši. Državniške skrbi so zarisale nekaj gub v njegov obraz, ki pa dajejo obličju izraz dobrote; lasje
so mu osiveli. Toda njegove mišice so masivne, njegovo srce močno in njegovi živci popolno-na pod njegovo kontrolo.
Slečen tehta predsednik Roosevelt 188 funtov. Zadnji teden svoje kampanje, ko je kandidiral kot ponoven predsedniški kandidat, je izgubil 4 funte. Njegov zdravnik pravi, da je to samo v njegov prid, ker njegova pravilna teža bi morala biti 185 funtov.
Splošno mnenje danes je, da je Mr. Roosevelt najbolj zdrav predsednik, ki je še kdaj bil v Beli hiši. In za to svoje današnje zdravje se ima najbrze v najbrže v prvi vrsti zahvaliti onemu trdemu in vztrajnemu boju, ki ga je pričel pred petnajstimi leti proti nevarni po-končevalki življenja, infantilni paralizi.
Mi smo vam hvaležni!
Nepričakovano veliko število naših rojakov se je v tekočem letu z zaupanjem poslužilo naše trgovine in z nami sklenilo dobro in pošteno kupčijo. Hvaležni smo našim odjemalcem za veliko naklonjenost, ter tudi od njih upamo, da ostanejo tudi vnaprej naši najboljši prijatelji in odjemalci.
Naši rekordi v prodaji jasno pričajo, da smo si pridobili, kakor tudi obdržali veliko ljudsko zaupanje v medsebojnem trgovanju. Nebroj naših slovenskih in hrvatskih hiš se ponaša z električnimi ledenicami, kuhinjskimi pečmi, pralnimi stroji, radio aparati in drugimi predmeti, ki so jih kupili pri nas.
Mi smo založniki in prodajalci sledečih električnih predmetov:
ZENITH radio v NORGE električnih ledenic NORGE električnih likalnikov TAPPAN - NORGE - DETROIT STAR
kuhinjskih peči BOSS, MAYTAG in APEX pralnih
strojev
Kakor smo do sedaj, tako obljubujemo tudi vnaprej, da bomo po svojih najboljših močeh stali ob strani naših rojakov ter jim najboljše postregli v ceni in blagu.
Naše trgovsko geslo je in ostane: NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN POŠTENA POSTREŽBA.
KOMPLETNA ZALOGA ŽELEZNINE IN BARVE.
V iskreni zahvali in v toplem priporočilu na-daljne naklonjenosti želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
Anton Dolgan
HARDWARE I 561 7 Waterloo Rd____KEnmore ] 299
Piano in kromatične harmonike od $2.75 in več
RADIOS
Li,i GENERAL ELECTRIC EMERSON TRAV-ELAIR
PLOŠČE
COLUMBIA - VICTOR VOCALION - MELOTONE DECCA
Orglice, ukelele, violine, glasbeni inštrumenti, strune in potrebščine. Popularne in harmonične note. RCA radidf tube.
Vedele božično praznike vsem skupaj!
ANTON MERVAR
MUSIC and RADIO 6921 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
Wis ni ng all our customers and friends a Merry Christmas ancl a Happy New Year.
FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave.
BROWNBILT HOUSE SLIPPERS
make useful Gifts for your friends. A large selection of styles.
žalujoči ostali
Cleveland, Ohio, 21. decembra, 1936,
žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je kruta smrt vzela našega nadvse ljubljenega sina
Joe Sterle
Preminul je 3. novembra. Pokopali smo ga 7. novembra po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida in na pokopališče Calvary. Bolehal je več časa in umrl v mladosti, star šele 20 let in 8 mesecev. Rojen je bil v Clevelandu, 9. marca 1916. Nam vsem je bil priljubljen in je prerano umrl. Velika žalost nas tare ob izgubi ljubljenega.
Dolžnost na veže, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ob teh bridkih urah žalosti. Posebno se zahvaljujemo Mrs. Mary Zelko, Mrs. Mary Hrovatin, Mrs. Angela Lunder, Mrs. Amalija Marentič in Rev. Sodja.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali krasne vence ranjkemu v zadnji pozdrav in sicer sledečim: stric Joe Klemenčič, in družini Joe Klemenčič, Mary Klemenčič in družini, društvo Cleveland, št. 126 SNPJ, družina Dornik, Uniontown, Pa., Frank Dornik, Ellwood, Pa., night men v Foote-Burt Co., Screw Machine Dept., Foote-Burt Co., družina John Jevnik, družina Oblak, družina Gospodaric, Anton int Anna Mihelic, družina^ Martin Brinovec, družina Marfineic; Mrs. Pfeskar, Mr„ in Mrs. Anton Nitchall, Mr. in Mrs. John Sterle, družina Lawrence Hrovatin, družina Anton Zelko, John Kri-žanič, fantje iz 59 in 60 cest, prijatelji iz East 60 St.: Mrs. J. Setnikar, Mrs. A. Skok, Miss Antonette Skok, Mrs. Angela Kostelc, Mrs. Ann Furlan, Mrs. Mary Mahne, in Millie, Mrs. Cecelia Bencena, Miss Stana Sega, Mrs. Leustig.
Hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale v pokoj duše pokojnika, in sicer: J. Zurga, Anton Anzlovar, Mr. in Mrs. Bazilik, Mrs. Lunder in družina, družina Brinovec, družina Anton Gobec, L. . Lautizar, John Zlatorepec, Mrs. Mary Marver, Mr. in Mrs. Charles Zupančič, John Belič, družina Russ, Mrs. M. Hrovat, Mrs. L. Koželj, John Germ, Frank Dornik, Anthony Sterle, družina Anton Zelko, John Hrovatin, John Levstek, Mrs. Josephine Bradach, Mrs. Rose Mosher, Miss Amelia Marentič.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, in sicer: V. T. Opaskar, T. Pre-skar, F. Gospodaric. T. Zlatorepec, J. F. Klemenčič, F. Dornik, F. Russ, F. Hribar in A. Sterle.
Zahvaliti se tudi moramo vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in ga spremili k večnemu počitku na njegovi zadnji zemeljski poti, in tistim, ki so culi pri njem in nas tolažili.
Hvala Rev. Max Sodji za cerkvene obrede, za sprejem iz doma in na pokopališče. Hvala pogrebniku Joe žele in Sinovi za tako lepo vrejen pogreb in žalostinko pri pogrebu. Hvala tudi predsedniku Anton Abramu od društva Cleveland, št. 126 J3NPJ za govor ob odprtem grobu. Hvala nosilcem krste. Posebna hvala tudi Frank Dorniku, ki je prišel iz Uniontown, Pa.
Iskrena hvala sister Mary Flavian in učencem in učenkam Room 12. grade 4. šole sv. Vida za daritev sv. obhajila za pokojnega. Ravno tako lepa hvala zastopniku Mr. Robert Sternen in Hancock Insurance za točno izplačilo posmrtnine.
Hvala tudi Nini in Guido Pezzaro za njih sožalno pismo iz Washington, D. C.
še enkrat hvala vsem skupaj za vse kar ste nam dobrega storili in nas tolažili. Če bi bilo slučajno ime kakega izpuščeno se jim enako zahvalimo.
Ti dragi in preljubljeni sinček in bratec pa počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja, žalujemo za teboj in bomo žalovali, dokler se ne snjdemo. Obiskali bomo tvoj grob, zasadili ga bomo z cvetlicami in zalivali jih z solzami. Večna luč naj ti sveti!
naznanilo in zahvala
9. marca 1916----
3. novembra 1936
ANTON in ANA STERLE, stariša; ANTHONY, brat, in drugi sorodniki.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1937
želi
svojim prijateljem in odjemalcem ter se priporoča še za naprej
kremzar furniture
6806 St. Clair Ave.	ENdicott 2252
Zastopnika:
JOHN SUSNIK JOHN CESNIK
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
FRANK PERME
Priporoča se za vsa dela, ki spadajo v mizarsko stroko, kot bare, kandre in sploh vso opremo za gostilne.
NORWOOD CABINET CO
1133 Norwood Rd
REJ EN I PREŠIČI NARAV NOST IZ DEŽELE
Obenem tudi lepa hvala The A. Shaw Co. and em ployees za dar v gotovini.
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljcno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wiekliffe 110-J-2
Affon* IfiMAS/
Vesele božične prazni- <):
js
ke in srečno novo leto ter i)
najboljše želje za 1937 |
vsakemu čitatelju tega li-
sta. njegovi družini in pri- »
.. 'k
jateljarn od vašega prija- * telj a	i
žalujoči ostali:
FRANK, AUGUST, ALBERT, sinovi
| Cleveland, Ohio, 21. decembra, 1936
J. W. WID0 pom. ravnatelj
J. PAJK M. CLARK G. BRAIDIC M. KLEINDIENST L. ZUPANČIČ S. SOKOL S. GORDON M. SACKS S. MOSTER M. URBANČIČ zastopniki
METROPOLITAN
življenske zavarovalnice
Cleveland, Ohio, 21. decembra, 1936
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 21, 193G-PART T.
TREPETAJO MEHKI GLASI .. .
Trepetajo mehki glasi v tiho jasno noč skozi razsvetljena okna nizkih vaških koč.
Tista pesem svetonočna, ki ob njej se slehernik natopi v spomine davne, 1)0.''m i duše. je nalik . . .
Duše, ki drhti v samoti, po radosti hrepeni, ki želi si sanj detinskih h nekdanjih solnčnih dni.
Pa so dnevi zimski mračni ni le svetonočni spev za prezdomca tam na cesti blaženosti je odmev . . .
Prikazen je izginila. Ostala je samo še zvezdica na oboku. Trpine se je vzdramil in čakal napovedane gostije.
Kar je zabobnelo in tla so se zamajala pod nogami. "Naprej!" je zagrmelo povelje in razbojnik z divjim obrazom je stal v sobani. Z močnim sunkom je izdrl meč ter ga dvignil | do stropa. Medtem so prihajali duhovi in posedli okrog mize, obložene z jedjo in s pijačo.
"Kdo pa si ti?" je poveljnik ošinil jetnika s srepim pogledom. "Nocoj se boš zabaval i v naši družbi."	M
Ponujali so mu jedi in pijače, L a Trpine ni maral ničesar in se y* ni ganil z mesta. Prigovarja- k nje je bilo čedalje silnejše. Pre- ^ nehalo pa je na mah, ko je jet- i nik zasviral na piščalko. Gla- yf sovi piščalke so bili čisti in ^ ubrani kakor čarobna pesem. ) Duhovi so se zavrteli v divjem f plesu.	'
; Rajanje je trajalo dolgo ča-j l ,sa. Kar je obstal poveljnik in jy | naznanil, da je potekla polnoč- ^ ! na ura. "Premotil si nas in se -'-rešil," je dejal jetniku. "Tako 1 si ubežal smrti in mi nimamo ~ več moči do tebe. Pravica pa | i I bo zahtevala drugo žrtev." I Jetnika je spet objela tema. J 'Začel je iskati piščalko okrog J ; sebe, a je ni več našel. Nekaj jI mu je reklo, da mu ni več po- I trebna.
Tisto noč so imeli na Koširju J j hrupno veselico. Povabljeno jI j plemstvo je popivalo in počelo, I ' razuzdanosti. Najhujši je bil1 j j g o,s. t i t e 1 j ko,sirski graščak. j j Okrog polnoči pa je nenadno | J ! utihnil. Zadela ga je kap.
Na Koširju je zavladala z me-, J ; špjava. Ko je ječar na vse j I j Zgoda j odprl stolp, da bi od-j j j stranil mrtvega Trpinca — ne- [ ! dolžno žrtev, ki ji je bil že iz- j kopan grob, se je kar prestra- I šil, ker ga je videl živega. Me- I j nil je, da je ponovno oživel. jI
3e,pa!" je rekel hlapcema j. in tekel v graščino. Trpine pa | se je vrnil v naročje svoje dru- I žine.
---o---
NEWYORšKA POLICIJA
! Vsakokrat, kadar kak new-j yorski polieman izstreli kroglo! I za kakim zločincem, ga stane to j 2 centa. Taka je regulacija:, mesto ga opremi ž njegovo avto-
riteto, toda sam pa mora plačati za vse drugo, vključno za svojo uniformo in municijo.
Službovanje prične newyor-ški policist z letno plačo, ki znaša $2,000, in od te plače mora izdati $200 za uniformo, suknjo in dežni plašč, poleg tega pa šc | $25 za svoj službeni revolver. Nato mora izdati povprečno vsako leto, recimo, $50.00 za oskrbovanje in likanje svoje uniforme, ker sicer ne bi mogel pasira-ti inšpekcij, ki se vrše po več-
krat na leto. Na leto mora iz-, streliti najmanj trideset krogel pri strelskem vežbanju, ka ga stane 60 centov.
Edina stvar, katero prejme policist zastonj od policijskega departmenta, je ploščica ali | "badge.' Toda tudi pri tem mora plačati 6c za varnostno za-^ ponko, s katero se pripne ta ploščica na suknjo. Ko pa gre v j , penzijo ali sploh zapusti službo 1 dobi teh 6 centov vrnjenih nazaj.
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina'
preživel niti prve strahotne nočne ure.
Trpine se je poslavljal od življenja Uklenjen je sedel v stolpu za kamenito mizo. Vdal se je usodi in začel moliti. "Ti, ki si mi dal življenje, veš, da sem nedolžen. Reši me, ali pa mi vsaj prikrajšaj muke, ki bo-ido skero nastopile . . ."
Obšla ga je neka prijetna utrujenost. Njegovo oko je obstalo na drobni zvezdici sredi močnega oboka. Zagledal je stene, tla in mizo v prečudni svetlobi.
Zdajci je stopila predenj čudovito lepa gospa v beli obleki. Jetnik jo je hotel nagovo-1 rili, a prikazen se je nasmehnila in položila prst na usta. Nato je ^pregovorila : "Jaz sem Valerija, ki sem bila pred dav-nimi leti tukaj umorjena. Moja vest je bila čista, brez najmanj-! še krivde. Tudi ti si nedolžen." To je izrekla in stopila bliže k jetniku.
"Umrl bom zaradi pravice," je vzdihnil bolestno.
"Ne boš umrl!" je rekla prikazen. "Ženo imaš in otroci jokajo za teboj."
Jetnik je padel na kolena. "Varuj me, blaga žena!"
"Živel boš, ker si branil pravico," je izrekla svečano.
"Kdo me bo rešil?"
"Tole!" Gospa je iztegnila, roko in položila predenj drob- j DO piščalko. "Ko bo odbila enajsta ura, se bo začulo votlo bobnenje. Iz tal bodo vstali duhovi nesrečnih razbojnikov in pričeli svojo smrtno gostijo. Vabili te bodo v svojo sredo, ti pa ostani na svojem mestu in sviraj na piščalko. Njeni ča-I robni glasovi ti bodo ohranili ' življenje . . ."
Čarobna piščalka
(Pripovedka)
Sivo zidovje koširskega gradu so objemale večerne sence. Po dolini je legel mrak, iz katerega so švigale kletve in sovražni pogledi proti graščini na Kričku sredi ravnine. Sto pesti se je krčilo in dvigalo v ugovor ha krivice, pod katerimi se je zvijalo ubogo prebivalstvo.
Tisti dan se je vršila na Koširju krivična obsodba. Trpine iz Kotline je bil obsojen zaradi dejanj, ki jih ni zagrešil. Sodba se je glasila: "Zapor v grajskem stolpu." Stolp na Koširju je bil prebivalcem v strah in grozo. V njem so nekoč poginili zaprti roparji, či-Jih duhovi so strašili tam vsako noč med enajsto in dvanajsto uro. Kogar je objelo stolpovo vlažno zidovje, ta je bil zapisan neizbežni smrti. Jetnik ni
Pristopite k Slovenski Dobrodelni Zvezi
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostni in potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je dne 28. novembra 1936 Vsemogočni Bog nanagloma poklical iz naše srede našega preljubljenega in nikdar pozabljenega očeta
FRANK ARKO
ki je tako kmalu odšel za svojo soprogo oziroma našo pokojno materjo, v starosti 48 let. Doma je bil iz vasi Male Dole, fara št. Vid pri Zatični.
K večnemu počitku smo ga položili dne 30. novembra 1936 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence na krsto pokojnega ter vsem, ki so darovali za svete maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je za vedno v Bogu zaspala preljubljena mati
Nadalje lepa hvala članom društva Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. in Samostojnemu društvu Slovenija, ki so nosili krsto in se udeležili pogreba ter za ganljiv poslovilni govor pokojnemu sobratu. Iskrena hvala tudi Mr. John Fortuna E. 47th St., Mrs. Rose Godec in družini čampa iz E. 67th St. za vse storjene nam usluge in za tolažbo v tej preveliki žalosti. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu za opravljene cerkvene pogrebu obrede.
ROJENA KORDIS
Lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Anton Grclina in Sinovi za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Ker nismo imeli imen na razpolago, nam ni bilo mogoče priobčiti imena darovalcev, zato prosimo opro- | ščenja. Vam nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni oče, ki ste nas tako naglo za vedno zapustili pa želimo, kar ste si tudi zaslužili, da se veselite sedaj v nebeški slavi. Počivajte mirno in večna luč naj Vam sveti.
ANGELA ARKO
Tukaj zapušča tudi žalujočega brata Martina, 1265 E. S9th St., tri sestrične in enega bratranca, v stari domovini pa mater in dve sestri.
po štiri in pol letni bolezni je v bolnišnici preminula dne 8. novembra 1936. v starosti 47. let. Doma je bila iz vasi Loški Potok, Hrib. K večnemu počitku smo jo položili dne 12. novembra 1936 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Mr. John Fortuna E. 47th St., Mrs. Rose Godec in dr. Campa iz E. 67th St. ki so nam bili v tolažbo in nam pomagali na en način ali drugi. Ter vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Prisrčna hvala vsem onim, ki so položili krasne vence na krsto pokojne, vsem, ki so darovali za svete maše in vsem, ki dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba. Obenem tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku. Kakor lu-<5ii članicam društva Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. za udeležbo pri pogrebu in za krasen poslovilni govor pokojni sosestri.
Prisrčna hvala Rev. Max Sod j i za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
Ker nismo imeii vseh imen na fazpolago, nam ni bilo mogoče priobčiti imena darovalcev, zato prosimo oproščenja.
Vam preljubljena in neporabljena mati, pa v globoki žalosti nad Vašo bridko izgubo želimo, da počivate v miru v zasluženem pokoju in lahka naj Vam bo ameriška zemlja.	„ ; l h |j
žalujoči ostali:
FRANK, AUGUST, ALBERT, sinovi. Zapušča tukaj v Ameriki 4 sestrične, v stari domovini pa žalujočo mater, dve sestri in enega brata.
' ? f
Vesele božične praznike
in
srečno novo leto!
DR J. V. Župnika
ZOBOZDRAVNIKA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi družina Marko Merhar, 1127 E. 66th St., Cleveland, Ohio, svojemu očetu in materi v Dolenji vasi št. 87, in bratu ter njega družini, obenem pa stricu in teti. Enako tudi Katerini Merhar in njeni hčeri ter prijatelju Franku Matetu.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo atu g. Antonu Skoku v Pečah, sestrici Cilki, sestričnam Tončki, Johani in Marički in njih družinam, pa tudi vsem prijateljem in znancem širom Amerike. — Anton in Mary Stušek, sinovi, hčerke in njih soprogi, 1245 Ridge Rd.,
Wickliffe, Ohio.
:|t # *!<
Družina Marolt, 1020 E. 71st St., Cleveland, Ohio, iskreno vošči prav vesele božične praznike in srečno novo leto družini Matevž Marolt na Bloški Polici, Št. 10, P. Stari trg pri Rakeku. Bog vam daj zdravje in boljšega napredka v novem letu!
if	Si	*
Mojemu očetu in mamici, Janezu in Ančki Unetič, vas Gazi-ce, pošta Cerklje ob Krki, pošiljamo iskrene božične pozdrave in vse najboljše želje in blagoslov za boljši napredek v novem letu 1937. Enako želimo tudi vsem našim sorodnikom in pri-jeteljem. — Družina John Unetič, 1134 E. 76th St., Cleveland, Ohio.
si«	S"	*
Lepe pozdrave za božič in za novo leto 1937 pošiljamo bratom in sestram v Dolnji Straži, v Podgori, v vasi Cegelnica in v Novem mestu, Francu in Janezu Pauček, Mariji Bruder, Mariji Kopač, pa tudi vsem bratom in sestram po Ameriki, vsem prijateljem in znancem.— Frank in Ana Zupančič, 23126
St. Clair Ave., Euclid, Ohio.
* * *
Prav srečne in zadovoljne božične praznike in tudi boljše in bolj zadovoljno novo leto voščimo družini Neža Gradišar, vas Rašca, št 13., P. Velike Lašče. —Vas lepo pozdravlja družina Frank in Mary Vidmar, 1038 E. 70th St., Cleveland, Ohio.
«■	Si
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim iskreno moji mami Johani Jenkole, Dvor pri Žužemberku, št. 44, pa tudi sestri Malči in njeni hčerki in sestri Mici, njenemu možu in družini, bratu Francetu, njegovi ženi in družini. — Vas lepo pozdravlja Johana Strumbel,
5612 Carry Ave., Cleveland, O.
«< * *
Voščim in želim vesele božične praznike vsem prijateljem, znancem, zlasti pa sorodnikom, posebno bratom in sestram v meji rojstni domovini, v Smledniku, in vsem prijateljem in sorodnikom v naši novi domovini v Ameriki. Pozdravljam prijatelje v Milwaukee Wis. in Valley, Washington. Vsem srečno in zadovoljno novo leto 1937. Andrej Verlič, 23050 Ivan Ave., Euclid Branch Sta., Cleveland, Ohio.
* * *
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom v farah Čatež in Hi-nje, pošiljam iskreno domače božične pozdrave in najboljše želje za bolj zadovoljno in srečno novo leto. Vaš prijatelj — John Urbančič, 10016 Orleans
Ave., Cleveland, Ohio.
* * *
Družina Kavčič iz 1204 E. 167th St., Cleveland, Ohio, pošilja iskrene božične pozdrave sinu Ivanu Kavčiču v vasi Kompolje, fara Dobro polje, pa tudi bratu ter stricu Andreju Popitu ter materi Mariji Popit istotam. Bog vam daj boljše novo leto 1937!
* * *
Vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto želim mojemu očetu Juriju Kaliope in bratu Lojzetu Kaliope v Št. Jur-ju pod Kumom. Vas lepo pozdravlja — George Kaliope in
man, 992 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
Hi	*	si:
Iz daljnega kraja vam želim vesele božične praznike in srečno novo leto. želim svoji mami Mariji Knol in sestri Antoniji Ponikvar in bratu Jožetu Knoll in vsem sosedom, da bi bili zdravi in veseli še na mnogo leta. To vam želi vaša hči in soseda — Angela Amigoni, 1567 E. 38th Street, Cleveland. Ohio.
Pozdravljam vse prijatelje in znance v Jugoslaviji, posebno pa na Slemenu v moji rojstni hiši, po domače pri Zadniku. Večkrat mi pride na misel, ko sem bila v domovini v preteklem letu, kako sta hitro minila ona dva meseca, k'o sem se tam mudila, kako hitro so dnevi tekli naprej. Najlepše se mi je videlo na Brezjah pri Mariji Pomagaj, ko sva bili tam s prijateljico Sešakotinovo Mico. Po prihodu iz Brezij sva postali v Ljubljani in se sprehajali po ulicah in se brezskrbno smejali no, in sedaj sem zopet v Ameriki, želim celi Trojiški fari vesele bor žične praznike in srečno novo leto, da bi ga zdravi in veseli Obhajali še mnogo let, posebno na Slemenu in pa v Hribarjevem, odkoder je moj mož doma. še enkrat srčni pozdrav vsem skupaj. — Marija Modic, 935
E. 67th Street, Cleveland, Ohio.
>i<
Moji ljubljeni v domovini! Sprejmite prisrčne pozdrave, obenem vam pa voščim in želim vesele božične praznike in zdravo, srečno in zadovoljno novo leto, da bi vam jih dal Bog še mnogo dočakati v največji sreči in zadovoljnosti. To želim naj prvo vam, ljuba mama potem pa sestricam in bratom Ris-menda in njih družinam, bratrancem in sestričnam. Pipano-vi Micki in hčerki iz čepelj, Mr-harjevi materi in Minki, Ruper-tovi materi in očetu; družini Pavli iz Moravč, družini Višni-kar iz sv. Križa in Brezovega, družinam Mačkovim in štemple-vim iz Pretržja, šinkovČevim in Kovačevim iz Orešja in vsem mojim prijateljem od sv. Križa, Orešja, Tihaboja in Brezovega. Vam kličem: Bog vas živi še na mnoga leta! — Vera in Louis Champa in družina, 3463 E. 114th St., Cleveland, Ohio.
* Hi *
Iskreno želim in voščim jaz ; in moja hčerka Mary vsej družini prav srečen božič in zdravo in srečno novo leto. Enako tudi vsem mojim prijateljem,v
stari domovini.—Frank Banič. ♦ * *
Vesele božične praznike želim mojemu prijatelju g. Au-gustu Paidasch, brivcu v Brežicah ob Savi, kakor tudi moji hčerki Mariji Merslauch v Mer-
lavavasi št. 24, pošta Krška vas ob Savi, kakor tudi mojemu bratrancu Martinu Lorberju, ki je tesarski mojster v Merzla-vavasi št. 23, P. Krška vas ob Savi. Vam kličem vsem skupaj zdravo in veselo novo leto 1937. _ Frank Lorber, 14205
Darwin Ave., Cleveland, Ohio.
* * *
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto mojemu očetu Antonu Cizel in sestram Micki, Roziki in Anki ter njih družinam in sploh vsem mojim starim znancem v domovini.— Družina Anton Cizel, 5520
Carry Ave., Cleveland, Ohio.
, * * *
Iskrene božične pozdrave pošiljam mojemu dragemu očetu Ivanu Klančarju v vasi Zakraj, pošta Nova vas pri Rakeku, kakor tudi vsem mojim sestricam in bratcem. Prav veselo novo leto vsem želi iz srca vaša— Josephine Klanchar, 6326 Carl
Ave.. Cleveland, Ohio.
♦ * *
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1937 želimo očetu Antonu Mihelčič in družini v Grahovem pri Cerknici, sestram Somrak, Korošec in družinam, Kompolje pri Dobrem polju, enako sinahi Somrak in otrokom v vasi Ponikve. Nadalje Jennie Klučar in družini v Johnstown, Pa., družini Josephine Bolka v Ely, Minn., bratrancu frank Mihelčič, soprogi in sinu, sinahi Mary Mihelčič in otrokom ter vsem znancem v'. Barbertonu in na Sherman Heights. Nadalje bratrancu Karlu Hribar, teti in družini, vas Prigorica pri Ribnici. Ne bi se spomnil na vas, da nisem videl nedavno tega vaše ime v dnevniku Ameriška Domovina, da si bil izvoljen županom ondotne občine. Iskrene čestitke! Ista voščila veljajo preč. g. župniku v Ribnici Rev. škulu in enako sovašča-nom. — Jos. in Josephine Somrak, 1043 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
* * *
Vesele, milosti polne božične praznike in srečno novo leto želimo stari mamici in očetu Pirnat v Zalesu, enako tudi stricu dr. Lojze Pimatu, ki je zdravnik v Št. Lovrencu na Pohorju, in vsem sorodnikom in nekdanjim prijateljem. — Družina Pirnat, sedaj Zakrajšek,
1094 E. 66th St., Cleveland, O. * * *
Vesele božične praznike in veselo novo leto želimo staršem, po polbratom in sestram Zakrajšek na Hitenjem in vsem sorodnikom in prijateljem v Trojiški fari in Bloški župniji, posebno pa družini Mazi v Velikih Blokah, družini Sterle v Bukovici in družini Zgonc na
tiji, naši krstni botri Mačkovi mami iz Terzina in birmanski botri gospej Josephine Japel, sestri^ Mariji Lenart iz Rigle, bratu Josephu Mrhar iz Tiho-boja. Prav posebno srečo in blagoslov želiva najini materi Antoniji Gobec v Orešju, da bi ji Bog dal dočakati še mnogo let in mnogo veselih božičnih praznikov. Sprejmite vsi skupaj lep božični pozdrav — Josie Gliha in Rosie Mirtel, 9105
Union Ave., Cleveland, Ohio.
* * *
Vesele božične praznike in srečno novo leto družinam John in Mike Kernel, v Tremonton, Utah. — Družina Frank Rožič, 5380 Stannard Ave., Cleveland, Ohio.
* * *
Vesele in miru polne božične praznike ter zdravo in veselo novo leto 1937 želim iz srca vsem Slovencem in vsem Jugoslovanom širom sveta. Na sveti večer bom v duhu obiskala vse, posebno moje drage tam za morjem v rojstni vasici in v nepozabljenih Bevkah. Pri vas bom v duhu, dragi oče, bratje in sestre. Z vami ljubi striček Ivan Petkovšek, Križevniška ulica, Ljubljana, bom uživala božični mir, ki bo plaval na višavah in dobravah širom sveta. V duhu bom pri vseh ljubih prijateljih. — Marjanca Kuharjeva, 1123 Addison Rd.,
Cleveland, Ohio.
>;< >'t :\t
Iskreno lepe pozdrave za božič in za srečno novo leto pošiljamo naši mami, bratu in ženi v vasi Malilog, fara Loški potok št. 38. — Družina Joe Kordish, 1577 E. 26th St. Cleveland, Ohio.
* * *
Dragi nam naši sorodniki in i prijatelji v stari domovini in po Ameriki, sprejmite prisrčne božične pozdrave in iskreno željo za srečno novo leto 1937.—-(Družina Frank in Terezija i Blaznik, 1334 E. 55th St., Cle-
I veland, Ohio.
* * *
Prisrčne pozdrave pošiljam svoji ženi in otrokom, materi, bratom in sestram in vsem drugim sorodnikom in prijateljem v župniji Križevci pri Ljutomeru. Ravno tako bratu, sestri, bratrancem in sestričnam in njih družinam v župniji Beltince v Prekmurju, in stricu g. Alojz Zamuda, župniku v čre-šnjevici, sinu sestrične g. Božidar Glavaču, duhovniku v Ptu-ji, in bratranca sinu g. Avgustu Antolinu, misijonar na Japonskem. želim vsem skupaj prav vesele božične praznike in zdravo in zadovoljno novo leto. — Matija Kavas, 6517
Schaeffer Ave., Cleveland, O.
* * *
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1937 želimo očetu in. mamici M. J. Kožar, bratom in sestram in vsem sorodnikom in prjateljem na Veliki Malenci in čateški. okolici, kakor tudi mojemu bratrancu in ženi J. J. Pohdan v Krški vasi in gospej Kuhar in hčerki. Pošiljamo ' pozdravg po širni Ameriki. — Martin in Mary Kožar in družina, 6737 St.
Clair Ave., Cleveland, Ohio.
♦ * * ^
Vesele, srečne in zadovoljne božične praznike in zdravo novo leto želima sledečim družinam v Ambrusu : stricu Ignaciju Hočevar, Jos. Hočevar, D. Janez Muhič, Anton Hrovat, Anton Vidmar, Henrik Glivar in njegovi mami Muhič, J. Ber-čič in č. g. župniku J. Zavbi, kakor vsem ostalim prijateljem v rojstni ambruški vasici. — Družina Mišmaš 1404 E. 53rd
Street, Cleveland, Ohio.
♦ * »
Iskrene božične pozdrave pošiljamo ljubi mamici Mariji Mergole in bratu Francu Mer-gole na Raki, družini Alojzij Hribar v št. Jerneju, družini Fannie Jelnikar v Lazah, dru-
žini Kavka v št, Pavlu, družini Joseph Majer v Avstriji, bratoma Francu in Antonu Klemen-čiču v Senožetih, družini Franc Bizjak v Ljubljani, kakor tudi vsem našim prijateljem ni znancem. — Družina Klemenčič, 18117 Marcella Road.
Cleveland, Ohio.
»i« * *
Vesel božič in srečno novo leto želim vsem mojim prijateljem, znancem in sorodnikom v Združenih državah Amerike in v stari domovini. Iskren pozdrav od vseh. — J. Prostor, 15701 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
* * *
Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto voščim vsem domačim, posebno mojim sestram Mariji in družini ter Angeli in mojemu bratu Poldetu in družini v Lazih. Bog vas ohrani še mnogo let. Božični ;,czdrav od—-Terezija Glavic, 5157 Erwin St., Maple Heights, O.
Si	>!<	*
Prav lepo pozdravljam vse prijatelje, sorodnike in znance v moji sodraški fari, kakor tudi vse prijatelje in znance po vsej Ameriki. Vesel božič in zdravo novo leto 1937.—Fran- f ces Kobe, 1050 E. 62nd Street, Cleveland, Ohio.
# <i *
Vesele božične praznike in veselo novo leto vam želimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem po širni Ameriki in stari1 domovini.—Družina John in Mary Mahne, Cleveland, O.
* f
Dragi starši, bratje in sestre in vsi sosedje v Laniščah pri Škofljici. Voščimo vam vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno in zdravo novo leto 1937. — Mary Lušin
in Agnes Smolej in družine.
*	* v *
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo staršem, očetu in materi, mojim sratom in sestram v Otavicah pri Lovšinovih, Janezu na Vidmu in sestri v Zapužah. Vam želi družina.—Mr. in Mrs. Anton Naglič, 1017 E. 61st Street,
Cleveland, Ohio.
♦	* #
Pošiljamo pozdrave in voščilo moji mamici in vsem sorodnikom in prijateljem in^enako pošilja pozdrave in voščila Mary S. svojim sestram in sorodnikom. Ne smemo pozabiti tudi svojih bratov in sester v Ameriki, katerim pošiljamo pozdrave in voščila. Enako pozdravljamo vse, ki so nas tekom poletja obiskovali, voščimo vsem vesele božične praznike in srečno in zadovoljno novo leto.—Jerry in Mary Stroyn,
Geneva, Ohio.
* * #
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim družini Frančiška Turšič v Bezuljaku, Antonija Debevc v Begunjah in družini Zalar. — Družina Za-lar, 1097 E. 68th St. Cleveland, Ohio.
♦ * »
Vesele božične praznike želi družina Mr. in Mrs. Frank Stemberger, 8613 Rosewood Ave. vsem prijateljem in znancem, dobrotnikom in nasprotnikom, posebno pa naročnikom "Ameriške Domovine," ki nam gredo
vedno tako na roke.
« « *
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1937 želiva jaz in moja družina staršem, bratom in sestram v stari domovini v vasi Podturen, kakor tudi mojim svakom g. Ferdinandu Gužarju, Mr. Frank Uhanu v Kanadi in Mr. Frank Popotniku v Cleve-landu. — Louis Fink, 3454 E. 65th St., Cleveland, O.
Hi Si *
Vesele božične praznike in zdravo novo leto voščiti Maria in Maxie Steinitz vsem sorodnikom, prijateljem in znancem-Mrs. Mirni Steinitz, 769 E. 90th St., Cleveland, O.
družina, 21870 Nicholas Ave., | Euclid, Ohio.
!'.(	Si	%
Vesele božične praznike in: srečno novo leto želim vsem sku- j paj v stari domovini, posebno j pa mojim bratom in sestri v vasi j Jenezovec, fara Sv. Jurij, Prek-murje. Vas iskreno pozdravlja— Mike Sopar, 993 E. 63rd St., Cleveland, Ohio.
Si	Si	'!■
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem znancem, sorodnikom in svojcem onstran morja. Posebno pozdravljamo ljubo našo bolno mamico Ana Jakša, sestro Katarino v Vrtači pri Semiču in sestro Frances in družino v Semiču. Iskreno vas pozdravljamo družina John Seaver, St. Clair, Pa., d r u ž i n a Agnes Schmuck, družina John Muni-za imdružina Lawrence Bandi, Cleveland, Ohio.
SI	Si	*
Grmkov Japček, Vebrova Pep-ca in njiju družine lepo pozdravljajo vse sorodnike v stari domovini in, seveda tudi vse Me-niševce.
SI	*	*
Podpisana iskreno pozdravlja mater Nežo Bradač v Stavča vasi, žužemberk, kakor tudi sestro Amalijo Miklavčič in njenega moža Franca v Stavča vasi, žužemberk. želim srečen božič in veselo novo leto. — Johana Klemenčič, 12513 Lancelot Ave., Cleveland, Ohio.
si Si *
Vsem mojim nečakom in nečakinjam, roj. Gorenje, želim vesele in srečne božične praznike in blagoslovljeno novo leto. Lepe pozdrave—vaš stric, Ivan
Kušar, Chicago, Illinois.
!'t lil *
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim moji sestri Kristini Opalk, bratoma Rudolf in Albert in mojim sorodnikom, družini Janez Kirar, vsi živeči v vasi Zaboršt, občina Bučka na Dolenjskem. Pozdravljam tudi Marijo Lužar v Ljubljani. — Joe Opalk, 1016 North Ave., Girard, Ohio.
Si	*	«<
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim prijateljem, posebno pa našim (sorodnikom J. čebular v Krškem. — John in Katy Anži-ček, Girard, Ohio.
ill	St	*
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim znancem in prijateljem, posebno pa mojim sorodnikom v vasi Podlipa, P. Vrhnika in v Razorju. — Katie in John An-žiček, Girard, Ohio.
Si	S!	=1«
Sprejmite pozdrave in čestitke v domovini vsi moji prijatelji v Zagradcu pri Krki, posebno pa Lojz Juhret, Franc Pograjc in Ivana Perko. Vsem želim vesele, zadovoljne božične praznike. Naj novorojeni Izveli-čar dvigne svoje božje ročice in vas obilno blagoslovi v letu 1937, Naj vas Bog ohrani pri zdravju, v sreči in zadovoljnosti. — John Perko in družina, 3545 E. 81st
St., Cleveland, Ohio.
* * *
Vesele božične praznike vam želimo iz Amerike, posebno vam, bratje in sestre in vsi prijatelji v sv. Križu pri Litiji. Novorojeni Izveličar naj dvigne svoje božje ročice in vas obdari kot tudi vaše družine z obilnim božjim blagoslovom. Naj bi bilo leto 1937 za vas leto dobrot in sladkosti. Sprejmite najlepše pozdrave. — Jakob Resnik in družina, 3599 E. 81 st St., Cleveland, Ohio.
si	*	*
Iskreno pozdravljam moje drage v domovini, najprej mojega dragega sina Rudolfa in ženo in hčerkico. Nadalje po-zdraljam mojo ljubo teto in njeno družino, moje bratrance in sestrične. Pozdravljam družino Alois Cerman, družino Zotler in gospo Zalar in njeno hčer v Rožni dolini, ter družino Podpa-dec na Goljeku. — Rose Roz-
Studenem. — Andy Zakrajšek in družina, 1094 E. 66th St., Cleveland, Ohio.
Si	Si	Si
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želi družina Pirnat očetu, materi in sorodnikom v Trojiški in Bloški župniji, in vse najboljše bratu Alojziju Pirnatu, zdravniku v Št. Lovrencu na Pohorju. — John Pirnat in družina, Cleveland, Ohio.
*	Si	*
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v stari domovini, še na mnoga leta! To vam želi—George Turek in družina, 16011 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
si	*	*
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi družina Jos. Perpar materi Josephine Perpar in bratom in sestram v stari domovini, v Knežji vasi. Obenem pozdravljamo vse fa-rane Doberničane v novi in v stari domovini. — Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave., Cleveland, Ohio.
i* * *
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim bratu Mihaelu Ratajc, vas Rovišče, pa tudi družini pokojnega brata Jožefa v Zavratcu, fara Studenec in prijatelje in George, Joseph, Nick in Tony Simončič in njih družinan-j v Chicopee, Mass. Najlepše pozdrave od —sestre Louise Bergich, 558 E. 140th St., Cleveland, Ohio.
Si	Hi	Si
Pozdravljam vse svoje prijatelje tukaj v Ameriki in v stari domovini. — George Kuhar, 3846 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
t- * *
Voščim vesele in srečne božične praznike in veselo ter srečno novo leto 1937 vsem znancem in prijateljem, po širni Ameriki, zlasti pa vsem mojim znancem v stari domovini v Podsmreki pri Višnji gori, Jeromočinu, Cilmin, Stojevinc, Štefanovim, Jakličevim, Erjavčevim in Malnarjevim, kakor tudi bratoma Tonetu in ženi, Vinkotu in družini, mojim sestram Francki, Miciki in Ivici. Posebno lepo in iz srca voščim moji mami in atetu, Pavlu in Frančiški Erjavec, da bi vam Bog dal dočakati še mnogo veselih božičnih praznikov. Sprejmite vsi skupaj iskren božični pozdrav. — Pauline Zupančič,
3522 E. 85th St., Cleveland, O. * * *
Voščimo vesele božične praznike in srečno in zdravo novo leto 1937 vsem našim prijateljem po širni Ameriki. Posebno pa našim domačim v stari domovini pri fari sv. Križ pri Li-
Ameriška Slovenija pozdravlja domovino
jŽelimo našim odjemalcem *desele božične
prazniKe in srečno no*do ieto!
Zahvaljujemo se cenjenim odjemalcem m naklonjenost in naročila * preteklem letu ter se toplo priporočamo tudi za v bodoče. Spodaj vidite sliko naših modernih vozil, s katerimi smo v stanu takoj postreči z našimi vedno svežimi ter zdravimi MLEKARSKIMI IZDELKI ali tinim SLADOLEDOM
PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI NAŠEGA BLAGA!
Povejte svojim prijateljem, naj postanejo naši odjemalci in zadovoljni bodo z našo postrežbo in našim blagom.
Frank Race ml., lastnik
Louis Andolšek.
To in ono
Prav za prav bi moral da-j, ti gornjemu naslovu drugačno ime, ker nameravam dati današnji povesti drugačno smernico. Pod gornjim naslovom sem namreč pisal zadnjih pallet za božično številko iz dogodkov lastnega življenja ter obljubil čitateljem, da ob priliki nadaljujem.
Saj morda bom. Ampak časi se spreminjajo in z ozirom na zadnje volitve in njih rezultate, se mi zdi primerneje, da se osredotočim na povest "času primerno."
Vsaj nekateri čitatelji se bodo še spominjali mojega zagotovila v prejšnjih povestih, da so iste resnične, ali vsaj lahko bi bile. To izjavo bi spremenil le v toliko, da bo današnja povest, ne samo lahko resnična, ampak da bo v istini taka.
Ali naj vam izblebetam tajnost, da sem za lansko povest prejel kakega pol ducata pri-znalnih pisem, med katerimi sta bila vsaj dva, kojih imena so znana med Slovenci kot literarna delavca. Žgečka me, da bi navel odlomek ali dva iz njihovih pisem, pa bi preveč | dišalo po samohvali. Naj med | njimi omenim le najskrom- i nejše pismo neke dame iz Chi-caga, katera mi piše, da je mojo povest izrezala ter jo pri-
idejala prejšnjim, vse skupaj pa zavezala ž "židanim pan-kelcem." Kajpak sem na to ponosen ter bi stopal kakor puran, kateremu nit življenja ste prestrigli na zadnji Zahvalni dan, da me malo ne muči reuma ,in druge uime, katere pridejo z leti nad nas. Pa se ne mudi, da bi mojo današnjo povest kar takole stresel iz rokava. Tisti, ki nimate po- ^ trpljenja, lahko obrnete svojo pozornost na druge dopise in | povesti, katerih je današnja! številka polna.
Ne morem pa si kaj, da bi \ prej ne omenil cinika iz cleve- j landske metropole, kateri je' pred nedavnim zapisali, češ:' "Kdo bi klepetal prazne odlomke iz svojega življenja, kateri so že naprej tako "pofiksani," da pisatelj sam vanje ne veruje." (Morda je dejal govornik). Ne vem, če je to zapisal iz lastne skušnje ter skušal ostali svet pobasati v isti koš, ali pa jo humorist po naravi. Vem pa, da so zgodovinske povesti pisatelja Poe-a po večini resnične, kar so drugi za njim ugotovili, da je prepotoval ves Orient, videl na lastne oči kralje, dotedaj nepoznane, prišel v dotiko z raznimi narodi, ugotovil njihove običaje, vero in , praznovero. ter druge podrob-
žali pri življenju ob kruhu in vodi celih - 14 mesecev, ne da bi bil zaslišan in obtožen. — Končno je bil pozvan pred tajno poroto, kjer je mornar priznal obtožbo s pripombo, da se ne čuti krivega, ker je s svojim činom nameraval pomagati teptanim do pravic, priznanih po božjih in posvetnih postavah, zasiguranih v demokratičnih državah.
Da se niso za ta slučaj pobrigale naše države, bi temu mornarju prej ali slej odletela glava pod sekiro, tako pa je odnesel vsaj življenje pod nadaljnim triletnim zaporom.
Slika št. 2:
Letošnjo pomlad je priplul v New York nemški zrakoplov "Graf Zeppelin." Vsa čast v tem pogledu Nemcem! Ustvarili so zračno ladjo, katera ima prostora za 60 do 70 potnikov; z vsemi udobnostmi kakor na prvovrstni potniški lad-ji-
Med moštvom, katero upravlja zračno ladjo, se je nahajal prostak, recimo, da mu je bilo ime Hans Miller.
Kdo mu je bil oče ali mati, je postranska stvar. Glavna znamenitost ali posebnost Janeza ali Hansa je obstojala v tem, da je bil z dušo in telesom vdan nemškemu fašizmu in njega vodji.
Hans si je nadel nalogo, da bo po možnosti razširjal fašistično nemško propagando, ko
nosti, o katerih danes civilizirani svet ve, da so resnične. Jaz bi dejal, da je vir resničnih dogodivščin tisti, iz katerih se učimo.
To je bil tudi namen mojih povesti v prejšnjih številkah. Da povem v primeru: Če si namreč opazoval soseda, kateri je ob potu ali na tujem vrtu pobral jabolko, ga ugriznil, ko j zatem nakremžil obraz, kakor bi ga prijel nenaden krč, potem veš, da je bilo jabolko i neužitno in navadna lesnika. Ko si to opazil, stavim sto pro-|ti eni, da te bo minila poželji-vost, da bi sam pobral enako jabolko. Morala bi bila: da smo se iz življenja soseda nekaj naučili. Nauk, ki nas ni nič stal, pa smo' vendar profi-tirali, da nismo zagazili v blato.
Sedaj pa k povesti.
Zadnji mesec zaključene volitve so jasno pokazale smernico in voljo celokupnega naroda. Prav primerno je, da si za vedno vtisnemo v spomin reakcionarne nakane manjšine, da nas ponovno ukuje v verige. Volja naroda, "demokracija" je tisti čudodelni obliž, kateri je v - stanu zaceliti, če ne vse, pa vsaj nevarne rane, medtem ko razni "izrni" vključujejo in diktirajo le voljo posameznika in morda par privržencev.
Da vam predočim razliko med voljo naroda in med voljo posameznika ali "fašizma," — med prostostjo, katere smo v tej deželi še vedno deležni, in verigami, v katere je fašizem ukoval svoje podanike, vam bom podal sledečo sliko: ) Ameriški morn*,. p(> imenu
Simpson, kojega ime se mnogi čitatelji spominjajo iz novic domačih in ameriških listov, uslužben na eni ameriških potnih ladij, se ni strinjal z idejami nemškega diktatorja. Vzgojen v idejah ameriške prostosti, je hotel na svoj način pomagati nemškemu narodu, da se otrese okovov, ter vtihotapi nekaj tisoč letakov v Nemčijo in jih razprosti v pristaniškem mestu Hamburgu. Vsebina letakov se je glasila v frazah, kakor: Živela i svoboda, dol z diktatorji, volja naroda, volja Boga in podobno.
Pa so ga nemške oblasti prijele, predno je utegnil razpe-čati svojo robo. Za ta greh so ga oblasti poslale v koncen-jtrancijski tabor za politične zločipce, ga pretepali in dr-
dospe v New York. Tudi on, kakor ameriški mornar Simpson, si je nabavil več sto letakov, katere je nameraval vtihotapiti v to deželo ter jih raz-pečati po New Yorku in okolici.
Ko je bil zrakoplov varno pritrjen in ko so izkrcali potnike, bi se bil tudi naš Hans lahko preoblekel iz uniforme in šel na ogled newyorskega j mesta, da ni imel važnejšega opravka, razpečati svoje leta-
V
Čakal je, da se je stemnilo, j izkrcal kakih 50 zavitkov z le-j taki ter pozval taksi j, da mu I jih odpelje v mesto.
Tedaj pa je pristopilo oko strica Sama, v obliki carinskega uradnika, kateri je iz bližine opazoval Hansa, ter ga 'pobaral, češ: si li naznanil carinskemu uradu, da nameravaš izkrcati te zavoje in njih vsebino?
Na to vprašanje je Hans strumno salutiral in izjavil, da nima ničesar, kar bi bilo pod-! vrženo carini, da so zavoji j njegova privatna last, sestoje-jča iz obleke, krtač, brisač in j podobnega. l)a, tudi nekaj ; knjig ima, med katerimi je sv. j pismo, in nekaj, izvodov knjige svojega gospodarja Hitlerja "Mein Kampf."
i Kljub navidezni mirnosti te-jga človeka, se je uradniku vendar zdelo sumljivo, da bi na-i	'Dalle na 2. strani)
NO. 300—PART II.
leto xxxix. - vol. XXXIX.
AMERIŠKi\W^M©ViNft
v^	a..pni/,au t	»	slovenian morning
IN LANCUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER	"
Races Dairy and Ice Cream
1028 e. 61st st.
HENDERSON 1786
ice cream	mlekarija
cleveland, ohio, MONDAY MORNING, DECEMBER 21ST, 1936
MARTIN ŠORN
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6034 St. Clair Ave.
"t
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah.
Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih.
Priporoča se za obisk tudi rojakom, ki pridejo v Cleveland na obisk, da se ustavijo v naši restavraciji.
Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto.
JOSEPH DEŽELAN
6124 Glass Ave.
SLOVENSKA PEK A RIJ A
Pri nas dobite vedno svež kruh, potice, kekse in drugo Se priporočam. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in zadovoljno novoleto.

J. FAJDIGA
IN
F. KLANCAR
SLOVENSKA PEK ARIJ A
v Slovenskem Narodnem Domu
6413 St. Clair Ave.
Za božične praznike kupite vaše potice, kolačke pecivo in kruh v slovenski pekarni.
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
ANTON NOVAK
SLOVENSKA PEKARIJA
6218 St. Clair Ave.
Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre domače pecive, kot:
POTICE, PIŠKOTE, STAROKRAJSKE PRESTE IN VSAKE VRSTE KEKSE.
Voščim ve|ele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem.
Vesele božične praznike in srečno'novo leto vsem prijateljem in vznajicem želi
ANTON KOTNIK
7513 St. Clair Ave
Slovenska točilnica legalnih najboljših likerjev vina in najboljše pivo ter okusen prigrizek.
Se toplo priporočam za obilen obisk
MIKE PIKS I
I
GROCERIJA in MESNICA	p
3*1
a Ji
1383-85 E. 53d St. ENdicott 2058 |
\	■ r . - G
JOHN MOŽINA
1081 Addison Rd.
Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za naprej za lina vina, na drobno ali na debelo.
Vesel božič in srečno novo leto vsem skupaj!
RUDY BOŽEGLAV
1125 E. 60th St.
Se priporočamo cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike. Mi prodajamo na debelo in na drobno. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem.
TO IN ONO	|
(Nadaljevanje s 1. strani) vaden mornar, četudi služi na zrakoplovni ladji, vlačil s seboj kakih 50 zavojev privatne lastnine. Nekaj je napak, si mislil, zato raje poglejmo. Poklical je par svojih pomočnikov ter jim naročil, naj raz-ivijejo zavoje. V njih so našli kakih sto tisoč plakatov in tiskovin sledeče vsebine:
"Živijo Hitler, dol z Roose-veltom, kar Amerika rabi, je "fašizem," in podobna navlaka.
"Vidim," je dejal carinski nadzornik, "to so torej tvoje brisače, sveto pismo in tvoja obleka. . ."
"Vidim," je mirno dodal Hans, "da sem zasačen. Pokličite vendar svoje demokratske žandarje. Pripravljen sem jin se ne bom upiral."
Dobrodušni carinik pa se ni zmenil za to opazko .ter., Han-sa pobaral, naj raje odkrito pove, kaj je nameraval s to navlako.
Hans je postal zaupljiveji in je prostodušno priznal, da jej nameraval razpečati te letake J po mestu potoni golobov in; zračnih raket, s pomočjo tu živečih prijateljev, s katerimi je bil v pismeni zvezi, prijateljev, ki se strinjajo z idejo —, "Deutschland ueber alles."
"Sedaj, ko vse veste," je si-' lil Iians, "pokličite vendar policijo. Pripravljen sem umreti za našega nemškega vodjo |in domovino."
j "Pokleto neumno se vse. to ičuje," je menil carinar. "Ce-jmu golobe in zračne rakete, to bi vendar stalo lepo vsotico de-
•	narja. Jaz vem za tvrdko, ; kjer lahko najameš poljubno , število ljudi, katerim boš pla-' čal le 30c na uro, pa ti bodo ; raznesli letake od hiše do hi-; še."
? j Hans : "Kaj i ste rekli V Sem J- Ji. prav ivizumqi? > Kjfj bi to ne
bilo protipostavno?" r Carinar: "Nikakor ne, pri-l jatelj. To je dežela, kjer je ,, prostost doma. Pri nas lahko ? rečeš in pišeš, karkoli se ti po-£ ljubi, le da ne rabiš sile za ';> strmoglavi j en je načina vlade,
•	katera obstoji po ljudski volji
?	v.	,,
v jvecine.
cj Hans: "Nehajte vendar s šalami. Tu so moje roke, ukle-| hite me ter napravite konec. | Saj vendar ne mislite resno, *, da bi človek lahko šel po new-f yorških ulicah ter kričal: — g Dol z Rooseveltom!, ne da bi i t me zato obesili ali mi odbili f glavo?"
"Seveda mislim resno," je či-fc j sto mirno dostavil carinar. —
■	| "Tako kriČe naši domači repu-$ blikanci, socialisti, komunisti š ili pocestni prodajalci razne i . robe in sploh vsak, kamur se! | zljubi."
Hans je težko dihal, ker kar
■	ni mogel verjeti, da li uradnik govori resnico ali pa si ga je
|» privoščil z dovtipno šalo. še s* enkrat mu je Hans pogledal | naravnost v oči ter ga vpra-šal: "Res mislite, la lahko kri-£ čim: Heil Hitler!, kjerkoli in $ kadarkoli se mi zljubi v tej j | deželi?"
Li Carinar: "Prav resno mislim.j ^ j In ne samo to, tudi svoje le-^ j take lahko razpečaš nemoteno, ^ j če se ti res poljubi. Če boš v' kaznovan, boš samo zato, ker % nisi naznanil v pregled nameravane robe, katero si izkrcal."
Ubogi Hans se je vrnil v svojo domovino s kaj čudnimi občutki. Mislil in računal je, da bo v svoji domovini prejel nagrado in priznanje za nameravano delo, pa so mu ti svobodni Amerikanci prekrižali načrt ter mu skoro ponudili pomoč, da izvede delo, ki bi tujca v njegovi domovini stalo glavo.
Gornji dogodek, kateri oči-to označuje razliko demokratskih ustanov in voljo naroda, sem opisal z namenom, da lož-je in bolje razumemo prostost v naših državah ter razliko med onimi, kjer je vse: Verbo-
ten — prohibitum —prepove-1 dano.
Da moja povest popolnoma ne zgreši cilja pod naslovom "To in ono," naj še dodam sle-idečo dogodivščino, prav tako I resnično. Onega dne sem pre-!jel dopisnico starega prijatelja iz srednjega zapada, s ka-jtero me obvešča, da je dospel !v New York za par dni, delo-jma v srho obiska, deloma po poslu, in da bi ga veselilo, če bi ga obiskal v hotelu M. soba št. 815, kjer mi bo na razpolago med 5. in 8. uro zvečer. Pa sem po končanem večernem delu pohitel na dani naslov. Prijateljsko sva se pozdravila ter se utopila v razgovore najinega dejanja in nehanja te- j kom zadnjih 20 let, odkar se nisva videla.
Nato sva se podala v hotel-jsko obednico, kjer sva ppuži-la nekaj večerje ter pri stek-llenici vina nadaljevala z razgovori o tem in onem.
Našla sva bila v kotu prazno omizje, kjer se je dalo nemoteno kramljati, obenem pa sva imela prost razgled za opazovanje raznih gostov.
Nekaj kasneje se nama približata dva gospoda z vprašanjem, če je ostalo omizje prosto in če lahko prisedeta. Na najino zagotovilo, da je temu j tako, sta prisedla, pričela med-| seboj ni razgovor ter se ozira-| la proti vhodu v obednico, kar je značilo, da sta pričakovala še kako osebo. Res .je kmalu pristopila dama srednjiih let, ju pozdravila ter prisedla k našemu omizju.
Midva z znancem sva nadaljevala pogovor v slovenščini, le tu pa tam sva rabila kako I frazo, kakor : "New deal," ali "slush fund," v angleščini, ker se ti izrazi ne dajo tako dobro prestaviti ali prevesti v slovenščino, ne da bi izgubili po-Imen ali pojem, kar taki izrazi i predstavljaj«.
Pa je naša trojica postala pozorna na tuj jezik, katerega sva govorila ter naju eden izmed njih pobara, češ, da vsaj toliko razume, da govoriva slovansko, le narečje mu je nepoznano. Rada sva jih informirala o jugoslovanskem narodu, iz katerega prihajava.
Predstavili smo se drug drugemu, iz česar sva doznala, da imava opravka z newyorškimi pedagogi ali učitelji, kakor pravimo po domače.
In ni nama bilo žal novega! znanstva. Vsa trojica je bila j kaj dovtipna in polna raznih anekdot, deloma iz njihovega poklicnega življenja, deloma iz političnih smernic z ozirom na zadnje politične volitve.
Dama, ki je zadnja prisedla, je učiteljevala v spodnjem de-Jlu mesta, kjer večinoma kom-
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem bratom, sestram, prijateljem in znancem v stari in novi domovini želiti družini
KRIST in FILIP KALIN
15929 Saranac Rd., Cleveland, O.
paktno stanujejo priseljenci italijanskega pokolenja. Pa nam je pravila sledečo anekdoto: "Dan pred novemberskimi 'volitvami sem oznanila svoje-Imu razredu, da se naslednji j dan vrše volitve in zato ta dan I ne bo šole. Da vidim, koliko otroci tretjega razreda razumejo o volitvah, pokličem Ro-zalijo, če ve, kaj značijo volit- , ve. Da, je odgovorilo dekle. ' To je dan, ko lahko otroci kuri- | mo ognje po cestah, ne da bi , nas policaj podil. V ozadju učne sobe pa .je dečko — tudi ) italijanskega pokolenja — ma- i hal z roko, češ, da to stvar on bolje razume. No, sem deja- | la, pa ti, Antonio, povej, kaj | značijo volitve, Če veš.
"Kaj ne bom vedel. Volitve značijo, kar človek voli."
"Že prav, Antonio," sem ga navduševala, "ampak povej, koga volimo. "
Antonio: "Prezidenta."
"Tudi to si prav povedal. Sedaj nani pa še povej, kdo kandidira za prezidenta?"
"Antonio: "Mussolini in — Roosevelt. Pa upam, da bo Mussolini zmagal."
Na to opazko mu je večina razreda gromovito ploskala.
Učiteljica, razočarana o u-mevanju tu rojenih otrok o predsedniških volitvah, kar ni mogla zapopasti psihološke reakcije te mladine, in da pride kolikor mogoče stvari do dna, 1 ponovno pokliče Antonija, naj ' ji razloži, kako je prišel do takega umevanja.
"No," je dejal Antonio, — "kaj nam ni naš oče sinoči či-tal iz italijanskih listov, da je Roosevelt nepri jatelj Italijanov? V listu je stalo črno na belem, da je predsednik prepovedal pošiljati v Italijo živež, olje in puške, ko se je Italija borila z Abesinci, kateri bi bili Italijane žive pojedli, če bi bili zmagali. No, vidite, pa je Mussolnii vseeno zmagal, zato, živijo Mussolini!" ' To pojasnilo je tudi nam I ostalim zadostovalo, da smo j razumeli, kako velikanski vpliv lahko tujerodci vrše na svojih ! tu rojenih otrocih v zgodnji I mladosti.
"Sedaj pa eno iz mojega rokava," se je oglasil eden izmed naših moških znancev.
"Vsi se spominjate prejšnjega predsednika, ko nas je v času najhuje krize pred dobrimi štirimi leti tolažil, da je i krize že skoraj konec in da se iprosperiteta že vidno kaže za vogalom. Danes nam je ta prislovica: "Around the corner," že nekako prešla v kri in meso. Ob zadnji inavguraciji sedanjega predsednika 1. 1932 sem se mudil po poslih v Wash-ingtonu. Pridružil sem se ve-(Dalje n* 3. strani)_
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO, VSEM ORODJEM IN NAJBOLJŠO BARVO.
JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd.
član Progresivne trgovske zveze
želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v slučaju potrebe.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
JOHN TERČEK
SLOVENSKA GOSTILNA "BLED" in
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
15506-08 Holmes Ave.
Član Progresivne trgovske zveze
RALPH
(E6R0N
i''-: .'..'UHf«
SLOVENSKA MESNICA
4030 St. Clair Ave.
Vsake vrste prekajeno suho meso, klobase ,šunke, kakor tudi najboljše sveže meso. Vesele božične praznike in srečno novo leto!
(LOVER DAIRY
SLOVENSKA MLEKARIJA JOSEPH MEGLICH,
lastnik
1003 E. 64th St. ENdicott 4228
Vedno sveže mleko in vsi drugi mlekarski
izdelki. Se zahvaljujemo rojakom za naklonjeno^ v tem letu in se priporočamo nadalje. t Vesele božične praznike
in srečno ncvo leto!
NORWOOD ALLEYS
FRANK BUCHER
4 kegljišča Pivo in sendviči 6125 St. Clair Ave.
Voščimo vsem mladim in starim rojakom in rojakinjam vesele in zadovoljne praznike in uspešno novo leto 1937.
Obiščite naše kegljišče, da se malo razvedrite.
SEDMAK MOVERS
6506 St. Clair Ave.	HEnderson 1920
Se toplo priporočamo za DRVA PREMOG in SELITEV f Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
A ko hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba, zmerne cene.
Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno
novo leto.
The Krichman & Penisek
FURNITURE CO.
15428-32 Waterloo Rd.
Joe Perusek
M. A. Krichman
Ciganova osveta
Bilo je pred davnimi in davnimi leti.
Božična noč je bila. Na nebu je blestalo na tisoče in tisoče zvezdic. Debela snežna odeja je pokrivala hrib in dol. Ledena burja je tulila okoli bornih koč tlačanov. Slovesno so peli sve-tonočni zvonovi.
Na strmem, kamenitem hribu je sameval stari grad Korinje. Mrko so štrleli v zrak črni, orjaški stolpi in zrli grozeče na siromašno vasico ob vznožju hriba.
Glasen hrup in krik se je raz-legel iz gradu. Na velikem dvorišču,, razsvetljenem od številnih plamenic, se je gnetla in prerivala četa odlično opravljenih jezdecev. To so bili lastniki okoliških gradov, vitezi in baroni, katere je povabil grof Ko-rinjski na svoj grad, da se udeležijo velikega lova na zverjad na božično noč. Z veseljem so se plemiči odzvali povabilu. Vsak povabljenec je privedbi s seboj nekoliko ljudi in tolpo lovskih psov.
Gospoda se je pripravljala na odhod v zarasel gozd, kjer je mrgolelo najrazličnejše divjačine. Vsi plemiči, hlapci in gonjači so že sedeli na konjih, čakali so edino še gospodarja, grofa Korinjskega, ki se je mudil še v gradu. Psi so grozno tulili in se zaganjali, da so jih gonjači le s težavo krotili in pridrževali. Konji so nestrpno udarjali s kopiti ob tla. Lovci so se krohotali in si pripovedoval razne zgodbe. Slednjič je prišel tudi grof Korinjski. Bil je to človek orjaške postave, mrkega obraza in srepih oči. Njegovo srce je bilo trdo in neusmiljeno. S podložnimi kmeti je ravnal kakor z živalmi. Mnogokrat je kakega bednega tlačana kruto pretepel, ali ga pa velel vreči v strašno podzemsko ječo.
Z glasnim vriščem so sprejeli plemiči svojega gostitelja. A grofu se ni razjasnil temni obraz. Molče je prikimal zbranim lovcem in se zavihtel na konja.
Nato je družba zapustila grad in kriče odjezdila po hribu navzdol. ;Večina plemičev je bila vinjenih. Smejali so se glasno in hrupno. Med divjim vriskom in krikom se je razuzdana družba pomikala dalje.
Edino domačin grof Korinjski je ves čas. molčal. Mrkega obraza je sedel na svojem črnem žrebcu in srepo strmel pred sebe. Pred kratkim je bil tudi on prav vražje razposajen in objesten, a naenkrat je postal čme-ren, tih in zamišljen. Vzrok te njegove nenadne slabovoljnosti so bile sanje, ki so ga nadlegovale, ko je za trenutek zaspal v svoji sobi. Prikazala se mu je ena žrtev njegove krutosti. Bi-
la je neka mlada deklica, ki jo je dal 3 silo ugrabiti njenemu očetu ter jo privesti na svoj grad, kjer jo je oskrunil, a potem naščuval pse na njo, da so jo raztrgali.
že .je pozabil ta dogodek, a danes se mu je deklica prikazala v sanjah. Pogled na njo je bil grozen. Bila je bleda, krvava in razmesarjena z vdrtimi steklenimi očmi. Grozno ga je pogledala s svojimi mrtvaškimi očmi, mu zapretila s koščeno pestjo in zaklicala z votlim glasom: "Preklet bodi, krvolok! Mera tvojih hudobij je polna. Zadela te bo kazen. Tvoja smrt bo strašna!"
Onkraj vasi je grof Korinjski pridržal konja in dvignil roko v znamenje, n a j spremljevalci storijo isto. Tropa jezdecev se je ustavila. Začudeni plemiči so začeli izpraševati grofa, kaj se je zgodilo, da ne jezdi dalje.
"Hlapci sem!" je velel grof. "Za tistim grmom tamkaj v jarku se nekdo skriva. Videl sem, da so se zganile veje. Hlapci, hitro tja, da vidimo, kdo je!"
Vsa družba je radovedno uprla oči v gosto skupino mladih smrek, ki so rasle v jarku kraj pota. Nekaj hlapcev je razja-halo ter se spustilo v zasneženi jarek. Kmalu so našli staro, v borne cape oblečeno žensko, ki se je skrivala med temi smrečicami. Zgrabili so starko ter jo sirovo izvlekli na piano. Družba e j,; zakrohotala in začela zbijati sirove šale s prestrašeno darico.
"Na mojo vero, kakšna sladka krasotica!" se je rogal debel plemič. "To je gotovo čarovnica, i Ki je hotela jezditi na Klek, pa se ji je metla izmuznila izmed ' nog, da je padla iz višave v ta jarek. Vprašajte jo, grof!"
"Kdo in odkod si, starka?" je žjMgmgl grof ljuto.
"Uboga, stara ciganka sem!" je odgovorila" starka ponižno. "Moji ljudje taborijo tam v lo-gu."
"čemu nisi pri svoji drhali?" je kričal grof. "Zakaj laziš zdaj ponoči okrog ciganska nesnaga. Bi rada kje kaj ukradla?"
"Grem v vas po duhovnika, da ga privedem k svoji na smrt bolni hčeri," je odgovorila stara ciganka- s tresočim glasom.
"Lažeš, baba! Kaj si počela v tem jarku?"
"Skrila sem se, gospod," jej zajecljala ciganka. Bala sem se, srečati tebe in tvojo družbo."
"Nas si se bala? Brez potre-J be si se ustrašila. S takimi lepoticami, kakršna si ti, se grof Korinjski nerad ukvarja. Idi svojo pot, starka!"
"Stoj, baba!" je zaklical debel graščak in zlobno se režeč nadaljeval: 'Gospodje, privošči-
mo si malo zabave. Ta ciganka mora zaplesati kakšen ciganski ples. Takele stare kavke gotovo znajo zelo lepo plesati, kaj, gospodje? Naj nam pokaže svojo umetnost! Sneg je zmrznjen in baš pripraven za plesanje!"
"Res, res!" je začela kričati divja' družba. "Sijajna misel! To bo prizor za bogove!"
"Ali nam dovolite to razvedrilo, grof?"
"Seveda, prijatelji," je odgovoril grof in se zakrohotal. Obrnil se je k stari ciganki ter zaklical sirovo: "Hej golobičica, si čula, kaj želijo gospodje od tebe? Hitro nam zapleši kak ciganski ples, da vidimo, ali .je še kaj gibčnosti v tebi. Ako boš dobro plesala, dobiš cekin!"
"Brusi pete, baba!" so rjoveli pijani graščaki.
Ciganki se je spačil obraz od groze. Sklenila je svoje koščene roke, jih dvignila proti grofu in zaklicala milo proseče:
"Rotim te, gospod, pusti me dalje! Moja hči umira! V imenu Krista, ki se rodi nocoj, ne zadržuj me, da bom umirajoči iahko pravočasno privedla duhovnika, ki ga želi!"
"Ciganki ni treba duhovnika!" se je rogal grof zlobno. "Tvoja hči pride vendarle v pekel, akoprav bo ob njeni smrti duhovnik pri nji. Torej, starka, zavrti se!"
"Milost, usmiljenje!" je kričala starka, ko so jo začeli pretepati.
"Zapleši, ciganska duša!" je zarjul grof besno in udaril bedno starko z ročnikom biča po obrazu.
Starkin obraz se je poredečil od krvi. Zatulila je od bolečine ter zaklicala s hripavim glasom :
"Preklet bodi, grozovitež! Tvoja črna duša naj gori v peklu na vekov veke!"	, Grog je izustil strašno kletev. V, navalu besnosti je izdrl meč in tako silovito sunil ciganko v prsi, da je prebodel njeno telo. Grozno je jeknil ;v svetonočni molk smrtni krik nesrečne ciganke. Ko je grof izdrl meč iz njenega telesa, se je starka zgrudila na tla in obležala nepremično. Njene oči so ostekle-nele. Ciganka je bila mrtva, sneg okoli nje je rdel bolj in bolj od krvi, ki je tekla iz strašne rane.
Krohotanje je pozdravilo grofov krvavi čin. Grof je porinil okrvavljeni meč v nožnico in zapovedal:
"Spravite mi mrhovino s poti !"
Hlapci so vrgli truplo v jarek. Nato je družba lovcev odjezdila. Toda grofov obraz je bil še i temnejši, njegove oči so zrle šs ! bol.j neprijazno. V duši se mu i je začela oglašati vest in mu očitati, njegovo sramotno deja-i nje.
Ko j nato pa je Čula gromovito kletev moža izza vrat, naj mu vendar odklene vrata. "Nemogoče, da ti sedaj odprem. V sobo sta namreč stopili dve dekleti, pa vendar nočeš, da bi te zijali v spodnjih hlačah. Takoj bom gotova s šivanjem."
Mož pa je rohnel naprej: — "To hell with the two girls! Kaj ne veš, da si me potisnila skozi vrata, vodeča v plesno dvorano, kjer sem izpostavljen smehu par sto parov plesalcev, ne samo dvema dekletoma za vrati?"
Dodal bi jih rad še par istega večera, pa moram nehati, da pridejo tudi drugi na vr-! sto.
• j Tako, prihodnjič pa kaj drugega.
boj." S temi besedami ga pograbi k nadal.jnemu plesu ter ga zasuče tako, da ga je ritenski potiskala proti ozadju vrat, nad katerimi je bil napis: j ^ "Ladies rest room." Odprla je .vrata, in videč, da ni žive du-;še v notranjosti, ga potisne na stol v kotu bližnjih vrat ter mu veli, naj brž sleče hlače.
Bila je skoro gotova s šivanjem razpoke, ko se v vratih prikažeta obraza dveh deklet, da se odpočijete bo dovršenem plesu.
Žena seveda ni mogla dopustiti, da bi dekleta zijala njenega moža v samih spodnjih ihlačah, pa odpre vrata v kotu, I za katerim je sedel, misleča, 'da ga je potisnila v prazno sobo ter zavrtela ključ v vratih.
Pogon na zverjad je grofa nekoliko razvedril ter mu pregnal neprijazne spomine. Strastno je pregnal divjačino. Vso noč se je razlegal po logu divji hrup. Psi so tulili, gonjači so trobili.
že se je zdanilo, ko se je grof Korinjski z gosti vračal v grad. Ko je družba prijezdila do onega jarka, v katerega so hlapci vrgli umorjeno ciganko, je neki plemič zdajci osuplo zaklical:
"Truplo ciganke .je izginilo!"
Lovci so se ozrli v jarek in cstrmeli. V resnici, trupla ciganke ni bilo več na mestu, izginilo je brez sledu. Plemiče je prevzel strah.
Ciganka je bila čarovnica! Oživela je in se vrnila k svojim ljudem v gozd. Tako so sodili vraževerni graščaki. Le grof Korinjski se je smejal zaničlji-vo.
Ko je družba plemičev dospela v grad, se je napotila v ogromno, krasno opremljeno viteško dvorano. Pričelo se je div-^pgij je, razuzdano veseljačenje, ki je «§ trajalo pozno v noč. Zvenele so čaše, razlegale so se umazane popevke.
Grof je velel privesti iz vasi:|Af
I Dalle na h. «tr»ni>	j ^iffifS
--0--j||
TO IN ONO	ill
- lip
(Nadaljevanje iz 2. strani) j
i
likanski množici, katera ob ta-|||f| kih slovesnostih privre iz vseh jpffi držav, -ter čakal povorke, da z fs| godbami na čelu prispe pred |||J Belo hišo.	|ajg
V moji neposredni bližini je |||| neka dama srednjih let nemir- im no stopicala. Preko ceste nam g|| pride nasproti policaj, h kate-reran je dama neustrašno pri- Sil ' stopila ter ga pobarala, če .ji ||| more povedati, kje bi v bližini j||jjg ! našla kak "Comfort station." ||| -ISaj veste, to je prostor, ka-i||ij !mor se človek zateče, kadar fi-žične sile zahtevajo svoje.
Policist, uslužen, kakor so Mi navadno te vrste ljudje pram damam, je dobrohotno »ij pokazal s prstom na bližnji cestni vogal, češ, da je taka J||$ postaja "Right around the cor-j||| ner." Dama pa, vedoč za to'lfl*
v	' Ste! |
prislovico in misleca, da se ša-|:v.,j li, ga enostavno nahruli: —>g|g Stop that stuff "around thejg| corner!" I am in a hurry. — §| (Nehaj s svojim vogalom. Mu- if di se mi).	;
Komaj pa je ta končal svo-'j jo anekdoto, ko smo opazili j nasmešek na obrazu poleg se-j dečega prijatelja, kar je zna-,; čilo, da bo tudi on stresel eno I j podobnih, da nismo postali po-, zorni na dogodek v naši ne-j 'posredni bližini. Jedilnica,' .kjer smo sedeli, je namreč jvsebovala tudi plesno dvorano, | kjer je prvovrstni orkester ig-j ral poskočne in razne valčke' 'v vseh mogočih oblikah. Vsaj j 'par sto parov vse vrste staro-
sti se .je sukalo v dvorani in ob naših omizjih.
Mlad par, po vidiku mož in j žena, sta priplesala mimo na-išega omizja, ko se nenadoma 'mlada žena zdrzne z lahnim j vzklikom. Zapestnica se .ji je ■ bila namreč odklopila in zdrs-jnila na tla. Mož, v sveti ihti, I da par za njima ne pohodi zapestnice, se bliskovito skloni, da jo pobere. Toda, o joj! Nekaj je nalahno zahreščalo, ampak bilo je prepozno. Počile so mu namreč hlače, tam zadaj, saj veste. Ženske pa v j takih slučajih navadno ne izgube glave ter včasih prezen-1 tirajo več prisotnosti duha, nego jim ga pripisujemo.
| "Ne boj se, možiček, vse bo dobro. Iglo in nit imam s se-
l
Mayflower Dairy mleko
pijeta dvojčka RONALD ANTHONY in JOSEPH CARY KOIENC

Ronald Anthony in Joseph Cary Kolenc
Slika kaže, kako sta močna, rdečeliena in zdrava , lase mleko jima je zgradilo zdravje, život in možni fizični sistem.
Naše mlekarne so moderno urejene, absolute čiste in higijenično zdrave. Vesele božične praznike in srečno novo leto v topli zahvali za preteklo leto in v priporočilo v prihodnjem žele vsem odjemalcem in prijateljem	j s
maVflower Dairy
LASTNIKI F. RACE IN SINOVI
m E. 158H STREET
1083 E. 68TH STREET
Voščilo in Z,ah-Vala
V čast in ponos si štejemo, da se lahko ob koncu leta s hvaležnostjo v srcu spomnimo na naše dobre in zanesljive odjemalce Slovence in Hrvate. Dolgoletno znanstvo in prijateljstvo v trgovskem poslu nam je omogočilo, da smo pred leti v ponos naselbine razširili našo trgovino v taki višini, da dobite pri nas vse, kar potrebujete za opremo vaše hiše. S podporo odjemalcev smo uredili najmodernejše trgovske prostore, ki so eni najlepši v vzhodni strani mesta. Našim ljudem vnaprej ni potreba hoditi v središče mesta, ker pri nas dobite isto izbero, isto kvaliteto in veliko nižje cene, kakor kjerkoli drugod.
Vsi naši uslužbenci so Slovenci in Hrvatje, tako da ž njimi lahko govorite in občujete v svojem maternem jeziku. Priznati pa moramo našim uslužbencem, da tudi poizkusijo našim odjemalcem ustreči po njihovih željah. Vodstvo ti-govine se globoko zaveda, da so Slovenci in Hrvatj e dobri in pošteni odjemalci, zato je naše načelo in geslq, da dobe poleg dobrega blaga in najnižjih cen točno in pošteno postrežbo.
Veliko je v Clevelandu in okolici slovenskih in hrvatskih hiš, ki so opremljene s pohištvom iz naše trgovine. Vsi brez izjeme so zadovoljni z našo dobro postrežbo in mi smo pa zadovoljni z točnim in poštenim plačilom.
Ob zaključku novega leta obljubujemo vsem našim dobrim odjemalcem, da bomo tudi vnaprej najboljše postregli, vsestransko šli našim starim in novim odj emalcem na roko ter jim po možnosti nudili v. mestu najnižje cene.
Ne moremo drugače, da ob koncu naše iskrene zahvale, katera naj velja vsem Slovencem in Hrvatom za obilno podpiranje naše trgovine v tekočem letu, da voščimo najveselejše božične praznike in srečno novo leto.
V upanju in želji, da tudi v bodoče ostanete naši odjemalci ter nas priporočate pri svojih priijateljih in znancih ostajamo hvaležni
JOSEPH F. DOLINAR
TINNING and ROOFING 6S25 St. Clair Ave.	HEnderson 4736
Complete Sheet Metal Works
Želi vesel božič ter srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. Se priporoča za vsakovrstna kleparska dela, kot tudi priprave za točenje pive.
ANTON SVETE
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! Grocerija, candy, cigare, cigarete.
IZVRSTNO PIVO
Se priporočam za obilen poset. Točna postrežba. Imam fine doma posušene klobase. Pripeljem tudi na dom, ako naročite.
1184 E. 60th St.
JOSEPH STAMPFEL
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA IN MOŠKE
Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
6108 St. Clair Ave.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO LETO 1937 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
Kramer's Meat Market & Groceries
5301 St. Clair Ave.
S
in
KRAMER'S MEAT MARKET 1423 E. 55th St.
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem svojim prijateljem in odjemalcem
FELIKS in MARIA DRENIK
5422 Hamilton Ave.
6> pivo, vino in prigrizek.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem svojim odjemalcem in prijateljem
D. LUSIN'S SOHIO SERVICE STATION
6002 St. Clair Ave.
Se priporoča, da ga obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil.
ANTON KOROŠEC in SINOVI
1063 Addison Rd.
m
Se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo $ še za naprej, za fina vina, na drobno in na debelo, ffi Vesele božične praznike in srečno novo leto!
CIGANOVA OSVETA
(Nadaljevanje s 3. strani)
nekaj mladih žensk, s katerimi so pijani plemiči uganjali zelo ostudne šale. Krik gažene nedolžnosti se je razlegal do neba.
Šele pozno v noč je na gradu utihnil hrup. Goste je prevzelo vino. Omamljeni so pospali. Prišli so hlapci in odvedli prestrašene deklice. Nato so pogasili luči. V gradu je zavladal mir. Na dvorišču je gorel velik ogenj, okoli katerega so sedeli oprode in hlapce, se razgovarja-li in si pripovedovali razne vojne doživljaje.
V	svoji sobi je bedel grof Ko-rinjski. Vso noč ni mogel zaspati. Ako je za trenutek za-tisnil oči, so ga mučile hude sanje. V spanju se je nemirno premetaval po ležišču in presunljivo ječal. Ko se je zbudil, je bil premočen cd potu. Vstal je in se oblekel, nato pa začel hoditi po sobi gor in dol. Počasi se je začelo svitati, nastal je dan. Z dvorišča se je čulo razburjeno govorjenje. Grof je stopil k oknu in ga odprl. Na dvorišču je stala gruča hlapcev, živo so se razgovarjali in kazali neko reč drug drugemu. Njihovi obrazi so izražali silen strah.
"Lenuhi, kaj imate? Kaj se je zgodilo?" je zagrmel grof.
Hlapci so se v trenutku porazgubili na vse strani. Le eden je ostal na mestu. Mož je dvignil svojo roko, v kateri je držal list papirja, ter zaklical:
"Gospod grof, to pisanje je ponoči nekdo pritrdil na grajska vrata. Čudno pisanje je to!"
"Prinesi mi papir!" je velel grof.
Kmalu je vstopil hlapec v sobo ter izročil grofu z velikimi rdečimi črkami popisani list. Ko je hlapec odšel, je grof pričel citati. Naenkrat se je zganil in prebledel. Na papirju so bile s krvjo zapisane besede:
"Danes meni, jutri tebi. Gorje ti, krvolok. Jaz, Jozua, kralj ciganov, se kolnem, da bom naj-strašneje maščeval svojo majko, ki si jo ti umoril. Kri za kri, zob za zob! Tresi se, tiran, csveti ciganskega kralja ne ube-žiš. Moja roka je dolga!"
Grof je raztrgal list na nešteto koščkov. Bledi obraz se mu je grozno spačil. Izraz strahu se je pojavil v njegovih očeh. Zamišljen je stopal po sobi, včasih stisnil pesti in zaklel. Tedaj ie je pa nenavadno zakrohotal. Snel je s stene lovsko puško in si jo obesil na ramo. Nato je zapustil sobo in krenil po stopnicah na dvorišče.
"Pripravite se na odhod!" je zaklical hlapcem. "Oborožite se in csedlajte konje! Hitro, hitro!"
Nekaj trenutkov nato je grof Korinjski na čelu čete hlapcev zapustil grad. V divjem diru so odjezdili v dolino. Šli so lovit cigane.
Le star sluga je ostal v gradu. Njčgova naloga je bila, po-streči gostom, kadar se bodo zbudili. Plemičem se ni ljubilo, čakati na grofov povratek. Ko so izpraznili nekaj vrčev vina, so zasedli konje in odjezdili s svojimi ljudmi proti domu.
:;<	3|:	:|c
Šele pozno v noč se je vrnil grcf s svojimi ljudmi v grad. Bil je razdražen in zvoljen. Videlo se mu je, da je utrujen. Hlapci so bili izmučeni do skrajnosti. Ves dan so morali begati po gozdu čez drn in strn in zasledovati cigane. Pretaknili so ves ogromni korinjski gozd, preiskali vsako pečino, vsak jarek, vsak grm, a o ciganih ni bilo ne duha ne sluha, kakor da so se vdrli v zemljo.
V	prsih grofa Korinjskega se je naselil stalen nemir. Odslej ni imel nobene mirne ure več. Prisega ciganskega kralja ga je navdala z grozo. Bilo ga je strah ciganove osvete in trepetal je za svoje življenje. Vedel je, da mu cigani ne bodo prizanesli, ako pride v njih oblast. Zapo-vedal je hlapcem, da ne smejo
nikogar spustiti v grad brez njegovega privoljenja. Korinjski grad je bil odslej vsako noč obdan s številnimi stražniki, ki so imeli ipovelje, umoriti vsakogar, ki bi ponoči poskušal priti v bližino gradu. Kmetom je bilo zapovedano, da morajo vsakega cigana, ki bi se prikazal v vasi, prijeti in ga zvezanega privleči v grad.
Le redkokdaj je grof Korinjski zapuščal svoj utrjeni grad. Ako se je napotil kam, je vedno vzel s seboj nekaj oboroženih hlapcev.
Cigani se niso več pojavili v okolici Korinja. Sicer je grof Korinjski večkrat sklical sosednje graščake in uprizoril lov na cigane, toda ves trud je bil zaman, nikjer izslediti, ne v šumi ne v gori. Niti na enega niso naleteli nikjer, kakor da je ves ciganski rod izginil s površja zemlje.
Minevali so dnevi in meseci, leto za letom je utonilo v morju večnosti, toda pričakovanega napada ciganov na korinjski grad ni bilo. Cigani se še vedno niso pojavili v korinjskih šu-mah, kjer so prejšnja leta mno-gikrat taborili. Grof je postajal vedno boli brezskrben. Njegov strah pred cigani je počasi izginil in pozabil je na grožnje ciganskega kralja. Cigani ga zdaj niso več vznemirjali. Počasi se je spet začutil povsem varnega.
Tisto leto je pretila nova vojna s Turki, ki so se že začeli zbirati v Beogradu. Seveda so se tudi naši kralji pripravljali, da odbijejo sovrage. Vojska kristjanov se je začela zbirati.
Nekega dne je v korinjski grad prijezdil sel s pozivom na grofa, naj se s svojim hlapci pridruži vojski, ki se zbira. Z nejevoljo je sprejel grof to zapoved. Sklenil je, da sam ne poj de v boj proti Turkom. Toda svoje ljudi je moral poslati v obrambo dežele. Le pet hlapcev je pustil doma za varstvo gradu, vsi drugi pa so morali odjezditi na boj.
Minilo več mesecev in nastopila je zima. Grajski hlapci se niso vrnili. Grof je prejel poročilo, da je nekaj hlapcev padlo junaške smrti, a drugi da ostanejo pri vojski na Ogrskem, kjer bodo tudi prezimili.
Tako je ostal grad Korinje skoro brez posadke. Vendar se grcf ni vznemirjal zaradi tega. Kmetje tlačani so bili pokorni, hajdukov ni bilo v korinjskih gorah, cigani pa tudi niso več
prihajali v okolico gradu.
!j; *
In zopet je bila božična noč. Slovesno so zvonili zvonovi in oznanjevali rojstvo Sina božjega.
V gradu je kot običajno tudi
letos kraljevalo hrupno veselje. Pijani glasovi so se razlegali v vas pod hribom. Ostudne pesmi so donele v pokoj svete noči. Zgražali so se tlačani, se prestrašeni križali in se čudili, da ne udari strela jeze božje v grešni grad.
V gradu je bila zbrana majhna, a tem objestnejša družba. Grof Korinjski je povabil v goste vse one okoliške graščake, ki se kakor on niso hoteli odzvati klicu ogrožene domovine ter so rajši ostali doma na varnem, kakor da bi svoje glave nosili izpostavljat turški krivi sabli.
Približno dvajset plemičev je bilo zbranih v viteški dvorani Korinja. Bili so po večini starci, osiveli v grehu in strasteh. Grof Korinjski je bil najmlajši med vsemi.
Razkošni večerji je sledilo popivanje, ki je trajalo tako dolgo, dokler ni vseh dvajset starcev obležalo na tleh do nezavesti pijanih.
Edino grofa še ni omamilo vino, akcprav je mnogo pil. Bil je skoro še povsem trezen, kajti njegova narava je bila naravnost jekleno odporna. Sam je obsedel za mizo in s čudovito naglico praznil kupico za kupico. Zdaj pa zdaj se je zakrohotal, kakor bi bil blazen. Počasi je začelo vino vplivati tudi nanj.
Zdajci pa je skočil prestrašen na noge in smrtno prebledel. Na mah je bil trezen.
Na dvorišču se je nenadno oglasil grozen glas. Potem je zopet zavladala ismrtUia tišina, a že se je oglasilo zunaj tako divje kričanje, da je grofu zle-denela kri v žilah. Počilo je več strelov zaporedno. Zažvenke-tale so šipe v oknu in več krogel je prižvižgalo v dvorano in se zapičilo v steno.
Pod oknom je zaklical glas:
"Grof, ura osvete bije!"
Grof je odskočil v kot. živo so mu zaplesale pred očmi one strašne s krvjo pisane črke:— "Kri za kri, zob za zob!"
"Ciganski kralj je prišel osve-tit svojo mater," je pomislil grof. "Izgubljen sem. Cigani bodo vlomili grajska vrata." Zaklel je in siknil:
"Branil se bom do poslednjega diha. živega me ne dobijo v pest!"
Planil je na hodnik. Slišal je, kako padajo silni udarci na grajska vrata. Les je pokal. Vsak trenutek bodo odnehali zapahi in divja drhal bo prihrumela v grad. Grof je preklel ves ciganski rod in z naglimi koraki stekel v svojo sobo. Zaklenil je vrata, nato pa prižgal svetilko. Snel je s stene puško in stopil k oknu. Tresel se je od razburjenja ter napeto vlekel na ušesa
(Dalje na 5. utrani.)
FRANK GREBENC
1297 E. 55th St.
GOSTILNA
Vsakovrstno žganje, 6% pivo in vino. Se priporočam našim rojakom za obilen obisk, kjer bodo vedno dobro postrežem s pijačo in jedili.
Se toplo priporočam.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj.
JERRY GLAVAČ
Voščilo, priznaje, zahvala.
Cb zaključku leta me dolžnost veže, da se iskreno zahvalim vsem našim rojakom za veliko trgovsko naklonjenost v tekočem letu.
Veliko je naših rojakov, gospodinj in hiš, ki se ponašajo s produkti, katere so kupili potom našega poštenega posredovanja. Vedno smo bili veseli, če smo mogli našim rojakom pomagati ali jim postreči.
Rojaki so nam hvaležni za poštene cene, dobro kvaliteto in točno postrežbo. Enako smo tudi mi hvaležni njim aa pošteno plačilo in veliko upoštevanje: svoji k svojim..
Kakor dosedaj, tako obljubujemo tudi vnaprej, da bomo tudi v bodoče storili vse za naše dobre odjemalce v postrežbi, .V cenah in blagu.
Kadar vas obiščejo naši zastopniki, zaupajte jim, ker imajo strogo naročilo biti v prodaji pošteni in točni.
Teplo se priporočam tudi vtiaprej za naklonjenost, kadar želite kupiti kakšen predmet za katerega imamo mi zastopstvo. Dajte prednost našemu rojaku, če že ravno oddajate naročilo, da, si lahko zasluži vsakdanji kruh.
Poleg veliko drugega imamo v zastopstvu sledeče produkte:
RADIO APARATE, ELEKTRIČNE LEDENICE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE ČISTILCE, ELEKTRIČNE ŠIVALNE STROJE, KUHINJSKE PECI
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1937 in ravnovrstno pohištvo našim odjemalcem, prijateljem in znancem.
JERRY BOHINC
Residence: 6614 Bliss Ave. Tel. ENdicott 4613
1052 Addison Rd.	HEnderson 5979
TINNING, ROOFING and FURNACE WORK
Se zahvaljujem za preteklo naklonjenost in se priporočam še za naprej.
Želim vsem mojim odjemalcem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto.
JOHN in ŠTEFKA PAULICH
5238 St. Clair Ave.
Želita vsem svojim prijateljem in znancem vesele )A božične praznike in srečno novo leto.
WHEN GOOD fELLOW S OET TQ<š£T HER »
FRANK MIHČIČ
GOSTILNA 7202 St. Clair Ave.
Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino, \ žganje in okusen prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo J,
vsem skupaj !
C
JOHN J. WOLF
4526 St. Clair Ave.
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA Se priporočam gospodinjam za praznike. Vsakovrstno doma posušeno in sveže meso. Grocerija najboljše kvalitete. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem.
KOMIN'S PHARMACY
Prva slovenska lekarna v Clevelanclu
JOHN KOMIN, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto.
ANDREJ MOŽINA
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 15931 Saranac Rd.	MUlberry 3754
Se toplo priporočam gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike, kjer boste prijazno pestreženi po najnižjih cenah. Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto!
MAKOVEC CANDY SHOPPE
Slovenian Auditorium Building
Where all good friends meet. Sandwiches and hot chocolate served. A Merry Christmas and a Happy New Year,!
Bitka s pavijani
Pavijan se razlikuje od drugih opic v tem, da je njegova glava z dolgim gobcem podobna pasji. Po legi in obliki oči, po lakteh in rokah je sicer sli-čen človeku, v splošnem pa zelo odurna prikazen. Njegovi ostri kremplji te lahko nevarno ranijo, prav tako tudi njegovi pasji zobje, ki so veliki in silni.
Nekateri pavijani so strašno togotni in se obnašajo, kakor da se blazni. Kadar so razjarjeni— razdraži jih pa že vsaka malenkost — so kar obsedeni od satanske zlobe — prav kakor človek.
Pavijan je strašno nevaren, krut, zloben, uničevalen, maščevalen. že njegove poteze izražajo njegovo stalno divje razpoloženje. če si mu kaj žalega storil, bo gojil srd po cele mesece, dokler se mu ne ponudi prilika za strašno maščevanje. Tudi v tem pogledu spominja na mnogo ljudi.
Za ujetništvo pavijan ni. ker se nikoli ne da popolnoma ukrotiti. Veselje do preseljevanja tiči v njegovi divji, neugnani naravi. Ko se postara se tudi njegove krute lastnosti močneje razvijejo. V svojih prebivališčih, redko poraslih afriških gozdovih, nedostopnih hribih in gorah, se preživlja, ker ne pleza po drevesih, s koreninami in. jagodami, jajci in žuželkami. Velikanski hrošči so mu okrep-čilo, dočim mu je škorpijon slaščica, kača pa pojedina.
V kultiviranih nasadih, na vrtovih in poljih je zelo škodljiv, ker jih opleni do golega. Najljubše so mu melone. Da bi dobil zrelo melono, roma čez gcre, tudi deset milj daleč.
Pavijoni se zbirajo v krdelih, so pogumni in spretni pri svojih roparskih pohodih. Odkril sem, da napravi tolpa teh divjakov kar celo dolgo verigo od svojega.skrivališča pa do vrta ali polja, ki ga hoče opleniti, in da si ti nevarni tatovi tisto, kar so nakradli, podajejo kar iz ro--ke v roko, dokler ne priroma vse do njihovih brlogov.
Tako zviti so afriški pavijani že sto in stoletja in vaški gasilci so se od njih naučili gašenja, oziroma podajanja veder od vodnjaka do ognja.
Naslednja povest opisuje grozovito maščevalnost pavijanov:
Bil sem eno leto pri stricu, ki je imel svojo farmo eno in pol milje od Murraysburga, železniške postaje, stcštirideset milj milj od Port Elizabeth-a, ob južni afriški obali.
Po burski vojni je moj stric to deželo tako zelo vzljubil, da se je tam naselil, že v mladosti se je posvetil proučevanju naravoslovja. Njegova afriška farma je bila prava menežarija in pravi muzej, ki je bil napolnjen z zbirkami tropičnih metuljev in žuželk, ki so opisovali afriško floro in favno. Njegov stekleni rastlinjak tropičnih orhidej in drugih rastlin mu je dajal nepopisen užitek in v razsežnem poslopju so bile kletke in kurniki, v katerih so bile džungelske kokoši, fazani, importirana perutnina, golobje in brezštevilni afriški ptiči.
Imel je šest domačinov, zamorcev, ki so oskrbovali cvetlice in živino. Ti zvesti fantje
so vsak večer po končanem delu odhajali domov. Imel je tudi francoskega kuharja, ki je pa zelo pogosto hodil v Cape Town, kjer je ostal kar po ves teden. Ker je pa bil dovršen kuhar, je stric zaradi takih njegovih ne-rednosti zatisnil oko. Ob takih slučajih ga je nadomestoval njegov učenec, domačin.
Neki večer, ko so zamorci odšli v svojo domačo vas, in ko sva s stricem sedela na verandi, se je majhno krdelo pavijanov prikradlo na naš vrt in začelo odnašati melone, ki so bile skoraj zrele. Ko sva jih zagledala, sva stekla v svojo pritlično hišo po puške. Ustrelila sva jih sedem, še preden se je ostalim zljubilc, da bi pete odnesli. V nekaterih krajih, kjer so se ti uničevalni in nevarni divjaki v večjem številu pojavljali, so farmarji nastavljali oborožene domačine, ki so stražili noč in dan. Zgodilo se je pa le, da so živali te straže prepodile in tako nasade vendarle opustošile.
štiri dni pozneje, ko sva ustrelila pleneče pavijane, pa sva doživela, česar svoj živ dan nisva.
Domačini so šli domov, kuhar je bil odsoten in ostala sva sama doma in pregledovala perjad. Kar zaslišiva vpitje, lajanje in cvilenje. In ko sva skočila k vratom, sva zapazila komaj dve sto jardov daleč tolpo pavijanov, približno tristo jih je bilo. Planila sva v hišo po puške, in revolverje in pobrala streliva, kolikor sva si ga v naglici mogla natlačiti v žepe. Ko "sva pa prišla ven, so pavijani divje navalili na naju. škripali so z zobmi, zijali, tlrli se, in izzivajoče vriščali. Strahovito so bili razjarjeni.
Imela sva samo še toliko časa. da sva planila v vrtno hišico, v .cateri je bilo spravljeno vrtne orodje. Ta hišica je imela samo eno okno, ki je imelo kakor okna v pritlični stanovanjski hiši, zaradi zveri in tatov, železne križe. Zaklenila sva vrata in začela se je divja bitka. Začelo se je oblegaje iz maščevanji in spoznala sva, da se bova morala boriti na življenje in smrt. Če bi razjarjeni divjaki nam£ mogli do živega, bi našli na far mi dvoje razkosanih in strahovito pohabljenih mrliče. Toda besne živali so začele svoje uničevalno delo brez dvoma iz go-ega maščevanja za svojih se. dem tovarišev, ki sva jih bila ustrelila.
Okoli petdeset razjarjenih ir. maščevalnih opic je obkolilo hišico, blazno trgalo in treslo železne drogove v oknu in se z vse silo upiralo v vrata, da bi udr-lo in na vsak mogoč ali nemo gcč način, zrušilo hišico in prišle do naju. Bilo bi po nama, če bi se ključavnica zlomila ali če bi en sam železen drog v oknu popustil. Ko sva to spoznala, sva pripravila lestvo, da bi splezale gor med tramovje, ki je podpiralo streho. Ob kovinskih stenah pavijani ne bi mogli plezati, pač pa bi skočili drug drugemu na ramo in naju izvlekli iz najine zasede.
Iz silnega prhutanja perutnine, golobov in ptičev in krika pavijanov sva posnela, da nama bedo uničili vso perjad in zrušili (Dalje na G. strani.)
CIGANOVA OSVETA
(Nadaljevanje s 4 strani.)
in čakal kaj bo.
Še vedno je bilo čuti močno razbijanje po grajskih vratih v pritličju. Dolgo niso popustili zapahi.
Tedaj je nastal silen ropet. čez trenutek je po vsem gradu odmeval krik divjih glasov. Neznanci so vdrli v grad.
Grof je napel petelina pri puški in se postavil sredi sobe. čul je številne korake, ki so se bližali po hodniku. Grozne psovke in grožnje so mu udarjale na ušesa. Hrup se je bližal bolj in bolj. Zdajci je utihnilo kričanje. Neznanci so dospeli do vrat, ki so se pod silnim pritiskom zlomila.	j
Grof je zagledal kakih pet-j; najst razcapanih, gologlavih j j mož divje zaraslih obrazov. Vsi j so bili oboroženi s puškami in dolgimi noži. Ko so ti ljudje zagledali grofa, so zagrmeli in za-hrumeli kakor vihar. Vsi obenem so se hoteli zriniti v sobo.
"Nazaj, lopovi!" je zagrmel grof in se pomikali toliko nazaj da je s hrbtom dosegel zid. 'Kaj hočete?"
"Tebe hočem, grof!" je zakričal mož, ki se je prvi preril skozi vrata. Bil je visokorasel orjaški človek zagorele polti, čudovito velikih črnih oči, ki so zrle nenavadno divje. Ustavil se je pri vratih in nadaljeval porogljivo:
"Jaz sem Jozua, kralj ciganov. Gotovo si me pričakoval, saj sem ti sporočil, da te obi-ščem. Zdaj sem tu. Prišel sem, da maščujem kri svoje matere. ; 'Kri za kri!' — tako veli naša postava. Fantje, zgrabite ga!"
Cigani so prihrumeli v sobo in besno navalili na graščaka. Grof je dvignil puško in pritisnil na petelina. Zabliskalo še je in počilo. Eden ciganov se je zgrudil s prestreljenimi prši. še enkratustrelil gi-of na cigane in' podrl še enega moža, nato pa ga je zadel silen udarec na glavo. Oblit s krvjo, se je zgrudil grof nezavesten na tla.
"Ali naj mu odrežem buče?" je zaklical neki cigan in potegnil nož izza pasu.	\
"Ne, osveta je moja!" je za- j grmel poglavar Josua. "Zvežii- | te ga, nato naj ga dva odneseta 1 iz gradu. Tudi trupli naših to- \ varišev odnesite. Grofa spravi- i te v votlino nad izlivom Krke. j Tam bo prejel svoje plačilo. Dru- j gi oplenite grad. A žurite se, "kaj- j ti se to noč moramo izvršiti delo osvete. Jutro nas ne sme zalotiti v votlini. Na delo, dečki!"
Divji nočni gostje so se razpršili po vsem gradu. Plenjenje so kmalu opravili. Prisvojili so si le denar in nekaj zlatih predmetov, četrt ure pozneje ni bilo o ciganih ne duha ne sluha več. Zopet je stal korinjski grad tih in teman vrhu hriba, kakor da se ni zgodilo nič. Na dvorišču so ležala krvava trupla hlapcev, v dvorani so pa spali pijani plemiči. Cigani so speče sicer oropali, a umorili niso nikogar.
Ko so se gostje drugega dne vzdramili in iztreznili, so takoj spoznali, da se je ponoči dogodilo nekaj strašnega. Vrata so : bila vlomljena, okna pobita, v 5tenah so tičale krogle. Po vsem
gradu je vladal silen nered. Hlapci so ležali pomorjeni, v graščakovi sobi so se poznali sledovi krvi, a grofa ni bilo nikjer. Plemiči so ga iskali in klicali, a zaman. Grof je čez noč izginil brez sledu.
Nihče ni vedel poveciati, kako in kam je prešel graščak iz Korinja. Začeli so ga iskati po gozdih in gorah. Šele čez mnogo
dni so kmetje odkrili njegovo truplo. Našli so ga v skalnati votlini nad izvirom reke Krke.
še mrtvemu se je poznalo, da je moral pred smrtjo pretrpeti grozovite muke. Cigani so mu iztaknili oči in ga pekli z razbeljenim železom, dokler ni izdi-nil. Njegovo telo je bila ena sama strašna rana. Osveta cigana Jozue je bila grozna.
DOMAČA KUHINJA
Fino kosilo in večerja .vsak dan. Jako zmerne cene.
WILLOW FARMS
SLOVENSKA MLEKARNA
ROSE URBANČIČ, lastnica
MLEKO — SIR — SMETANA VEDNO NAJOBLJŠE
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, in se priporočam še zanaprej.
ENdicott 3457
NAJFINEJŠE PIVO, VINO IN ŽGANJE
želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem.
KAROLINA MODK
6201 St. Clair Ave.
FRANK ZAKRAJŠEK
POGREBNI ZAVOD
1105 Norwood Rd.
ENdicott 4735
1172 Norwood Rd.
JOS. GLAVAM
SLOVENSKA MLEKARNA
1166 E. 60th St.
Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Invalidni voz na razpolago noč in dan.
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom
j®H!l (IMPERMAN in SIN
GOSTILNA " 1259 Marquette Rd.
Vse vrste pijača in dober prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk.
Želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
NEW YORK DRY CLEANING
6120 Glass Ave.
ČISTILNICA OBLEK FRANK TEKAVEC, lastnik
Se zahvaljuje vsem rojakom in rojakinjam za naklonjenost v preteklem letu ter se priporočam ša za naprej. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem skupaj!
NOVAK'S
GROCERIJA in MESNICA 5204 St. Clair Ave.
Želimo vesele božične .praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem ter se priporočamo še v bodoče.
SVETE'S FLOWER SHOPPE
MISS FRANCES SVETE, lastnica
6120 St. Clair Ave.
HEnderson 4814
Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi sveže cvetlice v posodah.
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
MRS. AGNES SMOLE
BEER PARLOR
6101 St. Clair Ave.
Pri nas dobite dobro pijačo in fin prigrizek. Se priporočam za obisk ter želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem.
(VETLKE ZA VSE NAMENE
Voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
PETER MUKAVEC
Izvrstno 6Vf pivo, vino, cigare in cigarete.
Se priporočam in želim vsem rojakom srečne božične praznike in zdravo novo leto.
1231 E. 61st St.
LOUIS MAJER
7508 St. Clair Ave.
TRGOVINA S FINIM OBUVALOM
Želim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
ter se cenjenemu občinstvu priporočam.
Vsem prijateljem voščim vesele praznike!
FRANK V. OPASKAR, odvetnik
704 Hippodrome Bldg.	MAin 3786
Telefon na domu: WAshington 0989 Ob torkih, četrkih in sobotah zvečer: E. 93d St. in Union Ave. Ob sredah in petkih zvečer: 1106 E. G4th St.
FRANK KLEMENČIČ
1052 Addison Rd.
BARVAR in DEKORATOR
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam Še v bodoče. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj.
JAMES A. SLAPNIK mL
6620 St. Clair Ave.	HEnderson 8824
emtainty!
Ni treba izvežbanca, da spozna dobro kakovost, dobro modo in dober izdelek .. .
VOŠČIM VSEM ROJAKOM IN ZNANCEM, POSEBNO PA MOJIM ODJEMALCEM, VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
DOUBLE EAGLE BOTTLING & BEER DISTRIBUTING (0.
Anton Znidaršič
SLOVENSKA MLEKARNA
6302 Edna Ave.	HEnderson 7963
. . . Zato pa čevljarska	- ■ ■ 1
moda zastopa največjo nI A | 1 "P |š vrednost, ki jo more kupiti KI I | U 1 U ^ % vaš denar.	UU 1 fl»Ufl iJ g
Fino mleko in drugi mlekarski izdelki.
Se toplo priporočam.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem.
Telefon: HEnderson 4629
FINE SHOES ||
$4*95 6410 St. Clair Ave. If
gasi;
JOHN POTOK AR in SINOVA lastniki


bitka s pavijani
(Nadaljevanje s 5. strani)
v hiši vse, kar bodo dosegli. Go-lobje in ptiči so letali mimo okna. Nekateri so imeli zlomljene peruti in so bili na pol oskubljeni. Perje je kar frčalo po zraku. Krasen petelin, ki ga je stric importiral, je planil proti železni ograji okna — brez glave — in njegova kri naju je poškropila po obrazu. Iz lajanja naših treh psov sva sklepala, da hrabro branijo hišo svojega gospodarja. Lajanje pa se je žal izpremenilo v stokanje in kmalu je ve skupaj prenehalo. In vedela sva, da so naše zveste pse premagali in raztrgali na kose.
Na stotine pavijanov nama je pred očmi rušilo hišo, midva pa nisva mogla tega preprečiti. Dvajset oboroženih mož bi te tolpe ne moglo zadržati. Moj stric je bil med obleganjem hladnokrven, a dejal je naglo. Vrata sva zabarikadirala z des-kapii, bodičasto žico in vrvmi, pa vendar so divjaki porivali svoje roke podnje in jih besno vlekli in tresli, da bi jih odtrgali. Ko je stric stražil pri vratih, sem jaz streljal pavijane kar z dvema revolverjema. Ko so pa pavijani porivali roke pod vrata, jim jih je stric s sekiro sekal. Okoli dvajset pavijanov je tako izgubilo eno ali obe roki in stričeve bele flanelaste hlače so se kar poškrlatile. En pavijan me je oplazil po obrazu, jaz pa sem mu ustrelil v odprti gobec in črepinja mu je odletela.
In tako sva prišla do nekak- i snega premirja. Videla sva, kako so divjaki tekali in drveli v hišo noter in ven, klepetali in kričali, prav kakor sovražniki. Vse, kar je bilo v hiši, vsako posamezno stvar, so polomili, štrli, uničili in razdejali, pohištvo, zastore, knjige, slike, svetilke, sklede, kuhinjsko posodo, kletke s kanarčki in zlate ribice. Vrt so nastlali s tisoči prepaid ranih metuljev in žuželk, med katerimi so bili redki in dragoceni eksemplarji, in več besnih pavijanov je požrlo kar po cele pesti velikih preserviranih hroščev. Iz steklenic so ti požrešni norci pili Sti'uip za preze'rviranje žuželk in gačenje ptičev.
Medtem, ko je en del tolpe uničeval zbirko, ki jo je stric leta in leta dopolnjeval, je drugi pustošil v steklenem rastlinjaku. Vsako rastlino in čebulo so uničili, razbili so skoraj vse šipe, metali so vanje lončke za rože in udarjali po njih s pestmi, čeprav so si jih pri tem porezali.
To uničevanje je trajalo okoli pol ure in nama je streljivo pošlo. Seveda si nisva upala steči v hišo, da bi med ruševinami našla še kaj streliva, Oba sva bila pri oknu in s priostreni-mi reči grabelj zabadala divjake v oči, ko se je naenkrat nekaj čudnega zgodilo in ob čemer je stric vzkliknil:
"Glej jih, kako padajo mrtvi na tla! Vedno se kaj čudežnega zgodi v življenju človeka, \ ki se bori za svoj obstanek. Pre- jj zervirani hrošči so nama rešili *
življenje.	f
Videla sva. kako so pavijani \ drug za drugim cepali na tla, ; me d tem, ko so se drugi na ve- j randi zvijali v krčih in boleči- j nah. Stric je vzrok uganil. Hro- ! šči, ki so jih požrli, so bili pre- j servirani z jedkim sublimatom, hudim strupom. Nekateri oble-govalci so se nažrli "pariškega zelenca," ki so ga dobili v rastlinjaku. Požrli so tudi škatlo s sladkorjem glaziranih cijanido-vih pot a še vi h pilul, ki smo jih rabili za zastrupljevanje majhnih roparskih živali. Ko je namreč škatla padla na tla, in >n se pilule raztresle po tleh, so se pavijani med seboj začeli srdito tepsti za 'sladkorčke." še enkrat so se besno zagnali v najina vrata v nadi, da bodo našli še sladkorčkov. To nama je dalo novo idejo. Veliko steklenico .nit rove kisline sva zlila v pet galonov vode (1 galon drži
4 litre), s katero je bila napolnjena nosljiva vrtna brizgalni-ca. Jaz sem gonil vodo, medtem ko je stric nameril cev na pavijane. Navalili so zopet, dobili pa so močno raztopino nitrove kisline v oči in po desetih minutah te nepričakovane doze je bil konec obleganja. Nedolgo potem so zbežali z bojnega polja.
Previdno smo odrinili zabari* kadirana vrata in s sekirami v roki sva pokukala ven. Videla nisva nobenega pavijana, ki bi prežal na naju, pač pa več težko ranjenih in oslepelih, ki so ostali za bežečo tolpo, ki je pa tudi bila večinoma poškodovana. Z lahkoto sva pobila oslepele in ranjene pavijane s svojima sekirama. Močan samec mi je zlomil toporišče sekire in me skoraj zgrabil, a moj stric ga je od zadaj podrl.
Neki angleški farmar, naš sosed, je opazoval vse to z daljnogledom in videl, kako so pavijani uničevali najino lastnino. Ker je mislil, da naju ni doma, je dirjal po domačine v sosedno vas in se kmalu vrnil z njimi, takrat pa je bilo že vse končano.
Ustrelila sva devet in trideset pavijanov, dva in petdeset se jih je zastrupilo, ranjenih in oslepelih pa je bilo (šestnajst. Stric si je s kislino malo opekel roko, dočim sem si jaz ob barikadiranju vrat zmečkal prst.
Po končanem boju sva bila oba utrujena, a ves čas ni nobe-
nega zajela panika, če se mora človek boriti za življenje proti premoči, postane hladnokrven in preračunljiv in njegovi možgani porajajo ideje za samoohrambo. Iznadljivost mu pride na pomoč.
Pod oknom smo našli nekaj pavijanov s prestreljeno glavo. Ti so se med seboj strašno tepli zaradi škatlje s trnki, ki so bili opremljeni s pisanim perjem, katero naj bi predstavljalo muhe. — Njihove kosmate roke in obrazi so bili vsi polni teh trn-:ov.
Kako so poginili tisti, ki so ranjeni pobegnili, ne vem. Mnogo med njimi jih je bilo brez rok, ker našteli smo več parov odsekanih rok kakor je bilo mrtvih pavijanov brez rok okoli farme. Tisti, ki so pobegnili brez rok, so najbrž izkrvaveli. Veliko število oslepelih je tudi pobegnilo.
Svoje tri pse smo našli raztrgane na kose. "Sport," izredno vdan pes, je ležal na verandi strahovito pohabljen, a še v smrti je z zobmi držal mrtvega pavijana za vrat. Skoraj vsa per-jad, ki ni pobegnila, je imel vrat zavit ali glavo odtrgano. Golob-je se več dni niso hoteli vrniti t golobnjake. Med temi so nekateri bili z zlomljenimi perutmi in nožicami.
Kanarčki v hiši so vsi končali papiga je ležala brez glave na vrtni stezi. Krasne orhideje so bile razcefrane in razbiti lončki za orhideje raztreseni po travniku. Krila krhkih redkih me-
tuljev, vešč in hroščev so po vrtu • okoli frčala v lahni sapici. In še več tednov pozneje si videl okoli farme, kamor si pogledal, metuljeva krila.
Kar pa so razjarjeni pavijani storili s stričevo knjižnico, ne moreni popisati. Iztrgani listi in ilustracije redkih dragocenih del so več tednov letale okoli po pokrajini in pozneje so jih našli šest milj daleč od farme.
čitatelj si lahko predstavlja, kakšno je bilo v najini hiši po bitki. Ko je stric pregledoval vse to razdejanje, sem pričakoval, da se mu bodo solze udrle; toda tfse, kar je rekel, je bilo:
"Well, Henry, začeti bova mo-ralia iznova. Na najinih s sublimatom nasičenih hroščih se ni-o okrepčali in na brizganju z nitrove kislino tudi ne, kaj ne!" Potem se je smejal in pristavil: "Mislim, da je čas, da malo zadušiva." Trajalo je pa precej, preden je mogel najti pipo in spominjam se, da jo je napolnil s cigaretnim tobakom. To je bilo vse, kar sva trenutno mogla najti.
šele drugi dan po katastrofi, se je pokazala reakcija v ljubezni starega gospoda, žalosten otožen je hodil po vrtu in iskal samote. Izguba njegovih zvestih psov ga je najbolj bolela. Svojega »'Športa" je bolj ljubil kakor vse svoje knjige in žuželke, za koje je rabil lep kos življe-ja, da jih je zbral. Mr. Hall, angleški farmar in njegovi ljudje so nam pomagali znositi pohištvo nazaj v hišo. Poslal nama je tudi nekaj živil in posode in nama pomagal v vsakem oziru, kolikor nama je mogel, dokler ni naše novo blago dospelo. Ko se je fran-
; coski kuhar vrnil, je dejal, da bi | dal največji diamant v Afriki, j da bi bil pri obleganju. Pridružil se je sosednim farmarjem, ki so i se zbrali, da zatro ostale pavija-1 ne. On sam jih je vodil v gore. Oborožen samo z velikim nožem je navalil na živali, ki so jih našli v bližini jame v gori Tafel Cop. Ubil je štiri z nožem, dočim so druge, ki so skušali pobegniti, postrelili. Nekateri so bili težko ranjeni, drugi popol-, noma slepi. Dva so ubili, ki jima je roka manjkala. Kako so j živali brez roke ustavile krvav-! ljenje iz žile, mi je uganka, kljub j temu, da se je pri preiskavi iz- j kazalo, da so lakte močno tiščali, dokler se je kri zgostila. Potem so preiskali brlog. Našli so več mrtvih pavijanov, ki so poginili všled sublimata.
Več let po tem doživljaju sem se boril v svetovni vojni na za-padni fronti. A tedaj mi ni bilo tako hitro misliti in delati kakor na dan divjega maščevalnega obleganja, ko so pavijani zajeli strica in mene.
-o-
ZBOGOM, DEPRESIJA!
Na živalskem trgu v New Yorku je zelo poskočila cena vsem divjim živalim, ki jih prodajajo zoološkim vrtovom kakor tudi privatnim ljubiteljem živali. Tako se poroča da stane danes par afriških antilop $1,800; mnogo je zahtev po kanarčkih, ki stanejo $38.00 ducat. En indijski nosorožec je bil prodan za $8,000.
"Depresija," je rekel Adolph Krone, eden izmed trgovcev z živalmi, "je pri kraju, defini-tivno pri kraju." Vrok, da je depresija pri kraju, je po nje-
govem mnenju ta, ker prihajajo spet ljudje z zahtevami po oce-lotih in čitah (vrstah leopardov), in "honey bears" (vrsta medvedkov, ki ostanejo vedno majhni, komaj večje kakor sred-njevelik psiček , ki jih kupujejo ljudje za svojo domačo zabavo. Oceloti stanejo danes $30, honey | bears $60, čite, ki so najhitrej-, še živali na svetu in ki jih upo-I rahljajo v Afriki in Indiji za • lov na gazele in antilope, pa so od $700 do $1,000.
Na newyorških cestah so se spet pojavili "lajnarji," pravi Krone, s čemer je nastala avtomatična zahteva po južnoameriških opicah, ki jih je lahko naučiti, da se odkrivajo, ko prosijo gledalce za denar. Rod new-yorških "lajnarjev" sestoja in se rekrutira izključno iz Musso-; linijevih podanikov, ki vrtijo po newyorških ulicah svoje lajne ter pri tem razkazujejo "umet-
nosti" svojih opic.
Mnogo te trgovine se vrši z zoološkimi vrtovi in cirkusi. Zoološki vrtovi, ki so imeli tekom depresije malo ali nič denarja, dobivajo zdaj denar iz federalnih skladov, pravi Krone, in spet povprašujejo po živalih, posebno po antilopah. Navadne antilope dobite za $70 par, toda afriška takozvana "sable antilopa" stane danes $1800 par.
Prav tako je ugoden levji trg. Cena doraslemu levu-samcu, ki ima lepo in bujno grivo, je med $100 in $1500. Prav tako je veliko povpraševanje po tigrih; par bengalskih tigrov stane okrog $2800, para sibirskih tigrov pa ni dobiti izpod $4,000. -o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE1
ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU
IGNAC SLAPNIK st.
SAMO ENA TRGOVINA
NEVESTE IN DRUŽICE, NAROČITE POROČNE ŠOPKE PRI NAS, PA SE BOSTE POSTAVILE,
DA BO KAJ!
Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje. Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno
novo leto!
i 102 SI. Clair Ave.	Tel. HEnderson 1126
Tanja je izpolnila dvanaj-i sto leto. Zadnje dni pred počitnicami je sedela nekolike prevzetno v predzadnji klopi v j precej prostranem razredu va-! ške osnovne šole. Skoro pomi-j lovalno je motrila ,součence in
součenke okoli sebe. Velike,1
j
svetle oči so razodevale, da se godi z njo nekaj posebnega. Iločkov Janez je deklamiral ali bolje, zlogoval Župančičevo "Zlato ptičko."
"Zlato ptičko so ujeli trije j fantje mladi. Kdo imel bo! zlato ptičko? Vsi bi ptičko j radi . . ."
Ni je strpelo. Izbrala je v duhu tovarišico, ki se ji je zdela najvrednejša velevažnih novic. Iztrgala j košček papirja iz pisanke in napisala: "Prihodnje leto me ne bo več! Poj-dem v mestno šolo!" Previdno je vrgla še en pogled h katedru, kjer je stoloval njen strogi oče, nato pa se je začela pot z listkom, ki je romal iz roke v roko, dokler se ni ustavil pri naslovljenki.
Tanja je nestrpno pričakovala odgovora, toda ni ga bilo. Komaj pa je zazvonilo in so odmolili, je skočila k Jeračevi Lojzi; ta je bila izvoljenka in njena dobra .prijateljica. Tanja je imela navadno bel kruh Za južino, Loj za pa soržičnega in druge take dobrote, ki so šle Tanji bolje v slast ko bel kruh. In tako je večkrat zamenjala bel kruh za soržični kruh, peščico suhih hrušk, žep orehov ali kaj podobnega.
"Kaj praviš k moji novici, Loj za?" so se uprle Tanjine oči v prijateljico Lojzo, debelušno deklico v dolgem krilu z rumeno ruto na glavi. Loj za pa je zaničljivo namrdnila usta: "Bahačka!"
"Kaj ?"
"Bahačka!"
Tanji se je zdelo, da ne čuje prav. Zasolzile so se ji osuple oči. Prvo razočaranje se je
naselilo v njenem srcu . . .
* * *
Počitnice so minevale hitro, a Tanji skoraj prepočasi. Mestna šola; to je vse nekaj drugega. Sedeti med kopico oblečenih in snažnih otrok je mnogo lepše kakor med kmečko mladino, ki ne razume ničesar. Še zmerom je zamer j a-la Lojzi, ki je tako grdo nagradila njeno zaupanje.
V sobi je merila in krojila Vaška šivilja perilo za Tanjo. Vse je moralo biti novo. Ta-j 11 ja je z veseljem ogledovala: kupce novih reči.
Zdirjala je na vrt. Objela je svojo mlajšo sestro, ki je delila z njo vsako veselje, pa; tudi vsako žalost. Tanja jo je ljubila in je večkrat prav po materinsko skrbela za njo. Zmerom ji je prepustila večji in boljši del kakšnega prigrizka.
Nastopil je večer predzadnjega dne. V veži je čakal velik, lesen, črno pobarvan kovčeg. Mama je zlagala vanj Tanjine reči. Tanja pa jo je od strani resno motrila. Šele ta trenutek se je mogla v resnici zamisliti v to, da poj de. Ali ne bi navsezadnje le rajši ostala • • • Kako bo, kadar bo sama tam v mestu, daleč od ljubljene mame, sestrice. Majhen črviček ji je zaglodal v srce in še v postelji je mislila, kako bo, kadar bo sama v mestu. Toda šlo jih je že toliko in šla bo tudi ona. V mestu so nemške šole. Kako bo neki z njeno nemščino? Znala je komaj nekaj besed, in vendar je morala v nemško šolo, če je hotela postati kdaj učiteljica.
"In enkrat bom poučevala slovenske otroke . . . Čudno, zakaj moram prav v nemško
VI	t J
solo . . .
* * *
Sivo jesensko jutro. Tanja je še poljubila sestrico v postelji na topla lica, a že je bilo
treba hiteti. Tudi črn kovčeg so bili že naložili in Tanja je objemala mamo, ki je jokala.
Oddrdrali so. Zavita v koc je ždela Tanja na kolesij u in motrila cesto pred seboj. Mislila je na mamo, na sestrico, pa tudi na nemščino. Oče jo je spremljal in kdaj pa kdaj izpregovoril z voznikom besedo. Od strani je pogledoval Tanjo, ki pa ni govorila.
Tako so jo vpisali v nemško šolo, ji nakupili nemških knjig in jo slednjič pustili samo ... "Vzdržati moram," se je iz-podbujala. Ko se je učila in ponavljala iz nemške knjige bcsedico za besedico na izust, ji je šlo vse tako okorno z jezika.
V šoli je sedela med kopico načičkanih deklic. Počutila se je neznansko trda med njimi. Tovarišice so jo nezaupljivo ogledovale. Zazvonilo je k odmoru. Vse je šlo na hodnik. Tanja je storila isto. Poslušala je živahno čebljanje nemških deklic in njih smeh in občutila je prvič v srcu nekak odpor — sama ni vedela jasno zakaj. Nekje notri jo je bolelo . . . Zaželela si je Lojze, domačega vrta, polja in hribčka s cerkvico. Vse bi pritisnila tisti trenutek na srce . . . Vri ste moji, bi vzkliknila.
Doma v svoji podstrešni sobici je odprla knjigo. Lotila se je berila "Die alten Deu-tsehen." Mrgolelo je besed, ki jih ni razumela. Obupala bi bila, a hotela je zmagati, hotela je pokazati tem nemškim dcklicam, kaj zmore.
Ponavljala je stavek za stavkom in spet po več stavkov skupaj. Trudne so se ji zapirale oči, a bila je komaj pri polovici. Zvoki klavirja so ji udarjali na uho. Pri gospodinji so imeli goste in hrup prijetnega razpoloženja se je mešal z melodijo, ki je postajala vse glasnejša. Razločila je nemško pesem. Tanjo je zagrabila nenadna grenkoba. Začutila se je tako sama. Stopila je na balkon, ki se je držal njene skromne sobice, in iskala smer svoje rojstne vasi. Predstavljala si je sestrico, ki uživa v tern trenutku toplo zavetje roditeljev, in pogumno je požrla solzico, ki je silila na dan . . .
Na nebu so svetlikale zvezde. Melodija nemške pesmi se I ji je zarila v možgane, da se l je ni mogla znebiti niti pozneje, ko si je z odejo zatiskala ušesa.
,	* * II!
Božični prazniki so jo na novo okrepili. Četudi ni bilo tako kakor druga leta. Tam daleč je divjala vojna in gr-madila trupla. Tanjin ljubi |brat je bil tam zunaj. Mislili so nanj, ko so prižigali sveče na božičnem drevescu. "Ohrani nam ga Bog, prizanesi mu!"
Medla skrb se je kazala na obrazih vseh, a Tanja je bila kljub vsemu srečna. Bila je spet med svojimi in materina beseda se ji je zdela zdaj slajša od vsake melodije na švetu. * * *
Minili so meseci, minila leta ... V Tanji se je počasi ublažil odpor do trde nemščine. Čebljala je z nemškimi deklicami, da je nisi na zunaj prav nič razločil od njih. Ob Rešujem telesu je stopala v | procesij i med belo oblečenimi i nemškimi tovarišicami, ki so nosile kakor kolo velike hrastove vence. V šoli so bili tako naročili. Tanjin venec se je vlekel skoro po tleh . . .
Kakor čarna luč je zasvetila zora svobode v slovenska srca. Žejno so se dvigala k njej, kakor v molitvi. Preobilna svetloba je slepila še trudne oči.
"Jugoslavija!"
Val veselja je zajel dolino i trpljenja . . . Okovi so padli j in vstal je narod svoboden. ' Tanja je drhtela. Zdelo se
ji je, da je nosila zadnje čase tančico na očeh. Še malo, pa bi oslepela za zmerom . . . Mislila pa je na toliko drugih i Tanj, ki so tavale v enaki temi .. .
Pa se je približal božič, bolj bel in bolj jasen, kakor kdaj prej . . . Veselo so žvenkljali kraguljčki, ko se je vozila Tanja za praznike domov. Njej je bilo vse pesem . . .
Tiho je ležal v mraku pobeljeni gozd . . . Tanja je mislila na narod, ki je ječal v trpljenju stoletja. Brzojavni drogi ob nemi cesti so se ji zdeli kakor svečani stražniki . . . Mislila je na padlega brata, ki mu ni bilo usojeno, doživeti svobodo . . .
* * *
Tanja je drhtela in poslušala ... V prvi slovenski božič je zazvenela pesem, pesem, spočeta v trpljenju in poveličana v zlati svobodi . . .
Božični večer je dvignil odrešena srca, strnjena v skupni hvalnici, in skrivnostno so oznanjali polnočni zvonovi mir ljudem na zemlji . . .
-o-
Kako je Marko ugnal strah
Marko Korenjak je bil v resnici lep in čvrst dečko, pravi junak od nog do glave. Bil je nenavadno pogumen in tako močan, da bi premagal samega vraga. Ko je dopolnil dvajseto leto, so ga vzeli k vojakom. Prišel je v Ljubljano in mestne gospodične so se rade ozirale za njim. V vojaški službi je pa moral naš Marko mnogo prestati, čeprav- je bil izmed vseh najbolj Okreten. Vojaki so ga radi imeli, a ne tako stotnik. Ta se je pisal Serafin in je bil trd Nemec. Grozno so se ga vojaki bali, kajti bil je nenavadno strog in neusmiljen z njimi. Mučil jih .je na razne načine ter dostikrat tega ali onega slovenskega fanta kruto kaznoval za prazen nič.
Zlasti na našega Marka je stotnik Serafin strašno piko. Vsa težja dela .je moral opravljati Marko in za vsako malenkost je bil strašno kaznovan. Sploh je bila stotniku Serafinu najljubša zabava, mučiti vojake. Zato je neprestano oprezo-
! val, koga bi zasačil pri kakšni nerodnosti. Sicer ga je naš Marko nekoč zatožil polkovniku kot mučitelja vojakov, a polkovnik so ni niti najmanj zavzel za trpinčene slovenske fante. Tako Marko ni dosegel svojega namena. Nakopal si je na glavo še večje sovraštvo krutega stotnika, ki mu iz maščevanja od tedaj ni dal pokoja ne podnevi ne ponoči.
Nekega večera je zapovedal stotnik Marku, da mora on iti i:a stražo, čeprav ni bil na vrsti. Marko se je moral pokoriti, vzel je puško in odšel na določeno me.-to. Stražili so tedaj staro smodnišnico na Gradu. Marko je imel ukaz, stati na tem mestu do polnoči, do konca ure duhov in strahov. Bil je prvič postavljen, na stražo k stari smod-risnici. Sicer njegovo srce ni poznalo strahu, vendar je z nekim nemirom korakal ob smod-nišnici, kajti v tistem času je na Gradu, vsako noč strašilo; kakor so pravili. Vsak vojak, ki je zadnje mesece stražil tu, je cb ob enajsti uri jadrno zbežal pred tajinstvenim strahom. Drugi dan je pa vsak begunec bil osramočen in težko kaznovan. Stotnik je namreč videl, i če je pobegnil, čeprav je bila noč še tako temna. To se je, kajpada, vsem vojakom videlo čudno.
Vse strašne kazni pa niso nič koristile. Nobena straža ni do
lnoči ostala na svojem mestu, v ako je prepodil "strah" takoj, ko je pričel rogcviliti. O tem "rtrahu" so vojaki sicer mnogo groznega pripovedovali, a kak-m je, ni vedel liihč« povedati.
"Ehe, mene pa stotnik ne bo videl bežati," si je rekel naš Marko, stopajoč pred smodniš-ničo, s puško na rami. Trdno je sklenil, da ne bo bežal, če pride tudi stam satan z vsem svojim kraljestvom. Potebno prijetno mu pa kljub junaškemu srcu ni bilo. Marko je hrabro vztrajal, gledal pazno in poslušal. Minevala je ura za ura. Slednjič je naznanila ura v šenklavškem zvoniku, da je ura enajst — ura i strahov.
"Križ božji, sedaj pa bo, kar bc!" je vzdihnil naš Marko in vzel puško v roke. čakal je nepremično, a dolgo ni videl ničesar. Zdajci se je zdrznil. Tam zadaj za snioclnišnico je začul počasno stopicanje, ki je priha-
jalo vedno bliže. Mahoma se je prikazila izza ogla grozna kosmata pošast na štirih nogah podobna ogromnemu medvedu, ki je začela capljati naravnost proti stražniku. Našega Marka je zamrazilo po hrbtu, prešinila ga je groza, kri mu je zastala v žilah. A' le za hip, saj ni bil eden tistih, ki vsaki senci hrbet pokažejo. "Naj se zgodi, kar hoče, zbežal pa ne bom," si je mislil ter dvignil puško.
Pošast je lezla bliže. Hipoma se je vzpela pokoncu, začela strašno škripati z zobmi in jezno momljati. Marko je odskočil ter p o pravilniku zaklical: "Stoj!"
Strah je še hujše zarenčal in se vedno hitreje pomikal proti
njemu. Marko je še dvakrat za-j klical: "Stoj!" Ker se pa pošast ni ustavila je pritisnil na petelina. Zabliskalo se je in počilo. Strah je dal od sebe čuden glas, nato omahnil in se zvalil po tleh.
Strel je alarmiral vojake. Mlad poročnik je prihitel z desetimi možmi. Marko je poročal, da je čudna zverina šla proti njemu, katero je ustrelil, ker se na trikratni poziv ni hotela ustaviti. Vsi hitijo gledat, kakšno zver je pogodil Marko.
In kaj so našli? Na tleh je v mlf'ki krvi ležal stotnik Serafin, zavit v kosmate ovčje kože. Bil jo mrtev, kajti strel mu je šel skozi srce. Splošno začudenje je na talo med vojaki. Blisko-
!ma se je po vsem mestu raznesla novica, da so tisti grozni strah, ki je toliko rogovilil ,po Gradu, razkrili v osebi stotnika Serafina. Vse se je zgražalo nad stotnikom in hvalilo pogumnega stražnika.
Marko Korenjak ni bil nič kaznovan, saj je ravnal, kakor zahteva vojaški pravilnik. Kruti stotnik Serafin je pa prejel plačilo, kakršnega je iskal.
Maj novega za božič
Prijatelje in znance v Clevelandu in okolici, pa tudi v drugih krajih in naselbinah, prijazno vabimo, da pridejo za bc žične praznike k nam v goste in si ogledajo naše popolnoma
PRENOVLJENE PROSTORE
Naša gostilna je sedaj ena največjih v naselbini, popolnoma moderno opremljena, obenem pa dobite pri nas prijazno in točno postrežbo ter prijateljsko besedo.
TWILIGHT BALLROOM
je najlepša plesna dvorana v naselbini. Občinstvo je prijazno vabljeno k posetom naših plesnih zabav in prireditev. Dvorana je bila moderno preurejena in lahko služi vsem svrham. Se prijazno priporoča za obilen peset
DOMINIK KRAŠOVEC
6025 St. Clair Ave.
naznanilo in zahvala
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili svete vere za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog, oče in brat
Frank Peterlin
Biagopokojni se je rodil dne 6. januarja leta 1876. v vasi Bukovec, fara Vel. Lašče na Dol. Preminul je dne 26. oktobra ob 10:30 uri zvečer ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Sv. Vida na Kalvarijo pokopališče dne 30. oktobra ob 9 uri dopoldne. Pokojnik je bil član društva Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. in član društva Baraga C. O. F. Poleg tukaj močno žalujoče drp-žine zapušča v Clevelandu brata Johna in v stari domovini brata Štefana ter tukaj in v stari domovini več bližnjih sorodnikov.
V globoki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se najlepše zahvalimo obilnim darovalcem cvetja, ki so ga položili ob krsti našega dobrega blagopokojnega soproga in očeta. Najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. John Milavec, Mr. in Mrs. William Hočevar, Mr. in Mrs. John Menart, Sylvia Ave., Mr. in Mrs. John Hlad 64th St:, Mr. in Mrs. Joe Lunder, Pannelee Ave., Mr. in Mrs. John Pengle, Mr. in Mrs. Steve Lunder E. 51st St. Mr. in Mrs. Frank Jeršan, Mr. Anton Pet-kovšek, Mr. Lawrence Petkovšek Jr., Mr. in Mrs. W. H. Taeusch, Friends of New . York .Central, TheJJifth Floor Office Employees of, Richman Bros., društvo Baraga C. OfF.'fdruStvo Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. in Mrs. Cudney & Boys.
Izraz naše globoke hvaležnosti naj prej mejo obilni darovalci za svete maše, ki se bodo darovale v mirni počitek blagopokoj ne duše. Veliki in dobrosrčni darovi so nam bili ob času žalosti velik izraz prijateljskega sočutja. Naša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. John Milavec, Mr. in Mrs. William Hočevar, Mr. John Peterlin, Mr. in Mrs. Frank Ivanc, Miss Eva Peterlin, Mr. in Mrs. Frank Peterlin, Kokomo, Ind., Mr. in Mrs. John Menart, Sylvia Ave., Mr. in Mrs. Joe Menart Sr., Mr. Steve Lunder, Mrs. Margaret Ahlin, Mr. Anton Lunder, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek Sr., Mr. in Mrs. Frank Virant, Mr. in Mrs. Joe Champa, Mr. in Mrs. Thomas Maglich, Mr. John Bucar, Mr. in Mrs. Joe Menart Jr., Mr. in Mrs. Frank Mustar, Joliet, III., Mr. Louis Seme, Mr. Frank Zakrajšek, Muskoka Ave., Mr. in' Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. Ralph Nuvman, Mrs. Rose Zupančič, Mr. in Mrs. Andrew Lekšan, Mr. in Mrs. John A. Tomle, Mr. in Mrs. John Brodnik, Edna Ave., Mr. in Mrs. Wilbert Sunderman, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Menart Jr., E. 112th St. Mr. Anton Menart, Barberton, 0. Mr. in Mrs. John Turk, Yale Ave., Mr. in Mrs. Joe Hočevar Sr., Mr. iii Mrs. James Hočevar, Mr. in Mrs. Joe Hočevar Jr., Mr. in Mrs. Peter Smerdel, Mr. in Mrs. John Zakrajšek E. 74th St., Mr. Anton Milavec, Mrs. Antonette Cernelich, Mr. in Mrs. Leo Belinger, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek, Mr. in Mrs. Andrew Bajt, Mr. in Mrs. Joe Meglich, Mr. Louis Eršte, Mr. in Mrs. John Hlad, Mr. in Mrs. John Rigler, Mr. in Mrs. John Brodnik, Carl Ave., Mr. in Mrs. John Kmc, Mr. in Mrs. Anton Prime, Mr. in Mrs. Joe Lunder, Mr. Frank Cimperman Jr., Mr. Frank Drčar, Mr. in Mrs. John Fabian, Kempton Ave., Mr. in Mrs. Frank Fabian, Mr. in Mrs. John Gornik, Mrs. Belle in hčerke, Mr. in Mrs. Drobnich, Mr. in Mrs. John Adamič, Mrs. Johana Milavec E. 61st St., Mr. in Mrs. Anton Možina, Mr. in Mrs. Louis Leustig, Misses Jennie in Marie Marinko, Employees of Richman Bros. Shop No. Employees of Richman Bros. Shop No. 4.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Joe Menart Sr., Mr. John A. Tomle, Mr. John Hlad, Mr. John Bucar, Mr. Joe Hočevar, Mr. Anton Možina. Mr, Joe Champa, Mr. John Pengle, Mr. Thomas Maglich, Mr. Frank Jeršan in Mr. Joe Meglich.
Iskreno zahvalo naj prejme častita duhovščina fare Sv. Vida za tolažiIne obiske ob času bolezni, za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, darovano zadiišnico in opravljene cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšku za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo.
Najlepšo zahvalo naj prejmeti družini Peterlin — Ivanc za veliko in izdatno pomoč ob času največje žalosti v družini.
Najlepšo zahvalo smo dolžni vsem onim, ki so nas ob dnevih žalosti tolažili, nam ob strani stali, prišli blagopokojnega soproga in očeta kropit, so pri njem čuli ter oni, ki so ga poslednikrat spremili na pokopališče, kjer je bil položen k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času največjega jada v družini.
Ljubljeni soprog, dober in skrben oče. Po letih trpljenja in muk si legel k večnemu izpočitku poleg ljubljene, lanskega junija umrle hčerke Jennie. Postala sta večna soseda v mirnemu počitku — in kamen nad grobovi je tužna bol, ko rose naša grenke solze na zemljo, pod katero počivata naša ljubljena in nezabna soproga, oče, hčerka in sestrica. Dva groba — dve globoki in nikoli začel jeni rani. Dnevno in hrepeneče kličemo h Bogu: Mir vama bodi do angeljskega klica k večnemu vstajenju.
žalujoči ostali:
* '	MARIJA PETERLIN, soproga;
FRANK, sin; MARY, FRANCES, poruč. MILAVEC, ROSE poroč. HOČEVAR, JOSEPHINE, ALBINA, ALICE in MILDRED, hčerke.
Cleveland, Ohio, 21. decembra, 1936.
Prvi božič v svobodi

MRS. FRANCES KRAŠOVIC
SLAŠČIČARNA 6206 St. Clair Ave.
Za božične praznike imamo vse vrste candy v zabojčkih in na drobno.
Cigare, cigarete, mehke pijače in sladoled
Se toplo priporočam ter želim vsem srečne božične praznike in srečno novo leto.
Zaroka na sv. večer
V zvoniku vaške cerkve je zazvonilo zdravo Marijo. Po hišah so se prižigale luči; gospodarji in gospodinje so z družino hodili okoli svojih domov, kadili, škropili z blagoslovljeno vodo in molili, da ne bi bilo nesreč v prihodnjem letu.
Sveti večer je pokojno legel nad vas.
Premožetov France pa je ob tistem času zamišljeno hodil po ozarah za vasjo. Iskal je mejnik med sosedovo in domačo njivo, pa ga zaradi visokega snega ni mogel najti. Naposled je sam določil približno mejo med obema njivama, stopil na sosedov svet in nepremično obstal. Sklonil se je nad zemljo in napeto prisluškoval, kakor bi iz zemlje pričakoval važnega sporočila.
To čudno početje postavnega vaškega fanta, sina premožnega gruntarja, na sveti večer bi bilo morda zbudilo upravičeno domnevo, da s fantovimi možgani ni vse v redu. Toda vzroki so bili Čisto drugačni.
Premožetov France ni bil babjeveren, pa mu je kljub temu že teden dni pred božičem neprestano prihajala na misel tista Rozala, ki je pogosto prihajala v vas in prerokovala iz kart. Doma je bila menda nekje iz prekmurskih krajev in vaščani so jO kar na kratko krstili za "coprnico."
To pa zato, ker Rozala ni bila samo navadna beračica, ampak je znala marsikaj takega poyedati, kar spada že pod "coprnije."
Tako je z zagovorom ozdravila Šetinove tri pujske, ki nikakor niso marali jesti, postajali od dne do dne bolj mršavi in jih je hotel gospodar že spraviti pod nož. Pa je prišla Rozala. Zamrmrala je nekaj besed nad pujski, pomazala jih s slino in pujski so bili ozdrav-
ljeni. Od tistega dne so žrli kakor za stavo. Ali pa BOskarjev konj, ki ga je napihovalo. Hlapec ga je hotel že odpeljati h konjeredcu, ko se je pri Bo-i skarju oglasila Rozala. Šla jej in nabrala nekih rož, jih skuhala in dala piti konju. Kakor bi odrezal, je ponehalo napihovanje in konj je bil zdrav. Pa Španova mati. Več let so bolehali, nobena zdravila niso pomagala. Rozala je prinesla stekleničko vode iz fare, ki leži za deveto goro, namočila vanjo tri zrna jare pšenice, nekaj česna in še več drugih reči. In preden so Španova mati po kapljicah popili tista zdravila — so bili zdravi.
Razume se, da je znala Rozala tudi srčne bolečine • oz-dravljati, pa najsi bo dekletom ali fantom.
Premožetov France je bil nekoč sam doma, ko se je prikazala med vrati Rozala.
'"Bog daj dober dan, France. Si sam, kajne? Prav. Veš, že večkrat sem te hotela vprašati zavoljo Rezike. Ti — kaj pa je z dekletom?"
Vse to je zgovorna ženska zgovorila v eni sapi in šele ko jo je France prav čudno izpod čela pogledal je umolknila.
A France vendarle ni mogel zatajiti radovednosti in je tja-vendan vprašal:
"Kaj pa veš o Reziki, Rozala?"
"Kaj vem? Nič ne vem. Le to sem opazila, da preveč oči poveša, pa zamišljena je in pravijo tudi, da zjutraj hodi k maši namesto ob desetih, kakor se za mlada dekleta spodobi."
"Babje čenče," je jezno zabrundal France in odmahnil z roko.
Toda Rozala bi ne bila Rozala, če bi se bila tako hitro dala ugnati. Pogledala je skozi okno, ali kdo ne prihaja, potem ia je začela:
"France, srečo ti bom pove-
dala, pridi sem k mizi."	i
In izpod predpasnika je pri- t vlekla oguljene kvarte.	s
"Liter pšena mi boš dal, pa i nekaj krompirja boš navrgel. .1 No, boš?"	I
Pri tem je že razprostrla i karte po mizi, drugo poleg ; drugo.	i
France se je res približal | mizi, ne toliko iz radovednosti, i kaj mu bo Rozala natvezila, : ampak le zato, da bi se bab- ; nice prej odkrižal.
"Bom le videl, ali res kaj veš," je dejal in se naslonil s komolcem ob mizo.
"Jej, sreča se ti ponuja, ' fant, pa je ne znaš zgrabiti," 1 je razlagala Rozala. "Pa tek-mcca imaš, hudega tekmeca, še : dekle ti bo prevzel, če ne boš pazil. Jej, jej, pa denarja boš : imel na kupe, bogato nevesto ; boš dobil. Ampak sovražnike
imaš, nevoščljivce, pa koliko in:
>>
"Nehaj, Rozala, nehaj," se je zasmejal France, toda rdečica v obrazu je izdala, da so ga Rozaline besede vendar neprijetno zadele.
"Pa še povej. Rozala, kdo je tisti moj tekmec?" je vprašal napol v šali.
"Tisto ti pa ne smem povedati, nak, srce, tisto pa ne. To-i da če bi le rad vedel, ti povem nekaj 'drugega."
"No, kaj?"
"Mero orehov mi boš dal, France, za božično poico jih bom potrebovala pa ti bom raz-odela nekaj takega, kar še nobeden ne ve."
V Francetu je čedalje bolj, rasla radovednost, mislil pa je tudi, da Rozala res kaj ve,, kdo je zalezovalec njegove iz-voljenke.
"Dve meri orehov dobiš," je dejal, "če bo novica res kaj prida."
"Saj sem yedela, da si zlata duša, France. Poslušaj torej. Na sveti večer, preden bo zazvonilo zdraVo Marijo, pojdi
na polje. Tam se vstopi tako, da boš z obema nogama stal na sosedovi njivi, z životom pa se nagni nad domači svet. Rečem .ti, da boš zvedel iz zemlje take stvari, o katerih se ti še sanja ne. Ranjki Jernač je na sveti večer napravil tako, pa .je iz zemlje zaslišal harmoniko in pobijanje s koli. In res, med letom se mu je omožila hči, sina pa je pri nekem fantovskem pretepu s kolom ubil pijan fant iz sosedne vasi. Vidiš, France, nikomur še nisem povedala tega, tebi povem, zato ker si fant kakor se spodobi, prijazen, pameten in dobrega srca."
"Hahaha!" se .je na vse grlo zakrohotal France, "jaz že ne verjamem tvojim vražam. Ampak mož beseda ostanem le, kar sem obljubil, sem obljubil."
In prebrisana Rozala je s polnim predpasnikom zado-voljna odhajala od Premože-tove hiše.
Po njenem odhodu pa je France kljub zatrjevanju, da ne verjame vražam, izpremenil svoje misli in je kar takrat sklenil, da poskusi na sveti večer z nasvetom, ki mu ga je I bila dala Rozala.
Na sveti večer je torej stal i na sosedovi njivi, sklonjen z i životom nad domačjo njivo in poslušal, kdaj se oglasijo iz i zemlje čudna znamenja, glasovi ali kaj podobnega. V svoji gorečnosti si je želel, da bi pred seboj zagledal tistega pre-klemanega mulca, ki zalezuje njegovo Reziko in mu nemara | celo kani prekrižati ženitvene 'načrte. Oh, to bi ga premla-.til, če bi ga dobil v roke! Saj malo se mu zdi, Francetu, kdo bi bil; tisti Ukčev teleban — nihče drug. In France je že pri mislih v'nan.j stisnil pesti. ■ Čakal je in čakal, a nobenega glasu ni bilo od nikoder. Pač — zdaj je razločno slišal: Kakor škrtanje z zobmi je prihajalo iz zemlje. (V bližnjem
grmu ob meji .je namreč zajec glodal štor, ki .je molel izpod snega.) Škrtanje je prenehalo in se spet ponavljalo. Franceta je kar izpreletelo: ni vedel, ali bi jo popihal, ali bi še ostal. Kaj neki naj škrtanje z zobmi pomeni? Nemara jezo Ukčevega, ker ne bo dobil Rezike. In spet' .je začelo, zdaj še razločneje.
Medtem se .je bilo stemnilo. Noč je bila temna brez lune in brez zvezd.
Na koncu njive je stalo zasneženo drevo. Veter je majal drevo, da se je zdelo, kakor bi se premikalo. France je gledal tja in lasje so se mu začeli ježiti. Kaj se mu ne bi!| V zemlji pod njim škrtanje z zobmi, malo stran mu preti velikanska bela žena, a on sam tu, okoli in okoli tema in še sveti večer je, večer raznih prikazni in čudnih dogodkov.
Preden je France utegnil pomisliti, kaj naj stori, je nekje nekaj završalo in planilo.
(Za.jec v grmovju se je bil splašil in jo ubral kar — mimo Franceta.)
France pa v beg. Kakor bi mu bil smodil za petami, je bežal proti vasi. Tako je tekel, da ni utegnil paziti, kje teče in je pritekel namestil na domače — na Kavčkovo dvorišče. Butnil je v vrata, se pognal v vežo in od ondod v sobo.
Rezika je prav tedaj prižigala lučke pri jaslicah.
"Za božjo voljo, France, kaj ti pa je, da si ves bled in preplašen?"
Zda.j šele se je France zavedel, kje je, a nazaj ni mogel več.
"Rezika," se je brž izmotal iz zadrege, "slišal sem, da te mislijo odpeljati kdove kam, pa sem prihitel sem."
"Beži. no," se je zasmejala Rezika in. zardela.	,
"France, pa jo vzemi ti," se
je oglasil Kavček iz zapečka; "da se ne boš bal zanjo in da bo mir."
"Res je, oče," .je skoraj za-vriskal France, "te besede ste mi pa prav iz srca vzeli."
In tako sta France in Rezika na sveti večer praznovala zaroko. Tega seveda France svoji zaročenki ni povedal kako je šel na limanice Rozali-nim vražam in kako strahopetno je bežal s polja — naravnost v njeno naročje.
Meni pa je France zaupr.! to zgodbo. Ce bi bil rekel, da bom zgodbo napisal, bi jo bil pa najbrže — zamolčal. -o-
DOTA HČERE PROLE-! TARSKEGA DIPLOMATA
V Parizu je vzbudila veliko senzacijo poroka hčere pokojnega sovjetskega poslanika Leoni-da Krasina z enem najbolj zna-
nih francoskih plemenitašev, vojvodo de la Rochefoulcaudom. Kot značilna podrobnost se navaja, d;, je hči enega najbolj glasnih nasprotnikov kapitala dobila za doto dvajset milijonov zlatih rubljev.
Krasili je svoječasno izdal odredbo za nacionalizacijo privatnega kapitala v Rusiji. Svoje zasebno imetje v znesku 37 i milijonov rubljev pa je že leta ! 1917 naložil na ime svoje drugi-I ne na inozemskih bankah. Na dan Krasinove smrti je to imetje znašalo že 60 milijonov zlatih rubljev, torej mu je proletarsko udejstvovanje dobro neslo. Seveda se njegova družina po njegovi smrti ni več vrnila v Rusijo. Nastanila se je za stalno v Parizu. Ljudmila Krasinova, sedanja vejvodinja ,je Rochefou-cald, .je zelo lepa, izobražena in inteligentna mlada dama, ki je bila vzgojena v inozemstvu.
PROGRESIVNA TRGOVSKA ZVEZA VAM ŽELI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ACME DRY CLEANING CO. AMERIŠKA DOMOVINA ANŽLOVAR ANTON ASSEG JOHN AUTO BODY & REPAIR AŽMAN FRANK BARAGA ANTON BARTOL ANTON BEL A J FRANK
BERNOT VICTOR BLISS RD. COAL BOLDIN BLAŽ BUKOVEC RUDY BUKOVNIK JOHN BUTALA FRANK ČEBUL FRANK CENTURY TIRE SERVICE CERGOL & "OGRINC
ČERNE FRANK CIMPERMAN LOUIS DOLENC JOHN DOLGAN ANTON DOLŠAK FRANK DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
DRENIK JOHN DURN JOSEPH EDNA DAIRY EUCLID, DAIRY FABJAN FRANK FAJDIGA & KLANČAR FILIPIč ALBIN GABRIEL FOOD MARKET CODEC BLAŽ GODINA ANTON GORNIK JOHN GRDINA ANTON & SONS GRDINA HARDWARE GRDINA JOSEPH GRDINA SHOPPE GREGORICH LOUIS GROVEWOOD HOME
BAKERY GUBANC ANTON GUSTINČIČ LUDWIG IVANČIČ FRANK JANES JOSEPH JANŽEVIČ JOSEPH JAZBEC FRED JELERČIČ FRANK JERMAN ANTON KALAN JOSEPH KAPLER JOSEPH KAUŠEK JOHN KEPIC FRANK
KERN JOSEPH KODRIČ JOSEPH KOLLANDER AUGUST KORDICH PAUL KOTNIK MARTIN KOVACH EDWARD KOVACH JOSEPH KRAMER FRANK J. KRAMER JOHN KRAŠOVEC THOMAS KREČIČ JOSEPHINE KREMŽAR FURNITURE CO. KUHAR GEORGE KUHEL ANTON KUHEL BROS. KUNCIC-PEROTTI KUNSTEL CIRIL LADIHA JOHN LAURICH FRANK LAUSCHE DR. WM. LAUTIŽAR LOUIS LES JAK CHARLES LOGAR ANTON LOGAR BEAUTY SHOPPE LAUŠIN DOMINIK MAJER LOUIS MALLY DR. JAMES W. MANDEL DRUG MANDEL HARDWARE MANDEL LUDWIG JR. MANDEL LUDWIG SR. MARION'S BEAUTY SHOPPE MARIAN'S DRY CLEANING MARN JOHN MARTINČIČ ANTON MAYFLOWER DAIRY MAUSAR JOHN
MEDVED JOSEPH METLIKA J. METLIKA LUDWIG MERSNIK ANTON MERSEK J. MIHALJEVICII BROS. MLAKAR A. MODIC JOSEPH MOŽINA ANDREJ MRAMOR KARL MULLEC FRANK NOVAK ANTON NOVAK JULIA OBLAK LOUIS OGRIN ANTON OSWALD LOUIS PERDAN RUDOLPH PERME JOSEPH PETROVČIČ FRANK PIANECKI JOHN PIBERNIK LOUIS PIKŠ MIKE PINTAR BROS. PIŠKUR JOSEPH PLESEC VALENTINE PRIJATEL ANTON PRINCE LOUIS J. PRIŠEL JOHN PROSTOR JOHN RACE DAIRY RADDELL LUDWIG RAKAR'S BLUE FLASH
STATION ROAD SERVICE GARAGE ROGEL CHARLES ROŽAI^C JOHN SACERICH JOSEPH
ŠEPIC JIM SLAPNIK IGNAC SLAPNIK JAMES A. JR. SMOLEY JOSEPH ŠOBER-MODIC ŠPEHEKJOHN STAKICH DAN STAMPFEL JOSEPH SUHADOLNIK FRANK SUPERIOR HOME SUPPLY SVETE'S FLOWER SHOPPE SVETEK AUGUST F. TRAMPUSH MARY TRČEK JOHN TOMAŽIČ JOHN TUREK GEORGE URANKAR DR. A. A. URANKAR DR. WM. F. URBAS LOUIS USAJ PETER VIDENŠEK JOHN VIDMAR FRANK VIHTELICH JOSEPH
WATERLOO HARDWARE WIDGOJ JOHN ZABUKOVEC JOSEPH ZALAR JOHN ZULI.CH JOHN
\ ^ Kupujte pri članih te organizacije, ker mi smo neodvisni lastniki ter vam bomo dali tako postrežbo in kvaliteto kot jo le more denar kupiti. Mi smo vaši lastni rojaki ter smo vedno pripravljeni pomagati v naselbini najsibo v kulturnem ali družabnem gibanju. Mi vedno damo osebno pozornost tako odjemalcem kot naši naselbini. Hvaležni smo vam za vašo dosedanjo naklonjenost in upamo, da jo obdržimo tudi v bodoče.
KADAR KUPUJETE, PAZITE VEDNO NA ČLANSKO KARTO V NAŠEM OKNU, PA BOSTE SIGURNI NAJBOLJŠE KVALITETE IN POSTREŽBE.
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
cleveland, ohio, MONDAY MORNING, DECEMBER 21ST, 1936
NO. 300—PART III
GAZELA
Srebrnomašniku kanoniku J. J. Omanu v spomin.
Kovina draga je zlato-kanonik naš,
zato v zlato prekuj srebro-kanonik naš!
* * *
Amerika, dežela zlatega teleta,
postala Tebi zibel je trdo-kanonik.
Kaj žulji so krvavi delavčevi roki,
si preizkusil sam bridko-kanonik naš.
Imel si kruh, kot vsak jo kruh, pomešan z znojem,
kar se razširi Ti oko-kanonik naš.
Mladenič, čvrstih let vojaških, si zapustil
lopato, knjigo vzel v roko-kanonik naš.
Ko leto smrti si Gospodovo dosegel,
k oltarju stopil si srčno-kanonik naš.
Kaj bratom si ameriško-slovenskim storil,
je v knjigo vpisalo nebo-kanonik naš.
Tam v skritem kotu cerkve celica je tiha:
na pašnik vodi novo ovco-kanonik naš.
Bolnik na poti v večnost v strahu omaguje:
že z božjo ga krepča jedjo-kanonik naš.
Da bode zdrava duša v zdravem le telesu,
si društvom z rušo dal telo-kanonik naš.
Slovenski jezik, pesmi svete glas slovenski--
ni Slomšek v naših dnevih to-kanonik?
V Ameriki Slovenec orje, seje, žanje-
ni Baraga sedanji to-kanonik naš?
Naj novi Baraga živi in novi Slomšek, Ameriki in nam v ponos-kanonik!
Naš župnik
Naš jubilant Rt. Rev. J. J. Oman deluje že nad 20 let v župniji sv. Lovrenca, a meseca decembra 1. 1. bo poteklo četrt stoletja, kar ga je poklical Gospod v svoj vinograd.
Koliko je storil naš slavlje-nec v teku svojega župnikovanja v naši župniji, je naravnost čudo, za kar smo mu farani iz globine naših src hvaležni. Toraj ne bo odveč, ako pregledamo samo nekaj del izmed mnogih, ki so njegova zasluga.
Ob prihodu v župnijo je našel naš jubilant njemu izročene ovčice v verskem oziru precej zanemarjene. Mnogo časa in truda mu je vzelo, predno je napravil iz faranov to, kar so da-| nes.
župnija je hitro naraščala. Za šolo godnih otrok je bilo vsako leto več in v par letih je bila šola premajhna. A nič na boljšem ni bila naša cerkev. Drugega izhoda ni bilo, kakor zidati novo cerkev, a staro preurediti za šolo. Vse to se je zgodilo in v kratkem času smo imeli novo in večjo cerkev, a staro se je preuredilo v šolo, ki še danes odgovarja svojemu namenu.
Ker je župnija vedno bolj naraščala, je bilo delo za enega duhovnika prenaporno. Moral j se je ozreti za pomočnikom in danes imamo v župniji tri duhovnike, ki v resnici delujejo za čast božjo in dušno korist fara-| nov.
Dasi je bilo župnišče še novo, vendar ni odgovarjalo vsem potrebam. Preuredilo se ga je in povečalo, kar je zasluga našega jubilanta.
Šolska mladina i-e je vsako leto množila, ker je pa bila hiša za sestre omejena na gotovo število šolskih moči in je bilo 'samo v enem razredu do osemdeset otrok, je bilo treba misliti na večje število učnih moči, a kje jim preskrbeti stanovanje?
Z umnim in spretnim gospodarstvom je naš g. kanonik dal povečati hišo, kjer je dovolj prostora za sedanje potrebe. Kako dolgo bo odgovarjala svojemu namenu, je še vprašanje ea-
in razmer.,	j
Ako pogledamo na mašnOj obleko, kelihe, monštrance in kar)
Ukradena soha pisatelja Ivana Cankarja, ki je tila odnesena iz ircs'r.e cvetličarne, da se prepreči njene postavitev v kult. vrtu.
Pt zdi avl jen betlehemski hlev
'' P o z d ravljen, betlehemski hlev.!"
glasi se spet božični spev. Prepeva zemlja, raj strmi prid Njim, ki v jaselcah leži,
Ob Njem spet greje se srce,
pozablja tuge in gorje; goreče želje, prošnje vnete nocoj posluša božje Dete.
Na hladno zemljo lije mir, odpira nam ljubezni vir; na polje, vrt, na slednji krov
rosi božični blagoslov.
AMERIŠKA^^DOMOVINH
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	____SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMFRICAN HOME.	DAILY NEWSPAPER r ^"
Prof, Frank Omerza:
se potrebuje pri sv. opravilih, najdemo vse v čistem in najlepšem redu. To je zasluga g. kanonika, ki v resnici gleda na po-vzdigo in večjo časti božjo. Kakšen vpliv naredi vse to na udeležence pri sv. opravilih, ve vsakdo.
Naš slavljenec je ustanovil tudi več cerkvenih društev, katera lepo napredujejo in so v resnici v korist in ponos cerkve. En'o izmed njih je tudi mini-strantsko društvo in kadar nastopijo pri posebnih cerkvenih slavnostih, kapljejo srebrni biseri iz oči faranov.
Nova Cankarjeva soha, katero je napravil slovenski umetnik v Ameriki, Mr. Rudolf Mafko. Poleg sohe stoji umetnik Mafko.
Ako si ogledamo prostor okrog cerkve in šole, ga najdemo v najlepšem reclu, ker je ves prostor tlakan. Na vedno prigovarjanje g. kanonika, da leseni plotovi okrog hiš ne odgovarjajo več današnjim razmeram, so farani upoštevali njih nasvet in danes ne dobite okrog hiš polomljenih in krivih lesenih plo-toh, ampak so nasajene žive neje, kar je res nekaj lepega in napravi lep vtis na človeka.
Kakšne razmere so bile pred leti v našemu S. N. D. ve marsikdo. Govorilo se je, da bo šlo vse skupaj na boben. Toda gospod kanonik je vedel, da so v tej stkvbi, v tem narodnem svetišču zazidani žulji in težko pri-■ služeni tisočaki slovenskega trpina. Priskočil je na pomoč s svojimi modrimi in zdravimi navodili, ki so pripomogli, da je S. N. D. danes brez — dolga. To je sad, ki ga je rodil, pameten nasvet in poduk našega g. kanonika, za kar so mu delničarji S. N. D. v resnici velikansko hvaležni. Tako vidimo vsepovsod velikanski napredek, kjerkoli niso zlati nauki g. župnika naleteli na gluha ušesa. Lep vzgled imamo na našem preč. g. kanoniku, da se je treba dobrih voditeljev ne le držati, ampak tudi spoštovati in njih naukom slediti.
Preč. g. kanonik J. J. Oman! Bog Vas naj obilo blagoslovi ob Vaši srebrni sv. maši. Da bi ša v naprej delovali v-toliki meri •sa ča-t božjo in dušno korist svojih faranov, kakor do sedaj! Da bi obhajali še-zlato mašo v krogu svo.jih sedanjih ovčic, je srčna želja vsakega posameznega far an a. Bog Vas živi!
Anton Miklavčič, preds. cerkvenega odb.
M. Stušek:
BOŽIČNI SPOMINI
Oh zakaj tak naglo mine srečen čas otroških dni? Le na zlate srečne čase v srcih nam spomin budi.
Ko nas mama je zibala, pela pesmico sladko, o božiču pa nam ata štalco v kot postavili so.
Ni še prišel sedmi božič zame, ko že kruta smrt mamico mi .je pobrala ata bil.je ves potrt.
štiri majhne je pustila njemu, da skrbi zanje, bil nam oče je in mati, skrbno nas odgajal je.
"Mici moja, pridna bodi," često opominjal je. "Rada moli, v cerkev hodi, mama gleda dol na te."
Leta hitro so minila, čas ločitve prišel je, morala sem v tujino, soprog čakal je na me.
Deca so. mi j b tottilu, rasla in možila se; stari ata piše v pismu, vsak dan molim jaz zanje.
Beg vas živi, ata ljubi, da,j vam zdravih, nreč-
nih dni, o božiču mero polno naj vam milosti deli.
Božični srčni utrinki iz domovine
K jaslicam rada bi v dragi mi kraj, tja, kjer je slovenski dom mili. . . . j ■ !
Pozabiti hočem za kratek čas, da sem v daljnem Clevelandu. Pohiteti želim v duhu tja v lepe, nepozabne Slovenske gorice, k.ier je moj dragi dom, tja kjer spijo v grobu moja ljuba mati in drugi, srčno dragi. . . .
•V vsako hišo bi rada stopila, vsakemu dobremu znancu bi rada izročila pozdrav z srčno željo: Praznujte, ljubi moji rojaki, presrčne božične praznike ter Bog vam daj srečno, milosti polno novo leto.
O srečni božični večeri pri dragih starših, kako bi vas mogel človek pozabiti?
Kako živo se spominjam tiste j sreče ter obnavljam v srcu lepe spomine na mojega 80 letnega starega oeta in babico, ki I sta posebno rada pripovedovala ! Imeni otroku marsikaj, kar bi ! želela v spomin nekaj napisati, i če dovolite, bi napisala -krom-1 nosit tega, za nas vsem priljubljeni list, za našo Ameriško Domovino, 7a božično številko.
V mojem domačem kraju je še v dobrem spominu revež Jaka, kateri je umrl na mojem j domu prav tisti dan, ko sem se jaz rodila. Pripovedovali so, da da je bil v mladosti močan, zdrav in "zauber" fant ter se je sosedovi Marjetici posebno dopadel. Trdili so, da je bil Jaka dober pevec, ki je rad prepeval naše sladko doneče slovenske pesmi na vasi. Neprekos-i ljivo .je rad iz dela grede ob ve-
SPOMINI
Že sanjalo v zgodnji mladosti o Ameriki zlati je moje srce: Ah, ko bi pač s ptičkami mogla čez širno Atlantsko morje. . . bi ustvarila tam si bogastvo, srečo in zemeljski raj; rešila skrbi jaz morečih bi svojce i mamico vsaj. . . .
Pa mi usoda mamljiva, resnico podala je v dar! Otožno decembersko poldne, dne tega ne zabim nikdar. . . . Ko enkrat še ob uri slovesa sem mamica segla v roko, ..ogled njen otožno trpeči, izdal nje skrivnost mi je vso.
K
"Otrok moj, tam v daljni tujini Boga ne pozabi nikdar, poštenost in delo marljivo, sladi naj ti pota vsikdar! Prosim te zase le eno: Sporočaj mi nekaj besed, ko utegneš, da znala bom, da li mi dete resnično osrečil je svet."
Par dni za temi dogodki "Christmas" je tu kraljeval. Grenke solze domotožja mi prvič v tujini zadal.	!
O, ko bi pač dnarcev imela za vožnjo čez širno morje. . . . Takoj bi nazaj se vrnila, olajšala stem si srce.
Tri in dvajseti'božič na tujem plava sedaj mi v poset. Globoko pa v duši spomini vstajajo razni mi spet. Ko ubrano polnočni zvonovi nam "sveto noč" tu zapojo,
I njih zvoki naj moje pozdrave iskrene tja k majki neso!
Josephine Praust.
čerih zavriskal in to tako, kot ( znajo le naši slovenski fantje t na vasi.	(
i Prav tako pa je bila tudi 1 Marjetica ponos naše fare ter i -o mnogi zavidali Jakatu dobro ' nevesto. Naš stari oče so na- ■ ; glašali posebno radi, da sta več let skupaj ministrirala pri sv. mrši in bila zvonarja naše fare.
Jaka bi bil gotovo ostal dober 'ant, da ga ni tovariš Jurij vabil s seboj na tihotapsko pot to-aka t je na Koroško. Bilo je v pozni jeseni. Pravkar je odlo-j šil Jaka doma težak nahrbtnik i tobaka ter je mirno legel k po-! MtUu. Takrat pa opazi Jurij, i ki je še bdel, da gredo proti hiši , financarji. Kot bi trenil, je šinil Jurij iz'hiše in v hlev, zvil ■' skupaj v zveženj nekaj cunj ter ■; Y-el hitrih korakov proti gozdu,
ob katerem je bila bogata in obsežna Pikova domačija. Finan-carja misleč, da nese tobak, jo ubereta naglo za njim.
Ko pride jurij do Pika, skoči v hlev. sleče suknjo, pograbi grabi je ter hodi (počasnih ko-i rakov po dvorišču. Kmalu pribita tja financarja ter se zadere-ta nad tihotapcem, vprašujoč ga, kje ima tobak. Ta se je pa delal nedolžnega in rekel, da on ne ve nič o kakem tobaku. Jezna se vrneta do hiše, kjer je bil Jaka, toda tobaka ni bilo najti nikjer, ker ga je pač o pravem času skril.
Ta dogodek je bil usodepoln I za Jako. Pošten in premožen Marjetičin oče ni hotel tihotapca Jako za zeta. Prisilil je hčer, da je poročila drugega. To je bil težak udarec, pokora za grehe mladosti za vse življenje. Jaka in šel nikdar več na Koroško in je ostal samec vse življenje.
V starosti sc je zatekel na moj dragi dom ter tam z Bogom •pravijen srečno umrl.
Moja mati so me večkrat pe-• li na pokopališče, kjer spijo večno spanje srčno dragi ter mi kazali tudi Jakov grob na bož-i njivi. Tam spi sedaj tudi njegova Marjetica. . . .
Le sladko spa vaj te vsi v dragi domovini. Srečen Božič vsem 'Cjim rojakom tukaj.
Ti vas predraga, rojstni kraj,
i ;T vidim tebe še kdaj?
i
Marija K umi k.
Tukaj zraven vidite novo soho pisatelja Ivana Cankarja, katero je napravil slovenski umetnik Mr. Rudolf A. Mafko. Naj si jo zlasti ogledajo tisti, ki dvomijo, da smo naročili novo soho in oni, ki dvomijo, da bi bil Mr. Mafko kak umetnik. Tu ni treba robenega komentarja, ker delo samo hvali mojstra.
Želi svojim številnim .prijateljem vesel božič in mnogo sreče v novem letu. Obenem se priporoča onim, ki nameravajo potovati v stari kraj, ki želijo poslati denar v domovino in onim, ki rabijo notarske listine.
žele vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto 1937.
Vsi klubovi člani vam nudijo k praznikom znatno znižane cene na groceriji in mesu. Izberite si bližnjega trgovca in kupite pri njemu vse kar rabite za vaso kuhinjo,
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE, KER ONI PODPIRAJO VAŠA PODPORNA, KULTURNA IN PROSVETNA DRUŠTVA TER NARODNE DOMOVE
DRŽIMO SE GESLA: "VSI ZAENEGA IN EDEN ZA VSE"
CHAS. LESJAK	FRANK GABRIEL	ANTON TEKANČIČ
15708 Saranac Rd,	595 E. 140th St. 19302 Chickasaw Ave.
FRANK LACH	JOHN SPEHEK	LOUIS URBAS
637 E. 185th St.	16226 Arcade Ave. 17305 Grovewood Ave,
J0EM0DIC	JOHN SKOFF	BLAŽ BOLDIN
315 E. 156th St.	1170 E. 174th St. 14401 Thames Ave.
FRANK MULLEC	JOE TISOVEC	FRED JAZBEC
16811 Waterloo Rd.	16224 Arcade Ave. 821 E. 222d St.
LUDWIG RADDELL	JOHN T0MAŽIČ	SOBER & MODIC
15802 Waterloo Rd.	16821 Grovewood Ave. 544 E. 152d St.
ČLANI PROGRESIVNE TRGOVSKE ZVEZE
FRANK FABIAN 399 E. 152d St.
LUDWIG MANDEL 920 E. 140th St.
JOHN VIDENŠEK 486 E. 152d St.
JOHN KAUSEK 19313 Kewanee Ave
LUDWIG MANDEL
15607 Waterloo Rd. JOE JANEZ
16016 Parkgrove Ave. JOE PETRICH
27919 Lake Shore B!vd JOE SETINA
608 E. 185th St/ MRS. MAX HABINC 542 E. 185th St.
BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave, JOE JANZEVICH 542 E. 152d St. MARY KUHEL
16321 Arcade Ave. JOE METLIKA
14516 Sylvia Ave. FRANK KASTELIC 19300 Shawnee Ave.
Naš letalec - George Kraigher
Slovenci oziroma Jugoslovani, smo sicer majhen narod, vendar smo dali svoji novi domovini Ameriki že lepo število slavnih in koristnih mož, ki prispevajo, vsak po svoje, k veličini te dežele. Naj omenim med temi samo dvoje svetovnoslavnih imen: Mihajlo Pupin in Nikola Tesla, slavna iznajditelja na polju fizike in elektrike, ki sta s svojimi izumi zadivila svet. Med Slovenci imamo misijonarja Barago, poznejšega škofa, ki je doprinesel svoj delež za kulturo ameriških Indijancev, katerim je ustvaril književni jezik ter mu določil slovnična pravila. Da so Amerikam uvaževali njegove zasluge za to deželo, svedoči dejstvo, da so imenovali po njem neketera mesteca in okraje. V novejšem času je naš slovenski narod prispeval ameriški literaturi pisatelja Adamiča, ki mu je ameriška publika določila uvaže-vano mesto med svojimi literati.
Vsi ti naši možje so širši slovenski javnosti več ali manj znani, manj pa je znano dejstvo, da imamo Slovenci v Ameriki tudi slavnega letalca, in sicer v osebi George Kraigherja, ki je danes "chief-pilot' velike ameriške potniške letalske družbe — Pan-American Airways, s sedežom v Brownsville, Texas.
"žorž" Kraigher je doma iz Hrašč pri Postojni, iz ugledne narodne rodbine Kraigherjev, ki je dala slovenskemu narodu poleg Žoreta tudi dr. Alojzija Kraigherja, zdravnika in znanega slovenskega pisatelja, avtorja "Kontrolorja škrobarja," "Školjke" in drugih literarnih del, sedanjega šefa ljubljenske deželne bolnice. .Svojo' letalsko' kariero je pričel Žore Kraigher kot mlad tehnik tekom svetovne vojne, ko se je vpisal v avstrij-.
sko letalsko službo, kjer je kmalu napredoval. Zaradi njegovih tehničnih in praktičnih zmožnosti so ga kmalu poslali v Aspen pri Dunaju, kjer so najboljši letalci avstrijske armade preizkušali nove aeroplane, preden so bili slednji odposlani na bojne fronte. Iz te dobe ve žore, ki je izredno duhovit družabnik, marsikaj zanimivega povedati. V ožjem prijateljskem krogu spoštovanove Terčkove ("Peter Zgago ve") rodbine v New Yor-ku, je Žore večkrat pravil, kako je v krasnih poletnih jutrih, čim je sonce vzšlo, vzel iz hangarja aeroplan, pognal motor, zavrtel propeler ter odletel v Budimpešto na kratek "izprehod." Letal je komaj par metrov visoko nad nepreglednimi polji zlate pšenice, ki je valovila ko zlato morje pod njim. Pšenična polja so se menjavala s pašniki obširnih madžarskih pust, ki jim ne izmeriš širine ne dalje, na katerih so pasli "čikoši" svoje iskre konje. —• V Budimpešti zajtrk: bela kava s smetano in znanimi zemljami "kajzericami," nato pa spet nazaj na Dunaj, kjer je okoli osmih zjutraj spet pristal na letališču v Aspenu.
Prav tako zanimivi so tudi njegovi spomini z raznih front, na katerih je reševala skrahira-na Avstrija svojo staro podrtijo. Bil je v Galiciji, črni gori in na Tirolskem, odkoder je odletel s svojim letalom preko boj-le črte k Italijanom, katere je smatral v svojem mladostnem idealizmu za poštene zaveznike antante, ker je tudi on hotel doprinesti svoj delež, da se čim prej zruši nestvor, ki mu je bilo ime Avstro-Ogrska, in da vstane iz njegovih razvalin liki ptič Feniks — mlada Jugoslavi-i . . .
Ko je po yojni prišel v Ameriko, je dobil službo pri znani zv«". kopic vni družbi Cu,rtis v New Yorku, kjer je ostal nekaj let. kot dobro plačan letalec. Nje-
gova zaposlitev je obstojala večinoma v tem, da je prirejal polete nad mestom in državo New York z vladnimi fotografi, ki so fotografirali ozemlje pod seboj, lakar je vlada na podlagi teh fo-t o g i- a f i j izdelovala natančne mape in zemljevide teritorija.
Kmalu zatem pa so mu njegove odlične tehnične in praktične letalske zmožnosti pripomogle do službe pilota, pri prej omenjeni potniški zrakoplovni družbi, kjer se sprejemajo samo ta-kozvani "crack-pilots," zakaj oni so odgovorni za življenje in var-i nost potnikov, ki jih prevažajo dan za dnem preko ameriškega kontinenta. Tudi tu ni trajalo dolgo, da so spoznali izredne vrline in zmožnosti tega letalca, d je naše gore list, nakar so ga povzdignili v "chief-pilota" ali načelnika in prvega pilota omenjene družbe.
Tudi v Ameriki je doživel Kraigher tekom svoje kariere marsikaj zanimivih pa tudi razburljivih dogodkov, kar je.pač pričakovati pri ljudeh v tej službi. Tako je n. pr. nekdaj vozil v Mehiki visoke mehikan-ske vladne funkcionarje, ko je nenadoma opazil, da se je nalo-milo krilo aeroplana. V očigled največje nevarnosti, je za trenutek hladno pomislil, nato pa slekel svoj težki kožuh ter ga izročil potnikom z navodilom, naj si ž njim ovijejo glave, ker se je bal najhujšega. Toda drznemu in hladnemu človeku, ki v nobeni priložnosti ne izgubi svoje glave, je bila tudi to pot sreča mila.
Po spretnem manevriranju, s katerim je olajšal pritisk in nosilno silo nalomljenega krila, je srečno in gladko pristal, preden se je krilo popolnoma odlomilo.
Pred leti je imel znani ameriški magazin "Popular Mechanics,"' v katerem se razpravljajo najvažnejši izumi, obširen članek o njegovih iznajdbah in izboljšanjih raznih tehničnih na-
prav pri aeroplanih. Poleg članka je bila priobčena tudi njegova slika. In svoječasno je imelo Scripps-Howard časopisje, kateremu pripada tudi cleve-landski "Press," celo vrsto člankov o tem našem slavnem letalcu, priobčenih v drugi sekciji imenovanega dnevnika.
Ponosni smo na tega letalca vsi Slovenci, posebno mi, njegovi ožji rojaki, in upamo, da se bo pod njegovim veščim in stro-kovnjaškim vodstvom izvežbal še tudi marsikateri slovenski pilot, Baš te dni sem n. pr. čital, da je odpotoval y Brownsville, Texas, mladi Mr. Jože Potrato, •sin umrlega spurednika "Glasa Naroda," Gilberta Potrata, katerega je vezalo z našim žoržem tesno prijateljstvo. Prav iskreno želim, da bi tudi mladi Jože v svoji bodoči letalski karieri stopal po stopnjah svojega velikega učtelja in varuha ter tako tudi on doprinesel svoj delež k slavi slovenskega imena!
A. šabec.
M oče niso imeli sreče z Ameriko
Mej oče so bili štirikrat V| Ameriki, enkrat v južni, trikrat pa v Severni. Sreče niso noben-krat imeli, da bi kaj zaslužil:. Vedno je bilo kaj. Enkrat je bila tukaj kriza, drugikrat so bili bolni in ko so šli v tretje, smo jim vsi branili, naj ne hodijo več, ker nimajo sreče. Saj so imeli doma vedno delo in zaslužek, ker so bili spreten mizar iin.se znali vsako stvar napraviti. Toda kadar so se oni namenili, jih ni mogel nihče ustaviti doma. In tako so šli tudi tisto leto zopet v Ameriko po srečo. Bilo je dva meseca pred božičem, ko so obhajali s par drugimi rojaki iz Cerniške okolice. V naši vasi smo imeli tiste čase zelo lepo navado, ne vem, če jo imajo še ali ne, da smo imeli devet dni pred božičem Marijino pobožnost, namreč, da smo Marijin kip prenašali vsak večer v drugo hišo. Bila je to lepa pobožnost. V vsaki hiši so imeli lep oltarček in sveče so gorele. Ljudje so molili rožni venec in prepevali Marijine pesmi.
Tako je prišla dan pred božičem vrsta na našo hišo, da smo imeli to pobožnost. Hiša je bila polna ljudi. Naša mati so naprej molili rožni venec ter so nazadnje pristavili še en očenaš za očeta, da bi srečno raj žal v Ameriko. Nato so pristavili pa še en očenaš, da bi se oče srečno vrnili zopet nazaj k svoji družini. Toda baš tedaj, ko so mati to izgovorili, pa so oče potrkali na okno ter veselo rekli: "Saj sem že doma!"	,
Vse je ostrmelo in potem smo planili ven, da vidimo, če so res naš oče ali samo njegov duh. Pa so bili res oče. Povedali so nam, kako so jih iz New Yorka vrnili nazaj. Uradniki so jih namreč v New Yorku vprašali, kam da gredo. Moj oče so se pa možato j odrezali: "Jaz in ta dva moja rojaka gremo na gotovo delo!" Tedaj jih je pa oblast kar nazaj obrnila, ker nihče ni smel reči, j da ima že kako delo obljubljeno tukaj. Mojemu očetu je bilo tako hudo, da če ne bi bili imeli vere, bi bili kar v morje skočili, so rekli.
No, otroci smo jih bili veseli, saj so nam prinesli debelih orehov in suhega sadja. Šli so namreč peš iz Borovnice in tam v Dobcu so se ustavili pri dobrih ljudeh, ki so jim dali orehov in sadja za otroke. Od takrat naprej se niso več menili za Ameriko, ampak so lepo doma ostali do svoje smrti.
Vesele božične praznike želim vsem sorodnikom v stari domovini in tukaj ter vsem mojim i prijateljem, zlasti pa še Meni-ševeem.
Marija Kranjc-Planincova, 1061 E. 68th St.
-n- '
Zopet smo učakali vesele božične praznike, ki se jih vsak kristjan najbolj veseli. Saj je Božič naj pomeni j i ve j ši dan v letu. Nam, ki smo prišli iz stare domovine, kjer smo preživeli naša mlada in srečna leta,) vsako leto o božiču pohite naše misli nazaj v rojstni kraj k našim dragim staršem, pri katerih smo preživeli svoja mlada leta, ki so nam tako hitro potekla in ki se ne povrnejo več nazaj.
Moji dragi starši že nekaj let počivajo pri naši farni cerkvi ! sv. Jerneja v Begunjah, moji rojstni vasi. Namenila sem se, da napišem nekaj dogodkov, ki se jih še prav dobro spominjam, čeprav je minilo od tistega časa že dokaj let. t m

AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave., v S. N. Domu	HEnderson 4148
ČLANI SLOVENSKEGA GROCERIJSKEGA IN MESARSKEGA KLUBA v CoDinwoodu
: JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave.
VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave.
CERGOL & OGRINC 412 F, 156th St.
JOHN DOLENC 573 E. 140th St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem želi
FRANK SPENKO
SLOVENSKI KROJAČ
15410 Calcutta Ave.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem žel;
ANTON GUBANC
Slovenska modna trgovina z polno zalogo perila, blaga in obleke.
16725 Waterloo Rd.
Vesele b:žične praznike in srečno novo leto želim . vsem odjemalcem in prijateljem ter se lepo • zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam še za naprej.
ANTON OGRINC
SLOVENSKA MESNICA 6414 St. Clair Ave.	ENdicotl 371S
JOHN in JOSEPHINE JEGLIČ
1188 Norwood Rd.
želita vsem odjemalcem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto ter se priporočata za obisk. Točimo izvrstno 6?r pivo in vino, mehke pijače, cigare in cigarete.
FRANK A. GREDENCE
SLOVENSKA BRIVNICA 6124 St. Clair Ave.
želi svojim klijentom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Priporoča se za naklonjenost tudi v bodoče.
ST. CLAIR WINDOW SHADE (0.
i
6532 St. Clair Ave.	ENdicott 3154
TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM ■
Venetian Blinds in zastori narejeni po naročilu. Vesel božič in srečno novo leto!
Žalosten božični večer
V prijazni vasi nekje na Primorskem je živela zelo ubožna družina. Predniki te družine so bili tkalci. Saj v davnih časih so tudi na Primorskem sejali lan in so znale vse ženske presti. Tako se je tudi ta družina preživljala s tkanjem, čeprav borno, vendar za silo tako, da jim ni bilo treba hoditi v tujino iskat zaslužka. Saj jim je bil dom, čeprav siromašen, svet.
Prišla .je nova in moderna doba, katera je izpodrinila pre-dice in tkalce. Doma ni bilo več zaslužka. Mala hišica in par njivic, to je bilo vse njihovo premoženje. Niti kravico niso zmogli. Kako nasititi družino štirjji malih otrok, žena v blagoslovljenem stanu in še njeni stali in onemogli starši. Za vse te lačne želodce je moral skrbeti edini hišni gospodar sam. Te svoje dolžnosti se je v obilni meri tudi zavedal. Bil je velike postave, zdrav, priden in močan, vedno poln upanja je tolažil ženo in otroke: "Le pridni bodite, dokler meni Bog da zdravje, ne boste lačni in nagi."
Dobil si je delo v pristanišču, zelo težko in naporno, pa bil je vesel, samo da je več zaslužil. Ker je bilo predaleč, da bi šel vsak večer domov, je čez teden prenočeval v mestu pri sorodniku in ob sobotah se je vračal domov s težkim bremenom in z veselim srcem k svoji družini. Kako ga je vsa družina veselo sprejela in otroci so bili veseli, ko jim je ata vsega prinesel za ves teden in za otroke. še posebej bonbonov.
To se je vrstilo vsako soboto. V nedeljo je šel s ženo in starejšimi otroci k sv. maši, popoldne je preživel pa z družino (loma. Drugo jutro navsezgodaj je spet odšel za ves teden. To se je ponavljalo leto za letom.
Bilo je leta 1888 na 23. decembra, ko se je kot običajno vračal naš rojak iz mesta proti domu. Bil je obložen s težkim bremenom bolj kot običajno, ker jutri bo sv. večer in ta dan mora biti družina vesela.
Ti'ko je sanjaril in se upiral 9 j stri burji in napletava.jočern snegu. Saj bi se bil lahko peljal z vlakom, toda 30 krajcarjev se mu je zdelo škoda, za ta denar bo rajši kupil liter vina, da bo imela družina vesele praznike.
! Ves truden in upehan pride' do zadnje vasi. še eno uro, pa bo doma. Stopil je za trenutek v gostilno, da se malo okrepča. Tam so ga svarili, naj ne hodi ponoči domov v takem vremenu, ker burja strašno vije in kadi s snegom.
"Jaz moram domov k družini, ker vem, da otroci že gledajo pri oknu in me željno pričakujejo," je rekel ter odšel v zimsko noč. Siromak pač ni slutil, da gre v smrt. Ojstra burja mu nese sneg v obraz. Do pasu gazi sneg. Težko breme ga pritiska k tlom, da se komaj premice. Noge mu postajajo trudne in kar nočejo ga več nositi. Dela si pogum, misleč, saj je še komaj pol ure do domi. Jej, kako bo družinica vesela. To mu da novih moči, da se privleče do železniškega tira. Tu se mora pa malo odpočiti. Vsede se in sam ni vedel kdaj ga je omamil truden spanec in zaspal je. . . .
Družina je doma v skrbeh čakala nanj. Otroci venomer vprašujejo mater, zakaj očeta še ni. Mati jih tolaži: "Le molite in izaspite, ata bo prišel jutri in bo prinesel dosti dobrega." Otroci se res potolažijo in , zaspe. Gotovo se jim sanja o ' sladkih bonbonih in igračah, ki jih bo prinesel oče. Uboga mati oziroma žena pa v skrbeh bdi in čaka. Moža ni odnikoder. Tolaži se, da je pač pot slaba in da bo mož prišel z jutranjim vlakom. V takih mislih za-dremlje za pečjo. Naenkrat se ji zdi, da nekdo močno trka na vrata in jo kliče z imenom. Vsa vesela gre odpirat, pa niko-
gar pred vrati. Samo burja ravija okrog vogala ko obsedena.
žalostna poklekne pred podobo Matere božje, sklene roke in milo prosi, da bi ji moža obvarovala nesreče. Potem pa gre spat.
Zjutraj vstane in gleda skozi okno, v pričakovanju, da mora biti mož vsak čas doma. Toda mesto moža pride nekdo s žalostno novico, da moža ne bo več domov, ker ga je našel mrtvega železniški čuvaj. Zmrznil je.
Kako žalostno so peli zvonovi pri cerkvi Matere božje v Kači-fiah. Kako žalosten je bil sv. večer, ko je uboga družina izgubila svojega skrbnega očeta in rednika. Kako je bilo materi pri srcu, ko so otroci prosili kruha. Toda kot dobra katoliška žena ni uklonila. Šla je od hiše do hiše in dobri ter usmiljeni ljudje so .ji pomagali. V poletnem času je pomagala na pol .ju
BOŽIČNA
Marija je po potu šla, po križem svetu romala; nosila trudna sinčka je, na sredi srca svetega.
Hodila je in prišla je za mi-aka do kovačnice. Kovač daj prenočišče mi samo za dve ali tri noči.
Kako ti prenočišče dam, preveč tovarišev imam, mi noč in dan tu kujejo in ognja ne pogasimo.
železne žeblje kujemo, ves čas, vse dni in vse noči. Ko Jezus Kristus križan bo, potreboval bo žeblje tri.
Ko je Marija žalostna beseda te zaslišala, močno se je prestrašila in je naprej po poti šla.
Naprej je šla prav do noči in prišla do revne štalice. še praga prestopila ni, ko sinčka porodila je.
Pritekel je do štalice kovačev drobili otročič. Zazibaj ga, zazibaj ga, da bo zaspančkal moj črvič!
Kako naj zibljem ga, kako naj ti poganjam zibelko, ne vidiš li, da sem brez ročk,
ne vidiš li, da sem brez očk.
Dotakni teh le se plenic in ti ne bodeš brez ročic; dotakni jaslic se z očmi, boš videl vse tako kot mi.
Prišel je otročič domu, prišel k očetu svojemu; igral se je z ročicami in migal je z ročicami.
In oče ga je spraševal: Kdo je tebi ročke dal? Povej, kje si dobil ročke, in kje dobil modre očke?
Marija mi jih dala je, ki snoči k nam je bila prišla ;
tam v štalici pri jaslicah zdaj ziblje dete Jezusa.
r
in ker je bila pridna delavka,! jo je vsak rad najel. Ko so otroci doraščali, so šli drug za drugim s trebuhom za kruhom. Le taki otroci dobro vedo, kako trdo skorjo ima tuji kruh.
Otroci so svojo mater vsi spoštovali, posebno starejša hči, ki je najbolj vedela, kako je bilo materi hudo. Kot 13 letna dekle je šla k neki pošteni družini v Trst v službo in ves prisluže-ni denar je pošiljala materi. Usoda jo je zanesla v Egipt, pa tudi od tam je vedno podpirala ; svojo mater, dokler ji je živela. In po materini smrti je prišla s svojim soprogom domov ter dala postaviti materi lep nagrobni spomenik.
Počivaj v miru, draga mati. Koliko noči si prečula v skrbeh za svoje otroke. In ko smo mi sladko spali, si nam ti krpala borne oblekce.
Ta ponesrečnik rojak je bil oče mojega moža. Dve leti mu je bilo, ko je izgubil dobrega očeta. Ko je bil star 18 let, je napravil izkušnjo za železniškega čuvaja. Slučaj je nanesel, da je moral vsako noč v službi prav mimo tistega kraja, kjer so našli njegovega očeta mrtvega. Kako mu je bilo pri srcu, si vsak lahko misli.
Iskren pozdrav vsem čitate-Ijem Ameriške Domovine, vsem rojakom po širni Ameriki in v ?tari domovini ter jim želim srečen in vesel sv. večer in Bog vas blagoslovi.
Mary Gombach, 22294 Arms ave., Euclid, O.
n.jali na Vas, čeprav ne bomo slišali tiste božje besede in pa tistih ljubkih glasov naših zvonov, ki so nas tako veselo in lepo vabili v svoji nebeški melodiji v hram božji.
Zato tudi, moji dragi bratje in sestre, tukaj in v rojstni domovini, sprejmite moje voščilo za božične praznike in da bi nam Bog naklonil vsem zdravo in srečno novo leto. Pozdravljeni !	John Dolčič.
JOS. PERME
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem
KUHI HARDWARE
17218 Grovewood Ave., vogal E. 173. cesta
Velika izbira železnine, orodja in najboljše barve po najnižjih cenah.
SLOVENSKI KROJAČ
15607 Waterloo Rd.
Obleke po meri. — Domače elelo v poljubnih krojih. Najfinejši in moderni vzorci. Garantirano delo in cene nizke.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želita
MR. in MRS. JOE KAPLER
952 E. 207th St.
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
Vesele božične praznike in srečno in zadovoljno novo leto voščim vsem mojim prijateljem, znancem in sorodnikom.
Zahvaljujem se vsem. za prijazno naklonjenost v tem letu. Upam, da vam bom tudi v bodoče v vašo popolno zadovoljnost mogel servirati z najboljšim vinom in pivom.
Pri nas se lahko počutite popolnoma domače.
FRANK KUŽNIK
3525 E. 81st St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
J. SACERKH
TRGOVINA Z GROCERIJO IN MESOM Najboljše blago, vedno sveže, in cene nizke.
16005 Waterloo Rd.
Da sem jaz vedel kdo je ta, da je Marija ta gospa, bi bil postljal ji posteljico, srebrno in pozlačeno.
Jaz pa na tla bi legel spat, na trdo kamenje z glavo, da Jezušček rodil se bi na svet večer, na sveto noč.
—Tončka Jevnik.
Spomini ob letu
Girard, O.—Dolžnost me veže, da napišem nekaj vrstic našim rojakom, ki so naročniki in ki jako radi čitajo ta list. Ne bilo • bi častno za nas, ako bi se ne . spomnili ob prvi obletnici na ' enega naših najbolj zaslužnih, ; velikih sinov naše slovenske , matere, katerega nam je posla la naša rodna domovina pred ; letom dni v to našo novo domovino. To je naš nikdar pozabljeni nadpastir, škof ljubljanski, dr. Gregorij Rozman. V reS-nisi je on prinesel blagoslov kot apostolski misijonar med naše slovenske izseljence.
Na dan 22. decembra je poteklo eno leto, ko je veliki vkdi-ka posetil našo naselbino in zapustil med nami biser do naše katoliške vzajemnosti in pa spomin na našo prelepo, milo rodno grudo. Kako so bila naša srca duševno poživi j ena, se ne da popisati, kajti odmev božje ;
isede iz blage duše nadpastir • . ja, nas je v naših srcih opomnil na naša zorna mladostna leta, < ko smo culi isto božjo besedo na svoji rodni grudi. S solzami v očeh smo sprejeli te njegove besede, ki so bile v resnici prava ljuba v do Boga in do svojega naroda.
Kateri Slovenec bi zatajil, da je Slovenec, ko sliši tisto božjo besedo, ki jo je prvič slišal, ko je zagledal luč sveta? Kajti vsaka naša dobra kmetska Slovenka mati nas je takoj ob našem rojstvu izročila v varstvo božje. Zato smo pa tudi iz ponosa i svojo rodno mater z odprtimi rokami sprejeli našega vla-diko pred letom dni, kot svojega j pravega duševnega in duhovne- i ga očeta. On je prinesel med < nas tisto srčno gorečnost do na- ; še vere in pa ljubav do naše rod- ' ne grude. ■
Zato pa za spomin na prvo , obletnico njegovega obiska pošiljam iz te naše nove domovine prevzv. škofu dr. Rozmanu iskrena voščila k veselim in blagoslovljenim božičnim praznikom ter za srečno, zdravo novo leto. To pošiljam s prošnjo, da bi se naš vladika spomnil tudi na nas ob teh praznikih in poslal svoj blagoslov v duhu med nas, kajti težko bomo pogrešali tistih očetovskih besed, ki smo jih culi na božični dan iz ust prevzv. vladi ke potom radio po-! staje. V duhu se bomo sporni-
MIKE POKLAR
THE PENNZOIL STATION E. 43d St. and St. Clair Ave.
Telefon ENdicott 9181
TIRES — TUBES — BATTERIES
Se toplo priporočam in želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Popravljamo tudi avtomobile in baterije.
E. 61 si SI. GARAGE
Rich in Petrovič, lastnika
GENERAL REPAIRING
Se zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo še zanaprej.
11C9 E. 61st St.	HEnderson 9231
vogal St. Clair Ave.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem skupaj.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita
vsem
MR. in MRS. ANTON KOREN
4426 Hamilton Ave.
GOSTILNA in RESTAVRACIJA
Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, 6% pivo ter najboljšo domačo hrano ob vsaki priliki.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1937 vsem klijentom in prijateljem želi
DANIEL STAKICH
Glavni zavarovalninski zastopnik in licenzirani prodajalec zemljišč.
Kadar rabite dobro zavarovalnino proti požaru, tornade ali nameravate kupiti hišo ali zamenjati vašo, obrnite se na nas v prepričanju, da vam bodo listine pravilno izpolnjene.
15813 Waterloo Rd.
Član Progresivne trgovske zveze
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj.
JACK BONČA
6105 St. Clair Ave.
TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM Se toplo priporočam.
JPEl^DlM
I III
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
GROVEWOOD BAKERY
Lastnica MARY HABJAN
17203 Grovewood Ave.
Vedno sveži kruh, pecivo in slaščice.
■k. M i«;
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem
JOHN DANE
SLOVENSKI BRIVEC 15614 Waterloo Rd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem želita
Mr. in Mrs, John in Frances Tomšič
16000 Waterloo Rd.
Najboljša kuhinja, pristna legalna vina in 6% pivo.
Vsem gotom, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
JOSEPH WALLAND
15507 Saranac Rd.
RESTAVRACIJA in GOSTILNA Najfinejši likerji, legalna vina in pivo.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
JOHN MAVSAR
Slovenska grocerija, mesnica in konfekcijska trgovina 23751 St. Clair Ave., Euclid, O.
t
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
MRS. JOHN BRUSS
DELIKATESNA TRGOVINA
775 E. 185th St.
Najlepše se zahvaljuje za naklonjenost v tekočem ter se toplo priporoča v bodočem letu.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. LOUIS ROYTZ
lastnika ROOSEVELT CAFE
Slovenska gostilna in trgovina s slaščicami in šolskimi potrebščinami.
524 E. 2001h St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. JOSEPH IVANČIC
slovenska gostilna, grocerija in mesnica 618 E. 200th St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
FRANK IVANČIC
DELIKATESNA TRGOVINA 15416 Saranac Rd.
i
Najfinejše in vedno sveže blago. — Cene nizke.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom širom Amerike želi
SKULLY BROS. STATION
AMOCO GAS in OLJE Namažemo in pregledamo vaš avtomobil. Delo garantirano in cene nizke. Vogal E. 185th St. in East Park Dr.
Njena duša je vstala na božični večer
Bilo je na sveti večer. Hud, oster mraz je bil. Ulice so bile vse mrtve, zapuščene. Le sem in tje se je slišalo škripanje snega in zopet je nastala tišina. Motno so svetile poulične svetilke. Iz teme so se iznova začu-le stopinje. Na oglu pod visoko hišo se je pokazala ženska in za trenutek postala. Iz stolnice se je utrgal udarec zvona in milo se je razlil po mrzlem ozračju. Za njim drugi, tretji, četrti in do dvanajstih. Zdelo se je kakor bi s silo se trgali iz brona. In vzduh se je vznemirjal in trepetal. Postava na oglu se je ozrla proti cerkvi. Kolikokrat je slišala zvoniti te zvonove, dan za dnem, a nikdar ni tega občutila kakor danes. Tako veličastno, tako mogočno, tako očarljivo obenem in tako hrepeneče niso peli še nikoli.
V teh glasovih so se oglašali minuli spomini. To so tisti glasovi, ki so spali v dnu njenega srca in nocoj so se prebujali in vztrepetavali. Celo megla in mraz sta bila danes nežnejša, ljubkejša. Zakaj, ni vedela ali čutila je to. Stopala je dalje po ulici proti stolni cerkvi. In ko je prišla do nje, se ji je zdelo kakor da se je zbudila iz dolgega sna. Stopila je v cerkev.
Zvonovi so molčali. Gorak vzduh po kadilu in soparici ji je udaril nasproti. Množica lu-čic, radostne vzneseno petje in veličastni glasovi orgel. Vse to jo je omamilo za trenutek. Samo za hipec je stala med vrati neodločno. Svetloba ji je raz--svetila njen bledi obraz. Znamenje 'slabega 'življenja je nosil na sebi ta nekdaj lepi obraz. Bolne poteze okrog usten, modrikasti kolobarji okrog ugaslih in mrtvih oči. Zaprla je vrata in šla proti stranskemu oltarju. Polna svetloba sredi cerkve ji je bila neprijetna. Ni se vjemala z njeno notranjostjo. Iskala je tudi tukaj svoje tovaršice-teme.
Obstala je pred oltarjem. V kapelici je vztrepetavala rdečkasta lučka živo, neenakomer no. Zleknjene, ne, ne, jasne sence sc od časa do časa begale po stropu in po stenah. Veličastni glasovi orgel so prehajali v
' ljubke pastirske pesmice, čuli so se kakor glasovi lepo ubranih pastirskih piščali. Svečano so trepetali enostavni glaski po mračni kapelici, izgubljali so se in iznova prihajali.
Z vso napetostjo je poslušala te glasove. Glavo je nagnila nekoliko naprej, ustni so se ji nekoliko odprli in roki nevede nekoliko odmaknili od života.
Oh ti glasovi, le kje jih je že čula! Ti glaski so ji pripovedovali o davni, davni minuli sreči. Ti nape vi so ji pripovedovali o davnh mladih letih. S kako vnemo in s kolikim veseljem je poslušala te glasove tedaj. Njena čista duša je ž njimi vred uha: jala k jaslicam in s pastirci vred molila božje dete. Da, tedaj je bila čista, nedolžna, ne-omadeževana, dragocena kupa. življenje je vrelo v njej, vzki-pavalo, a tedaj še brez nevarnosti. Mamico je imela, ki jo je čuvala. Tu in tam še malo preveč. A po njeni smrti jo je objelo življenje v vsej svoji trpkosti. Služiti je morala, mlada, neizkušena. Slaba tovaršica jo je vedno bolj in bolj vlekla v blato. Padala je vedno globlje in globlje po njenem zgledu. In angelj njene čiste nedolžnosti je plakal, plakal. . . .
Orgle so zopet zapele tresoče v dušo segajejčih dtožnih zvokih. Pobožno jih je poslušala. Tudi njeno življenje so bili taki .tožni zvoki. Rada bi se ga bila znebila, iztrgala se, ubežala mu, i ni imela v sebi toliko poguma, ;oliko moči in dovolj trdne volje. V samoti jo je iskal ta trepetajoči glas, družil se ž njo in jo vznemirjal. Ona pa je bežala pred njim iz greha v greh. Ne-jub a zvest spremljevalec ji je bila njena pekoča vest. Iznova je zaplulo pred njo ono mladostno srečno življenje pred njeno dušo. Zdelo se ji je kakor kratke lepe sanje. A ta srečna leta so minula. Ni jih več in jih ne bo nikoli več nazaj. Zaman, :aman!
Vsak glas orgel ji je klical: '.aman, zaman! Ah, ali je res vse zaman, se sama sebe povprašuje? Oh, da bi bila srečna, zadovoljna in potem nikoli več. Ne, to ni mogoče, ne more biti. Ona si želi sreče in blaženega miru. Oh, ta nemir, ta čudni strah, zakaj jo pregovarja, le zakaj? Zakaj ravno ona nima miru ne sreče? Le kdo je
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM GOSTILNIČARJEM IN PRIJATELJEM, POSEBNO TISTIM, KI PIJEJO
erin brew
THE STANDARD BEER OF CLEVELAND
RAZVAŽAMO
old shay ale
PORTER AND HALF-AND-HALF
Mi razvažujemo splošno priznano in najboljše pivo, ki ga je dobiti na trgu.
Najlepše se ZAHVALJUJEMO našim odjemalcem za veliko naklonjenost v tekočem letu ter se TOPLO PRIPOROČAMO za naklonjenost v prihodnjem letu 1937.
Naša postrežba je prvovrstna, točna in hitra. Pokličite nas po telefonu.
John Drenik
razvaževalec (Distributor) 23776 St. Clair Ave. KEnmore 2739
kriv?
Visoki glas malega zvončka jo je predramil iz tega žalostnega razmišljevanja. Ozrla se je proti glavnem oltarju. V vrstah so se bližali verniki, sklonjeni in utopljeni v molitev na Boga in njihovi obrazi so naznanjali hrepenenje in želje po sreči. Tedaj ji je hipno šinila v glavo misel na ono Sve-tetajstvo, ki po njem človek za-dobi prejšnji mir, prejšnjo duševno čistost. In polagoma ji je vstajal v srcu kes. Njena duša je plakala, solze njene so padale na njene grehe in jih izmi-vale. Pred' njenim duhom se je odpirala žalostna knjiga njenega življenja. Bolj ko je premišljala, vedno bolj se jo je lotevala želja popolnoma se oprostiti tega bremena, ki jo teži izbeniti se grehov, še enkrat je zaigralo pred njo dosedanje življenje, a ne mračno, prazno, ampak zaplulo je okoli nje gor-ko, slastno, razkošno življenje, ki jo je vabilo, klicalo zapeljivo. In njena duša je drhtela, razburjena kri je kipela, z vso silo jo je hotelo potegniti nazaj v blato, v kalužo. O Bog, se ji je utrgalo iz izmučenega srca. O Bog, reši me!
Ljudje so se bili večinoma že razšli. Polnočnica je minuia. Pred Najstvetejšim v stranskem oltarju je trepetala večna lučka neenakomerno in njena svetloba se je odbijala na kovinskih vraticah tabernaklja, a sence so se daljšale in manjšale. Cerkovnik je hodil po cerkvi in gle-dl, ako je še kdo ostal v nji. Rezko ječe so se glasile njegove stopinje po velikem prostoru. Ona pa je klečala pred oltarjem, vtopljena v svojo žalost in \| svoje grehe. Cerkovnik se ji je približal. Zašepetala mu je, da želi spovednika in on je odhajal ponj. Nemira je bila, drhtela je. Pokleknila je in zopet vstala. Tesno, tako j ako tesno ji je bilo pri srcu. Stopinje so se začule po cerkvi. Prihajale so vedno bliže in bliže nje. Vrata spovednice so ječe zaškripale. Pokleknila je. Drhte, boječe se je obtoževala. A vedno bolj je čutila, kako se ji lajša ono breme, ona mora, ki jo je tlačila in mučila dolga, dolga leta. In njena duša je vstajala jasna, čista, prerojena.
Da, čisto prerojeno se je čutila. Nova moč, novo življenje je prihajalo v njeno dušo. življenje, enako onim mladim dnem njene pomladi. Mir je bil pri njej. Tiho, tiho je oživljal mir nemi svet in vriskaje je vstala njena duša. Jasno ji je bilo. Kvišku ji je uhajal pogled in njena oproščena duša je radostno darovala in zažigala kadilo vroče molitve. Njene misli so bile iskrene, nežne rosne kapljice na liliji in se vzdigale nasproti svojemu Kralju.
Odhajala je domov in bilo ji je kakor bi jo prešinjalo novo življenje, nova radost, nova sreča. Sedaj ji je bilo jasno, kaj je bilo, da jo je s tako silo gnalo na večer ven iz sobe, toda kam? Takrat ni vedela, a sedaj, ko je šla domov, se ji je odkrilo. Lahke in prožne so bile njene stopinje na sveti večer.
—Tončka Jevnik.
vse Tvoje. Kolikokrat nas je zvon iz vaše domače kapelice pozdravljal v jutro, opoldne in zvečer, da smo pri delu sklepali roke k angeljskemu češče-nju. Gledam nazaj na Tebe kot srečno mladenko-edinko vaše hiše, katero je ljubila dobra mati tako, kot ljubi le srce zlate matere.
Izgubila si Marija, očeta ter si vsled tega stopila kot 17 letna mladenka v zakon, da si rešila dom propada. Tvoj Peter je bil dober, blag, zvest mož, pa skrben gospodar.
Kot vse naše slovenske matere, si imela tudi Ti globoko verno slovensko srce. Rada bi dela tudi Tebe na svetilnik pred narod v tujini, vse Tvoje veliko trpljenje, kajti bila si mati — 21 otrokom.
Šest Tvojih dobrih, krepkih sinov, katere si vzgojila Ti, je odhitelo na bojne poljane. Koliko solz si pretočila zanje, ko si jih pet izgubila. . . .
Bilo je pred božičem, kateri je bil zadnji v Tvojem življenju. Stalo je božično, drevesce v hiši, stale so ljubke jaslice. Takrat pa je zazvonil zvonček v vaši domači kapelici, žalostno, kot še nikoli, se nam je zdelo. Zapel je Tebi, dobra slovenska mati, Ti mtičenica, zadnjo pesem. Pravkar je smrt iztrgala zlato materino srce eno in dvajsetim otrokom. Spala si s svojim novorojenčkom skupaj na mrtvaškem odru. Dokončana je bila pot trpljenja. Z Bogom spravljena si odhite-
la na večni dom, kjer zdaj prosiš za svoje.
Prav takrat pa se je v nočnih urah vračal proti domu mož hitrih korakov ter se čudil, zakaj je še luč v hiši. Srce ga je vleklo v naročje drage matere. Prišel je iz ujetništva, a prišel je ljubljeni sin — k mrtvi materi.
Ko je prestopil prag in zazrl Tebe, draga, na mrtvaškem odru, je bolestno vzkliknil: "Mama, zakaj me niste počakali, da bi Vas še enkrat videl živo?" To je vzkliknil in omedlel je junak, ki je več let gledal na bojnih poljanah smrti v oči ter ga tuljenje granat ni pretreslo, ne strlo.
Bliža se božični večer. Zopet bodo peli božični zvonovi, zopet bo zvonil vaš zvonček v kapelici pri mojem domu, a jaz Ti v svojih spominih želim postaviti kot materi trpinki pri slovenskem narodu častno mesto, ker to zaslužiš. Slava taki materi!
Marija Kurnik.
!Božična darila za
mosKe
MANHATTAN
Spomini na Tebe, draga Marija
K Božiču večnem si hitela.
trpinka srečna tam poči j.
Ves čas svetovne vojne sem preživela na domu, vse božične večere v bojnem metežu sem praznovala tam, v dragi domovini.
Ko se spominjam vseh mojih ter mi v duši živo žare spomini mojih božičnih večerov, mi v spomin priplava tudi slika moje dobre sosede. Naj Ti poklonim par skromnih vrstic za sveti večer, Tebi vrla, verna slovenska mati, Tebi trpinka.
Poznala sem Tvoje starše in
SRAJCE
bele, broadcloth, krasni vzorci.
PAJAMAS
razne barve in vzorcev; mere od A-D.
RDBCI
beli, platneni, z vdelanimi črkami; vsi v zavojčkih.
SPALNE SUKNJE (ROBES)
flanelaste in svilene
mere: male, srednje, velike; plave, rdečkaste, rujave, zelene, sive.
KRAVATE
od
Superba
volnene, svilene, čekaste, črtaste, solidne barve. Velika izbira.
ZAVRATNICE
volnene, plaids, svilene ter vseh popularnih barv.
ROKAVICE
s kožuhovino podložene, iz mehkega usnja in tudi iz svinjskega usnja.
PORTIS KLOBUKI
vseh najnovejših barv in modelov.
DRUGA NAVODILA ZA DARILA:
Zlatnina od Swank Vojaški seti Usnjene denarnice Hickok pasovi in zapone
ter mnogo drugih predmetov
Frank Belaj
ZALOGA MOŠKIH POTREBŠČIN
6205 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in soigralcem "66" na karte želi
MIKE VRANEŽA
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
17105 Grovewood Ave.
Najfinejša legalna vina, 6% najboljše pivo in okusen prigrizek.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem želijo
MRS. JOSEPHINE STRNAD in SINOVI
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
Najfinejši likerji, najboljša pristna vina, dobro pivo in okusna jedila.
1315 E. 53d St.	ENdicott 9331
»
WATERLOO TAVERN
F. J. POLC
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
16605 Waterloo Rd.
Najfinejši likerji, pristna dobra vina in najboljše pivo. FISH FRY vsak petek in soboto, PLES in GODBA vsak petek, soboto in nedeljo.
Vesele božične praznike vsem gostom, prijateljem in znancem.
Vesele božične praznike in Srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi
GEO. TUREK
SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA
16011 Waterloo Rd.
Najfinejši legalni likerji, pristna vina in najboljše pivo Lepe in prostorne dvorane za svatbe, društvene seje, prireditve, party itd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, prijateljem in znancem želi
ANTONIJA BARAGA
Najfinejši likerji, najboljše vino in pristno dobro pivo. Se toplo priporoča cenjenim rojakom.
15322 Waterloo Rd.
DR. A. J. PERKO
3496 E. 93d St.
želi vsem svojim klijentom in prijateljem vesele božične praznike in
zadovoljno novo leto 1937.
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
JOSEPH PIŠKUR
16801 Waterloo Rd
Tel. KEnmore 3170
Želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
vesele božične praznike in srečno novo leto. Naše blago je vedno sveže in po najnižjih cenah.
Imamo polno zalogo primernih stvari, da razveselite svojce za božič.
Robce, kravate, srajce, rokavice, spodnje perilo in fine volnene svedre. Tudi velika izbira moških in ženskih klobukov. Trpežne čevlje za celo družino.
Se priporočam.
ANTON OGRIN
15333 Waterloo Rd.	v Slovenskem Delavskem Domu
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Socerbski grad, in sv. jama
Na vzhodni strani Trsta, kake tri ure pešpoti iz mesta, na ostrem robu kraških pečin, se ponosno dviga v zrak skalnat zcb "Strmec," starodavni grad, katerega se lahko opazi že od daleč. Vsem Primorcem, posebno pa nam Tržačanom in nižje Kraševcem je dobro znan pod imenom Socerbski grad. Okrog tega gradu na živi skali stoje še dandanes razvaline nekaj slavnega gradu. Ta grad je bil močna utrdba zoper sovražne napade, bil pa je tudi strah in trepet revnim okoličanom, kadarkoli je v gradu zavladal kak krut gospodar, ki jih je tlačil kot sužnje.
Znamenit je bil vhod v notranjščino gradu, po ozkem temnem ovinku, kateri je bil izsekan skozi skalovje. Slavni zgodovinar Valvazor je leta 1668 sam obiskal in popisal ta grad. Gospodarji gradu so se večkrat menjavali. V 15. stoletju so ga Benečani podrli, pozneje ga zopet zgradili in naposled izgubili, a ga sčasoma zopet dobili v svojo oblast. Nekaj časa so vladali v njem Tržačani, pozneje avstrijska vlada, potem grofje Petaci in Montecuccoli. Ko je Ml grad zapuščen in zanemarjen, si ga je prilastila občina. Leta 1907 ga je za 7000 K. prodala baronu Dematriju Econo-mu v Trstu.
V bližini gradu je stala na planjavi stara cerkev s pokopališčem. Leta 1867 se je pa sezidala nova cerkev v zavetju pod gradom v vasi, katera se imenuje Socerb, (to ime je vas dobila po svetemu Socerbu, o katerem bom pozneje pisal in leta 1904 se je blagoslovilo drugo novo pokopališče. Kakor je bila stara cerkev, tako je tudi sedanja cerkev posvečena svetemu Socerbu, ki" je v tretjem stoletju po Kristusu nekaj časa živel in se posvetil v jami, kate-•a se nahaja par sto korakov oc gradu.
Sv. Socerb je bil rojen v Trstu. Pobožni starši, Evlogij in Kle-mencija, sta ga lepo krščansko vzgajala od naj nežnejših let naprej. Komaj dvanajst let star, je zapustil očetovo hišo in se napotil v jamo, kake tri ure oddaljeno iz mesta. V tej votlini, ki je dobila tudi ime po njem, je preživel eno leto in 9 mesecev v največjem zatajevanju in v pobožnem premišljevanju.
Ko je pa bil spoznal božjo voljo, naj zapusti ta preljubljeni mu kraj in se zopet vrne domov, je to takoj storil. Na potu ga je napadla velikanska strupena kača, toda dihnil je proti nji in se prekrižal, pa je kača takoj poginila. .
še večjo moč je dobil mladi Socerb nad peklenska kačo, ker je iz nekega obsedenca izgnal hudobnega duha. Pobožno ustno poročilo pravi, da so vsled njegove priprošnje Tržačani pod posebnim varstvom, da jim hudobni duh ne škodi, in da so tudi hiše in kraji, kjer se zaupno hranijo kapniki iz njegove jame, varni pred vplivom satanovim. Verno ljudstvo ima posebno zaupanje tudi do vode, ki se nahaja v jami za oltarjem.
Po očetovi smrti je začel javno pričati in oznanjevati resnice sv. vere. Ko je bil oči vidno ozdravil sina bogate Fulgencije, kateri je bil vsled močne mrzlice smrtno bolan, sta se mati in sin dala takoj krstiti. Na besedo presveto srce Jezusovo, katero je bil svetnik zaupno zaklical, je namah ozdravil neki zidar po imenu Didim, kateri je padel z višočine na trda tla.
V Trstu je bil takrat namestnik rimskega cesarja Numerija-na, Junil, ki je dal mladega So-cerba ujeti. A čvrsti junak se ni dal strašiti, temveč je javno pri poznal svojo vero, ter ji ostal zvest do zadnjega zdihljaja. Naj-poprej so ga s krutimi jermeni
Res, lepa sir naša domovina
[bičali, potem ga nategnili na natezalnici, nato so ga razme-sarili z železnimi kaveljčki, ob-lili z vrelim oljem in naposled cbglavili. To se je godilo leta 284. t. j. šest let pred mučeniško smrtjo njegovega brata sv. Ju-sta. Njegovo telo počiva v cerkvi Sv. Justa v Trstu, ter se izpostavlja v češčenje vsako leto na svetnikov praznik 24. maja. Tu se nahaja tudi njemu posvečeni oltar. Tudi v jami stoji njemu na čast oltar, kjer se po-gostoma z velikim sijajem, posebno na 24. maja, opravlja služba božja. V Trstu se imenuje tudi neka ulica, ulica Sc. Socer-ba (Via S. Servolo). Tržačani in vsa okolica, posebno Socerb-ljani ga oaste kot posebnega svojega zaščitnika, r
Vhod v sv. Jamo je v mali dolinici, ker se nahaja tudi naravna odprtina, skozi katero prihaja v jamo svetloba. Po pet in štiridesetih kamnitih stopnicah se pride na dno prvega prostora. Tu stoji oltar posvečen sv. Socerbu. Za oltarjem je pitna voda, o kateri se pripovedujejo dokaj čudne stvari. Tako na primer, da nikdar ne zmanjka, četudi ni nikakega izvirka. Nad tem malim studencem, iz katerega da je pil tudi mladi svetnik, i tvorijo kapniki obliki postelje, j kjer da je spaval sv. Socerb. Na levi strani pa se nahaja iz kapnikov prostor obliki prižnice. V ozadju se nahaja zelo lep iz kapnikov izdelan prostor za pevce. V tem celem prostoru lahko stoji in za silo tudi kleči, od 400 do 500 vernikov. V drugem večjem in nižjem prostoru na levi strani se vidi obok stare kleti, kjer je gradska gospoda shranjevala vino.
Pripoveduje se, da so kletarji v jami večkrat zapazili čudno 3vetlobo, katere so se zelo ustrašili. Za časa vojsk je služila jama gotovo tudi za razno porabo. Razven navedenih dveh večjih prostorov je še mnogo drugih, o katerih se pripoveduje, da so tem lepši in obširnejšo, čim nižje se nahajajo, toda ni varno se spuščati brez potrebnih priprav v te temne globine. Tudi hudo šumenje vode in močnih rek se sliši v globoči-ni, v katerih do sedaj ni še živo bitje iznašlo od kje te nevidez-ne reke izvirajo in kam se izlivajo.
In vse to zanimivo božje stvar-jenje se nahaja tam na slovenski zemlji, na primorskem Krasu, tam ker je slovenska mati nas zibala, tam na tisti zemlji, na kateri je naš slavni pesnik Simon Gregorčič svoje lepe pesmi skladal. Tam na tisti zemlji, kjer vlada sedaj groza, trpljenje in strašno mučenje, tam cjer naši bratje in sestre umirajo v mrzlih, močno zazidanih saporih. Naše matere ne prepevajo več slovenskih pesmic pri zibelki svojega dojenčka, niti se ne radujejo več narave in božjega stvarstva', namreč z debelimi solzami močijo svoje mlado bitje in s strahom čakajo na svoj žalostni konec.
O, kako žalostni bodo božični prazniki v teh krajih! O, daj j večni Bog, da bi jim prinesel • letošnji Božič saj nekaj, kar jim je bilo ugrabljenega in uničenega, da bi jim bilo dano vsaj na božične praznike veselo preživeti in pri božjem Detetu v'jaslicah prositi Boga, da jih skoraj reši iz rok krutega sovražnika.
Vsem čitateljem in naročnikom tega lista želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Lawrence Bandi.
Prelepa naša domovina,
ne prideš več mi iz spominja;
kot iskra živa v srcu tliš,
ljubezen k sebi mi budiš.
Res, lepa si naša rojstna domovina ! Ti prekrasna si dolenjska stran, kjer rasejo žlahtne vinske trtice. Lepa Mokrono-ška dolinica, polna si sladkega vinca.
Ti prekrasna rojstna gruda, kako se te spominjamo vsake praznike, posebno kadar pridejo božični prazniki, sem vedno pri vas, ljuba moja mamica, ljuba moja mamica bratje in sestre. O, kako smo lepo molili pri jaslicah, peli, kadili in škropili z blagoslovljeno vodo, od ene sobe do druge.
Kje so sedaj naši časi, ko smo še tako lepo živeli skupaj in se veselili? Sedaj pa moram biti sama tako daleč od rojstne domovine. O, kolikokrat se spominjam na tebe cerkvica sv. Miklavža, ki stoji le par korakov od moje rojstne hiše. Koli-jkokrat sem hitela pod zvonik in (zvonila Ave Marijo. Podnevi sem pa kot šivilja sedela pri šivalnem stroju in pela, kot je še sedaj moja navada. Komaj sem čakala, da se je storil mrak, da sem pohitela k cerkvici, prijela za vrv in potegnila, da je zvon oznanjal čez širno plan Zdravo Marijo. Vedno sem se bala, da me bo cerkovnik prehitel in mi prevzel tako priljubljeno opravilo.
Ampak enkrat sem imela pa smolo. Ko nekoč tako zvonim, sem pa malo bolj korajžno potegnila za vrv, mi je pa ta v rokah ostala, ker se je utrgala gori pri zvonu. Jej, kako sem se prestrašila. Brž jo uberem domov in se zaprem v svoji so-' bici. Kmalu sem slišala, kako je cerkovnik vpil, kje da sem. Mati so rekli, da me niso videli in ne vedo, kam sem šla. Komaj sem si upala dihati v sobi. Cerkovnik je materi povedal, da sem utrgala vrv pri zvonu. Mati pa na vso moč: "Jojmene, jojmene, kaj bo pa zdaj!" Za prvo silo in tolažbo dajo cerkovniku pol litra vina, pa je bilo vse lepo poravnano. Jaz sem se pa globoko oddahnila.
Da, ne bom te pozabila, cerkvica sv. Miklavža in tudi ne
cerkve Matere božje in sv. stopnic. Kako z veseljem sem pela na koru prelepe Marinije pesmi, katerih še nisem pozabila in jih tudi ne bom, čeprav sem tako oddaljena od tebe, žalostna gora. še vedno prepevam tiste lepe pesmi tukaj v tujini in se pri tem spominjam na svoja mlada leta. Saj so mi prelepi očetovi in materini nauki še vedno globoko v srcu zapisani. Oče so že v večnosti, moja zlata mamica mi pa še vedno žive v Mokronogu. Bog Vam daj zdravje in vse najboljše k Vašemu 84. rojstnemu dnevu, želim Vam še dolgo življenje, saj ste bili vedno tako dobri z jneno.j. Ko pa pride Vaša zadnja ura, naj Vas angel j i spremljajo pred nebeški tron k Jezusu in Mariji, kjer boste uživali večno radost.
Vi bratje in sestre, spominjajte se na božični večer pri jaslicah name. Tako tudi vsi moji dobri prijatelji v Jugoslaviji. Mi se bomo pa spominjali na vas.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim prijateljem in znancem, bratom in sestram v Jugoslaviji in po širni Ameriki, v Clevelandu, O., New Jersey, W. Vir-ginij, Johnstown, Pa., St. Louis, Mo., posebno pa Vam, ljuba mamica ter vsem čitateljem priljubljene Ameriške Domovine. Ostanite zvesti čitatelji in naročniki še na mnogo leta, kot sem jaz že 23 let.
Visoka gora vid ovira, siva megla vmes stoji, se zastonj oko ozira, ki vas videti želi.
Vaša Lajzka Čebular,
15414 Lucknow ave.
Vrabčeva iz Mokronoga. -o-
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1937
vošči svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
John Zulich
18115 Neff Rd.
Cleveland, Ohio. Tel. KEnmore 422 1
Prodajalec zemljišč in hiš, ter vsakovrstne zavarovalnine proti požaru in nezgodi.
Zavarujem tudi avtomobile, trgovine in šipe pri trgovinah.'
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
EUCLID DAIRY (0.
LOUIS STARMAN, predsednik
Največja, sanitarna in moderno urejena in z modernimi stroji opremljena slovenska mlekarna. Najmodernejši prostori in čistoča, ki vlada v naši mlekarni jamči, da dobite v vašo hišo popolnoma prečiščeno in pasteurizirano mleko, ki ga z okusom uživate. Zadnje dneve smo prejeli novi najmodernejši in za čiščenje mleka garantirani čistilec, ki t mogoči izločitev vsak najmanjši prah. Cenjenim gospodinjam se toplo priporočamo za naročilo mleka iz naše mlekarne.
515 E. 200th St. Tel. KEnmore 0515
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem klijentom, prijateljem in znancem želi
FRANK POJE in SIN
SLOVENSKI KROJAČ in ČISTILEC OBLEK
631 E. 185th St.
Tel. KEnmore 4720
FRANK A2MAN
SLOVENSKA MESNICA
6501 St. Clair Ave,
Tel. ENdicott 0347
MIDLAND DAIRY
-SLOVENSKA MLEKARNA 682 E. 162d St.
F. Petrovčič, lastnik • ^
Ako želite imeti za praznike fino, doma posušeno meso kot šunke, klobase ter razno sveže meso in perutnino, pridite k nam.
Se priporočam in želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto.
JOHN LADIHA
1242 E. 74th St.
GROCERIJA in MESNICA
Se lepo zahvaljuje za preteklo naklonjenost in se
priporoča še za naprej in želi vsem skupaj
vesel božič in zadovoljno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem tukaj in v stari domovini, kakor tudi iskrene pozdrave članom gasilnega društva v Podturnu na Dolenjskem želita
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
MR, in MRS. LOUIS ZDEŠAR
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO
V zalogi imamo veliko izbiro kuhinjskih peči, pralne stroje, električne ledenice in druge električne predmete.
V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo.
687 E. 200th St., Cleveland, O
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
PETER USAY
SLOVENSKA TRGOVINA Z MOŠKO IN ŽENSKO OBLEKO
Trpežno blago. — Cene nizke. Toplo se priporoča Slovencem in Hrvatom za nadaljno naklonjenost.
783 E. 185th St
Čian Progresivne trgovske zveze
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam tudi v bodoče.
Nick Spelich
Vesele božične praznike in srečno ncvo leto vsem odjemalcem in prijateljem želi
(0LLINW00D BAKERY
6210 White Ave
HEnderson 2116
SLOVENSKA MLEKARNA
Lastnik JOHN ZALLAR
16000 Waterloo Rd
Najfinejše in okusno pripravljeno pecivo. Vedno sveži in priznano najboljši kruh. Cenjenim rojakom in trgovcem se najlapše zahvaljujem ter se tudi za prihodnje leto toplo priporočam.

VESELI BOŽIČ IN SREČNEJŠE NOVO LETO 1937 ŽELI VSEM
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim mojim odjemalcem in prijateljem. Po vaši meri narejene obleke in suknje. Se toplo priporočam.
(HAS. ROGEL
6526 St. Clair Ave.
BUKOVNIK STUDIO
762 E. 185th St. Tel. KEnmore 1166
Član Progresivne trgovske zveze
Mary Gombach, Euclid, Ohio:
O BLAŽENI SVETI BOŽIČNI VEČER
O blaženi sveti božični večer; osamljena mati sedi pri ognjišču, želela bi videti sinove in hčer.
Moža in očeta je vojna pobrala, Imela je pridne in dobre otroke, al tujčeva roka .jih je razgnala.
V	italijanskem jetništvu sin Tone trpi. šest let ni od njega nobene novice, ne ve, če je mrtev ali živi.
V	Jugoslavijo je Francelj čez mejo pobegnil. Pustil domače ognjišče in mater,
ušel je brez cilja, da smrti je zbegnil.
V	Južni Ameriki, nekje v Argentini, edina hči Francka se težko preživlja, v družbi s slovenskimi je sotrpini.
Za dom in otroke je vse žrtvovala. In zdaj, ko je najbolj tolažbe potrebna, ostala je revica mamica sama.
Žalostna tam v kotu si jaslice stavi in milo zaprosi Detece božje: Otroke ji njene naj vendar ohrani!
Pri jaslicah ždi in Dete v slami mir božji ljudem vsem na zemlji želi. Bod slava Bogu na višavi!
Pri fari zvon milo k polnočnici vabi. Saj Dete nebeško nocoj se rodi, zakaj bi ne bili veseli mi vsi!
-o--
Spomini na davne dni
Blizu Dunajske ceste, ki pelje iz Ljubljane proti štajerski teče voda Roča, ki je precej velika, kjer smo se poleti kopali. Pozimi je pa tako gorka, da malokdaj zmrzne. Na tej vodi so imeli Mlinarjev oče svoj mlin. Ta mlin je bil poznan daleč naokrog, ne toliko zaradi mlina samega, ampak zaradi Mlinar-jevega očeta. Saj so bili Mlinarjev oče res nekaj posebnega. Če je prišel v mlin mlad ali star, oče so ga znali pridržati,-da ni šel kmalu domov. Tako je bilo v mlinu vedno nekaj ljud, da ni bilo dolg čas. Še dobro se spominjam, kako sem bil vesel, i-adar so mi rekli doma, da bom šel v mlin. če sem šel zjutraj, pa sem se prav gotovo zamudil tam do večera, čeprav je bilo samo deset minut hoda do doma. Kdor je prišel v mlin, ni znal zlepa domov.
Pa saj ni bilo to nič čudnega. V mlinu je bilo vedno nekaj ljudi, ki so prnesli v mlin, nekaj jih je prišlo pa po novice, katerih se je vedno dovolj zvedelo tukaj. Tukaj se je zvedelo več novic kot bi bil naročen na tri liste skupaj. Če pa ni bilo posebnih novic, pa so znali Mlinarjev oče vedno kaj povedati, tako da ni bilo nikdar dolg čas. Ljudje so včasih sicer rekli, da oče radi malo več povedo kot je res, pa naj bo tako ali tako, mi smo jih pa le radi poslušali, posebno mi mladi, kadar so pravili, kako so v Moravčah na svatbi mačko jedli in o zmaju, ki je bil v veliki votlini pod Limbar-sko goro. Dalje o zelenem lovcu, ki so ga slišali kvaterne tedne, kako je streljal in kako so p.-i gonili divjačino. Ko se je pa oglasil zvon v cerkvi, je pa vse utihnilo. Ta lovec je bil grofov sin, ki je šel kvaterni teden na lov, pa ga ni bilo več nazaj.
OČe so pripovedovali tudi o zakleti kraljičini, katero so videli, ko je cekine sušila. Pa o morskih deklicah, ki so znale v reč o povedati in tudi, kdaj .jih bo kaka nesreča doletela, če so se ljudje ravnali, kakor so .jim rekle, so se obvarovali nesreče. In o tolovajih so pravili in o kajdukih, ki jih je bilo veliko v MoravJki dolini. Saj tukaj je bilo sel o pripravno zanje, ker so bili nepregledni gozdovi med Kranjsko in štajersko.
Pa tudi Veliko,čarovnic je bi-lo, so pravili Mlinarjev oče, ki a<y imele tako moč, da šele ko so v Moravčah kupili veliki zvon in ga posebno blagoslovili, so ča-
rovnice izgubile svojo moč. Jej, kakšen vrišč je bil takrat po Moravjški dolini, ko so morale bežati iz tega kraja. Od tedaj jih ni bilo več v tej dolini.
Res, tako zanimivo so znali Mlinarjev oče pripovedovati, da ni bilo ne konca ne kraja. Mi smo pa zvesto vlekli na ušesa in kar zijali in mladež se je potem kar bala v mraku na cesto.
Mlinarjev oče so bili od Moravč doma. V mladosti so bili tesar in so hodili tesar iti daleč naokrog. Pa prišlo je krvavo leto 1866 in so bili poklicani k vojakom. Prideljeni so bili k tesarjem ter so postavljali barake in začasne bolniee za vojake. Večkrat so pravili, da se jim je takrat najbolje godilo. Imeli so dovolj za jesti in za piti. Ko so prišli .od vojakov, so še nekaj časa tesarili, potem so se pa oženili in kupili mlin v našem kraju.
Nekega svetega večera se nas je bilo zbralo precej vasovalcev pri Mlinarjevem očetu, čeprav
0	bili prižgali že luč, pa se nikomur ni mudilo domov. Pogovor se kar ni hotel razvozljati, zato eden reče očetu:
"Pa kaj povejte, oče, da ne bo tako tiho. Domov se nam ne .tudi, saj je še dosti do polnoč-ice."
Oče malo pomislijo, pa pravijo: "Vam bom pa povedal eno, ki je še niste slišali."
"Pa je resnična?" smo hoteli vedati.
Mejnski da je," so potrdili oče. In kadar so rekli "mejn-vi," je bilo ko Amen v očenašu. "Torej poslušajte. Bilo je leto 1865, ko smo sedeli na sv. večer v neki hiši in čakali pol-nočnice. Bili smo mladi in stari. Pogovor se je sukal okrog svetega večera in njega tajin-stveni moči. Na ta večer človek lahko zve za bodočnost in na ta večer je treba vraga potresti za kine. Ta večer se vidijo tudi čarovnice in pa zakladi, ki gorijo.
V družbi je bil star možak, o katerem so rekli, da je že čez sto let star. Bil je za nekakšne-Ta padarja v okolici. Poznal je vsa zelišča in zagovoriti je znal tudi kačji pik. če je bila živina uročna, jo je znal ozdraviti in elo čarovnice so mu bile pokorne. Ta starček omeni, da če bi bil kdo tako korajžen, da bi šel nocoj v ris in če bi vse pravilno napravil, bi mu bilo razodeto, kaj se mu bo pripetilo čez eno leto.
Z nami sta vasovala tudi fanta, ki se nista bala nikogar. Miha in Janez. Pa reče eden
1	od njiju: "Oče, če bi vi pomaga-
li, da bi bilo vse pravilno napravljeno, pa bi šla midva nocoj v ris."
Stari je bil takoj pripravljen, samo da naj prideta ob enajstih na križpotje, drugo bo pa njegova stvar. Potem smo šli mi v Moravče k polnočnici, ona dva fanta in starina so šli pa v ris. Starec jima je dal blagoslovljene vode in šibe ter ju podučil, kako se morata vesti in kako morata govoriti z vragom, kadar se prikaže. Vrag je sila velik gospod in da mnogo na čast.
Ko smo drug dan fanta spraševali, kako da je bilo in kje da imata cekine, nista hotela o tem nič govoriti. Starec pa tudi ni hotel nič izdati.
Na splomlad 1866 se je razširila govorica, da bo vojska na Laškem. ' Začeli so pobirati fante in tudi Miha in Janeza so vzeli. Takrat sem šel tudi jaz. Jaz sem bil pri tesarjih in smo postavljali zasilne bolnice, še ni bila gotova, pa so že pripeljali ranjene vojake in med temi sem nekega dne videl tudi Miho. Ker je lahko govoril, sem ga obiskal zvečer. In tedaj mi je povedal o tistem risu, v katerega sta šla stat z Janezom. Rekel je, da ko so vse pripravili, sta ostala fanta v risu, starec je šel pa proč.
Ko je odbila ura polnoč, se je pa strašno zabliskalo in goreče kepe so padale vse okrog naju. Prav po smoli je dišalo. Nama pa lasje pokonci in ucvrla sva jo proti domu, da so naju noge komaj dohajale. Za nama sva slišala grozen krohot. Bil je naj-brže sam vrag, ki ga menda nisva prav priklicala. Nikomur nisva hotela povedati o najinem dogodku. Pa glej, zdaj se je pa prav tisto izpolnilo, kar sva tedaj videla v risu. Tiste goreče kepe so pomenile granate, ki so padale na nas na bojni poljani in katerih ena je tudi mene ranila."
In prihodnji sv. večer smo zopet sedeli skupaj. Miha je bil prišel na stalni dopust, ker je bil pohabljen. Pripovedoval je, kako je na Laškem pokalo, koli ko Italijanov je sam pobil in kako da znajo Lahi bežati, da jih nihče ne vjame. Videl je tudi, kako je Janez padel, zadet od krogle, pa mu ni smel na pomoč. Slovenci so bili pohvaljeni od samega Radeckija za svojo hrabrost.
Tako je pripovedoval Miha, ki je bil gotov, da je takrat v risi videl spomin. On pač ni vedel, da je tisti starec sam napravil smolnate baklje, in jih metal proti fantoma, da sta jo posmo-dila, kar so ju nesle noge in starec se jima je pa na ves glas smejal. Tako je spravil v beg najbolj korajžna fanta, ki sta se vedno bahala, da se ne boji-
niti samega vraga ne.
Take in enake stvari so nam pripovedovali Mlinarjev oče in še danes jih nisem pozabil.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitate-ljem.
Frank Opaškar st. -o-
Postanek žene
Ko je vsemogočni Mahadeva ustvaril krasno Indijo, je poletel na zemljo, da bi jo občudoval. Pri njegovem poletu se je dvignil topel, prijetno dišeč veter. Ponosne palme so pripo-
gibale svoje vitke vrhove pred Mahadevom in pod njegovim pogledom so vzcvetele čiste, bele, nežne in dišeče lilije. Mahadeva je odtrgal eno izmed njih ter jo vrgel v modro morje. Veter je zvalovil kristalno vodo, ki je pokrila krasno lilijo z belimi penami. Trenutek — in iz pen je zrasla žena — nežna, dišeča kakor lilija, lahka kakor veter, spremenljiva kakor morje, lepa sjajna kakor morske pene, in hitro izginjajoča kakor pene.
Žena se je pred vsem zagledala v kristalno čisti morski vodi in je vzkliknila:
"O, kako sem krasna!"
Nato je pogledala okrog in je
rekla:
"Kako lep je svet!" žena je nato stopila suha na obrežje (od tistega časa ženske vedno suhe stopajo iz vode).
Pod njenimi pogledi so vzcvetele rože na zemlji in na nebu se je zasvetilo tisoče in tisoče očesc, ki so jo radovedno ogledovale. Ta očesca so se vžgala vsled vzhičenja. Zvezda Venus pa se je vžigala od same zavisti, zato tudi tako močno sveti.

Naša mlekarna je poznana kot ena najbolj sani- | tarnih v Clevelandu. Naši odjemalci so vsi zadovoljni j z našo postrežbo. Priporočamo se še vsem onim, | kateri še niso naši odjemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, član Progresivne trgovske zveze
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostem, prijateljem :n znancem sirom Amerike in stare domovine želita
MR. In MRS. JOSEPH PLIVNIK
13RIDGE TAVERN
694 E. 152d St.
Izborna restavracija, izvrstna kuhinja legalna vina, žganje in 6 w pivo.
Vsa najboljša postrežba posetnikom Clevelanda.
Član Progresivne trgovske zveze.
SPEH GROCERIJA
1100 E. 63d St.
Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek.
Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem Slovencem in Hrvatom in se lepo zahvaljujemo za preteklo naklonjer ost ter as priporočamo za bodoče.
jiiiifci
MU lil MRS. JOHN PIANECKI
SLOVENSKA PEKAR1JA
želita vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Se toplo priporočata za raznovrstno pecivo potice, kekse in drugo.
6036 St. Clair Ave.
FRANK J. KRAMER
SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA
15454 Calcutta Ave
Želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem veseli božič in srečno novo leto.
Vesele božične praznike1 in srečno novo leto vsem | skupaj želi	$
NAŠA BOŽIČNA VOŠČILA
Cenjenim odjemalcem! Vsem onim, ki so se v 'slučajih smrtnih nezgod obrnili na nas, se tem potom ob teh tako pomenljivih praznikih tudi mi z hvaležnostjo spominjamo. Radi bi vsakemu posebej esebno voščili zahvalo. Radi bi uslugo povrnili z uslugo.
Hvala vam, ki ste skozi leto kupovali pri nas pohištvo! Upamo, da ste stoprocentno zadovoljni, ker smo tudi mi pripravljeni posredovati, da Bodo odjemalci v popolni zadovoljnosti.
Zahvaljujemo se ponovno tudi vsem družinam ali posameznikom, ki so se v slučajih pogrebov obrnili na nas za posredovanje in opremljevanje istih. Tudi v tem smo svesti, da je bila naša postrežba stoprocentna in cene zadovoljive.
Mi bomo ostali vsem in vsakemu posebej hvaležni in tudi pripravljeni vsakomur, kadar in kjer bila prilika, povrniti uslugo in naklonjenost. Bog dal vsem: Prav srečne in vesele božične praznike! Istočasno pa že kličemo na veselo in srečno novo leto 1937.
Za firmo trgovine pohištva in za pogrebni zavod:
JOSEPH KERN
GASOLINSKA POSTAJA Blue Sunoco Gas in olje. Razvažalec ledu in premoga. Vsa postrežba za avtomobile. 351 E. 156th St., vogal Arcade Ave Clan Progresivne trgovske zveze
ANTON ANZLOVAR
6202 St. Clair Ave.
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
za
ŽENE in DEKLETA, MOŠKE in FANTE
Izberite si pri nas lepo zimsko suknjo. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem
LOUIS GREGORIČ	1
GROCERIJA in MESNICA 1171 E. 74th St.	HEnderson 2153 |
.	S
Se priporočam cenjenim gospodinjam za nakup
božičnih jestvin in. želim vsem skupaj vesele
božične praznike in srečno novo leto.
L Grdina in Sinovi
LASTNIKI IN VODITELJI
Hlapca Tomaža sveti večer
Poldan je odzvonilo. Zvon se je še enkrat zganil, nato je pa onemel v mrzlih linah, da se pri pravi za božično oznanilo, še eno uro smo navezani na neprijazne pisarniške prostore, ki jih polagoma zajema tišina, polna pričakovanja in radosti. Peč gori z veselim prasketanjem, sedaj bo tudi ona dva dni počivala in praznovala . . . Hrenova ulica se je zgodaj izpraznita. Mlekarice so že davno raznesle mleko in Se le malo časa zadržale koncem tesne ulice. Danes je bil pomenik kratek in nekoliko manj zanimiv; vsem se je mudilo domov, proti Rudniku, na Hauptmanco in še dalje, da iz-vrše poslednje priprave za skromno božičevanje. Kdor je imel opravek v uradu, se je po-žuril in kmalu zapustil sobane z mrkimi obrazi, katere bo morda tudi razjasnila miloba nocojšnjega večera. Otroci so se porazgubili z ulice, v podstrešnih sobicah in zakotnih prostorih čemijo in pričakujejo.
Dvojica golobov se je še enkrat spreletela okoli zvonika šentl.jakobske cerkve; nad gra-(icm je zakrilila lačna družina vran in se poskrila v razkopanih linah. Končno se je vse pota-jilo, ostalo je le sivo.nebo, šop brzojavnih žic, ki se pleto preko nizkih streh, vse črne in mrzle. Včasih prileti drobna snežinka, zapiska tanek veter, pa zopet belina, neizmerna belina, ki pokriva zemljo in naša srca. . . . še malo potrpljenja, pa bomo zapustili pisarne z zaprašenimi
policami, porumenelimi spisi in vso tisto nevšečnostjo, ki se ji pravi pisarniški duh. Tipkari-ce so prišle v nedeljskih oblekah; gotovo se je naselilo že ne-:aj prazničnosti v njihova srca. Sluga je bolj zgodaj odnesel izgotovljenc delo; že smo si voščili vesele praznike in podali roke. čas prihaja, v tovarni piska delopust.
Odložil sem spise in za hip prijetno zasanjal. Kdo ne bi prisluhnil? Saj so ravno trenotki pred prazniki najlepši; vse st pripravlja, da jih čim lepše preživi. Nerodno trkanje me nenadoma predrami. Kdo bi trkal tako pozno? Dvakrat, trikrat! Da bi ga . . . Sredi lepih misli sem se zdramil, tuj korak me je vrgel v sivo vsakdanjost. Ozrl sem se proti nepričakovanemu dosleču. Nadložen starček v predolgi suknji se je stiskal med pečjo in vrati. V zadregi ni vedel, kam bi pogledal. S tresočo roko je šel v lase in preko oči, kakor bi si otrnil'solzo; nezaupno je nameril .korake proti meni.
"Kaj pa želite, oče?"
"Gospod!" je jecljaje pristopil siromašni mož. "Nocoj bo svet večer, ko bo našel vsak človek prijazen kotiček, da se bo vraj malo odpočil. Le jaz ne vem, kje sem doma, kod bom počival. Nikdo me noče poznati. Pravico iščem! Trije župani sc me branijo in me pošiljajo od jp aga dc praga. Saj ne prosim | ir nogo, le malo slame naj mi vr-; 70 j o, da bo za te revne kosti. Srce je itak onemoglo in več ne čuti zaničevanja in zapostavljanja."
i Starček je bil resnično zelo i lab in zgaran, potreben tople
1 iegc in izdatne hrane. Ponudil ,em mu stol, na katerega se je ežko spustil in odložil drenovo lalico. Izvlekel je oguljeno po-ielsko knjižico in nekaj preleža-rih listin.
"K vam so me poslali, da raz-odite, kam sem pristojen, kdo )o gospodaril starim kostem, cdo mi bo lomil kruh ....''
Starec se je naslonil na rob nize in nepremično zrl v poble-lelo pisavo na papirjih, ki ji! e krčevito tiščal v rokah. Take je nadaljeval ....
Ko so zunaj peli svetonočni zvonovi, me je pred sedemdesetimi leti povila uboga mati, \ .ulzah in bolesti, v skritem ko-.u, da ne bi zaznal široki svet za ljen greh. Bila je dekla kakoi stotero drugih; služila je na marofu pod Krimom, po barju, i-epo je govoril in vabil. Čim oolj je bila strgana bajta, tem iažje je dobil delavca z amal denar. Včasih se je zadržaval do pomladi in se potikal v brezdelju. Tako je našel tudi mojo mater, ki je verjela njegovim ladkim obetom. Ko je prišel .ijen čas, da je spoznala in okusila gorje ter me rodila, jo je zapustil in prepustil sramoti.
Kam je hotela sama z menoj? Dala me je na rejo k tujim lju-Jem. Mnogo se je trudila in trpela, da je plačevala zame. Končno je onemogla in umrla. Ostal sem siromak. Ko sem nekoliko dorastel, so me vzeli v Kočenijo za pastirja. Tedaj sem najlepše živel. Kaj sem vedel za bridkosti in težave! Spomladi so bile vse zarje moje. V češ-milju sem se sladkal z medenim "vinčkom" in sanjaril z belimi ovčkami na nebu, ki so tekle čez Pokoj išče bogve kam. Vse me je razveseljevalo. Piščalka sv. Vrbanu, pisana butara cvetno nedeljo, nov klobuk, ki mi ga je kupil gospodar za velikonočne praznike. Spal sem v linah med hlevom; moj dom je bil košček neba', kf Se mi je smehljale skozi zaprašeno okence. Najprijaznejše in najtoplejše pa je bilo v hlevu o božičnih dneh. Ko so se razbistrile zvezde zor-ničke, smo hodili k zlatim mašam. To so bila nepozabna jutra. V modrikasten luninem svitu so spale zasnežene smreke, nič se ni ganilo, samo zmrzal je prišla z lazov. Domov gr|ede sem nabiral mah, ki sem ga rabil za jaslice; postavil sem jih vedno tako, da so se videle po vsem hlevu. Zdelo se mi je, da se je še žival veselila tišine svetega večera. Čisto nalahko so topli voli, konji so nehali hrzati, božja ljubezen se je dotaknila nevrednega stvarstva!
čez dolga leta so me prišteli med hlapce. Zvečer sem začel zahajati na vas, kjer sem prepeval in vriskal z ostalimi fanti, da se je odmev razgrinjal ocl Padeža do Vihrce, katero komaj doseže zelena strela." Tedaj sem bil močan, moral sem odriniti k vojakom-; ko sem jih, odslužil,
sem smel sesti za gospodarjevo mizo in med ostalo družino žli-:-iti presni močnik. Odkazali so mi celo svetlo kamro, kamor so preje spravljali žito in suho sadje . . . Oprostite, gospod, da vas zadržujem z malopomemb-nimi spomini. Skoraj bom go-:ov! 5 Tako so tedaj potekala le-in zime. Opešal sem in one mogel, žulji na dlaneh so se zabeli leteti od rok. Sključil sem ;e, tudi oči so otrpnile. Komaj sem mogel še malo popaziti na živino. Zadnjič, ko so se zopet jačele zornice, mi je odpovedal gospodar:
"Tomaž! Drugam boš moral pogledati. Na Štefanovo pride lov hlapec, mlad in čvrst. Kam-■o boš moral izprazniti. Morda lobiš na občini kakšen kot za memogle. Saj bi te rad še pri-Iržal, toda rabim delavne roke."
Milo se mi je storilo. Zdravje n moč sem pustil pri njem, koli-co sem mu zredil, koliko kosov sena sem prenesel! Pospravil sem svoje stvari in jih odnesel / stelnik. Šel sem na občino in potožil županu svoje težave. Ve volj en je pregledal moje pa->ir,je; s police je vzel debele zapiske in prelistoval od konca do raj a. Težavna zadeva, sem mislil in upal. Toda zmotil sem
"Pojdi tjakaj, kjer si bil rojen! V naših knjigah nisi zapisan," se je branil župan z obema •okama in mi učeho razlagal postave. šel sem trkat dalje; od-xral in stiskaj sem se za vra-to kakor beraški potegon, ki pro-:i božjakov. Sramoval sem se, : j ti zvesto in pošteno sem slu-,il. Toda moral sem dalje! Suh neg je naletaval, v očeh me je čemela belina. Kmalu bi zgrešil gaz. Nihče me ni vprašal, cam sem namenjen, samo sini-■ke so me spremljale in žalost-io čivkale. Spraševal sem po iupanu. Pokazali so mi veliko vcstilno s lcamnito. klopjo kraj t it, kakor bi bila pripravljena >rav za beraške ljudi, ki prosi-'o milosti in drobtin. Tam naj icvprašam. Stopil sem v pro> strano vežo, zadišalo je po pri' strtem' domovanju, vinu in sve-šem kruhu. Toda komaj sem '.Tkal sneg raz škornjev, že me i o nagnala debela krčmarica:
"Kar poberite se! Kaj mislile, da sedimo pri polnih mernikih suhega zlata? Komaj odpraviš enega, pa se pritepejo rije drugi. Samo daj in daj!" j "Kaj pa bi rad? So te prazni-1 ki prignali k nam?"
"Tomaž sem! Moja mati je služila na marofu. Kaj me ne poznate? V vaši občini sem rojen. Postaral sem se, ne mo-em več delati in služiti; nikoli vas nisem doslej nadlegoval. Pravijo, da bom dobil v vaši občini zasluženi kot. Nekaj sem
si pri trgal od ust, hranilno knjižico vam prepustim, da ne bo nadlega ravno prevelika in usmiljenje zastonj."
"Prav nič te ne poznam," se je pretegoval župan na pragu izbe, iz katere sem čut trkanje kozarcev. Pokazal sem mu knjižico. Z debelim prstom je šel od pike do pike in odmajeval:
'Tako, tako. Rojen si bil že pri nas, toda tvoja rajnka mati, ki te-je dobila kar tako, je bila pristojna v ono občino . . . Tja boš moral . . . ."
Odvedel me je pred hišna vra-a, in kazal nekam Čez Ljubljanico, kjer so samevale vrbe. Trkal sem v tretje. Zopet sem ponavljal svojo zgodbo, župan ne je srdito gledal in zadirčno jovoril:
"Kjer si pustil zdravje in le- : ca, tam naj te gledajo na starost! Nikoli te nisem videl tod. Seveda! Ko se mu godi dobro, jozabi na svoje kraje, na starost pa privleče domov kup revščine in prazno malho. Kam naj te pa stisnem? Na preživnini jih imam že sedem, v hiralnici ilačujemo za neke ljudi, ki nam jih je vsilila oblast, češ, cla so oili pred davnimi leti tukaj rojeni. Ne morem ti pomagati. Kar nazaj se odpravi, če so te j .nali žuljiti in izrabljati, naj te 5'ledajo še v starost."
Ne vem, če je govoril župan sravično, vem le to, da se danes vsakdo brani reveža.
Nazadnje sem potrkal v žup-lišču, duhovni gospod me je po-;lical k mizi, da sem se malo pogrel in podprl. Svetoval mi 3, naj grem v Ljubljano, tam bedo razsodili, kam sem pristojen. Tako sem prišel k vam. Sedaj pa razsodite, kaj se vam di
Popisal sem njegovo zadevo zadevo in mu obljubil skorajš-jc rešitev, kakor pač zahtevajo predpisi. Vdovin dar in ma-o tolažbe je bilo vse, kar je mo- j gel najti pri meni. Ves sključeni o zapuščal pisarno, morda s pri-etnim upanjem v srcu, da bo vendar našel pravico in ljubezen, morda s solzo v očeh. Dolgo jem zrl za njim, znežinke so se poredno lovile okoli njega . . .
Tak je bil ta sveti večer, ko s prišel k meni hlapec Tomaž. Kakor Kristus na svet, ki ga ni hotel poznati. . . .
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
Andrew Sterbenk
1121 E. 61st. St.
Se toplo pripor o č a za čiščenje, likanje in popravljanje.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in rojakom
LOUIS OBLAK, lastnik
OBLAK FURNITURE CO.
6303 Glass Ave. HEnderson 2978
Priporoča se cenjenim rojakom pri nakupu: peči. pralnih strojev, električnih ledenic, radijev, čistilcev, šivalnih strojev, kakor tudi svetilk, preprog in sploh vseh vrst pohištva po najnižjih cenah.
POPOLNA OPREMA ZA N O V O POR O ČEN C E

J. A. BRAZIS Manager
«
Brazis Bros. Sne.
TRI TRGOVINE:
6905-7 Superior Ave.
404 E. 156th St.
6022 Broadway
Anton Kastelic, Manager.
blizu
The Cleveland Worsted Mills. §
iiM
Hvaležni farani svojemu župniku
Cleveland (Newburg), O.— Pred 57 leti se je tam v daljni Minnesoti rodilo dobrim in pobožnim slovenskim s t a r š e m malo dete. Oče in mati sta bila prava Gorenjca ter sta ugibala, kakšno ime bi dala princu. Oče pravijo: "Janez naj bo!" Mati mu kot udana in pokorna ženica veselo pritrdi.
Takrat časi niso bili še tako moderni kot so danes in starši so dajali svojim otrokom tudi bolj domača imena. Danes, ko je vse moderno, pa mladi starši dajejo otrokom taka imena, da ko jih človek prvič sliši, ne ve, če je prav slišal ali ne in mora vprašati. No, koime drugič sliši, pa zopet ne ve, če je deško ali dekliško ime, ker po imenu se ne razloči.
Pa se povrnimo k našemu Janezku. Ko so ga botri prinesli od krsta, kjer je prejel prvi in najpotrebnejši1 zakrament, ga položijo ljubeči mamici v naročje. Mati ga nekaj časa gleda, potem pa reče: "Bog, ki si ga danes sprejel kot katoličana, obdrži ga. Tvoj naj bo do smrti. Ti, vsemogočni Bog si ga podaril meni, jaz ga pa prvi dan zopet Tebi nazaj dam. Čuvaj njegovo dušo in telo."
Mali Janezek je rasel v starosti in modrosti v veselje staršem in v zgled svojim sovrstnikom.
Pa je prišel čas, da je šel Janezek prvikrat v šolo. Skrb-na mamica ga lepo umije, počeše, ga pouči, da kakor je doma vedno priden in ubogljiv, tako mora biti tudi v šoli. Janezek vse obljubi in obljubo tudi drži. Tako .je šlo naprej, leto za letom.
Prve ljudske šole je bilo ko-j nec. Kaj pa sedaj? Po vogalih se potikati, ljudi nadlegova-
ttHN<i>
LOUIS LAUTIŽAR 1193 E 60th St. 1195 E. 71st St
JOS. MODIC
i.
1033 E. 62d St.
LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd.
MARL MRAMOR 1140 E. 67th St.
ANTON MARTINČIČ 5919 Prosser Ave.
LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd.
ANTON PRIMC 985 Addison Rd.
JENNIE ZELE 1126 E. 68th St.
Najbolj svežo, različno zelenjavo ter istotako raznovrstno sveže in prezervirano sadje, po najnižjih mogočih cenah.
Zahvaljujemo se vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo še za naprej.
ti, tega Janezek ni hotel, želel je iti še naprej v šole. Srce mu je hrepenelo le po učenju in izobrazbi. In šel je v šole. Nekaj časa so starši še zmagovali, pa prišel je Čas, ko .je rekel oče: "Janez, jaz ne morem več plačevati zate. Vidiš, koliko imaš bratov in sester, za vse moram skrbeti, da so nasičeni in oblečeni."
Janez odgovori: "Vem, ljubi in dobri oče, da ne morete še naprej šolnine in drugo plačevati. Hvala Vam in Bog naj vam povrne stotero, kar ste dobrega storili zame. Velik sem zadosti, močan tudi, si bom že dobil kakšno delo." Pa položi knjige na polico in gre v rudo-kope, kjer se koplje ruda, da se iz nje skuha jeklo.
Oh, kolika sprememba! Malo prej lahka knjiga pod pazduho, sedaj pa težak kramp in lopata, s čemer gre naš John globoko pod zemljo kopat rudo.
Toda knjige na polici se niso zaprašile. Ko je prišel John zvečer z dela domov, se urnil in večerjal, že je vzel v roke ljubljene knjige. Tako je šlo nekaj let naprej. Podnevi v rokah kramp in lopato, zvečer pa knjige. Prihranki so se po malem dvigali. Želje v Johnovem srcu so se pa vedno bolj oglašale in povzdigovale k Bogu in po semenišču. Te želje .je pa še skrbna mati vedno podpirala z gorečimi molitvami.
Resnica je, da materina molitev otrokom hišo zida in stanove izbira. Tako je mati nekega dne zvedela, da je njen sin John vpisan v semenišče kot bogoslovec. Mati vsa vzra-doščena pogleda proti nebu in j reče: "Hvala Bogu!"
Potekla so nadaljna štiri leta, ko so naznanili takratni slovenski časopisi, da bo tam v mrzli Minnesoti na dan 27. de-cen bra 1911 prvikrat stopil | pred oltar in prvikrat zapel sla- j
vo Bogu v cerkvi sv. Štefana v Broekway, novomašnik Revj John Jerome Oman, sin Simona in Terezije Oman.
To nekdaj malo in slabotno dete in sedanji gospod kanonik, Rt. Rev. John J. Oman, župnik pri fari sv. Lovrenca v Newburgu, ki bo dne 27. decembra letos slovesno zapel v naši cerkvi srebrni glas: Slava Bogu. Ravno isti dan pred 25. leti je imel novo mašo.
Sedaj pa vi, mladi fantje, kateri ste hodili tudi v višjo šolo, pa tudi za vas ni imel kdo plačevati, tudi vi ste bili primorani položiti knjige na polico in pričeti z delom. Toda žal. vaše knjige so ostale na polici toliko časa, da so se uničile in vi ste pozabili, kar ste se učili. Vi ste si mislili: saj ne bo nikdar nič s šolo. Ko bi si bil takrat mladenič John mislil, kot marsikateri izmed vas, ne bi imel letos srebrne maše, ne bi bil kanonik in farani sv. Lovrenca gotovo ne bi mogli reči, da imajo kanonika za svojega župnika.
Zgled imamo v Vas, g. kanonik Oman in prav bi bilo, da bi tudi kateri sedanjih rnlade-ničev ob Vašem srebrnem jubileju vzel zgled po Vas in bi se s svojo pridnostjo, po Vašem zgledu, povzpel do časti oltarja.
Vam pa, č. g. kanonik, Rt.' Rev. Oman, rečem: Bog, kateri Vas je tako čudežno vodil skozi življenje ter pripeljal pred oltar, kjer služite Njemu v čast in v izveličanje naših ne-umirajočih duš, Vam dal dočakati 25 letnico mašniŠtva,« naj Vas ohrani in blagoslovi še nadaljnih 25 let, da bi dočakali zlate sv. maše. Vaš dobri oče, Vaša skrbna in ljubeča mati, naj ob Vaši srebrni maši prosita dobrega Boga v nebesih, da se naše goreče želje izpolnijo. Za vse dobrote, katere nam storite, pa naj Vam bo
Bog plačnik. Končno, Vam g. ka-. lionik in vsem cenjenim čitate-ljem želimo vesele božične praznike. Naj se tudi novorojeno deleče Jezus milostno ozre na Vas ob Vašem srebrnem jubileju ter naše molitve in prošnje ponese pred tron našega Boga.
J. Resnik. -o-.-
Pogovor na božični večer
Večer .je bil. Oddaleč se je slišalo nalahno potrkavanje k prazniku. Vsa družina je sedela sključena okrog mize v pogovoru. Na mizi je gorela petrolejka. Mati si je tupatam obrisala oči z robcem. Otroci so molče zrli v očeta. Oče pa je govoril.
"Zdaj nam je pa že od sile hudo. Brez denarja smo, obleke so strgane, shramba prazna. Kako rad bi, otročici, da bi bilo toplo v sobi, da bi vam mati delila kruha do sitega, zakaj takrat bi vas videl polnega in zadovoljnega obraza, veselih in srečnih oči. Pa ne morem, ker ni denarja. Samo skozi okno je pogledala revščina v našo sobo, pa se je že naselila v njej in vsi smo žalostni radi tega."
"Pa preselimo se, oče," je z živimi očmi udaril najmlajši očetu v govor.
"Ah, ko pa poj de z nami."
"V nas je in pojde z nami, praviš oče? Kako je to?" ,je govoril najstarejši.
Mati si je brisala z robcem, in sklonila glavo, da ne bi videla teh žareči h obrazov otrok.
"Da, v nas je in pojde z nami," je govoril oče, "in nas ne bo zapustila nikoli več. Ni ga slučaja, da bi nam jo mogel odvzeti. Sreča, sreča otroci moji edino — pa mi nismo srečni."
Spet si je mati obrisala solzne oči in otroci so se še tesneje stisnili k očetu in mžfteri.
"Stanovanje že štiri mesece
plačano. Ta uborna izba in , še i;', te nas bodo vrgli kmalu. Zdaj vam ne morem več zaslu- ( žiti. Ah, kako je bilo lepo takrat, ko sem še lahko delal. Ko sem se odpočival opoldne, sem bil vesel. Solnce, ki je zrlo vame toplo in svetlo, je priča. Kdo .je bil takrat srečnejši ocl mene?"
"Ali ne kralj, oče?" je v strahu povprašala hčerka in se ozrla po bratih, kot da bi še njiju klicala na pomoč.
"Ne, tudi kral j ne, otroci, tudi kralj ne," je odgovoril oče z mirnim, odločnim glasom. In oni so mu verjeli, popolnoma verjeli.
"Ko sem prišel zvečer truden domov, nisem bil nič več truden. In kaj sem vam vse lepega napravil ob večerih. Zdaj pa sem žalosten, ko tako slonim in gledam veselje drugih, gledam njih delo, ki sem ga sam tako ljubil in ki ga ne morem več opravljati. Zdi se mi, kot da solnce ni več toplo in ne sije več tako svetlo kot takrat.
Vsak teden sem prinesel domov denar. Nekaj smo ga dali za stanovanje, nekaj materi, da nam je kuhala in še ?em ga nosil spravljati za čas, ki se mu pravi revščina, čas ki je nastopil sedaj in ki nas tlači k tlom. že štiri mesece čakam na podporo, ki mi jo obljubljajo. Kmalu bo pošel ves denar. Kaj bo potem z nami? Drugi imajo praznike, mi pa še petka ne. j
Ko sem še delal v tovarni, je stala vedno pred mano vaša mati in vi vsi trije in ste me gledali. Vedno sem vas imel vse v mislih pred seboj ko sem delal. Pa je hotel, ne vem, Bog, slučaj, ali kdorkoli, da sem izgubil obe roki na mah — predolgo sem se zamudil pri vas otročiči, če vam mogoče ni že mraz v tej lahki oblekci; novo, toplo, vam bom moral kupiti— stroj mi jih je odtrgal. Brez njih sem se vrnil z dela domov I vsi ste se začudili in jokali. Pa mi ni vrnil rok vžl?, jok. le bole-
sti mi je dal. Ko da so vam pokopali očeta, se mi .je zdelo in da sem jaz le senca.
čudim se, sedaj se čudim, kake da sem moged priti takrat domov. Kako da nisem utonil v vodi, ali se končal pod vlakom. Da sem vam prišel pokazati prazne rokave namesto rok.
Mati je vedela za mojo bol in se me je oklenila tesno, tesno, z ljubeznijo. Bala se je zame. Njej bodite hvaležni otroci moji, da me še imate, če vam je še kaj zame. Njo objemite, mater svojo, ki vas ljubi in bo vesela vašega objema in se ji zahvalite še namesto mene, ki se ji ne morem dovolj zahvaliti od tistega dne, da mi je dala moč trpeti."
Očeta je zlomil jok, naslonil je glavo na prsi in umolknil.
Otroci so za povrstjo objemali mater in očeta in so jokali in iskali v njiju očeh tolažbe. Kaj je trepetalo v njih drobnih, otroških srčecih, da so se tako
žalostno pogledovali?
"Oče," je vprašal po dolgem času najmlajši, 'kaj ti ne bodo dali rok nazaj ?"
Ker je oče še ihtel, je mati igovorila in vsi trije so .jo paz-no poslušali.
"Ne, nikoli več mu jih na bodo dali nazaj in nihče na svetu mu jih ne more clati. Le plačali mu bodo, pa še to prav malo. Rok pa mu ne bodo plačali.'
"Da," je vzdignil oče glavo, "ne bodo mi jih plačali nikoli, nikoli več."
Na mizi je dogorevala svetilka. Poslednji plameni so trepetali in se lovili. Zunaj pa se je podil veter in silil v izbo, da je stresalo otroke, ki so mirno, kakor mrtvo zrli v očeta. Samo še kot odmev se je slišalo zvonenje k polnočn ci. K njim pa je stopala po prstih tiho glad, mrzla, brezčutna in se zašopirala nad njimi. Otroci so jo začutili in so umolknili.
v	. v	-
V radostnem duhu tega najsrečnejšega j časa, z lepimi spomini na preteklost in z \ zaupanjem v bodočnost, želimo prijateljem i vsepovsod iskrene želje za
zelo, zelo srečen božič
i
m
zadovoljno novo leto.
Louis L. Ferfolia, Inc.
LICENZIRAN POGREBNIK 3515 E.'81st St. Tel. Michigan 7420
ANTON RART0L 1425 E. 55th St.
LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd.
JOHN FILIPIČ 1048 E. 76th St.
JOHN GODNJAVEC 1011 E. 64th St.
GEORGE KUHAR 3846 St. Clair Ave.
J. KREČIČ 1054 E. 61st St.
C. LEVEC 6614 St. Clair Ave.
J. LUPSINA 10201 Prince Ave.
ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LET01937 VSEM SVOJIMI
ODJEMALCEM II PRIJATELJEM
Priporočamo se mm našim gospodinjam la nakup vsabvrslnih potrebščin za praznike. I mm®
veliko zalogo m izbiro, da mm ni potreba hodili k !yjcu< Pri nas dobite vedno mm in prvovrstno blago.
NAJBOLJŠO iSK® OREHE, ROZINE MASLO, JAJCA IN MU