Itrja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina a dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9 —, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. :: ■ Stev. 147. Posamezna številka 6 vinarjev. V Ljubljani, v torek dne 28. novembra 1911. Militarizem in njegov značaj. če bi bila meščanska država demokratična, bi bil militarizem v njej nemogoč. V času, ko se je sama morala bojevati, da bi si pridobila potrebni prostor za razvoj, je bila buržoazija res nasprotna militarizmu. Kjerkoli je meščanstvo revoltiralo, je zahtevalo oborožitev ljudstva, ali pa vsaj oborožitev gotovih krogov, gotovih slojev. Meščanske garde, dijaške legije ali podobne oblike oboroženja so bile na programu vsake revolucije. Seveda, čimbolj je buržoazija spoznavala, da se zavedajo tudi sioji, ki so še. za njo in pod njo, svojega življenja, tem manj se je ogrevala za splošno oboroženje, tembolj pa je vztrajala na zahtevi, da dobi sama orožje v roke. Mlado meščanstvo je prav dobio razumelo, da ni dovolj imeti zapisane pravice, ampak da je treba tudi moči, ki jih more varovati. Orožje pa je večja moč kakor papir in podpis in pečat; kdor ima puške in topove v oblasti, je močnejši od ouega, ki ima samo pravice. Ko je moral fevdalizem kapitulirati vpričo nove, mlade, neobrabljene in bojevite sile, ki jo je reprezentiralo meščanstvo v začetku svojega razvoja, si je hotel novi gospodar zavarovati gospodstvo z vsemi dosegljivimi sredstvi. Ali boj novega meščansko-kapitalističnega sveta s starim fevdalnim se ni izvršil in odločil en dan po vseh deželah. Stari red ni hipoma obupal, temveč je brauil svoje pozicije, dokler je le mogel. Tudi izgubljene postojanke je še napadal, da bi si jih zopet prilastil. Najvihar-nejšira revolucijam so sledile reakcije in restavracije : le toliko gospodstva si je mogla buržoazija prilastiti, kolikor je imela dejauske moči in le toliko si ga je mogla ohraniti Pogostoma je bil njen zaveznik v prvih časih proletariat, ki je videl v fevdelizmu skupnega sovražuika in še ni mislil na to, da posaja sam svojega nasprotnika na tron. Dolgotrajni so bili ti boji in še dandanes niso povsod dokončani. V tem svetovnem procesu se je pogostoma zgodilo, da je sicer buržoazija zmagala, toda ne s tako silo, da bi bila mogla popolnoma treščiti ob tla svojega nasprotnika. Tedaj je sklepala z njim kompromise. Prepustila je fevdalizmu nekoliko moči, da si je lože zavarovala tisti del gospodstva, ki si ga je bila dejansko že prilastila, posebno ker se je glasneje in glasneje javljal prevarjeni nekdanji zaveznik proletariat, zahtevajoč tudi svoj delež. V mladokapitalističnih državah se je v modernih oblikah ohranil antikvarni duh; razdelitev moči je bila tako različna, kakor je bil in je še različen razvoj kapitalizma v posameznih državah. Militarizem je tak, deloma seveda prenovljen ostanek iz fevdalne dobe. Toliko moči ni imela buržoazija, da bi bila spravila orožje popolnoma v svojo oblast. Tako krepak ni bil več ANTON ČEHOV. Debeluh in suhec. Na kolodvoru nikolajevske železnice sta se srečala dva prijatelj a : eden debel, drugi suh. Debeluh je ravno poobedoval na kolodvoru in njegove ustni, prevlečene z mastjo, so se svetile kakor zrele višnje. Po sherrjju je dišal in po fleur d’ orange. Suhec pa je pravkar stopil z vlaka, otovorjen s kovčegi, svežnji in škatlami. Po gnjati je dišal in po ka-vini gošči. Za njegovim hrbtom je bila suha ženska z dolgim podbradkom — njegova žena, in visok gimnazijec s skrčenimi očmi — njegov sin. — PuiTmj | — je vzkliknil debeluh ugle-davši suhca. —- Ali si ti ? Dragi moj prijatelj ! Koliko zim, koliko let se nisva videla ! — Moj Bog ! — je vzkliknil suhec začudeno. — Miša ! Prijatelj moj iz mladih let! Odkod pa si se vzel ? Prijatelja sta se trikrat poljubila in se gledala iz oči v oči, vsa v solzah. Oba sta bila prijetno presenečena. — Dragi moj 1 — je začel suhec po poljubovanju. — Tega nisem pričakoval I Kakšno presenečenje ! No, poglej me lepo ! Še vedno si fant ed fare kakor si bil. Stari gizdalin, ves v dišavah 1 Oh, moj Bog ! Kaj pa počneš, kaj ? Ali si bogat ? Ali oženjen ? Jaz sem že oženjen, kakor vidiš ... To je moja žena, Lujiza, rojena Vancenbahova . .. lute- fevdalizem, da bi bil mogel kratkomalo odbiti vse zahteve. Stari svet je vedel, da bi dal zadnje sredstvo svoje moči iz rok, če bi se odrekel odločilnemu vplivu na oboroženo silo ; novi svet je čutil, da so vse njegove pridobitve v nevarnosti, če nima besede na tem polju. Današnji militarizem je sad fevdalno-kapitalistič-n*ga kompromisa, zmes absolutizma in demokracije, nepopoln na obe strani, šepajoč na obeh nogah. Buržoazija je kakor v kleščih. S svojo lastno ideologijo je ueprecehoma navskriž in mora biti riavskriž, ker so materialne in historične razmere močnejše od njene filozofije. Rada bi bila demokratična, pa ne more in ne sme biti. Buržoazija ni ljudstvo, ni „demos“, njeni iuteresi niso ljudski interesi; hočeš nočeš morajo biti tudi njena dejanja v politiki in v gospodarstvu protiljudska Tudi če bi bila popolnoma premagala fevdalizem, ne bi njen militarizem mogel biti demokratičen. Ali demokratične drobtine so v njem. Vse ljudstvo je rezervoar, iz katerega zajema svojo moč. Vse ljudstvo mu mora dajati ljudi, vse ljudstvo mu mora dajati denar Splošna brambna dolžnost je demokratična. V teorifi demokratično je tudi načelo, da pride vsakdo lahko do vsake stopnje, „če ima potrebne spo sobnosti”. V praksi pa mora že to načelo ostati v kapitalistični družbi na papirju; zakaj sposobnost za oficirja v generalnem štabu, za top-ničarskega strokovnjaka ali za poljskega generala ne tiči le v prirodni nadarjeuosti, temveč še bolj v denarni mošnji, od katere je odvisno, da mora največja vojna ženialuost zlezti v rud niško jamo ali pa se postaviti med strupene tovarniške pline, Čim je dosegla zakonito starost. ker ni v očetovi blagajni denarja uiti za vsakdanji kruh, kaj še za študije. Ničevi demokratični teoriji pa se zoperstavljajo zelo stvarni privilegiji, s katerimi je znala bnržvazija zavarovati svoje interese. Splošna brambna dolžnost je demokratična; ima pa veliko luknjo, ker je neenaka. Proletarec mora brez prizanašanja odslužiti svoja tri leta, pa nositi puško in tornister; mladi buržva opravi svojo dolžnost v enem letu, za vojne vaje ali za slučaj prave vojne pa lahko prav kmalu opaše častniško sabljo. Dejanski privilegij buržvazije, da zasede častniška mesta s svojimi siuovi, pa ne pomeni samo laže službe; v niem se jasno izraža nedemokratični značaj militarizma. Med moštvom in častniškim zborom je v socialnem oziru kitajski zid, ki tudi med stanovi v dobi fevdalizma ni bil močnejši. Vojak je za častuika orodje, ki ga pozna le v službi; izven službe in ne sme imeti z njim socialnega stika Staroindijsko kastovstvo je oživelo v modernem militarizmu. Prosvetljenost, človeško dostojanstvo, enakovrednost — to vse je črtano iz militarističnega besednjaka; to vse ne obstoja, ne more ne sme obstojati v militarističnem sistemu, kjer velja le višja in nižja stopnja. Tanka ... A to je moj sin Nafanajil, gimnazijec III. razreda Poglej, Nafanja, priiatelja iz mojih mladih let 1 Skupaj sva hodila v gimnazijo ! Nafanajil je nekoliko pomislil in snel čepico. — Skupaj sva hodila v gimnazijo ! —je nadaljeval suhec. — Ali se še spominjaš, kako so te dražili ? S Herostratom so te zmerjali, ker si s cigareto prežgal razredno knjigo, a mene z Efialtom, ker sem rad tožil. Ho-ho... Otroci smo bili ! Ne boj se, Nafanja ! Stopi bližje ... A to je moja žena, rojena Vancen-bahova . . . luteranka. Nafanajil je nekoliko pomislil in se skril svojemu očetu za hrbet. — Kako torej živiš, prijatelj ? — je vprašal debeluh navdušeno zroč na prijatelja. — Ali si v službi ? Ali si dobro avanziral ? — Da, ljubi moj ! Že drugo leto sem asesor in red sv. Stanislava sem dobil. Plača ie slaba . .. No, Človek se mora zadovoljiti I Žena poučuje glasovir, a jaz izdelujem v prostem času za zabavo cigarnice iz iesa 1 Imenitne cigarnice I Po rublju jih prodajam. Kdor jih vzame deset ali več, dobi popust, razumeš. Tako si pomagamo naprej. Doslej sem služil, znaš, v ministrstvu, a sedaj sem premeščen tu Jsem za načelnika istega depar-tementa...Tn ostanem. Iu ti? Kako je, ali si že vladni svetnik ? A ? — Ne, prijtaelj moj, Se malo višje pojdi. S tem je v zvezi subordinacija in militaristična disciplina. Tudi vse lepe besede o prostovoljni podrejenosti, o spoznanju potrebe in o vzajemnosti vseh, ki jih je najti v vojaških predpisih so uičeva. Podlaga militaristične discipline, ki je bistveno različna od discipline prostovoljno združenih ljudi, je sila iu me more biti v kapitalističnih krogih nič drtizega kakor sila. Vojaški obvezanee mora na nabor, sicer ga priženejo. Vojsk mora ubogati korporala in ta narednika, tudi če se mn zdi, da je povelje neumno ali škodljivo; to ni prostovoljna poslušnost, ali če je ne vrši. ga zspro. Brez sile ne more izhajati militarizem, ker nima druge vezi, da bi preprečil svoj razpad. Zamenjati bi jo moalo samo čustvo solidarnosti; to se pa ne more razviti, kjer ni skupnih interesov. Prostovoljna disciplina je mogoča samo v družbi, v kateri se vsak član zaveda koristi in potrebe popolne solidarnosti iu jo lahko spoznava iz enakih interesov vseh. V kastovski-m militarizmu je to nemogoče. Kakor posamezni deli, tako je pa tudi ves aparat militarizma orodje brez volje. Militarizem ni država v državi, kakor se pogostoma sliši, temveč ogromen stroj, vseskozi organizi ran, navidezno poln intelekta, a vendar avtomat. In komu služi? če bi bil demokratičen, bi moral služiti ljudstvu in njegovim interesom. Toda ljudstvo nima nad njim nobene moči, nima z njim nobene zveze. Pa tudi sam sebi ne služi; militarizem ni sam posebi ne cilj ne ideja. Tudi uajčudovi-tejši tehnični mehanizem ne služi sam sebi. Veliko gospodovalnega napuha je uaiti med člani militarističnega organizma; al ves napuh sloui le na fikciji, ki zamenjava siiajno opiem-ljeno služabništvo z gospodstvom; sloni na prevari, ki vidi veliko muožico na različnih stopnjah nižje stoječih, ne vidi pa deloma vidnih, še več pa ueviduih gospodarjev nad seboj. Militarizem služi gospodujočemu sloju družbe. In ker je brezpogojna služba njegova naloga, mora tudi njegova oblika izklju''avati vsako pogojnost iu vsako možnost pogojnosti. Zato je militarizem vseskozi absolutističuo življenje. zato so njegovi člani dižavljani druge vrste kakor ostali prebivalci, zato nimajo volilne pravice, zato imajo posebne zakone, po-Sebuo sodstvo. Militarizem ni ljudstvo, ne del ljudstva, temveč nekaj od ljudstva popolnoma neločenega. Edini interes militarizma je zadovoljnost gospodujočih. Poučili se bomo še čemu ga gospodujoči potrebujejo in kako more doseči, da so zadovoljni z njim. — Je dejal debeluh. — Sem že dvorni svetnik . . . Dva višja redova imam Suhec je prebledel, okamenel, a kmalu se je njegov obraz nakremžil na vse strani v širok nasmeh in z njegovega obraza iu iz oči kakor da bi se usipale iskre. Skrčil se je, skrivil in postal majhen . . . Njegovi kovčegi, svežnji in škatlie so se uskočile in skrčile. .. Dolgi ženin podbradek se je še podaljšal. Na-fajil se je postavil po vojaško in zapel vse gumbe svoje gimnazijske uniforme. — Vaša prevzvišenost, jaz . .. Zelo pri jetno ! Takorekoč moj prijatelj iz mladih let ste sedaj dospeli v velemoža 1 Hi-hi ! — Nikar ne delaj neumnosti 1 — je nezadovoljen odgovoril debeluh. — čemu ta ton? Prijatelja sva si iz mladih let — in čemu te eeremonije t — Oprostite . . . prosim Vas . , . — je zahehetal suhec in lezel še bolj vkup — Milostljiva pozornost Vaše prevzvišenosti... me poživlja... To, Vaša prevzvišenost, je moj sin Nafanajil. .. žena Lujiza, luteranka, takorekoč .. . Debeluh je hotel nekaj odgovoriti, a na obrazu suhca je bilo toliko vdanosti, sladkosti in spoštljive kislobe, da je postalo tajnemu svetniku kar slabo, ločil se je od suhca in mu dal roko v slovo. Suhec mu je stisnil tri prste, z v«em životom se je globoko priklonil in zahehetal kakor Kitajec : „Hi hi hi.“ Žeua se je nasme- Urcdnlštvo v Ljubljani sprejema vse nrednlSk. rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste Leto L Proporčna volilna pravica. Dunajski krščanski socialci so se začeli ogrevati za proporčno volilno pravico. Kun-schi-k je v dunajskem občinskem svetu predlagal, da naj magistrat izdela primeren načrt za občinski volilni red v zmislu proporčne volilne pravice. „Durch Schaden wird man klug“, pravijo Nemci, in krščanski socialci se uče le tedaj, kadar dobivajo po grbi. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so bili korenito tepeni in kakor so splavali njihovi državnozborski mandati po Donavi, tako se> boje, da pojdejo dežemi in občinski mandati po enaki poti. Odtod torej ljubezen za proporčno volilno pravico, katere niso imeli v srcu takrat, ko so mislili, da jim bodo blaga nebesa in dema-goške fraze ohranile večino do zadnega dne. Za proporčno volilno pravico se navdušujejo zategadelj, ker si upajo z njo rešiti nekoliko tistih mandatov, ki so sicer brez pardona iz-gubljeni. Naša klerikalna stranka je sedaj v podobnem položaju kakor dunajska krščansko socialna, ko je bila na vrhuncu svoje moči. Če bi bili Luegerjevi trabanti takrat, ko so imeli za seboj veliko stranko, hoteli, bi bila danes proporčna volilna pravica že davno lahko vpe-liana. in sedaj jim ne bi bilo treba kazati, da beračijo za milost, kar bi si bili sami lahko prej zagotovili kot pravico. Ali ko je šlo za državnozborsko volilno reformo, n so hoteli krščanski socialci niti slišati o proporcu. Zakaj takrat so bili požrešni in zavidni, pa so se bali, da bi morali po taki pravičui metodi oddati nekoliko mandatov drugim strankam. Tudi naši klerikalci so takrat suvereno prezirali vsak podoben predlog. Ker se je volilna pravica za državni zbor leta 1906. modelirala takorekoč za vsako deželo posebej, smo opozarjali klerikalce, da bi vsaj za kraujsko deželo lakko dosegli proporčno volitev. Kakor za vsako stranko, ki je v manjšini, bi bil seveda tudi za nas tak sistem ugoden. Če bi se naši glasovi zbrali po vsej deželi, bi prišli vsekakor bolj do veljave, kakor če utonejo v vsakem volilnem okraju posebej. Vendar ne bi bilo treba klerikalcem trepetati, zakaj če bi morali od svoje preobilice oddati kak manda-tek nam ali pa liberalcem, ne bi bila zanje nikakršna nesreča. ANTON ČEHOV: Radost. Opolnoči. Vznemirjen in razkuštran je privihral Mitja Kul.tarov na stanovanje svojih staršev in tekel hitro skozi vse sobe. Boditelia sta se že spravljala spat. Sestra je ležala na postelji in je bila že na zadnji strani romana. Bratje gimnazijci so spali. — Odkod pa ti ? — sta se začudila roditelja. — Kaj ti je ? — Oh, ne vprašujte ! Ne, tega pa nisem pričakoval I To je . . . neverjetno I Mitja se je zakrohotal in sedel v naslonjač, ker ga od same sreče niso držale več noge. — To je neverjetno ! Ne morete si tega predstavljati ! Poglejte I Sestra je skočila b postelje in ogrnivši odejo prišla k bratu. Gimnazijci so se prebudili. — Kaj ti je ? Ves drug obraz imaš 1 — Od samega veselja, mamica ! Zdaj me pozna vsa Rusiia! Vsa I Prej ste vedeli samo vi, da biva na tem svetu registrator Dimitrij Kuldarov, a sedaj ve to vsa Rusija! MamicaI Moj Bog 1 Ali ker se klerikalci štejejo za narodnjake, bi se bili morali ozirati na naiodne interese, ti pa bi jim velevali, da bi se morali z vso silo potegovati za proporc. Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice. Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4'/2°/o brez odbitka rentnega davka. hniia, Ntfanajil je pošaral z nogo po tleh in izpustil svojo čepico. Vsi trije so bili prijetno presenečeni. Vzemimo n. pr- Trst. Tam je v štirih okrajih zagotovljena Italijanom večina, v enem (okoliškem) pa Slovencem. Ce bi se v Trstu z okolico skupaj volilo proporčno, bi pripadla Slovencem, Če ne takoj, pa prav kmalu dva mandata. Na Koroškem bi zagotovila proporčna metoda Slovencem drugi mandat, če bi se sprejelo proporčno načelo, se ne bi iz Kočevja mogel konstruirati poseben volilni okraj. Ia če ne bi bili leta 1906. dosegli proporcije nikjer kakor na Kranjskem, bi bili s tem vsaj raztrgali stari sistem in izkrčili proporčnemu načinu pot. A leta 1906. so bili naši klerikalci še debeli prijatelji nemških krščanskih social-cev, pa bi bili tudi z njimi lahko kaj govorili. Da bi bili ^ocialui demokratje sprejeli proporčno načelo, se razume samoposebi; za Dunaj so ga bili celo sami predlagali.1 Ali kar klerikalcem takrat Di ugajalo za državni zbor; Česar niso marali za deželni zbor, to so poizkusili za ljubljanski občinski svet. Tam so si mašili ušesa pred besedo pro-porcija, ker so v večini; tukaj so jo sami vpeljali, ker so v manjšini. Vpeljali so jo tako, da so zagotovili ugoden efekt pač sebi iu nemškim nacionalcem, da pa so druge prevarili 8 kurijami in 8 pluralno volilno pravico v tretjem razredu. Tako se seveda tudi ne poboljšava volilna pravica. Toda klerikalci, ki imajo danes v deželi faktično vso moč v rokah, slepe sami sebe z mislijo, da mora vekomaj tako ostati, kakor je. Zgodovina krščanske socialne stranke na Dunaju pa bi jim vendar lahko ilustriiala zakon o večni izpremembi in razni rezultati pri občinskih volitvah po deželi bi jim lahko pritrdili, da ni večnost njihovi večini nikjer garantirana. Sedanji volilni red za kranjski dež. zbor n. pr. je zanje jako ugoden — danes ; koliko let bo še tako ugoden, pa ni nikjer povedano. Prav lahko se zgodi, da zgubijo sčasoma na podlagi tega volilnega reda mandate, katere bi si s pomočjo proporcije tudi v Blabših časih lahko ohranili. Uvedba proporcije bi gotovo nekoliko izpremenila sliko kranjskega deželnega zbora; ali klerikalcem se danes zaraditega ne bi bilo treba bati nič posebnega. Da proporcija na podlagi sedanjih razredov uima smisla, je naravno. Ce se hoče vpeljati proporčni sistem, je treba kurijam napraviti konec; to pa bi se čisto lahko storilo tudi s stališča takozvanega interesnega zastopstva, ker je po proporciji sami vsak interes varovan toliko, kolikor ga je. Jasno je torej, kdo bi po pravični reformi izgubil. Važen pa ne bi bil samo izid volitev po proporčnem redu; prav tako važen bi bil tudi primer, ki bi zbudil pristaše in prijatelje pro-porčnega sistema povsod in jim dal oporo, da bi priborili tako volilno pravico — najpra-vičnejšo — tudi v drugih deželah. Posredno korist bi imeli od tega Slovenci po deželah, v katerih po sedanjih volilnih sistemih ne morejo priti do tistega zastopstva, ki jim gre. „Slovenec“ napoveduje, da se bo kranjski deželni zbor začetkom prihodnjega leta bavil z reformo občinskega volilnega reda^ To je seveda odvisno od klerikalne večine. Ge misli le za ped dalje od svojega strankarskega interesa, tedaj ne bo zopet prišla krpica na staro oguljeno suknjo, temveč bo opravila popolno deio v vsej kompetenci deželnega zbora. Vpeljati pošteno proporcijo za vse občinske, pa tudi ea deželnozborske volitve — to bi bila njtna naloga. Radovedni smo, če jo razume. NOVICE. ♦LJublmčevo soprogo je hotela umo riti. Na nenavaden način se je hotela izne- biti na Dunaju 28 letna Josipina Ondračkova soproge svojega nekdanjega ljubimca ognjegas-ea Rudolfa Sehwetza. Zadeva se je pričela v Brnu, kjer sta imela Ondračkova in Schwetzo-va ljubavno razmerje. Naenkrat pa se je Schwetz poroč i in se preselil s soprogo na Duuaj Zapuščena ljubica je sledila novoporo-čenemu paru na Duuaj. Due 25. t. m. zvečer je prišla v stanovanje novoporočencev in je z izmišljeno pretvezo izvabila Schvvetzovo ženo, ki je bila sama doma, v prazno stanovanje. Med tem ko je zapletla nič hudega slutečo ženo v razgovor, je nenadoma potegnila iz žepa vrvico jo ovila Schwetzovi okolo vratu in jo izkušala zadaviti Schvvetzova se je iztrgala in zbežala na hodnik ter klicala na pomoč. V tem hipu je prišel njen mož. Spozual je Ondricko-vo in ker je mislil, da je napravila njegovi ženi samo kraval, jo je vrgel kratkomalo iz hiše. Odtlej o Ondričkovi ni duha, ter jo zasledujejo. * Roparsko tolpo so prijeli. V zadnjem Času so izvršili neznani vlomilci v brnski okolici celo vrsto vlomov. Pogosto se je dogodilo, da je bilo v eni noči storjenih več oči-vidno po gotovem načrtu izvršenih vlomov. Jasno je bilo, da uganja te vlome dobro urejena tolpa. V četrtek po noči se je policiji končno posrečilo, da je prišla na sled drzni tatinski roparski tolpi in je prijela šestero njenih članov, med njimi njih voditelja Josipa Kova-rika, ki je bil šele pred kratkim odsedel 12 letno ječo vsled ropa. Med prijetimi vlomilci je tudi dvoj« vlačug V predmestni hiši so našli za več tisoč krou nakupičenega blaga. V kratkem bodo aretirali še ostale roparje. * Tovarna sukna zgorela. Dne 24. nov. zvečer je zgorel v Brnu večji del Obrovičeve tovarne, ki je bilu last tvrdke Beranovih siuov. Rešili so samo skledišča in stanovanja ogromnega tvorniškega poslopja. Zgorela je štirinadstropna predilnica, dvonadstropna tvornica za sykno in kurilnica. Škode je več kakor štiri milione kron. * Stavka nčencev lvovske živino-zdravniške šole. Slušatelji tukajšnje živino-zdravniške visoke šole so sklenili, da stavkajo sedem dni, ker so prostori šole premalo obsežni Stavkujoči slušatelji so sklenili na shodu spomenico naučnemu ministrstvu, v katerem prosijo, da naj se žgradi novo poslopje za akademijo iu kliniške zavode, muzeje, laboratorije, ambulatorij in fprosektorij, kakor naj se tudi ustanovi stolica bakteriologije in poveča knjižnica. * Ljudsko Štetje t Italiji. Sele zdaj po poldrugem letu so izdani popolni podatki italijanskega ljudskega štetja z dne 1. julija 1910. Iz podatkov je razvidno, da je narastlo prebivalstvo v Italiji na okroglo 36 milionov, to je v desetih letih dva miliona ali 7 odstotkov. Italija ima zdaj 18 velikih mest v naslednji razvrstitvi obenem s številom prebivalstva v tisočih: Neapolj 709, Milan 602, Rim 517, Turin 419, Palermo 336, Genova 265, Florenca 225, Katanija 208, Bolonja 173, Benetke 158, Mesina 128, Livorno 104, Bari 103. Dvoje mest, ki bodeta gotovo dosegli v tekočem desetletju velikomestno velikost, sta Padova s 96 in Ferara s 95 tisoči prebivalci. Predvsem je potisnil Milan Rim za vedno v ozadje na tretje mesto. Pred desetimi leti je imel Milan 27 tisoč prebivalcev več in upali so, da Rim v naslednji dobi Milan dohiti in prekosi. To se ni zgodilo, pač pa je ostal Rim daleč vzad za Milanom, Milan ima za 85.000 prebivalcev več od Rima in je po svojem duševnem in gospod, življenju glavno mesto Italije. Drug zanimiv moment je primera mesin-skega prebivalstva pred in po potresu. Leta 1901 je imela Mesina 147 tisoč prebivalcev, Mitja je poskočil kvišku, tekel po vseh sobah in zopet sedel. Kaj takega pa se je zgooilo? Govori vendar I — Kot zverine v gozdu živite, časopisov ne berete, nič se ne zanimate za novosti, a v časopisju je toliko zanimivega, če se kaj zgodi, je vse takoj znano in nič ne ostane prikritega I Kako srečen 8em I Moj Bog I V Časopisih tiskajo le o znamenitih ljudeh, a zdaj so tiskali tudi o meni I — Kaj poveš? Kje? Oče je prebledel. Mama se je ozrla na sveto podobo in se prekrižala. Gimnazijci so poskakali s postelj in v golih nočnih srajčicah so prišli k starejšemu bratu. — Da-da I O meni so tiskali 1 Zdaj ve o meni vsa Rusija! Mama, spravite to številko za spomin I Preberimo še enkrat. Poglejte I Mitja je izvlekel iz žepa številko Časopisa, jo pomolil očetu in s prstom pokazal na mesto, obrobljeno z modrim svinčnikom. — Berite! Oče je nataknil očala. — Berite vendar! Mama se je ozrla pa sveto podobo in se prekrižala. Oče se je odkašljal in začel čitati: ,29. decembra ob enajstih zvečer se je registrator Dimitrij Kuldarov ...“ — Vidite? Ali vidite? Naprej! ... registrator Dimitrij Kuldarov, ki Be je vračal iz pivnice v hiši Kozihina na Mali orožarski ulici v netreznem stanju . .. — Jaz in Semen Petrovič . . . Vse je natanko opisano! Nadaljujte ! Le naprej! Posluh! ... v netreznem stanju izpodtaknil in padel pod konja izvoščka Ivana Drotova, doma iz Durikine vasi v juhnovskem okraju. Splašeua žival je skočila čez Kuldarova, potegnila čezenj sani. na katerih je bil moskovski trgovec druge cehe, Štefan Lukov, in dirjala po cesti, dokler je niso ustavili v bližini stoječi hišniki. Kuldarova, ki se je onesvestil, so odpeljali na policijsko stražnico, kjer ga je preiskal zdravnik. Udarec, ki ga je dobil po zatilniku .. . — Ojnica me je udarila. Naprej! Le b°-rite naprej! ... ki ga je dobil po zatilniku, je legak. O dogodku so napravili zapisnik. Ponesrečencu so podelili zdravniško pomoč .. .“ — Zdravnik je odredil hladne obkladke na zatilnik. Ali ste prečitali ? A? Kaj takega še ne. Po vsej Rusiji me poznajo sedaj! Dajte sem! Mitja je vzel časopis, ga zganil in vtaknil r žep. — Zdaj hitim Še k Makarovim, da jim pokažem . .. Potem k Ivanickim, k Nataliji Ivanovni, Anisimu Vasiljeviču . . . Zdaj grem! Zbogom! Mitja je nataknil čepico ter zmagoslavno in radostno odhitel na ulico. danes ima 128 tisoč, torej je • 19« prebivalcev, feprav j, SS 190?SaroTCXlofV‘”8lr0V“e 28' dKMibra mu/ samo stalnih mesinskih prebivalcev nai. moje 60 t,soč. V mdejanenf me ‘lu 8e torej naselilo mnogo novih Ijudij. Še večie Da LZZ PM°kaŽe ŠteV'10 Da no™ Pre- bivalcev Mesine, ako pomislimo, da se je moralo izseliti ogromno število Mesincev io potresu, kajti le na ta način si latiko razložimo nenavadno rast Katamje od 146 tisoč na 207 r drie“110 “ P°,r“nih * Skrivnostna rodbinska afera. Iz ruske pokrajine Hitebok poročno paterburškim f ?“n-na- ■ J0 zaniini™ dogodbico. 19 letni fant Di mi tri Kireni je poročil pred tremi leti 35 letno vdovo Ano Skabienovo, ki je imela ^reg?,-Zak