218 Iz Loža v Čubar. Namesto prejšnih stermih in nevarnih cest okolice ložke se vozarimo zdaj po zložnih in ravnih potih. Posebno lepo novo cesto pa imamo v čubranski okrog" na Horvaško, pa le do horvaškega konfina. Iz Loža na Horvaško pelje cesi skozi Stari terg, in vasi Pudob, Igavas in čezVerh; potem se zavije na levo okoli nekega griča in gre dalje po dola imenovanem „Jermen dol". Bral sem, da je ondi na ravnini bil nekdaj terg z imenom „Jermendol"; al siloviti Turki so ga razrušili, tako, da zdaj druzega sledu ni, kakor tam pa tam ostanki nekdanjega zidovja in pa kraj, kjer je stara cerkev stala. Pozneje ko so se Turki umiriti, se je množica v sužnost odpeljanih ljudi tega kraja nazaj vernila, in začeli so zidati drugo vas ter ji ime dali „Babno polje", to je, malo polje. Natanjčniši ni ta kraj popisan; zatorej povem le to, kar sem bral. Perva vas od Kranjskega na Horvaško se imenuje Prezid, dve uri deleč od mesta Loža. Ime „Prezid" je od tod, ker je nekdaj bil konfin (meja) med Kranjskim in Horvaškim prezidan. Prezid je velika dolga vas s 130 hišami, in s farno cerkevjo, po sredi pelje cesta dalje v Čubar. Pred vasjo je parna žaga s štirimi pilami, kjer se tisuč žagane, dil in mnogoverstne Iesenine zreže; vlastnik nje Je gospod Aleksander Vilhar, veri domoljub in iskren Slovenec. Ravno ta parna žaga je naše Ložane letošnjo zimo silnega glada [lakote) obvarovala, ker so imeli obilno zaslužka z vožnjo na Rakek. Kraj tukaj sicer ni tako prijeten kakor po dolih in nižjih krajih, vendar tudi tukaj med griči in v gojzdu najde potnik dosti mičnega, in kje bolj kaže narava vsegamogočno roko Božjo in modrost Stvarnika kakor ravno na visočiuah; kako veličasten pogled je, ko zagledaš ne deleč velikanski snežnik! V Prezidu nahajamo sicer ubožne pa dobre ljudi; le malo jih je premožnih. Posebno veselil me je precej velik šolsk vert, kterega je občina, po prizadevanji ondotnega za vse dobro nadušenega gosp. fajmoštra Antona Zagar-ja, za šolsko mladino poskerbela; mnogo cepljenih in tudi dosti za cepljenje pripravljenih drevesic na tem vertu kaže pridnega učinka gosp. Pibernik-a. Pač mislil sem si: V Ložu — v tako veliki fari — pa šola še zdaj nima verta; Prezidjani pač niso zadnji! Tudi neki tergovec po domače Š petna k v Prezidu je priden sadjorejec, ker ima na svojem vertu blizo Vražjega verta precej mladih dreves. „ Vražji" ali j,Vragov vert" je velika stena na konfinu med Ložem in Prezidom; že Valvazor ta grič tako imenuje. Farna cerkev v Prezidu na preveč mokrem kraji stoji; sicer si pa verlo prizadevajo obče ljubljeni in tudi od popotnikov zavoljo velike gostoljubnosti mnogohvaljeni gosp. fajmošter vedno za olepšanje Božje hiše. Pač bi privošil fajmoštrom po Hor> vaškem, da bi imeli več prihodkov. Kar pa imam grajati tukaj, je nesnaga po ulicah in okoli hiš in pa slabe ceste, ki bi se vendar saj toliko popraviti dale, da bi se človek brez nevarnosti peljati mogel; pa še če hodiš, moraš dobro gledati, da ti noga na cesti v kaki luknji ne obteči. Mislil sem si že večkrat: zakaj da imajo Horvatje kripe z visokimi koši; povedal rni je nekdo, da zato, ker so ceste tako slabe, da bi sicer človek lahko z voza padel (? Vred.^. Prepričal sem se, da precej tukaj na Čubranskem so take poti. Kantonskim predstojnikom in županom ni menda dosti mar za dobre ceste. Skozi Prezid pelje cesta ali prav za prav slaba pot dalje v Cubar, kjer je sedež kotarskega ureda in graj-šine Parovičeve; tukaj v Cubru je zopet fara. Ta vas s kakimi 40 hišami je zares Cubar; strah in groza prime človeka, ko vidi iz višave, v kakošni prepad da ima potovati. Lansko jesen so hudi nalivi cesto nad Cubrom tako raztergali, da še za peš hoditi ni; voda je valila skale in pesek v vas, je eno hišo spodkopala, z njiv in vertov zemljo odnesla in napravila veliko škode. Pa ta cesta še dozdaj ni popravljena. Kaj so nek letos inženirji, ki ondi zemljo merijo, rekli, ko bi bili skorej mogli svoje žene v Cubar nositi ? mm Najvišja vas med Prezidom in Cubrom se imenuje Park. Zares lep in prijeten kraj je tukaj; cela vas med drevjem. Slišal sem, da se je nekdaj le-sem čubranska gospoda ob spomladanskih dnevih podajala, vživati čisti zrak. Pod Parkom se na desno oberne cesta ali pot v Terstje, in iz Terstja v Gerovo, iz Gerovega pa dalje čez Merzlo vodico na karlovško cesto, ktera pelje od Reke proti Karlovcu; al ta pot do velike ceste je skozi in skozi taka, da ni mogoče se peljati, komaj je za jezditi. Na levo pod Parkom gre pot v Čubar, od tukaj dalje čez Osivnico (kantona kočevskega), Turke,KužeI, Brod in na karlovško cesto pri De In i ca h. Od Cubra do Osivnice se meji Horvaško s Kranjskim in Kočevskim. Od Cubra bi se dala dobra ravna cesta in most čez Kulpo narediti do karlovške ceste pri Delnicah, ako bi deželno poglavarstvo se tega zapušenega kraja usmililo. Saj vsak ve, da dobre ceste so velika pomoč ljudem. Koliko bi ubogi Horvatje z vožnjo lesa in tukajšnih prostranih gojzdov zaslužili, ako bi cesto imeli, da bi vozariti mogli. Tudi od Cubra bi se dala dobra cesta narediti pa na kočevski strani čez Planino (Alben) in Kot nad Prezid. Od lanske jeseni imajo vendar v Cubru pošto za pisma 4krat na teden; toda pošta le peš hodi v Lož. Koliko boljši bi bilo, ako bi se vozna pošta od Delnic čez Cubar v Lož napravila, ker iz Loža je že vsakdanja vožnja pošta na bližnjo železnično postajo Rakek. Tudi grauičarji ogu-linske okolice bi imeli čez Verbovsko, Moravice, Po- v stejne itd. na Cubar, Prezid in Lož bližej do železnice, kakor drugod. Pravili so mi Cubranci, da delajo Horvatje že novo cesto od velike karlovške ceste čez Merzlo v o- v dico in jo mislijo čez Gerovo in Terstje napraviti. Ze dve leti jo delajo, pa le malo je storjene, in še tista, pravijo, nima pravega grunta; zatoraj ne bo dolgo terpela. Boljša cesta bi bila čez Čubar na Delnice, veliko bolj naravnost in krajša, pa tudi bolj med ljudmi, kakor pa una čez Gerovo itd. Pa če se bo cesta tako delala kakor se do zdaj dela, 219 jo gotovo še deset let ne bo. Najbolje je cesto razdeliti, da vsak svoj kamp dobi; pri cestah je pa tudi treba oglednika in voditelja, ki sam razume cestno delo, da je cesta dosti široka in terdna. Naj pa že delajo cesto čez Gerovo ali pa čez Kolpo na Cubar, da bi saj le ena hitro dodelana bila — akoravno ste obedve potrebne — da bi tako Hor-vaško s Kranjskim in Notranjskem kmali zvezano bilo, kar je velika potreba. Te ceste si želijo Horvatje, pa tudi mi Kranjci zlasti Ložanje, ker bi bila za one in za nas silno koristna; pripeljala bi nas bližej Kariovca, od kodar toliko žita nav Kranjsko pride; lahko bi ga potem cenejše kupovali. V Cubranskem okrogu je šest fara: P rezi d, Ter s tj e, Gerovo, Hrib, Cubar in Pleše e. Slovita je tudi Božja pot na gori nad Gerovim v čast materi Božji. Tukaj ob shodih vidiš šege in navade naših bratov Horvatov; vidiš dosti pobožnosti, dosti pa tudi smešnosti. Vidil sem, kako je trudna stara babela v čast majki Božji taneala, ko je drug možicelj na meh tudlov; pa tudi godci se nahajajo na tej Božji poti, ki jo po dokončani cerkveni službi režejo, da je kaj, mladina pa vse sploh tanca ali pleše in raja. Ali niso to še ostanki ajdovskih časov, kakor je še marsikaj družin? Dragotin.