GOSraMNJSTVO IZ KUHARSEE IN GOSPODINJSKE UMETNOSTI. Ni sicer v navffdi, da bi smatrali kuharico za umetnico in kuhanje za umetnost, vendar trdimo, da je marsikaj v gospodinjstvu čisto preprostega, pa se smatra, da je umetnost. Nekatere take reči hočemo navesti za naše dobre gospodinje. Eako ohraniš grozdje za Božič? Če hočeš grozdje dolgo, do Božiča in še dalje ohraniti, izberi lepe in zdrave grozde. Pecelj grozda, ki si ga s trte odrezal, zapečati s pečatnim voskom. Take grozde obesi na zračno in suho, a ne premrzlo mesto! Jabolčna gorčica se takole naredi: 4 litre sladkega mošta vkuhaj na 2 1, nakar primešaj 200 gramov zelene (Sellerie) ter 300 gramov rumene gor čične moke. Ko je zmes dobro zmešana, jo ohladi, napolni steklenice in posode, ki se dajo dobro zapreti. Ako si moštu pridjala košcek kutne, dobi gorčica zelo prijeten okus. Jabolčna strd. V ta namen je odbrati sladka jabolka, ki se razrežejo na več majhnih koščkov in se kuhajo v loncu tako dolgo, da postanejo popolnoma mehka. Da se med kuhanjem ne prismodijo, je treba dolivati toliko vode, da se v njej jabolka skrijejo. Tudi premešati se jih večkrat mora. Ko se je brozga razkuhala, se vlije v platnen prt, ki je privezan tako, da se sok odcedi. Po ohlajenju se ta gošča še z rokami izcedi. Ta sok se naj pusti v posodi pod platnom toliko časa, da se gošča vsede, nakar se ga prelije v posodo, ki je vsaj za polovico večja kot je soka. Vsakemu litru soka se doda ^ do % kg sladkorja. To mešanico je treba skupaj vkuhati tako, da se kaplja soka, če se kane na krožnik, kmalu strdi in od kro- žnika lahko odloči. Med vkuhavanjem je treba sok večkrat premešati in pene, ki se na vrhu naberejo, posneti s kuhalnico. Ko je strd dovolj kuhana, se jo spravi v primerne steklenice in posode ter se iste zapre s cellofan ali pergamentnim papirjem. To je zdrava in dobra domača slaščica za odrasle in otroke. — Kakor iz jabolk, tako se isto lahko naprav iz kutin, hrušk in celo iz grozdnega soka. Jabolka olnpiš kakor knhan krompir, če jih eno minuto namakaš v vreli vodi, nato pa takoj olupiš. Drugo sadje enako. Ali hočeš imetl po ziml dosti jajc? Gotovo! Potem poslušaj! Znano je, da stare kokoši po zimi ne nesejo. Pač pa so jajčarice tudi po zimi one kokoši, ki so se izvalile v času od začetka marca do konca aprila. Če hočeš torej imeti prihodnjo zimo dosti jajc, podloži svojim kokošim vsaj že v februarju ali marcu. Stare kokoši nadomesti z mladim, stare pa dobro skuhaj, da ne boš trdih prinesla na mizo, kadar bo praznik! Jajca brez lupine znesejo kokoši, katerim primanjkuje apna, ali pa so bolne. Tako kokoš opitaj in zakolji. Kako ohraniš jajca? Jajca imajo lastnost, da se navzamejo duha onih predmetov, ki so jim v bližini, posebno še česna, petroleja itd. Zato jih ne shranjuj skupaj z dišečimi predmeti. — Za dalje časa pa ohraniš jajca, ako jih položiš v vodo, v kateri si preje izkuhala 10% tekočega stekla, ki se dobi v lekarnah in drogerijah. Jajca, ki si jih dobro obrisala, zloži v lončeno posodo tako, da ima spodnja vrsta šilasti konec navzgor, druga navzdol itd. Tako zložena zalij z vodo. Vse to skupaj postavi v klet. Ako raztopina izhlapi, jo je nadomestiti. — Jajca se razmeroma dobro ohranijo tudi v ugašenem apnu. Zmrzla jajca — zopet nporabna napraviš na ta način, da jih otajaš v slani vodi. Treba pa jih je kmalu uporabiti, ker se ne držijo dolgo. Eako ohraniš kruh svež? Kruh in drugo pecivo ohraniš sveže, če ga hra niš v pločevinastih posodah. Enako ohraniš kvas svež, če ga zaviješ v mo kro platno in ga postaviš na srednje topel prostor. Eako napraviš kvas doma? Kvas narediš, če razgreješ pšenične otrobe na 24° R, jih zmešaš s 30° gorko vodo v kašo in to shraniš v zaprto posodo. Čez 24 ur imaš kvas. Da čebula ne gnije, jo je treba hraniti v suhem, zračnem prostoru, ki pa naj bo tudi hladen, da ne začne čebula poganjati. — Prerezana čebula pa ti ne bo plesnela, če se obesi odrezan konec tako, da je prerez obrnjen navzdol. Mariborski tržni dan dne 6. oktobra 1928. Špeharji 33 vozov z mesom 1 kg po 15 do 30 Din, 86 zaklanih avinj 1 kg po 16 do 18 Din, 18 vozov krompirja 1 kg.po 1.25 do 1.50 Din, 6 vozov čebula venec po 2 do 7 Din, 2 voza glavnatega zelja komad po 50 para do 6 D, kumarce po 50 para do 2 Din, pšenica 3 Din 1 liter, ječmen od 1.50 do 1.75 Din, oves 1.50 Din, koruza 3 Din, ajda 2 Din, proso od 2.75 do 3 Din, fižol od 2.50 do 3.50 Din, fižol v stročju 1 Din, grah luščen 16 Din. — Kokoši komad 40 do 45 Din, piščanci par 40 do 60 Din, race 35 do 37.50 Din, gosi 60 do 70 Din, purani 60 do 80 Din, morske ribe 20 Din, domači zajci od 10 do 25 Din, seno 150 do 160 Din, slama 70 do 80 Din, kostanj surovi 6 Din, pečeni 8 Din, karfijol 8 do 16 Din, česen 16 do 18 Din, ohrovt 1 do 5 Din, aveže zelje 1.25 Din, kislo zelje 5 Din, kisla repa 3 Din, buče 1 do 5 Din, paradižniki 3.50 do 4 Din, šopek peteržilja 50 para, endivija komad 25 para do 2 Din, glavnata solata 50 para do 1.50 Din, repa komad 50 para do 1 Din, špinača kupček 1 Din, gobe kupček 2.50 Din, jabolka 4 do Din 1 kg, hruške 5 do 8 Din, slive sveže 10 do 12 Din, breskve 4 do 8 Din, grozdje 5 do 8 Din, mleko liter 3 Din, smetana 14 do 16 Din, maslo surovo 1 kg 40 do 44 Din, maslo čajno 50 do 60 Din, maslo kuhano 44 do 48 Din, sir komad 5 do 7 Din, jajca komad 1.50 do 1.75 Din, med kg 20 do 25 Din.