Slovenci zavračamo DEŽELA KOROŠKA (Biro za slovensko narodno skupnost, kulturni oddelek) V SODELOVANJU Z MESTOM BELJAK, KKZ IN SPZ vabi na 9. kulturni teden koroških Slovencev Nedelja, 6. maja, ob 19. uri: slavnostna otvoritev (zv. minister Herbert Haupt in deželni glavar Jörg Haider); kulturni program: MoPZ »Trta« in Glasbena šola; otvoritev razstave del Nežike Novak Ponedeljek, 7. maja, ob 19.30: literarna gostilna »Goldener Löwe«; bereta Andrej Kokot in Franz Stimpfl Torek, 8. maja, ob 19.30: v Parkhotelu glasbeni kabaret »Malo čezz« Sreda, 9. maja, ob 19.30: »a capella Chor« Beljak, MePZ »Podjuna« Pliberk Četrtek, 10. maja, ob 18.45 v filmskem studiu kratki filmi »Filma mladje« Petek, 11. maja, ob 18.45 v filmskem studiu kratki filmi »Filma mladje« Sobota, 12. maja, ob 19.30: mladinski center »Hallo«, koncert »Zippi & Bališ« brambovsko nesramnost — IV I a občnem zboru zveze koro-IM ških brambovcev v Šentjakobu v Rožu, ki mu je prisostvoval tudi deželni glavar Haider, so ponovno poskusili obrniti zgodovinska dejstva na glavo. Zahtevali so »končno razčiščenje partizanskih zločinov na Koroškem« - o besedici, ki bi obsojala čas nacionalsocializma, ni bilo sledu. Sicer take in podobne poskuse, narediti iz storilcev žrtve in iz žrtev storilce, spremljamo že vsa leta po vojni, vendar to ne pomeni, da bi se »jih navadili«. Laž, če jo izgorijo večkrat, zaradi tega še ne postane resnica. Slovenske organizacije so protestirale in tiskovno izjavo objavljamo v celoti. Izjava Zveza koroških partizanov in prijatelji antifašističnega odpora protestira skupaj z Zvezo slovenskih organizacij, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo slovenskih žena in Zvezo slovenskih izseljencev proti obdolžit-vam Koroške brambovske zveze (Abwehrkämpferbund), po katerih naj bi slovenski borci za svobodo proti nacističnemu režimu veljali za zločince. Ti zaničevanja vredni očitki so bili izrečeni v soboto, 21. aprila, na občnem zboru brambovske zveze v Šentjakobu v Rožu. Odločno odklanjamo takšno ponarejanje zgodovine in opozarjamo na dejstvo, da je partizanski odpor koroških Slovencev bistveno prispeval k osvoboditvi Avstrije in k sklenitvi Avstrijske državne pogodbe. Zveza koroških brambovcev se očitno zavestno poslužuje neresnic in ponarejanja zgodovine, da bi prikrila masovne moritve, krvave zločine, pregon koroških Slovencev in koncentracijska taborišča v času nacizma. S takim ravnanjem je ta zveza odgovorna za ponoven nemir v deželi. S to provokacijo je Koroška brambovska zveza globoko užalila slovenske borce odporniškega gibanja, pa tudi vse demokratično misleče državljane naše dežele. V interesu dobrega in mirnega sožitja zahtevamo, da se Koroška brambovska zveza opraviči za ta neodgovoren spodrsljaj. Za Zvezo koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora: inž. Peter Kuhar, predsednik Protest Sadovnika Protestiral je tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik in v svoji izjavi obsodil potvarjanje zgodovine. Poudaril je pomembno vlogo Slovencev v odporu proti hitlerjanskemu režimu in za podpis Avstrijske državne pogodbe 1. 1955. Mnogo Slovencev je trpelo v koncentracijskih taboriščih, bilo izseljenih in razlaščenih. Sadovnik zahteva opravičilo brambovcev pri vseh še živečih članih odporniškega gibanja pa najsi bodo to partizani, zaporniki, taboriščniki ali slovenski izseljenci. Kulturni sporazum Qlovenska oblast in politika Jsta uspela spraviti na skupni imenovalec številna nesoglasja za sklenitev kulturnega sporazuma z Avstrijo. Besedilo in vsebino sporazuma je potrdila vlada prejšnji te- Minulo nedeljo je bila na pokopališču v Železni Kapli velika slovesnost v spomin pobiti Sadov-nikovi družini pri Peršmanu v Podpeci ter padlim žrtvam nacionalsocialzma v drugi svetovni vojni. Slavnostni govornik je bil dr. Janko Malle. Več o proslavi na strani 4. PREBLISK ■ Kärntner Abwehrkämpferbund poziva z letaki prebivalstvo, kako naj ravna pri pričujočem ljudskem štetju. Človek bi si mislil, da itak vsak ve, kaj naj naredi. Napotila KAB so seveda taka, da naj zmanjšajo število tistih, ki bi napisali, da znajo tudi slovensko. Seveda s tem namenom, da dokažejo, da pot, katero so ubrale »razne organizacije« po plebiscitu, končno prinese zadnji rezultat - iztrebitev slovenskega jezika na Koroškem. Skoraj so to že dosegli. Vedno to nenehno govorjenje in pisanje o slovenizaciji Koroške! To je tako absurdna trditev, da se človek samo čudi, zakaj ni nobenega, ki bi s šte- vilkami dokazal, kaj je doživela manjšina v zadnjih osemdesetih letih. V tej dobi smo bili že soočeni z geslom »Macht mir das Land Deutsch«. Samo temu smo se uprli in prav ista organizacija imenuje te upornike zločince. Menili smo, upali smo, pripravljeni smo bili verjeti, da je ta čas, ki ga trenutno doživljamo, že zdavnaj minil. Pa ni tako, treba bo preveriti trenutno »politično situacijo«, še posebej, ko je predsednik Abwehrkämpfer-bunda iz iste stranke kot deželni glavar. H. IV. Primus Sitter & O. Groenewald Newnet p,ek 27.04.2001 20.30 Športna hiša Zahomec Cintritt/vstopnina: 9Or/ 120r Grozi slovenizacija Koroške! den, obravnaval pa ga je tudi odbor za zunanjo politiko državnega zbora. Besedilo so dolgo usklajevali z Avstrijci (trikrat), prav tako pa tudi med samimi koalicijskimi strankami. Gre namreč za to, da se ni bilo moč uskladiti glede preambule in tistega člena, ki poudarja predlog slovenske strani za omembo avstrijske državne pogodbe. Avstrijska stran pa je terjala recipročno priznanje »nemške manjšine v Sloveniji«. Istočasno pa so v Avstriji skušali odreči Sloveniji nasledstvo podpisnice avstrijske državne pogodbe. Z Avstrijo je slovenska zunanja politika dosegla, da se v sporazumu ponovi stališče, da imajo pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji pravice, ki jim pripadajo po 61. čl. slovenske ustave. Avstrijska državna pogodba pa si je utrla pot v preambulo sporazuma, kjer se omenja upoštevanje mednarodnih pravnih instrumentov. Slovenija želi tudi s čimprejšnjim podpisom kulturnega sporazuma z Avstrijo doseči maksimalno dobre odnose z državo, ki je odkrita zagovornica vstopa Slovenije v EU. Med politiki predvsem levosredinske koalicije v parlamentu pa je veliko negodovanja, saj ocenjujejo, da je Slovenija z doseženimi rešitvami šla preveč »na roko« Avstriji in je dovolila, da se v sporazum vnaša tudi razprava o manjšini. A. K. XI NAČRTNO ZAOSTROVANJE VZDUŠJA PRED LJUDSKIM ŠTETJEM KHD in brambovci spet na nacionalističnem pohodu I etošnje uradno ljudsko štetje, L ki bo 15. 5. 2001, je za koroški hajmatdinst in zvezo koroških brambovcev časovno primeren povod, da sta v torek, 24. aprila, sklicala svoje pristaše na zborovanje v velikovški grad. To je seveda bila lepa in pravšnja priložnost za nacionalistični pohod proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam. Predvsem razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih tabel in uradne dvojezičnosti so za omenjeno druščino nesprejemljive in jih v bistvu pojmujejo kot vojno napoved na pravice večine. Ena od glavnih izpovedi ne preveč dobro obiskanega shoda je bila: Nobenih dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov več. Druga zahteva pa je, da ne sme biti vzročne povezave med uradno dvojezičnostjo in dvojezičnimi tablami. Govorniška miza v veliki grajski dvorani je bila politično krepko zasedena. Saj so zbranim spregovorili deželni glavar Jörg Haider ter predsednika hajmatdinsta in koroških brambovcev Josef Feldner in Fritz Schretter. Gališki socialdemokratski občinski odbornik in podpredsednik hajmatdinsta Franz Jordan pa je imel pravico povezovalca. Dialog v breme manjšine Prav on je uvodoma zelo grobo, žaljivo ter enostransko udaril po Slovencih. In vse to seveda v imenu domovinske ljubezni ter velike mere dialoga. Za dialog pa je združba samo tako dolgo pripravljena, dokler so Slovenci v podrejeni vlogi. Sploh pa so vsi govorniki poudarjali svojo pripravljenost za dialog, kar pa jih seveda ni odvračalo od tega, da so krivdo za zaostrovanje vzdušja v deželi naprtili slovenski narodni skupnosti. Deželni glavar Haider je ponovno poudaril, da pod njegovim glavarstvom ne bo dodatnih dvojezičnih tabel. To je potrdil s stavkom: »Kar jaz povem, velja«. Nadaljeval je »Mi smo za dialog, a Slovenci, pa tudi na Dunaju naj vedo, da s svojimi zahtevami ne smejo preobremeniti dežele z njeno zgodovino.« (To je zanj predvsem plebiscitna odločitev.) Z ustavo nad manjšine In ker so menda Slovenci s pritožbami na ustavno sodišče zaostrili vzdušje v deželi, in ker Koroška novih pritož na ustavno sodišče ne bo mirne duše sprejemala, je Haider grozil ter napovedal spremembo ustavnega zakona. V tem ustavnem zakonu naj bi avstrijski parlament z dvotretjinsko večino določil in sklenil, da sta koroška oz. avstrijska manjšinska politika in zaščita manjšin absolutno nesporni, pravilni in sploh najboljši v Evropi. S tem zakonom Jraundorf na ves Kažipoti v normalnost - Dvojezični kažipoti nemoteno opravljajo svoj namen OBČINA GLOBASNICA UDEJANJA ZAKONSKA DOLOČILA Prejšnji teden postavili dvojezične kažipote f^bčina Globasnica je prej-šnji teden začela izpolnjevati določila člena 7 ADP o dvojezičnih krajevnih napisih. Doslej samo enojezične, nemške kažipote, ki sodijo v njeno pristojnost, je nadomestila z dvojezičnimi. To so kažipoti v Podjuno, Strpno vas in Večno vas. Iz občinske uprave so sporočili, da je menjava potekala povsem mirno, brez zapetljajev, in da prebivalci postavitev dvojezičnih kažipotov sprejemajo kot nekaj povsem normalnega. Zamuja pa deželna vlada. Do 30. aprila 2001 bi tudi ona morala na deželnih cestah do zdaj enojezične, nemške, kažipote in krajevne napise zamenjati z dvojezičnimi. A do zdaj se na tem področju ni nič premaknilo. Po najnovejših izjavah deželnega glavarja naj vse ostane pri starem. Ali se bo treba ponovno obrniti na najvišje instance? Korak in odločitev občine Globasnica sta zelo hvalevredna, ker nazorno kažeta, da pravna država ni le prazna fraza ali pa politično-propa-gandna slama, pač pa standard, ki ga je treba upoštevati. In tudi tako imenovani prastrah ljudi se je izkazal za to, kar dejansko je: za propagandistični vehikel nemškonacio-nalnih in protislovenskih krogov za utemeljevanje njihove politike. F. W. Županske volitve v Zitari vasi Ker je odstopil župan Herbert Lepitschnig (SP), so v občini Žitara vas morali minulo nedeljo, 22. aprila 2001, ponovno voliti župana. V prvem krogu je bil za župana potrjen kandidat socialdemokratske stranke Jakob Strauss. Prejel je 805 ali 58,97 % oddanih glasov. Dipl. trg. Joža Habernik, kandidat EL, je dobil 276 glasov (20,22%) in s tem drugo mesto. Kandidata VP in FP, Walter Schmacher (161/ 11,8%) in Wolfgang Kristan (123/9,01%), si delita predzadnje in zadnje mesto. PREK0MEJN0 SODELOVANJE SOCIALDEMOKRATOV Podpisali manifest za skupno politiko Qrejšnji teden so predstavni-f ki socialdemokratskih strank Koroške, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Štajerske in Hrvaške v Vidmu podpisali manifest za skupno politiko. Njegov cilj je skupno obravnavanje odprtih prekomejnih vprašanj ter vzpostavitev pogojev za doseganje večje varnosti in boljšega razvoja. Koroški soacialdemokrati v manifestu vidijo zgodovinski mejnik ter baklo upanja in optimizma za boljšo prihodnost. Zavzemali se bojo predvsem za krepitev delavskih pravic, za odpravljanje dumpinga pri plačah, za ohranitev socialnih pridobitev in za splošno varnost. Koroški socialdemokrati odločno zavračajo podpihovanje iracionalnih strahov v zvezi z razširitvijo Evropske unije, ker to ni rešitev problemov. Stebri prihodnje Evrope naj bi bili solidarnost, ekonomska stabilnost, ohranjevanje ekoloških resurzov, krepitev demokracije in socialne varnosti. Koroški socialdemokrati naj bi Slovencem oz. vsakomur drugemu za vse čase vzeli možnost, da bi se v zadevi manjšinskih pravic lahko še kdajkoli pritožili na ustavno sodišče. Ker pa zagovorniki takšne pravne diktature nad narodnimi skupnostmi (da o posledicah v drugih vprašanjih sploh ne govorimo) za svoj načrt potrebujejo seveda tudi podporo in soglasje socialdemokratov (drugače nimajo potrebne dvotretjinske večine v parlamentu) so še iz podija v Velikovcu pozvali vrhova koroških socialdemokratov in ljudske stranke, naj podpreta to »koroško zahtevo«. Nov tristrankarski pakt Na Koroškem da je potreben nov tristrankarski pakt koroških deželnozborskih strank, s katerim bojo končno odločno nastopili proti »neizmernim zahtevam« Slovencem, hkrati pa ponovno dokazali enotnost in ne-omahljivost dežele v »koroškem vprašanju«. Res svojevrstno pojmovanje dialoga in manjšinske zaščite. A na Koroškem je pač mnogo mogoče. Podpora Schiissla Dokler pa tega zakona ne bo, bo Koroška s podporo zvezne vlade zavlačevala in blokirala izvedbo spoznanj ustavnega sodišča. To je obljubil Haider, to so pod fanatičnim aplavzom navzočih napovedovali socialdemokratski župani Velikovca (Blaschitz), Djekš (Polesnik) in Dobrle vasi (Pfeiffer). In to sta poudarila tudi Feldner in Schretter. Pri tem sta se sklicevala na zveznega kanclerja Schiissla. Hajmatdinst in brambovci namreč zahtevajo, da ne sme priti do vzročne povezave med uradno dvojezičnostjo in postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov. V občinah z uradno dvojezičnostjo po tej logiki ne bojo avtomatično postaviti dvojezične napise. To da jima je izrecno obljubil in poudaril tudi zvezni kancler Schüssel. Diktat Koroške Haider pa je pristavil, da prav zaradi trenutne politič konstelaciji v državi Dunaj ne bo več odločal o manjšinski politiki, ampak jo bo diktirala Koroška. Boljše kot uradna dvojezičnost in dvojezične table da je ohranjanje tradicij plebiscitnih bojev, je zatrdil deželni glavar. Boljše od nakupa zemljišč za naselitev industrije in delovnih mest da je ohranjanje spomina na leto 1920. V tem smislu da je po njegovem odloku bilo raz-delejnih 45 milijonov iz plebi-citnega daru. In vse to je utemeljeval z gmotnimi privilegiji in prednostmi, ki jih menda imajo koroški Slovenci na račun nemško govoreče večine. (Glasbena šola, vrtci, kulturni domovi, šolstvo in podobno.) Napovedano glavno točko večera, to je informacija o ljudskem štetju, je Feldner opravil v par stavkih. Srž je: kdor noče biti Slovenec, naj ne vpiše, da zna slovensko. »Dialog« je nedvomno bila najbolj pogosta beseda tega večera. Vsi so prisegali nanjo in se bahali, kako dajo ljubijo. Srhljivi odmevi iz publike pa so potrjevali, da se pod pobeljenimi grobovi skriva nebrzdano sovraštvo do slovenske narodne skupnosti. Franc Wakounig KOROŠKA Enotna lista prijavila Heimatdienst in Abwehrkämpferbund V izjavi za tisk Enotna lista sporoča: Koroški Heimatdienst in Koroška brambovska zveza sta v minulih dneh razposlala vabilo na prireditev v Velikovcu, kjer se je govorilo o manjšinski politiki na Koroškem. Pri diskusiji so sodelovali deželni glavar Haider, predsednik KHD Feldner in predsednik brambovcev Schretter. Na hrbtni strani vabila so navajali »informacije« o ljudskem štetju leta 2001. Pri tem so pozivali, naj vprašanci navedejo pri okencu za občevalni jezik samo »nemško«. Jasno ozadje tega poziva je najnovejša razsodba ustavnega sodišča, po kateri veljajo občine z 10 odstotki slovensko govorečega prebivalstva za dvojezične. Očitno poskušajo KHD in brambovci, da bi na ta način - in to celo s podporo deželnega glavarja - s takimi informacijami zmanjšali število slovensko govorečih pri ljudskem štetju 15. maja 2001. Paragraf 9 zakona o ljudskem štetju predvideva kazen do 30.000 šilingov ali pa zaporno kazen do šestih mesecev, kdor ne izpolni obveznosti po zakonu o ljudskem štetju, posebno še, če kdo zavestno daje neresnične ali nepopolne podatke, če ovira s svojimi dejanji ali z neizpolnitvijo pravilnost ali popolnost štetja, če na splošno ogroža izvajanje štetja ali pa naredi prestopek z izdajanjem z zakonom obvezne tajnosti podatkov. Enotna lista vidi v pozivih na letaku KHD in KAB (brambovske zveze) te prestopke, kajti po tem pozivu naj bi državljani navajali nepravilne ali nepopolne podatke pri ljudskem štetju. Enotna lista je zategadelj posredovala pristojnemu okrajnemu glavarstvu Velikovec kazensko ovadbo proti dr. Josefu Feldnerju, kot predsedniku KHD, in Fritzu Schretterju, kot predsedniku KAB. DVOJEZIČNE TABLE ZAJAMČENE V DRŽAVNI POGODBI Stojsičeva zahteva konec gonje proti manjšinam II JI anjšinska govornica Zele-IVInih v avstrijskem parlamentu Terezija Stojsič je deželnega glavarja Haiderja pozvala, naj ustavi gonjo proti manjšinam. Poudarila je, da so dvojezične table zajamčene v avstrijski državni pogodbi. S tem je Stojsičeva zavrnila Haiderjeve izjave na sobotnem zborovanju koroških brambovcev v Šentjakobu v Rožu. Desetletja je Avstrija negirala določila državne pogodbe in zakona o narodnih skupnostih glede dvojezičnih krajevnih napisov. Zdaj, ko naj bi bila odredba iz leta 1977 o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov končno uresničena, pa ko- Terezija Stojsič roški deželni glavar temu nasprotuje. Stojsičeva pravi, daje deželni glavar že dokazal svobodnjaško pojmovanje manjšinskih pravic. To sega od izničenja dvojezičnosti kot kvalifikacijski kriterij za ravnateljska mesta na dvojezičnih šolah do neverjetne ideje letečih prevajalcev na južnem Koroškem. Namesto za pravico do uporabe materinščine kot uradnem jeziku se svobodnjaki zavzemajo zgolj za izničenje pravic slovenske manjšine. Zato je nemudoma treba uresničiti odredbo o dvojezičnih krajevnih napisih, ki jo na Koroškem že 24 let niso upoštevali. Haider naj se končno neha hvaliti z dobro pogovorno bazo, ko pa na drugi strani prav pred brambovci dela gonjo proti dvojezičnim krajevnim napisom. »Živeta dvojezičnost« pomeni, da so javni napisi v dvojezičnih občinah načelno dvojezični, ne glede na večinske razmere prebivalstva. Drugo je diktat večine nad manjšino in je zato treba to odklanjati, je poudarila Stojsičeva. SLOVENIJA Podobnik in stranka začudena ob razrešitvi Qotem ko je Marjan Podobnik, I bivši predsedik ljudske stranke v Sloveniji, bil po volitvah razrešen svoje dolžnosti ministrskega podpredsednika, je presedlal na lukrativno mesto predsednika uprave slovenskega Telekoma. Že dlje časa pa je zaradi te politične poteze precej negodovanja, pred kratkim pa je minister Pavel Gantar predlagal vladi razrešitev Podobnika s tega položaja. Podobnik in stranka SLS+SKD sta bila nad tem predlogom nezadovoljna in začudena Vlada je tako v četrtek, 18. aprila, razrešila Podobnika, poleg tega pa še dva člana Telekomove uprave, Pavla Žaklja in Adolfa Špenka. Minister Gantar se je pred tem srečal s Podobnikom in ga seznanil z namero vlade. Za novega predsednika Telekomove uprave je minister predlagal sedanjega predsednika uprave letalskega prevoznika Adria Airways Petra Graška, za člana uprave pa Darinko Virant in Draga Majcna, ki jih je vlada potrdila v novih položajih. Kot je povedal generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, so o predlogu zamenjave na vrhu Marjan Podobnik Telekoma najprej razpravljali generalni sekretarji štirih strank vladne koalicije (LDS, SLS+ SKD, ZLSD in DeSUS), nato pa je o tem razpravljala še vladna kadrovska komisija. V koalicijski SDS+SKD je razrešitev Podobnika izzvala »nezadovoljstvo in začudenje«. Po posvetu s člani strateškega sveta stranke je predsednik Franci But povedal, da jih moti zlasti način, kako je prišlo do te odločitve. Predlog, o katerem se je sicer že dlje časa neuradno govorilo v javnosti, namreč ni bil usklajen med koalicijskimi partnerji. But se je vprašal o smiselnosti razrešitve tudi z ozirom na napovedano privatizacijo Telekoma, saj bo takrat zanesljivo znova imenovana nova uprava. Potrdil je še, da so se v četrtek srečali predsedniki vseh štirih koalicijskih strank -razpravljali so o Vatikanskem sporazumu, niti z besedo pa niso omenjali, da bo v petek podan predlog za razrešitev predsednika uprave Telekoma. Kot je znano, je Podobnika na čelo uprave Telekoma imenovala Bajukova vlada 15. junija lani, njegovo imenovanje pa je v javnosti sprožilo številne polemike. Med drugim je tožbo proti vladi vložil Podobnikov predhodnik Peter Tevž. Vrhovno sodišče je tožbo na prvi stopnji zavrnilo kot neutemeljeno, na to pa se je Tevž pritožil. (Primorske novice) OBVESTILO UREDNIŠTVA Cenjene bralce obveščamo, da bo naslednja številka zaradi praznikov izšla v četrtek, 10. maja! SLOVENIJA Pet rudarjev pod gmoto blata 1 Ijami Ojstro v Rudniku Tr-V bovlje-Hrastnik je po tem, ko je vanjo vdrla voda, ostalo pet rudarjev, starih od 27 do 35 let. Truplo enega od njih so reševalci našli torek v popoldanskih urah. »Upanje, da so pogrešani rudarji živi, sicer še ostaja, a ga je iz trenutka v trenutek manj,« je kar nekajkrat ponovil v. d. generalnega direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik Aljoša Kink. Okoli 8. ure je namreč v jami Ojstro prišlo do vdora mulja in vode v rudniški rov in od takrat pogrešajo pet rudarjev. Od sedmih rudarjev, ki so bili takrat v rovu, je enemu uspelo pobegniti -ta je o dogodku obvestil upravo, enega pa so poškodovane- ga iz rova prinesli reševalci in se zdravi v trboveljski bolnišnici. V jašek, ki je okoli 300 metrov pod zemljo, je voda vdrla že ob 4.40. V rudniku je bilo takrat deset rudarjev nočne izmene, a jim je uspelo pobegniti. Skupina rudarjev tehnične ekipe dnevne izmene se je nato po navodilih odgovornih odpravila v jašek, da bi ga zavarovali, tedaj pa je voda znova vdrla z vso močjo. Pokopalo naj bi jih okoli 1500 kubičnih metrov blata. Reševalna akcija je v torek trajala ves dan, okoli 17.30 pa so reševalci sporočili, da so truplo enega od rudarjev našli. Hrast-niškim knapom je včeraj v rovu zasulo pet sodelavcev. (ez, Mariborski Večer) NA POVABILO SPD CELOVEC IN MePZ PODJUNA Davo Karničar v KD Pliberk IXdor še ni videl impresivnega diapredavanja Dava Karničarja o Ixnjegovem smuku z vrha Mount Everesta, ta naj si rezervira večer 15. maja. Tega dne namreč bo Davo Karničar v Kulturnem domu v Pliberku ponovno podoživel ta podvig, ki je doslej edinstven na svetu. Nekaj je že bilo poskusov, a vse do Kamičar-jevega prihoda pod ostenje Himalaje nobeden od njih ni bil uspešen. Vreme, naravne okoliščine, višina, pripravljenost smučarja - vse to in še na stotine drugih činiteljev je vplivalo na potek odprave. Davu Karničarju, našemu koroškemu rojaku z Jezerskega, je bilo usojena, da je 7. oktobra lani neprekinjeno smučal z vrha 8848 metrov visokega Everesta do baznega tabora. Poročila o tem podvigu, deloma direktno vnesena v internetsko omrežje, so po celem svetu navduševala alpiniste. S tem podvigom se je slovenski alpinizem dokončno in za vselej umestil v samem svetovnem vrhu. Vitezi alpinizma, med njimi Reinhold Messner, so bili polni pohvale in priznanja. mednacionalnih odnosih v ZAOSTROVANJE V BOSNI IN HFRCFGOVINI Bosni in Hercegovini še naprej hudo vre. Predvsem med Hrvati in Bošnjaki, ki sestavljajo bosansko federacijo, se klima občutno ohlaja. Minulo soboto so se v Mostarju pojavili letaki, ki hrvaške funkcionarje v telesih novoizbrane oblasti v Bosni in Hercegovini imenujejo izdajalce in jim grozijo, da »se ne bodo izognili kazni«. Gre za letake dveh vrst. Eni grozijo lokalnim politikom ki so nasprotniki Vsehrvaškega zbora nacionalističnega hrvaškega predstavnika Jelaviča. Drugi letaki pa grozijo oblikovalcem krajevne politike, ki Skrajneži grozijo z nasiljem se politično udejstvujejo v so-glasju s smernicami mednarodne politike. Takšno politiko pa predstavlja visoki predstavnik, Glinjčan dr. Wolfgang Pe-tritsch, ki je že kar nekajkrat dokazal, da hoče dosledno izvajati prevzete naloge, pa čeprav to nekaterim vročekrvnežem med Hrvati in med Muslimani ne gre v račun. Pe-tritsch je pred nedavnim odločilno posegel v hercegovsko hrvaško politično sceno in odstavil osebe, ki so načrtovale lastno hrvaško entiteto v Bosni. Uresničitev tega načrta bi v tem trenutku pomenila konec Bosne in Hercegovine, ker bi nujno končala v vojaškem ob- računu med Hrvati in Musli-mani, partnerjema, ki sedaj sestavljata bosansko federacijo. Tretja bosanska entiteta, Srbi imajo svojo upravno in politično skupnost, to je Republika srpska. Verjetno bi v primeru hrvaško-muslimanskih bojev oni ne držali križem rok. Hrvaški skrajneži pa ne grozijo le Petritschu, pač pa tudi ameriškemu veleposlaniku Thomasu Millerju, vodji misije OSCE Robertu Barryju in vodji misije Združenih narodov Jac-quesu Kleinu. Obtožujejo jih licemerstva, hkrati pa jih opozarjajo »Ne dajte nam pušk v roke.« Pod letaki se je podpisala doslej neznana skupina ČBH . ŽELEZNA KAPLA: DOSTOJEN POKLON ŽRTVAM NACIZMA Preprečiti, da bi se maske preteklosti dokončno uveljavile Na spominski svečanosti je zapel moški pevski zbor »Trta« iz Žitare vasi Spomenik pobitih enajstih članov Peršmanove družine Toliko kot že dolgo ne, se je v I nedeljo, 22. aprila, dopoldne na kapelskem pokopališču zbralo ljudi na spominski svečanosti Zveze koroških partizanov in prijateljev antifašističnega odpora. Svečanost je bila v spomin na tam pokopane partizanske borke in borce, na žrtve ka-cetov in drugih taborišč, žrtve gestapovskega nasilja in na pobite člane Peršmanove družine. Nedvomno je občuten politični hlad, ki zadnje tedne nesramno in vse močneje veje skozi deželo, zdramil mnoge. Prišli so se dostojno poklonit tistim, ki so svoja življenja dali za svobodo in humanizem. Na začetku je zadonela partizanska pesem, ki jo je občuteno zapel moški zbor SPD »Trta« pod vodstvom Pavlija Šterna. Po polaganju vencev pred spomenikom žrtvam nacističnega nasilja je kapelški župnik Poldej Zunder opravil liturgični obred blagoslovitve grobov. Pri tem je opomnil na veliko žrtvo-vanjsko dejanje vseh, ki so v dobi najhujšega nasilja nad slovenskim narodom dali svoja življenja za druge in za njihovo svobodo. Skupina kapelških otrok pa je položila rože na grob Peršmanove družine. S tem je še posebej spomnila na to, da so med pobitimi pri Perš-manu bili tudi otroci. Osrednji govornik je bil poslovodja Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle. Njegov govor objavljamo v celoti: Maske preteklosti »Nikoli nismo povsem sodobniki svojega časa, kajti kot vsakdanja stvarnost se sodobnost rada prikazuje z masko prejšnjih dni in s tem slepi naše čute in vara naša dejanja. To v izraziti meri velja za Koroško, ujetnico preteklosti, ki so jo nikoli dovolj prebavljena zgodovinska dejanja potisnila na robove razumskega sprejemanja zgodovinske in današnje stvarnosti. In če velja to za odgovorne politične činitelje v deželi, potem v prvi vrsti za vrh koroške deželne politike, za omiljevalca nacionalsocializma, kakor je pred kratkim spoznalo tudi avstrijsko sodišče v sodnem procesu. Vsekakor živimo v času, v katerem prikazni preteklosti začenjajo snemati z obraza svoje strahotne maske, da bi lahko stopile v sodobni svet. Metode fizičnega in duhovnega nasilja, ki so bile značilne za pretekla obdobja, so se prilagodile modernizaciji življenja, postajajo težje dojemljive, ker so v svoji osnovi bolj dificilne. Lahko bi rekli bolj inteligentne, zato pa za širše prebivalstvo tudi težje prepoznavne. Ne glede na to, kdo je danes v Avstriji na oblasti, lahko rečemo, da živimo v sorazmerno trdni demokraciji. Nekateri pravijo, da se je kulturna klima v deželi zboljšala. Tako trdijo tudi politični mogotci v deželi, ki pravijo, da gre zdaj vse na bolje, med drugim tudi v manjšinskem vprašanju. Toda v čem naj bi se kulturna klima spremenila? Omalovaževanje nacizma Res je, da nimamo opravka s fizično agresijo. Prav tako res pa je, da primanjkuje diskurza, debate, predvsem pa protijavnosti k osnovnim zgodovinskim, moralnim, kulturnim in človeškim vrlinam današnjega časa. Prepričan sem, da za demokracijo ni dobro, če se dandanes bolj kot nekdaj omalovažuje nacionalsocializem in brez znatnega ugovora sprejema ksenofobija, sovraštvo do tujcev in postopno izključevanje drugače mislečih iz odločilnih procesov družbenega življenja. Na Koroškem postaja moč pozabe pravilo življenja, ki omogoča populističnim in des-noekstremnim silam, da postajajo normalni dejavniki političnega življenja. Kritičnosti primanjkuje zaradi strahu pred negativnimi posledicami, rezultat je politični molk drugače mislečih in umik iz političnega dogajanja. Perfidnost takega nebolečega nasilja je prav v tem, da nasprotnika oz. drugače mislečega iztrebiš, če mu skušaš najprej odtegniti zgodovinski spomin. Koroška normalnost Tako je povsem normalno za Koroško, da ob letošnji 60-letni-ci Hitlerjevega napada na bivšo Jugoslavijo in ob obletnici množičnega pokola Židov ni bilo v javnosti slišati besede katarze oz. jasne obtožbe nacističnih zločinov. Tega najbrž niti nismo pričakovali, saj v preteklosti ni bilo drugače. Pozaba postaja moč navade in moč normalnosti našega življenja. Res je, da nas je le nekaj, ki nismo taki in klubujemo takemu razvoju. Vprašati se moramo, kitko resno spremljamo ta razvoj, kakšne so naše protistrategije, ali pa kar bi bilo najbolj usodno, če tudi mi sami lahkomiselno podlegamo temu novemu grozljivemu kulturnemu analfabetizmu? Ohranjanje spomina Če bi to postajalo res, smo se izneverili zgodovinskim dogodkom, zaradi katerih smo se med drugim tudi danes zbrali v Železni Kapli, da bi se poklonili spominu partizanskim žrtvam za svobodo. Tega ne smemo dopustiti. To bi bila kulturna Kati Marketz in Karla Haderlap brezbrižnost in duhovno osiro-mašenje. Od tega bo umolknil tudi naš slovenski jezik. Zavedajmo se: nasilnemu raznarodovanju se je bil slovenski narod sposoben voljno in ljubeče upreti, da bi tudi za ceno krvi omogočil prerojenje slovenskega jezika in slovenske kulture. Vprašajmo se torej, kakšna naj bo torej pot, ki lahko zaustavi izsušitev studencev narodove ustvarjalnosti? Obstajajo sicer ustava, pogodbe, listine, deklaracije, ki zagotavljajo manjšinam pravice in zagovarjajo toleranco in sožitje. Tako v evropskem kot v avstrijskem merilu. V Avstriji smo zddnje čase na papirju pridobili celo nekaj več pravic. Kot Slovenci v Avstriji lahko mirne duše rečemo, da so to pomembni dokumenti za prihodnost. Toda dejstvo je, da danes živimo v času, ko razni dokumenti izpričujejo eno, praksa pa drugo. Konsens za vsako ceno? Stara koroška (pa tudi avstrijska) politična praksa je, ustvariti konsens za vsako ceno in brez konfliktov. In kaj more biti za koroško deželno politiko bolj genialno, kot dajati slovenski manjšini občutek pripravljenosti za reševanje manjšinskega vprašanja, obenem pa suk-cesivno podirati temelje člena 7 ADP z odpravljanjem konkretnih narodnih pravic. To najbolj občutno doživljamo z dvojezičnim šolstvom, s tistim področjem, kjer ima slovenski jezik še največ javnosti na Koroškem. Zadnjo žalostno aktual- nost smo doživeli s konkretnimi pravicami koroških Slovencev pred nedavnim, ko je deželni glavar celo povedal, da bo ignoriral določila državne pogodbe in preprečil postavitev nadaljnjih dvojezičnih krajevnih napisov. Čeprav je ta politična poteza v pravnoformal-nem smislu dokaj vprašljiva, ker se giblje na meji ali celo izven avstrijskega ustavnega loka, ni zaznati protistrateških ukrepov. Nikakor ne dvomim, da je politika dialoga potrebna in celo nujna, toda s kritično distanco in z jasno samozavestno pozicijo. To naj bo pozicija, ki bo znala vnovčiti pozitivne odločitve ustavnega sodišča iz novejšega obdobja, saj dajejo rabi slovenskega jezika več relevan-ce in obsežnosti. Del slovenskega naroda Pri tem pa se prav tako sprašujem, zakaj ostaja naše razmišljanje o jeziku še vedno preveč vklenjeno v okove formalizma in moralizma. In sicer se z jezikom ukvarjamo preveč iz strahu pred asimilacijo, preveč se z njim ukvarjamo kot manj- šinci, premalo pa kot sestavni del slovenskega naroda. Zavedam se, da jezik sam po sebi še ne določa pripadnosti. Prav tako ohranitev jezika sama po sebi še ne pomeni ohranitve naroda. Vprašanje jezika je vprašanje vsebin, ki jih skozi njega prenašamo. Vprašanje ohranitve slovenskega jezika je konec koncev prav tako vprašanje vsebin, ki jih bomo posredovali. To je vprašanje spodob- Podpredsednik ZKP Lipej Kolenik nosti ustvarjanja in poustvarjanja pomenov, ki oplajajo jezik duhovno in kulturno, to je vprašanje vsebin, ki bodo še naprej tkale zgodovino koroških Slovencev in jo delale zanimivo tudi za druge narode. Da ne bom preveč abstrakten, povežimo to misel z našim konkretnim življenjem. Vprašajmo na primer, zakaj se danes otroci tako hitro navežejo na nemški jezik? Mislim, da je odgovor jasen: to je prevladujoči jezik okolja, televizije, zabave, torej jezik socializacije. Zakaj prodira v to njihovo socializacijo vedno bolj angleščina? Ker je to jezik glasbe, ki jo poslušajo bolj kot naše narodne pesmi in ker je to jezik interneta, dandanes že normalnost moderne komunikacijske tehnologije. Jezik, lepota, veselje Jezik se ne bo ohranil, če ne bo skozi njega spregovorila lepota, veselje in zapisi takih stvari, ki bi jih z drugim jezikom ne bi mogli v taki avtentičnosti izraziti. Slovenska književnost ima svojo izvirnost, le poznati jo je treba. In jo postaviti v tisti okvir, kjer je rasel in dorasel slovenski narod. Kot pripadniki manjšine, ki smo nekoliko odtujeni osrednjemu slovenskemu kulturnemu prostoru, skupne jezikovne in kulturne specifike slabo in vedno manj poznamo. Zato moramo samokritično priznati, da slovenščina in z njo mi kot njen medij, izgublja svoj življenjski naboj. Šolsko posredovanje slovenskega jezika je bolj izobraževalnega značaja kot celotnega, mislim narodotvornega. Temu še najbolj kljubuje kultura, ki se ni omejila na neko zgolj muzejsko vzdrževanje preteklega ali na popuščanje raznim odtujevalnim in brezosebnim miselnim tokovom. Opažam, da smo pravzaprav na vseh področjih, razen v kulturi, Slovenci preveč le v besedah in premalo v glavi in v duši. V kulturi se trudimo, da bi brez kakršnihkoli ideoloških, političnih in tudi narodnodekla-rativnih prisil delali narodotvorno izzivalno, v korist našemu zapostavljenemu jeziku. V Recitiral je Tonči Schlapper svojem jeziku skušamo živeti ljubezen do drugih narodov in spregovoriti o lepoti svoje specifike. Zavedam se, da moramo kulturnim vrlinam slovenskega naroda pripisati določene poteze nezamenljivosti in si priznati, da takrat, ko narod ne bo več zmogel s svojo besedo posredovati lepote svoje ustvarjalnosti, bo to žal pomenilo, da se je njegov jezik izpel. Jezik potrebuje javnost Kaj naj bi storili v danih okoliščinah? Pot, ki jo ubira v vsej različnosti kultura koroških Slovencev, je obetavna, ker je zazrta v prihodnost. Vendar vsi papirji, kjer so zapisane pravice koroških Slovencev, jezikovno-kulturnega položaja ne bodo premaknikli v pozitivno smer, če se svojih jezikovnih pravic ne bomo začeli sami posluževati v javnosti. Vzemimo odločitve ustavnega sodišča kot izziv, da premislimo našo strategijo. Mi se moramo sami prikopati do tega, da je slovenščina v naši zavesti samo toliko vredna, kolikor smo jo sami pripravljeni prakticirati v vsakdanjem življenju, predvsem v javnem živ- ljenju, tam, kjer nismo samo med seboj. To je potrebna katarza za manjšinsko narodno zavest koroških Slovencev, ki bi dejansko privedla do preporoda, ko bi sami začutili, da je uporaba slovenskega jezika povsod na južnem Koroškem, kjer se pojavljamo, nekaj povsem normalnega. Jezik in samozavest Slovenski jezik mora najprej v naši zavesti prejeti mesto enakovrednega jezika. Dokler v tem ne uspemo, ostajamo ra ravni deklaracij in neresni, zato pa tudi lahko obvladljiv predmet v spletki avstrijskih političnih igric. Danes smo se tukaj zbrali, da potrdimo humanistične vrenote preteklih dejanj naših prednikov. Ob spominu skušamo preveriti, če smo dovolj resno udejanili vrline antifašizma, solidarnosti in atribute lastne narodnosti kot sta jezik in kultura. Če smo v samokritičnosti spoznali, da nekaj pri tem zgubljamo, še nič ni zgubljeno. Potrebna je samozavest, potrebno je samospoštovanje in postali bomo zanimiv del večkulturne družbe. Vsako leto se na raznih spominskih obeležjih zbiramo v zavesti, da ohranjamo antifašistično tradicijo in z njo branimo tiste temelje Evropske unije, ki so zrasli iz vojaškega obračuna z nacizmom in fašizmom. Glejmo torej, da ne bomo utihnili v deželi, kjer je na preizkušnji demokracija! Prepričan sem, da smo se nekaj naučili iz zgodovine, da prihaja do postopnega zorenja in da smo na poti h pozitivnemu in tvornemu sožitju v deželi.« Na začetku je udeležence proslave pozdravil predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar, podpredsednik Lipej Kolenik pa jo je zaključil z bodrilnimi besedami. Tončej Schlapper je recitiral pesmi upora in upanja, Kati Marketz in Karla Ha-derlap pa sta zapeli pesem, ki jo je v kacetu zložila domačinka. Spominska proslava v Železni Kapli je bila dostojen poklon vsem, ki so dali svoja življenja za svobodo. Tem bolj pa so udeleženci bili ogorčeni nad nesramno in nečastno zahtevo koroških brambovcev po odkrivanju partizanskih zločinov na Koroškem. To je ponovno zahteva, ko naj bi žrtve postale storilec in zločinec, tisti pa, ki imajo krvave roke, pa naj se operejo svoje krivde. Franc Wakounig TURIZEM Turistični vodnik po Koroški KI a pobudo Slavka Mežka in l\l s krepko podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije, pa tudi Slovenske gospodarske zveze na Koroškem in Zveze Bank je minuli teden izšla brošurica, ki bo za informacije lahko služila vsem, ki znajo slovensko in ki imajo namen, da spoznajo našo deželo. Tekste o najvažnejših zgodovinsko-kulturnih spomenikih Koroške je pripravil dr. Janko Zerzer, odlične fotografije je prispeval Vincenc Gott- hard, brošuro pa je grafično oblikoval Franci Tomažič. Knjižica ima v sredini priložen tudi zemljevid spodnje Koroške od Šmohorja pa do Šentpavla v Labotski dolini s krajevnimi imeni v dveh jezikih. Izšla je v nakladi 9000 kosov, od tega jih bo 4000 ostalo na Koroškem, 5000 pa jih gre v Slovenijo. Brošuro so prejšnji teden predstavili pri Pušniku v Ločah, istega dne pa je bila tudi predstavitev s slovenskem parlamentu, kjer se je trlo radovednih politikov in novinarjev, kar še dodatno dokazuje, kako potrebna je bila taka ponudba. Slovenci iz Slovenije naj bi ne hodili k nam le po nakupih; ohranjati je treba zavest o skupnem zgodovinsko-kulturnem prostoru. KOMENTAR Q rošura »Koroška« je neke vrij ste vodnik, ki je zasnovan kot vodič in je namenjen vsem tistim, ki želijo spoznati dvojezično Koroško. Avtor dr. Janko Zerzer se iz svojega nazorskega vidika posveča predvsem kulturnozgodovinskim vidikom Koroške, omenja nekatere pomembne zgodovinske mejnike, delovanje slovenskih organizacij in ob potopisih dvojezičnega ozemlja opisuje pokrajino, pomembne dogodke, običaje, osebnosti in kulturne ustanove dvojezičnega ozemlja. Brošura želi biti zelo informativna in naj bi prikazala kulturnozgodovinske vidike koroških Slovencev v svoji celovitosti. Pri tem pa je treba povedati, da avtor ni upošteval nekaterih merodajnih elementov kulturne zgodovine koroških Slovencev. Pomanjkljive so informacije o partizanskem boju. Poleg podatka, da so se »številni moški« leta 1943 pridružili partizanom, omenja le Peršmanov muzej, ki - kakor pravi avtor - spominja »na brutalni umor enajstih članov Sadovnikove družine v zadnjih dneh 2. svetovne vojne«. Ni pa povedano, da je Peršmanov muzej predvsem simbol in spomin na partizanski upor koroških Slovencev. Temu ustrezno manjka omemba Franca Pasterka-Lenarta, ki se je rodil in je pokopan v Železni Kapli. Manjka ime Karla Prušnika, ki ima svoj spomenik v Kotmari vasi, manjka ime Matije Verdni-ka-Tomaža, ki je pokopan v Svečah in manjka omemba Železne Kaple kot oporišča protifašističnega boja koroških Slovencev. V Celovcu je upoštevanja vredno dejstvo, da se je v Šen- kakor sam želi. Eno je prikaz sedanje politične, kulturne in gospodarske situacije koroških Slovencev ustrezno svoji lastni politični opciji, drugo je pa stvaren opis položaja, ki naj bi zajel vse elemente današnje stvarnosti koroških Slovencev. Ustanovi »Poti kulturne dediščine«, ki je izdala brošuro in avtorju sem svoje pripombe pismeno posredoval. Te v glavnem niso bile sprejete. Zato se tem bolj čudim, da sem v brošuri Pripombe k brošuri »Koroška« trupertu rodil svetovnoznani slovenski fizik Jožef Stefan. To bi bila koristna informacija. Osnovne informacije manjkajo tudi drugod, predvsem pa recimo v poglavju »Horta po Gurah, dovta po Rožu«. Če se že recimo omenjajo posamezni kulturni dogodki kot recimo slikarski teden v Svečah, je vprašanje, zakaj v tem potopisu k & k center v Šentjanžu v Rožu ni omenjen. Pot, ki jo opisuje avtor v tem poglavju, pelje direktno mimo k & k centra! Vsekakor je avtorjeva pravica, da se opredeli do kulturne zgodovine in do prikaza sedanjega položaja koroških Slovencev, imenovan kot član redakcije, ki se nikoli ni sestala. Prav tako me ni nihče vprašal, če sem v njej pripravljen sodelovati. Glavni namen izdajatelja »Poti kulturne dediščine« je približati Slovencem zamejstvo. Zerzerjeva brošura prikazuje en pogled na kulturno zgodovino, dobro je, da smo zmožni tega dopolniti s še z drugim, celovi-tom prikazom kulturne zgodovine koroških Slovencev. Dobro je, da imamo strukture med koroškimi Slovenci, ki se zavedajo, da je v življenju več resnic. Z eno samo bi bili koroški Slovenci nekoliko revnejši. tanko Malle MILIJONI ZA POPRAVILO ČESA? Takšen je dokaz propadanja Grenzlandheima Q trditvijo, da Grenzlandheim 3 razpada, medtem ko se pri Kulturnem domu tako rekoč valijo milijoni, je deželni glavar Haider utemeljil večmilijonsko velikonočno darilo društvu, ki je nositelj tega pliberškega poslopja. Darilo je iz sklada plebiscitnega daru. Če dom razpada, ga je seveda treba popraviti, obnoviti, preprečiti, da bi zob časa še naprej drobil ta dokument večnega včeraj. Po navadi se propad vidi že od daleč, na zunaj. A glej, poslopje je lepo urejeno, parkirišče pometeno in lojtre redoljubno prislonjene na zid. Noben papirček ali čikgumi ne moti idile počivanja. Predvsem plakati, ki vabijo na kinopredstave, so nema priča stalnosti, saj je od njihove aktualnosti preteklo že mnogo vode po Bistrici dovta. Preklemano dobro, to jim je pa treba priznati, so odgovorni društva »Grenzlandheim« znali skriti vidno propadanje hiše. Show je vse! A končno, končno smo ga le zapazili. Narod naš o njem zdaj dokaze hrani. O čem? To je o razpadu Grenzlandheima. Končno smo jo odkrili tisto večmilijonsko luknjo, ki dela škodo. Oddrobljen rob na deski z napisom »Grenzlandheim« je pač živ in neizpodbiten dokaz neustavljivega razpadanja poslopja. To je resda le majčkena praska na velikem poslopju. A vse velike katastrofe, tako so nas učili, so se lepega dne začele po malem. PS: Društvo »Grenzlandheim«, ki je lastnik doma, ni zaprosilo za podporo in tudi ni predložilo, kot je treba, ustreznega sanacijskega koncepta. pitij Luknja na objektu, vredna treh milijonov iz plebiscitnega daru SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV V PLIBERKU Veselje jih je bilo poslušati in gledati Qevsko-glasbena revija »Sre-I Čanje mladinskih zborov« že leta šteje med prireditvene stalnice Krščanske kulturne zveze. Revija je običajno razdeljena na dva dela. V Kulturnem domu v Pliberku se je minulo nedeljo, 24. aprila, popoldne tako rekoč odvijal prvi krajec in v glavnem so ga oblikovali mladinski zbori iz Podjune. Soprireditelja sta bila »Mlada Podjuna« in Društvo »Kulturni dom«. Prireditev je vsakič tudi priložnost za preverjanje društvenega dela z mladino in naraščajem. Razveseljivo je, da se vse več društev zelo vestno in skladno s potrebami po druženju in smiselnem preživljanju prostega časa posveča mladini. Nedeljski koncert v Pliberku je pokazal, da se v mladinskih zborih bolj in bolj zavedajo potrebe po dobri literaturi in kakovostni izvedbi ter posrečeni koreografiji in da vse več pozornosti namenjajo prav jezikovni plati. Skratka, beseda se spet vrača v pesem. Čas, ko je veljala samo melodija, beseda pa je bila le okrasni privesek, je očitno mimo. Zborovodje, po večini so to dekleta in žene, spet segajo tudi po pesmih, ki jih je nekoč znal peti vsak slovenski koroški otrok, pa so zadnja leta skorajda docela utihnile. Zdaj jih mladinski zbori spet in z velikim navdušenjem pojejo. Koncert je ponovno pokazal, kako velikega pomena za glas- beno-pevsko dejavnost naše narodne skupnosti je prav glasbena šola. Z redkimi izjemami so zborovodje v glasbeni šoli dobili osnovno znanje in se na njej izobražujejo še naprej. Njen vpliv je tako rekoč občuten pri vsakem taktu, pri vsakem zamahu dirigentke, pozna pa se tudi pri aranžmajih, pri izbiri instrumentov ter raznih pripomočkov, kar seveda pope-struje nastope skupin. Nedeljski koncert je pričel Pihalni kvartet glasbene šole. ki ga vodi Mihael Vavti. On je tudi aranžiral pesem »N'mav čez jezero in mav drhač«. Franci Tomažič je v imenu prireditelja vse pozdravil in dejal, daje koncert posvečen tudi spominu na dr. Franceta Cziga-na. In res je vsak zbor zapel po eno njegovih priredb. Navrh je na oder prišla »Mlada Podjuna«, ki jo vodi Katja Mandl. Članica zbora Re- beka Messner, tudi dijakinja glasbene šole, je prispevala solo na kitari. Iz Šmihela je prišel otroški zbor »Katarina«, vodi ga Dagmar Prasenc. Mentorici dvojezične skupine »didldumdaj« iz Rožeka sta Nataša Oraže in Gerti Schuster. V »Rožece« se znajo dobro sukati po odru in mahati s klobuki. Barbara Mihaela Sienčnik že nekaj let vodi dobrolski otroški zbor »Srce«, otroški mladinski zbor »Amabilis« v Galiciji pa je pred nekaj več kot desetimi leti ustanovila Mira Blažej, zdaj ji stoji ob strani Sonja Verdel, ena zgoščenka pa je dokaz us^ pešnega dela. Prav na dan obletnice obglavljenja 14 selskih in kapelskih žrtev (29. aprila 1943) bo v Selah drugi del srečanja mladinskih zborov. Koncert bo v farni dvorani ob 14.30. Franc Pod »Katarino« šmihelski otroci radi pojejo S klobukom in na glas, da jih čuje cela vas: rožeški »didldumdaj« Rebeka Messner, članica Mlade Podjune NIZ NASTOPOV IN TEKMOVANJ POTRJUJE: Glasbena šola je kovnica nadebudnih talentov Glasbena šola na Koroškem, ta samonikli sad izobraževalne samopomoči koroških Slovencev, se doma in v soseščini vse bolj uveljavlja ter pridobiva na ugledu in priznanjih. To potrjujejo številni nastopi dijakinj in dijakov na Koroškem, v Sloveniji, pa tudi na vsedržavnem tekmovanju v Gradcu. Priznanje posebne vrste pa je koncert, ki ga bo Nina Popotnik imela meseca maja skupaj z wiesbadenskim komornim orhestrom. Uspeh v Tržiču 6. aprila je bilo v Tržiču že 27. srečanje gorenjskih glasbenih šol in zamejstva. Slovence v Kanalski dolini so zastopali dijaki glasbenega oddelka tržaške glasbene matice, ki na Trbižu deluje v okviru društva »Tomaž Holmar«. Koroško glasbeno šolo pod vodstvom ravnatelja Romana Verdela so uspešno predstavili duo kitar iz Sel (Nadja Kulmež in Monika Mak), duo harmonik (Orasche Andreas in Agnes Hainzl) iz Borovelj ter trio trobent (Štefan Pečnik, Marko Roblek in Franci Ogris). Razveseljivo je dejstvo, da glede kakovosti in repertoarja med koroškim in gorenjskim glasbenim naraščajem ni odstopanj ali razlik. Po besedah ravnatelja Verdela je to dokaz kakovostnega pedagoškega in strokovnega dela šole, ki seveda že rodi sadove. Naj omeni- mo le, da sta Nadja Kulmež in Monika Mak na koroškem tekmovanju glasbenih šol dosegli pomemben uspeh, saj sta zasedli drugo mesto. V četrtek, 19. aprila, sta se glasbena šola in Slovenska gimnazija v Bovcu predstavili šolarjem in staršem zgornjepri-morskih občin. Sosednjo Benečijo oziroma beneške Slovence pa so zastopali dijaki glasbene Šole v Špetru Slovenov. Nad 300 dijakov in staršev je prisluhnilo pihalnemu kvartetu glasbene šole (Matjaž Košutnik-klarinet, Aleksander Hafner - klarinet, Andrea Hudi - altsaksofon, Mihael Vavti -bas-klarinet) pod vodstvom Mihaela Vavtija, pa še Juliji Einspielerjevi iz Bilčovsa, ki je igrala na klavirju ter klavirskemu triu, ki ga sestavljajo čelistka Anja Oraže, flavtistka Monika Olip in Roman Verdel na klavirju. Trio prečnih flavt glasbene šole (Kristijan Filipič, Marisa Kruschitz, magdalena Orasche) pa je v petek, 20. aprila, olepšal občni zbor Zveze Bank in v soboto, 21. aprila, sodeloval na koncertu v Škofičah. Naporna maj in junij Zdaj dijake glasbene šole čakata meseca polna izzivov. Od srede maja pa vse do konca junija so na sporedu številni koncerti krajevnih oddelkov. Z dobro kondicijo pa bosta morali vsekakor razpolagati violinistka Nina Popotnik in pianistka Nataša Sienčnik. V soboto, 5. maja, bosta v Špitalu ob Dravi prispevali glasbeni okvir k simpoziju »Življenje je učenje-učenje je življenje«. Dan navrh, v nedeljo, 6. maja, bosta sodelovali na otvoritvi 9. kulturnega tedna koroških Slovencev, ki bo letos v Beljaku. Kmalu zatem, 15. maja 2001, pa je na sporedu izredno zahtevna prireditev, to je avstrijsko državno tekmovanje glasbenih šol v Gradcu. Nina Popotnik in Nataša Sienčnik zastopata Koroško. Po tej poti jima že danes želimo veliko uspeha! Priznanje Nini Popotnik 10. junija 2001 pa bo za Nino Popotnik napočil velik trenutek. V Wiesbadnu bo ob spremljavi Komornega orkestra tamkajšnje glasbene akademije imela solo koncert. Ta nastop je veliko priznanje mladi vilolinistki, saj je bila izbrana iz samega vrha evropskih glasbenih talentov, ki jim omenjeni komorni orkester nudi priložnost za nastop z mojstrskimi glasbeniki. Franc Wakounig Duo kitar selskega oddelka GŠ: Nadja Kulmež in Monika Mak »POLICAJI« V BILČOVSU Med lojalnostjo in zarotništvom Tega gornjega naslova se to-I krat nisem izmislil jaz, ampak je to označbo po predstavi izrekel predsednik bilčovške »Bilke« Rupi Gasser. To je bila tretja bilčovška predstava v letošnji gledališki sezoni. Pridni so, zelo pridni. Zelo angažirana je tudi njihova režiserka Bernardka Gašperčič. Pri tej predstavi, pri Mrožkovih »Policajih«, je imela več sreče kot pri »Sedmih zamorčkih«. Zakaj? Ker je Mrožkovo politično farso spremenila v ironično komedijo, kateri so bili mladi igralci kos. Celo več, na določenih mestih, maska, kostumi, ji je dodala karikiranje, in s tem rešila predstavo, ki bi v izvirniku nikakor ne prenesla deklet v glavnih moških militantnih vlogah oblasti, in to v gasilskih oblekah in celo z gumijastimi škornji na nogah. No, če je bilo to vse karikatura, v kateri ni manjkalo političnih ocvirkov, in je bila predstava rešena, so torej tudi dekleta lahko igrala, karikirala narednika, načelnika in celo generala. Seveda lahko predstavo gledamo predvsem iz spektra doživljanja mladine. Mrožek je moral, ne zaradi humornosti, ampak zaradi družbene kritike v svojih delih, leta 1968 emi-grirati iz Poljske. Takratni režim njegove kritike ni sprejel. Na odru v Bilčovsu smo videli lahkotno, zabavno farso, s katero bi si danes morda na (?) Koroškem zaslužili celo deželno (Haiderjevo) nagrado. Dovolj razpravljanja. V zaporu že deset let sedi desident, ki je na generala vrgel bombo. Ta sicer ni eksplodirala, a kljub temu je bil to atentat na državno osebnost. Po desetih letih podpiše lojalnostno izjavo, se predstavi kot velik poljski in partijski patriot in odide iz zapora. Toda to je bil zadnji zapornik. Policija je v veliki krizi. Nima več opravičila za svoj obstoj. Treba je nekaj storiti. Treba je najti zapornika. In tako se zgodba razvija dalje. Vse bolj farsna je, vse bolj se kristalizira Mrožkova kritika. Gašperčičeva jo je postavila na bilčovski oder v mladinski izvedbi. Ne dvomim, da so jo mladi igralci razumeli, toda za razumljenje gledalcev je treba postoriti kaj več. Premalo je poneumljeno salutiranje pred slikama infanta in njegovega strica regenta, čeprav je to dober gledališki izraz, Predstavi manjka srhljivoi družbenih Ste res lojalni do države? razmer, ki so zatirale vsako svobodomiselno in kritično idejo- Igralci: Glavno in tudi najboljšo vlogo je odigrala Olga Zablatnikova v vlogi Narednika, takoj za njo je bila Breda Zablatnik kot Narednik in pozneje zapornik. Mihi Krištof v najprejšnji vlogi jetnika je bil zelo dober, druga vloga adjutanta pa mu ni ustrezala. Tatjana Zablatnik kot General je bila že skoraj preveč karikirana in neresna figura. Narednikova žena, Andreja Kropiunig je bila pravšnja, Policaj, Dominik Kro-piunik, pa tako ni imel drugega dela, kakor da ja salutiral. Preprosto sceno je zasnovala Melita Reichmann, tehniko pa je odlično vodil Andrej Einspieler. Če si želite sicer dobre predstave, ki preveč ne zaposluje vaših gledalcev, Policaje povabite na gostovanje. Jože Rovšek SPD EDINOST V ŠKOFIČAH Peli in godli so kot slavčki Nonet »Vasovalci« iz Žirovnice poleg pozdravne koroške »Je na Dravci« še zelo zahtevne Petra Jereba »O kresu«, Sergeja Odlični trio prečnih flavt s Kristijanom Filipičem Žarova »Dvanajst razbojnikov« in Vinka Vodopivca »O večerni uri«. Z odlično izvedbo Johanna Matthessona »Alegro« in Scotta Joplina »The Entertainer« je nastopil za naše razmere že kar vrhunski trio prečnih flavt slovenske glasbene šole na Koroškem, Magdalena Orasche, Marisa Kruschitz z uveljavljenim flavtistom Kristijanom Filipičem. V drugem delu nastopa Vasovalcev je njihov nonet zapel »V Gorjah zvoni« Bojana Adamiča, mehiško narodno »Cantado« ter tri Kernakove - »Katrca«, »Mi smo mi«, in »Pojdam v Škofiče«. Poleg odlične vokalne izvedbe so Qreteklo soboto je Slovensko I prosvetno društvo Edinost v Škofičah izvedlo svojo vsakoletno glasbeno prireditev. Spet seveda v večnamenski dvorani ljudske šole. Edino ta sprejme preko sto obiskovalcev, kar je že kar utečeno število v Škofičah. Treba pa je reči, da na škofiške glasbene večere prihajajo tudi sosedi iz Hodiš, Šentilja, Bilčovsa in celo iz Kotma-re vasi. Gorjanci so si pri obisku kulturnih prireditev solidarni. Tokrat ni mogel zaradi službenih obveznosti nastopiti domači Kvartet Rož, kar je seveda škoda. Toda glasbeni večer kljub temu ni trpel na kvaliteti. Oblikovale so ga tri skupine, dve kvalitetni vokalni in instrumentalna. Najprej je nastopil moški kvartet »Vasovalcev« iz Žirovnice pri Jesenicah, ki je zapel Vasovalci navdušili tudi s perfektnim koroškim melosom in interpretacijo, kar pri skupinah iz Slovenije le redko doživimo. Moški zbor »Trta« iz Žitare vasi je v zaključnem delu nastopil predvsem s Kernkakovi-mi pesmimi iz svojega koncerta ob stoletnici tega slovenskega glasbenega trubadurja in seveda z njegove zgoščenke »Vse je ljubezen« S kvaliteto in prisrčno bližino do poslušalcev je izzval potrebo po dodatku. Program je tekoče vodila Mihaela Hartman, predsednica ško-fiškega društva Magda Errenst, pa je v njem ob letu jezikov med drugim dejala: »Trije jeziki pomenijo enakopravnost, pomenijo medsebojno spoštovanje. Kako je pri nas? Slovenski jezik tudi v naši občini živi samo v domačijskih okoljih, v slovenskem prosvetnem društvu, v vrtcu in delo- ma pri pouku v šoli. Drugje pa nikjer, ne na cesti, ne na občini, ne v občinskem glasilu itn. Prav zaradi tega smo prisiljeni, da še bolj zavzeto predstavljamo slovensko kulturo v svojem jeziku. Za »Ohne Grenzen, senza konfini« nismo odgovorni samo mi, saj smo za to vendar že preko petdeset let. Za to idejo je odgovorna uradna koroška politika, v kateri odloča t. i. večinki narod. Toda, dokler bo deželni glavar gospodinjstvom pošiljal zagotovilo, da ne bo dovolil nikakršnih dvojezičnih napisov kljub drugačni odločitvi ustavnega sodišča, Slovenci ne moremo vzklikati »Ohne Grenze / Senza konfini!« V društveni sobi nad posojilnico se je po glasbenem večeru razvilo zares prijetno družabno srečanje, ki je trajalo kar dolgo proti jutru. J. R. »Trta v elementu s solistom Petrom Grilitzem MLADINSKI KONGRES O INTEGRACIJI ETNIČNIH IN NACIONALNIH MANJŠINAH NA MADŽARSKEM Udeležba dveh učencev slovenske gimnazije na kongresu v Budimpešti 1 f začetku meseca decembra V 2000 nas je g. Tomaž Ogris obvestil o kongresu mladih od 1. do 11. aprila 2001 v Budimpešti. Kongresni jezik naj bi bil angleški. Povabilo je bilo namenjeno mladincem med 17. in 22. letom. Sledile so nadaljne podrobnejše informacije. Najvažnejša izmed njih: posamezni udeleženci naj bi se osredotočili na eno izmed 13 manjšin živečih na Madžarskem. Mojo pozornost so vzbudili porabski Slovenci. Med božičnimi počitnicami sem se posvetila literaturi o porabskih Slovencih ter v prvih urah pouka v januarju v 7.a razredu predstavila idejo učencem in jih navdušila za projekt. Prepričala sem jih, da udeležba na mednarodnih kongresih v teh zgodnjih letih lahko bistveno vpliva na njihovo poznejše udejstvovanje in odločitve v življenju. Spoznati mlade ljudi različnih narodnosti, različne mentalitete, njihove probleme in vrh vsega komunicirati v tujem jeziku - tokrat v angleščini - pomeni edinstven izziv. Prvotno se je za idejo ogrelo 10 učencev, intenzivnih priprav se je lotilo šest učencev. Odločili so se za porabske Slovence, napisati pa so morali cca. 2000 besed o zgodovini, sedanjem političnem stanju, sploh o tem, v kakem položaju so danes in kako se razvijajo, kakšne možnosti jim nudi madžarska država. To je bilo kar zahtevno delo, če pomislimo, da so bile vse informacije pisane v slovenščini. Učenci so delali zavzeto in svoje predštudije poslali v januarju v Budimpešto. Kmalu smo dobili sporočilo, da se sme udeležiti kongresa Miha Nachtigall. V razgovorih s predsednikom organizacije Pillar - European Club Budapest - mi je uspelo, da so sprejeli še Natašo Sienčnik, ki je napisala dodatno še nek spis. Učencem sem obljubila, da jih spremljam, kar mi je šolski svet tudi odobril. Na Madžarskem 1. aprila je bilo tako daleč. Ob 6.50 smo z vlakom odpotovali iz Celovca in prispeli v Budimpešto, postaja Keleti popoldne ob cca. 16.00. Taxi nas je pripeljal v Hotel Civis. Po večerji je sledil pozdrav in razdelitev map 19 udeležencem kongresa. Organizacijski team se je sestal iz štirih mladih Madžarov in enega Ciprčana. Sledilo je predavanje univ. prof. Attila Poka z naslovom »Narodi, narodnosti in druge manjšine v modemi Vzhodni in Centralni Evropi«. Na preprost in zelo jasen način je mladeničem razložil važne pojme (narodna identiteta, narod, narodnost, etničnost, državljanstvo, država, etc.), ki so jih udeleženci srečavali zelo pogosto v teku kongresa. V rokah so imeli bogat, podroben program za 10 dni (predavanja, workshops, obiski predstavništev raznih manjšin npr. Srbov, Slovencev, Armencev/Zidov, Roma in Sintov in tako dalje). Vedno jih je spremljal prevajalec, ki je prevajal iz madžarščine v angleščino. Te etnične manjšine imajo precej skupnih problemov kot npr. pomanjkanje finančnih sredstev, ki bi bila potrebna za njihov hitrejši razvoj, močna želja in boj za lastno zastopstvo v parlamentu, vsakodnevno sreča-vanje s pojavi rasizma. Vsepovsod smo slišali, da so Cigani (tako se namreč sami imenujejo) največji »LOSER-JI«, madžarska družba je frustrirana, vsepovsod so vidni pojavi rasističnega zadržanja. Cigani nimajo matične države (crossbor-der conflict). Oni so stigmatizirani po genih, primanjkuje jim čuta za krivdo in odgovornost, leni so in kriminalni. Policisti imajo hude predsodke napram Ciganom. Ni jim težko z njimi grdo ravnati. Cigani kradejo -največkrat, da preživijo! (Po besedah nekega univerzitetnega profesorja!) 70 do 80% jih je brezposelnih. Pa vendar Cigani so prvovrstni muzikantje. To so nam dokazali ob priliki našega obiska v njihovi kavami. Svira-li so moderno, progresivno cigansko muziko na cimbale, bas, violino in harmoniko. Kakšen nepopisen užitek! Ne morejo pa najti sponzorja za eno samo CD (ca. 25.000 ATS), kot so nam povedali. Madžarska je imela največjo židovsko skupnost v Evropi. Ob koncu prejšnjega stoletja jih je bilo okoli 170 tisoč, 1930 200 tisoč, sedaj jih je ca. 70 tisoč. Po holocaustu še vedno iščejo svoje korenine, iščejo poti oživljanja židovske identitete. Ena izmed teh je jezik molka, ki se ne da opisati ali o katerem se ne da diskutirati. Vendar so Židje organizirani ljudje. Imajo svoje šole, ne tako kakor cigani, pa vendar preteklih izkušenj holocausta ne morejo preboleti. Nemci na Madžarskem Druga največja manjšina na Madžarskem so Nemci (200-250 tisoč jih je!). Ti so najbolje organizirani. Brezposelnosti ne poznajo - Ethnobusiness - kot to imenujejo. Imajo izredno dobro organizirano šolstvo. Njihove šole obiskujejo tudi pripadniki drugih jezikovnih skupin - brezplačno! Uvedli so nov predmet v te šole - Volkskunde. Pred 50 leti izgnani so se zopet vrnili. Dve do tri generacije niso imele priložnosti uporabljati nemščine - materinščine. »Fucking Schwab, get off! Don't Schwab!« Sedaj imajo celo ombudsmana, gospoda Kaltenbacha. Finančna podpora iz Nemčije (se je znižala od časa združitve) je prav gotovo bistveno prispevala k temu pozitivnemu razvo- ju. Močno so se začeli povezovati z Južno Tirolsko, ki jim pomaga spet na drug način. Pri Srbih Obiskali smo srbsko manjšino 40 km južno od Budimpešte v Racheve. Po dobrodošlici župana in informacijah o okoliščinah, v katerih Srbi tu živijo, smo si ogledali lepo urejen vrtec za 10 otrok. Imajo tudi osnovno šolo, katero obiskuje sedem učencev, imajo pa dva učitelja. Izvedeli smo, da se mladi odseljujejo v Budimpešto - zaradi služb. Imajo tudi svojo knjižnico in umetnostno galerijo. Aktivna je tudi igralska skupina. Imajo 25-minutni televizijski program tedensko. Kontaktov s Hrvati na podeželju ne gojijo, vendar je to v Budimpešti drugače, so nam zagotavljali. In seveda pri Slovencih Na predzadnji dan smo obiskali sedež porabskih Slovencev v Rumbach utca. Sprejela sta nas g. Ferenc Kranjecz, podpredsednik državne slovenske samouprave iz Gornjega Senika in gospa g. Soos, ki je prav zaradi nas pripotovala iz Monoštra v Budimpešto. Prisrčno sta nas pozdravila in pogostila. Nato nam je gospa Soos pripovedovala, kako se je naučila lepe slovenščine. Že kot otrok je redno hodila v kolonijo v Slovenijo. Sicer pa se je za Do-rabske Slovence, odkar je Slovenija samostojna, marsikaj spremenilo na boljše. Najhujši problem je navduševati mladino za učenje slovenščine, ko je nemščina zanje dosti bolj privlačna in s katero si pozneje lahko služijo kruh v Avstriji in po vstopu v EU celo v Nemčiji. Hvalila sta napore Slovenije za vsestranski boljši razvoj njihove manjšine. Poudarila sta, da je madžarska manjšina v Sloveniji znatno bolje organizirana. V Monoštru imajo Slovenci tudi svoj Hotel LIPA, kjer se nahajata Slovenski kulturni in informativni center ter Društvo slovenske mladine. Veseli bodo, če jih bodo obiskali tudi Slovenci s Koroške. Nataša Sienčnik in Miha Nachtigall bi o porabskih Slovencih lahko poročala v posebnem prispevku. Naj omenim še 15. konferenco evropskih študentov psihologije (15th Congress of EFPSA) pod geslom »Vloga evropskih psihologov za preprečevanje diskriminacije, rasizma in sovraštva do tujcev«, ki je istočasno potekala v Bu- dimpešti in pri kateri smo tudi mi smeli sodelovati. Velik del -ca. 200 udeležencev - je bil iz nekdanje Jugoslavije. Prav se mi zdi, da ravno ta mlada generacija razglablja o tem, kako bi uspešno reševali probleme na evropski ravni. Zaključek kongresa Zadnji večer je sledila pre-zentacija našega desetdnevnega kongresa v Evropskem Mladinskem Centru v Budimpešti. Program se je delil v tri dele: 1. Predvajanje kratkega filma, ki so ga naredili v eni delovni skupini (vsebina : ravnanje z Romi in Sinti). 2. skeč (vsebina: problem integracije Romov v madžarsko družbo.) 3. Prezentacija fotografij in slik, nastalih v tem projektu ter predstavitev brošure, ki so jo izdelali večinoma v tem času. V tej brošuri so izrazili svoja spoznanja in vtise, občutke prijateljstev, ki so se rodila v tem kratkem času 24 mladih osebnosti iz 15 evropskih držav. Najbolj izviren je bil Rus Petr iz St. Petersburga, ki je v najkrajšem času vsakogar spravil v smeh in ki je ponosno pripovedoval, da imata tako mama kot tudi oče po tri zaključene univerzitetne študije. Zadnji dan je udeležencem delil v spomin razglednice St. Petersburga. Nekaj zaključnih misli ob obisku tega lepega zgodovinskega mesta Budimpešta: Na vsakem koraku sem bila soočena z zgodovino, ki nas povezuje skozi stoletja: cerkev sv. Matija, sv. Štefana, narodni muzej, muzej na gradu, umetnostna galerija, opera, lahko bi naštevala v nedogled. Marsikaj se da podvzeti per pedes. Madžarski jezik (ima svoje korenine v finščini!) je bilo najbolj razburljivo doživetje. Povsod prijazni ljudje, ki ti razlagajo to in ono, vi pa pojma nimate, za kaj gre. Mladi ljudje ti pomagajo naprej z angleščino, vendar, če imaš časa in imaš pri sebi brošuro (vodič), si lahko vse sam ogledaš. Če se znaš zahvaliti po madžarsko »köszönöm - hvala«, se nasmehne vsak, ki si ga prosil za uslugo. Najgloblji in nepozaben pa bo ostal vtis, da se mladi Madžari z vso svojo energijo trudijo vključiti mlade po vsej Evro- pi, da skupno delajo za reševanje problemov manjšin in etničnih skupnosti, saj je to v končni fazi skupni problem (common issue) evropskih narodov in mi, ki živimo v znatno bolje organizirani družbi in v večjem blagostanju, smo dolžni tudi skupno deliti. 18. maja 2001 bomo ta projekt predstavili v Wolfsbergu v okviru projekta »SCIENCE WEEK«. Prof. Hema Cesnovar Udeleženci kongresa so se nastavili fotografu Na izletu pri Srbih DEŽELNA RAZSTAVA Katalog za boljše razumevanje A bsežna knjiga (pravzaprav \^v dveh delih) o zgodovini in eksponatih bo spremljala obiskovalce deželne razstave v Brežah, ki se bo začela v soboto, 28. aprila. V prvem delu je obdelana zgodovina nastajanja mest in način življenja v srednjem veku, v drugem pa so natančno opisani razstavljeni eksponati, poleg opisov pa so tudi fotografije. Katalog je uredila mag. Barbara Meier ob strokovnem vodstvu in prispevkih univ. prof. dr. Güntherja Hödla. Razstavljeni eksponati so izposojeni iz desetih evropskih držav, med najbolj zanimive pa vsekakor štejejo srednjeveški predmeti iz Poljske, ki so jih odkrili šele v osemdestih letih, ko so se lotili izkopavanja ruševin mesta, ki ga je ne- koč razrušil potres, prebivalstvo pa ga ni popravljalo, temveč se je enostavno preselilo drugam. Obe knjigi skupaj staneta 298 šilingov, kar je izredno poceni za to kvalitetno in obsežno delo. Roman Till in Silvia Pečnik bosta vodila po razstavi tudi v slovenščini Tako vesele so bile nekoč javne kopalnice: miniatura iz 15. stoletja v Italiji VRHUNSKI DŽEZ V ZAHOMCU DVA MILIJONA TULIPANOV Kam na izlet za prvomajske praznike? KI a praznični dan - dan IV Osvobodilne fronte oz. upora proti okupatorju - bodo v Volčjem potoku v Arboretumu pri Domžalah odprli že deseto največjo slovensko razstavo cvetja. Na ogled bo do 6. maja. Organizatorjem je uspelo uspešno zasaditi in vzgojiti dva milijona tulipanov (za vsakega Slovenca/Slovenko po enega, kot pravijo). Posadili so jih kar 165 različnih vrst. Poleg ostalih naravnih lepot in cvetja bo na ogled »holandska vas«, kjer bo ob zvokih lajne moč videti mojstre, ki oblečeni v narodne noše ročno izdelujejo cokle, pa pihalce stekla, mlin na veter ... No pokušnjo pa bodo tudi razni siri, pivo itd, ki jih bodo pripeljali holandski trgovci. Na ogled bodo predstavitve okoliških krajev in občin s turistično in kulturno ponudbo. Iz cve- tja in grmovnic pa znajo vrtnarji z obrezovanjem pričarati »cvetoče« živali. Predstavilo se bo več kot 60 slovenskih vrtnarjev in sadjarjev. A. K. UNIKUM »Zbiranje« kot umetnost Qazstavo posebne vrste pri-Ivpravlja univerzitetno kulturno društvo UNIKUM 28. aprila v bližini Ojstrovice (Hochoster-witz) v Launsdorfu. Na temo »Sammeln« (zbiranje« bodo razstavljali do 3. maja najrazličnejša dela mnogih umetnikov, 32 po številu. »Zbiranje« ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Opozorilo izseljencem! Že ponovno smo objavili, da je bil v Nemčiji za popravo škode žrtvam nacističnega preganjanja sklenjen zakon, po katerem se lahko prijavijo tudi bivši slovenski izseljenci, - ki so bili iz taborišč prisilno poslani na delo v podjetjih ali v kmetijstvu; - ki so bili za časa pregnanstva še otroci in so utrpeli telesno ali duševno škodo. Podobno je bil zakon o popravi škode žrtvam nacističnega nasilja sprejet v Avstriji, ki prav tako velja tudi za bivše slovenske pregnance. Na podlagi tega zakona Nationalfond na Dunaju prizadetim osebam razpošilja formular, ki ga je treba izpolniti in vrniti na naslov Nationalfonda. Bivše pregnance opozarjamo, da je v obeh zakonih določen datum, do katerega najpozneje je treba napraviti prijave oz. prošnje. V Nemčiji je to 11. avgust 2001, v Avstriji pa 22. februar 2002. Po teh datumih prijav ne bo več mogoče vlagati. Za pojasnila ali pomoč se lahko obrnete na Zvezo slovenskih izseljencev v Celovcu, Tarviserstr. 16/1 (tel. štev. 0463/514300-60), in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Zveza slovenskih izseljencev Gostovanje Primusa Sitterja & O. Groenewald Newnet lutri, v petek, 27. aprila, bo J Športna hiša v Zahomcu gostila vrhunski džez. Nastopili bojo namreč kitarist Primus Sitter ter bigbend »Newnet« O. Groenewalda. Pobudnik in organizator tega pomembnega glasbenega dogodka je krajevno Slovensko prosvetno društvo »Žila«, sopriredi-telja pa sta Dvojezični zbor ter Musik an der Gail/Glasba pri Zilji. Oliver Groenewald, ustanovitelj ansambla, je bil učitelj za improvizacijo in bigbend na ameriški univerzi Weatern Washington. Glasbenik slovi kot izjemen poznavalec in ob-vladovalec sounda, lahkotni zvoki svinga se menjavajo z melanholijo in zrcalijo najrazličnejša razpoloženja džeza. Primus Sitter je vrhunski glasbenik, ki se nikoli ni dal vpeti v ozke kolute in plašnice rodnega koroškega glasbenega samozavoljstva, ampak je iskal in uspešno išče ter gradi mostove do drugih glasbenih žanrov. Sitter je nosilec odlikovanja »International Heritage Jazz Guitar Competition«, in z Groenewaldovim bendom ima za sabo uspešno turnejo po Nemčiji in delih Avstrije. Vstopnice za ta izjemen koncert, ki ga predvsem ljubitelji džeza naj ne bi zamudili, stanejo v predprodaji 90 šilingov, pri večerni blagajni pa 130 šilingov. No, res dober kup, nizka cena za vrhunski glasbeni užitek. Vstopnice lahko kupite tudi pri Posojilnici Bank Žila, tel.: 04256-2253 ali 04242-27377 oziroma v Športni hiši Zahomc, tel.: 04256-29012-33, ali pa pri večerni blagajni. KOŠARKA Mladinci v prvi tekmi za naslov koroškega prvaka nesrečno podlegli! kot dejavnost institucij, kot del estetske prakse v vsakdanjem življenju in kot posebna problematika v umetnosti, je bilo tema v zimskem semestru na dunajski akadmiji za umetnost in na celovški univerzi. Najavili so »intervjuje z zbiralci medvedov, steklenic za pivo, metuljev, pa prostorske in video instalacije, tekste o nenavadni logiki, estetiki in paradoksalnosti zbiranja in podobno. Več o tem dogodku lahko preberete tudi na spletnih straneh www.unikum.ac.at. Launsdorf, 28. aprila 2001, med 11. in 17. uro (do 3. maja) Q rejšnji četrtek so mladinci I KOŠ-a na tujem s sovrstniki iz kluba Wörthersee Piraten odigrali prvo tekmo za naslov koroškega prvaka. Po začetnih težavah so se v drugi četrtini ujeli in si do konca tretje četrtine priigrali vodstvo za 4 točke razlike. V zadnji četrtini pa se je Koševcem »malenkostno« sojenje sodnikov maščevalo. V 3. minuti zadnje četrtine je moral Babič zaradi petih osebnih prekrškov zapustiti igrišče, v 7. minuti pa še najboljši strelec Trifunovič. To oslabitev je moštvo Piratov izkoristilo in v zadnjih treh minutah tekmo s 83 : 73 odločilo v svoj prid. Po izjavi trenerja Bojana Grzetiča se je celotno moštvo dobro borilo in bi lahko z nekaj več sreče tekmo tudi dobilo. Dejal je še, da se v tako odločilnih tekmah tudi pokaže, kako potrebna bi bila še razširitev kadra. Vsekakor pa obstajajo v naslednji tekmi, ki bo 3. maja v telovadnici Mladinskega doma, vse možnosti, da Koševci rezultat izenačijo. V tem primeru bi bila potem potrebna še tretja tekma. Wörthersee Piraten - KOŠ Mladinci 82 : 73 (38 :36) / (četrtine: 24:17,14 :19, 14 :20, 30:17) Nastopili so: Kocman M., Trifunovič J. (37), Wutti D. (10), Babič M. (4), Brumnik M. (9), Brumnik J. (13), UrankŠt DOBRODELNA AKCIJA Koroška vas za otroke smetiščarjev \/ s 1 tevilni slovenski zbori so se Iv preteklih mesecih angažirali v okviru humanitarne akcije »Koroška vas za otroke smetiščarjev«. Tako je doslej uspelo zagotoviti sredstva za gradnjo petnajstih hišic - za 150 ljudi. V mesecu maju je napovedan višek akcije, ki jo podpirajo vsi koroški mediji. Na mate- ISCEMO nameščenca/nameščenko za knjigovodstvo Zaposlitev za določen čas (zastopstvo za karenčni dopust) Znanje: dobro obvladanje računalniškega sistema, slovenskega in nemškega jezika Nastop službe: 1. junij 2001 Prošnje naslovite na: Fa. ALPETOUR špedicija transport A-9150 Bleiburg/Pliberk TelEFON: 04235 3131 (DI Konzilia ali ga. Kaiser) rinski dan, 13. maja, bo na gradu Bekštajn velik koncert, na katerem bodo sodelovale najboljše slovenske (Gašperji, Štajerskih 7) in koroške narodnozabavne glasbene skupine (Die fidelen Mölltaler, Solid Gold in druge). Akcijo podpira tudi Slavko Avsenik, Gašperji so njegovi nasledniki, finalisti letošnje ZDF-Hit-Parade, torej eden najboljših ansamblov na svetu. Priporočamo skupinski obisk društev z mamicami. Višek humanitarne akcije bo velika vsekoroška tombola z več ko 2000 nagradami. Srečke, na voljo v naših posojilnicah, bodo po 20 šilingov, nagrade pa izredne in nenavadne. V akciji sodelujejo športniki kot Paco Wrolich, Franz Klammer, Steffi Graf, Baldur Preiml, Davo Karničar. Zakaj ne tudi Vi? Vabimo Vas k sodelovanju! M. B. PRIREDITVE ČETRTEK, 26. 4._____________ ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - SPZ 18.00 Predstavitev knjige Maje Haderlap »Med politiko in kulturo« VETRINJ, dvorana fresk - KKZ 19.30 Pevski recital; nastopata: Waltraud Hoffmann-Mucher (alt) in Frank Bernard (klavir) ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k 20.00 Gled. predstava »Prizori iz zakonskega življenja«. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko PETEK, 27. 4._______________ ZAHOMC, športna hiša - SPD Žila 20.30 Koncert Primus Sitter & 0. Groenewald Newnet KKD Vogrče, SPZ 20.00 Monodrama »Rekviziter«. Nastopa Bogomir Veras ŠENTJAKOB v Rožu, farna dvorana - SPD Rož in SPZ 20.00 Ponovitev gled. predstave »Solaris«; režija: Matjan Štikar ŠKOCJAN, kulturna dvorana Kassl - KD Škocjan in SPD Vinko Poljanec 20.00 Vigredni koncert. Nastopajo: otroški zbor SPD Danica, NOMOS, Oktet Suha, MoPZ Vinko Poljanec ŽITARA VAS, v KUMST - SPD »Trta« 20.00 Vigredni koncert NEDELJA, 6. 5.______________ ŠENTJANŽ, k & k SREDA, 16. 5. TINJE, Katoliški dom prosvete 19.30 Potopisno predavanje z diapozitivi »Libija«. Predavatelj: Hanzi Weiss ČETRTEK, 17. 5.______________ ŠENTJANŽ v ROŽU, k & k 20.00 Gled. predstava »Naključni človek«. Gostuje SNG Ljubljana - Mala drama PETEK, 18. 5.________________ PLIBERK, kulturni dom 20.00 NIGHT OF THE DANCE. Broadway Dance Company SOBOTA, 28. 4. LAUNSDORF pri Ojstrovici, na kolodvoru - UNIKUM 18.00 Otvoritev razstave »Sammeln« (do 3. maja) ŽVABEK, gostilna Hafner - KPD Drava 20.00 Vigredni koncert. Nastopajo: otroški zbor Žvabek, Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, Tajnburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka 20.00 Ponovitev satire »Policaji«. Nastopa igralska skupina SPD Bilka Bilčovs SELE-BOROVNICA, gostilna Terki - Alpski klub Obir 20.30 Srečanje ansamblov NEDELJA, 29. 4. SELE, farni dom - KKZ, PD Sele, KPD Planina, SPD Herman Velik 14.30 Srečanje otroških in mladinskih zborov GORNJA VAS, gostilna Hafner -KPD Drava 20.00 Vigredni koncert. Sodelujejo: Tamburaška skupina Tamika, Oktet Suha, Pevsko-instrumen-talna skupina KPD Drava, igralska in otroška skupina KPD Drava PONEDELJEK, 30. 4. DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce 20.00 Pepej Krop & friends in V0X SREDA, 2. 5._________________ ŠENTJANŽ, k & k 19.30 Predavanje »Die Tücken der Gedächtnislücken«; Predavateljica: Liselotte Huber; predavanje bo v nemškem jeziku ČETRTEK, 3. 5._______________ PLIBERK, kulturni dom -Mohorjeva založba, VINAG d. d. 19.30 Predstavitev knjige »Sto resnic o vinu« (Drago Medved) PETEK, 4. 5.________________ ŠENTJAKOB v Rožu, farna dvorana - SPD Rož in SPZ 20.00 Ponovitev gled. predstave »Solaris«; režija: Marjan Štikar SOBOTA, 5. 5._______________ PLIBERK, kulturni dom - SPD Edinost, MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, Vox, KPD Drava, 10.30 »Moj dežnik je lahko balon« -Ela Peroci; gostuje Lutkovno gledališče FRU, FRU ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica 19.30 Komedija »Vaja zbora«. Gostuje SLG Celje ČETRTEK, 10. 5.______________ ŠENTJANŽ v ROŽU, k & k 20.00 Predstavitev knjige in razprava »Avstrija in njeni Slovenci« (Janko Pleterski) TINJE, Katoliški dom prosvete -SPZ, KKZ 20.00 Srečanje s študenti Zvezne pedagoške akademije iz Gradiščanske; kulturni spored: kratki film BACKUP-Slovenska beseda na Koroškem in nastop jazz-skupine mih-group SOBOTA, 12. 5.________________ DUNAJ, v Korotanu 15.00 Lutkovna predstava skupine »Navihanci« iz Celovca. Glasbeni okvir: Niki in Tobias Karali. ŽELEZNA KAPLA, hotel Obir -Lovski pevski zbor 20.30 Lovski ples. Igra ansambel »Igor in zlati zvoki« RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 26. 4. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 27. 4.1 18.10 Utrip kulture________ SO 28. 4.118.10 Od pesmi do pesmi ... NE 29. 4.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 30. 4.1 18.00 Kratki stik__________ TO 1. 5. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena SR 25. 4. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 29. 4. | 13.30 ORF 2 • Razvoj podeželja in projekti iz strukturnih skladov Evropske unije - zasnove prihodnosti • Scienceweek Projekt - Znanstveni teden na Ljudski šoli v Žvabeku - ob odprtju vabijo šolarji na ajdove specialitete • Mejni prehod Pavličevo sedlo: Sad čezmejnega programa - Phare CBC • Sreča-nje mladinskih zborov v Pliberku_________ PO 30. 4.13.15 0RF2 16.00 TV SL01 (Pon.) Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lahko preberete tudi na ORF-tele-tekstu, stran 299._______________________ internet: http://volksgruppen.orf.at PRAZNUJEJO: župnik Jože Andolšek iz Apač - 50. rojstni dan; Katarina Dolinšek iz Suhe pri Železni Kapli - rojstni dan; Danica Thaler-Ur-schitz iz Holbič - rojstni dan; Janez Haudej iz Prible vasi - rojstni dan; Rozi Stefitz iz Lovank - rojstni dan; Helena Karničar iz Dobrle vasi - 85. rojstni dan; Lubo Urbajs z Žoprač - rojstni dan; člani društva upokojencev Šentjakob: Hanzi Kajžnik, Toni Krušic in Mici Ettinger - rojstne dneve; mag. Franc Boschitz iz Pliberka - 40. rojstni dan; Cilka Komatz iz Šentjakoba -polokroglo obletnico; Roza Papala iz Beljaka - 87. rojstni dan; Leni Mijošek iz Apač - okrogli jubilej; Simone Wässner iz Sel - 20. rojstni dan; Karli Krautzer iz Šentpetra - rojstni dan; Marko Wieser iz Slovenjega Plajberka - rojstni dan; župnik Marko Jernej iz Tinj - rojstni dan; Angela Ogris-Martič iz Bilčovsa - rojstni dan; Stanislava Kukoviča iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan; Hela Močnik iz Šmihela - 75. rojstni dan; Stanko Vavti iz Šmihela - rojstni dan; Sonja Woschnak iz Borovelj - rojstni dan; Vida Sima iz Pulpič - rojstni dan; dr. Filip Ogris-Martič iz Bilčovsa - rojstni dan; Antonija Wieser iz Slovenjega Plajberka - rojstni dan; Otilija Gabriel z Brega pri Rožeku - 70. rojstni dan; Hanca Kanzian iz Rožeka - rojstni dan; Tomi Dobernik z Reke - rojstni dan; mag. Filip Warasch iz Celovca - 56. rojstni dan; Del Vede s Krnskega gradu - rojstni dan; župnik Šorš Markowitz s Kostanj - rojstni dan; Nataša Oraže iz Semislavč - rojstni dan; Metka Wakounig iz Borovelj -18. rojstni dan. Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 « faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-50) E-mail: sonja.wakounig@slo.at Tajništvo ......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba...............Milka Kokot (-40) Prireditve ................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec LTW d ^ L4 '-4 I VESTNIK ■st«« RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 27.04. I 10.00 Kalejdoskop / News Flash 11.00 BBC News 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura 18.00 Otroški kotiček Male modrosti 18.15 Govorim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Ta mera (pon.) 24.00 Soundtrack tedna: Tiger & Dragon 01.00 Glasba - jazz/world______________ SO 28.04.1 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sveta 11.15 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Izven zakona (pon.) 01.00 Glasba - jazz/world NE 29.04. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 BBC News 11.06 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Special: Armutsnetzwerk 18.00 Rdeči Boogie (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba - jazz/world__________ PO 30.04. I 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Zdrava ura: dr. Štukelj-Novak 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: slovenski interpreti 18.00 Otroški kotiček Male modrosti 18.45 Poročila 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kultura (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world _____________ TO 01.05.1 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor 11.00 BBC News 11.06 Govorim-govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Vešča / Nachtfalter 00.30 Glasba SR 02.05. I 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 Voz lati na 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček 18.15 Govorim - govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio / Hip Hop 22.00 Mad Force / Hip Hop 24.00 Spezial (pon.): Armutsnetzwerk 01.00 Glasba - jazz/world ČE 03.05. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 10.30 Koroška vadi pogovor 11.06 Govorim - govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Sto decibelov (pon.) 24.00 Glasba_______ Čestitka Dolgoletni odbornici Heleni Močnik iz Šmihela ob njeni 75-letnici iskreno čestita in kliče še na mnoga zdrava leta Zveza slovenskih žena! Čestitkam se pridružuje uredništvo Slovenskega vestnika. JURIJ MAK - 80-LETNIK Viharnik Jurij! SLOVENIJA/OKS Letni sestanek v znamenju uspešnega sodelovanja Te dni praznuje Jurij Mak, I pd. Tonč, 80-letnico svojega življenja. Usoda mu ni vselej trosila rožic na strmo življenjsko pot, prenesti je moral marsikateri težak udarec. Se kot čisto mlad fant je šel k drvarjem in ostal temu poklicu zvest do upokojitve. Delo je bilo težko in nevarno, hrana pa enolična. Holcarji so takrat med tednom bivali še v »kožarcah«. Kuhalo se je na odprtem ognjišču, največkrat polento in žgance. Spali so na trdih pogradih, namesto blazine so imeli praprot, včasih pa tudi kar smrekove vejice. V bajto se je hodilo peš tudi po več ur in to s težkim nahrbtnikom, v katerem je bila hrana za ves teden. HOKEJ/SLOVENIJA Slovenski hokejisti (končno) v skupini A Q lovenski hokejisti so se na