gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer3fl.; za pol leta2 fl.po pošti, sicer 1 fl.30kr. rećaj XIII. Ljubljani saboto septembra 1855. List ?0> Ktera zavarovavnica ali asekuracija zoper škodo ognja je naj bolja Ž Vsim hišnim gospodarjem v prevdarek. Velika dobrota tacih asekuracij, ktere zavarjujejo pohištva proti škodi ognja, ne le za posamnega go spodarja, temuč za vso deželo je sploh spoznana kuracije. Ta asekuracija je prava bratovšina, v kteri vsak, kdor se va-njo zapiše, sebe zavarjuje tovarše, ki so tudi v to družbo zapi- — veljá jn pa °J z a vse in vsi za enega ben pameten gospodar 5 akó kolčikaj pomisli nad sani. Ed tukaj. Vsak lahko spozna, da taka družba stoji na prav terd n ih nog ah, in kolikor več je deležnikov v taki bratovšini, toliko manj pride ene m u plaćati, in loge 5 v ktere člověka nesrečni ogenj pahne se 1)0 će bi vsi gospodarji od kraja družbi pristopili obotavijal zapisati svojega pohistva v tako zavarovavnico bilo letno plačilo od zavarovanih 100 gold, tako Po vsem svetu y preb omikane Ijudst majhno da morebiti komaj en gros zneslo. y so take asekuracije, kar je gotovo znamenje, da ves svet spozna to veliko dobroto. Na j bolji kup je tedaj med vsimi graška ase V našem cesarstvu je več tacih zavarovavnic. ktero teh pa se je naj bolje zapisati? • t A V a i i • 1 1 mm -mm V To k urac i iá, . Tu in tam sicer slišimo, da nekteri pravijo, da to ni res, ker za leto 1852 je bila tarifa 18 krajc. vprašanje slišimo dostikrat od tacih, ki so že aseku rirani, pa tudi od tacih, ki se še le mislijo asekuri rati. Tudi smo že večkrat slišali invidili, da gospo darji prestopajo iz ene asekuracije v drugo, češ, tam jo bom bolje opra\iI. « * • V • Vse to nam je živa priča, da ljudjé se ne spo znajo lastnost mnogoverstnih zavarovavnic tako, ka kor bi prav bilo za-nje in za o beni prid vsih za varovancev. Poskusili vam tedaj bomo prav po domaće pred od 100 gold, klasne vrednosti. Al zoper to smo v stanu jim povedati, da v poprejšnih letih irt tudi pozneje, leta 1853 in 1854, je bila tarifa veliko niž ja — in če vse leta od 10. do 45. vkup vza memo, bo rajtinga pokazala, da eno leto proti dru gemu ni bilo več kot 14 krajc. od sto gold, pla ćati kar ocitno podere vse nasprotne besede taška asekuracija ni naj bolji kup. Je j da i je naj bolji kup, in zamore se vsako leto bolji kup biti, akoče oči postaviti y da bote m kako la lik je pri ti, kako pri uni asekuracíi d kt je naj bolj nikar ne mislite, da bomo ktero povzd puvziuigiiiii zato, ua "'"'J1*"'" ~ r * --- resnico bomo od- skerbé le za svoj lastni dobicek, graška pa skerbi vse druge ž njo pobil y Pa da dalje vec deležnikov k nji pristopi. Pri druzih ase kuracijah pa ni taka. Če pregledamo postave teh družb in jih pri merjamo s postavami graške, bomo vidili, da une 9 krili , da bo vsak lahko sam spoznal, kaj naj storí. Rekli smo že, da je več asekuracij v našem ce ker to že le za blagor svojih deležnikov edini njeni namen bil v pervem začetku. Pri osker je sarstvu brota i in še enkrat rečemo, da vse so velika do- bovanji asekuracijnega premoženja morajo une le tako ✓ i v ti tiiit «t iii i uiuia t vprasanje je It » v n lít i u Oiupm naut naj Muij gospodarjem na Krajnskem, Štajarskem inKoroškem? v kt stopiti kaže naj bolj ravnati, da jim činže nese, Preden pa na to vprašanje odgo damo vam moramo povedati, da vse asekuracije pri nas se 5 vloženi in pridobljeni kapital dobre graška družba pa pri oskerbovanji gledati, ka da, kolikor več deležnikov vkupaj spravi, svojega premoženja nima na nic druzega kor na to > $ • oj v dvoj t toliko nižja je potem letna tarifa za vsacega a • I i im m V • fl j m # 1 m Ene so, in teh je več, ki so tako imenovane kup v bratovšini. Možje 9 ki je 5 kterim je oskerbovanje tega ijsk kura cij Postale so te tako, da već premoženja izročeno, so visoko obrajtani V • • , t • à fl I » • y pre premožnih moz je stopilo skupaj in so rekli r> Lj u d j zapisani, spoznajo potrebo se arovati zoper škodo ognja 5 da zložimo mi, vsak toliko in toliko kapitala skupaj začnemo asekuracijo; hišni gospodarji se bojo zapi sali va-njo, in ker jih čez leto ne bo pogoreio toliko kolikor se jih bo zapisalo, nam bo naš zloženi ? mozni, in ker so sami v to bratovšino gotovo tudi nad tem ojstro čujejo, da se pravično ravná proti vsakemu deležniku, ker so sami v ver sti zavarovancev. Da nam pa ne bode nihče očital, da resnico za krivamo in da nočemo nič spomniti od več reći, ktere da pital kmalo dobre činže donasal". Take asekura- so dobre pri druzih asekuracijah, radi povemo, cije se tedaj po pravici imenujejo kupčijske, ktere, to nekteri hvalijo pri njih, da vso škodo hitro in na kakor vsak kupec, gledajonaj poprej na biček °J do enkrat povračajo pogorelcem 5 da ni treba veliko po 9 zraven tega pa tudi dobroto skazujejo zavaro tov vancem, ce pogore. In kdo jim bo tud v ai u— luv, — da se pri njih plačilo lože odratuje itd. ponašal? je res, da postave pri graški asekuracíi velevajo To to Tudi kupe se mogl y potem stvo z oblačilom oskerbuje, zraven pa za biček skerbi. Ena druga asekuracija za Štajarce, Kraj Korošce pa je, ki ima svoj sedež v Grade ponašati, da ljud- da se mora pogorelec z gosposkinim pismom popred °J do skazati, da on ni kriv tega, da je pogorel, preden m Ta prejme polovico povracila • V r » 1 I r vico se potem dobi 5 5 V ce in da drugo polo se spet z gosposki vse dru osnovana. Ta ne gleda na w J do nim pismom skaze, da je pogoreio pohistvo že napol spet iznova naredil. Sicer pa tudi graška asekura biček in za-se le toliko dnarja potřebuje, da popla- ci ja hitro přiteče pogorelcem na pomoč, kakor hitro čuje tište stroske 5 sklenjeni z oskerbnistvom je to skazano, kar mora skazano biti. 278 Al 5 ljubi prijatli, povejle nam: kdo delà take frater Dei Indri, dei aëris frater i ugovore? Gotovo nobeden drug, kakor tak, kteri mi sli iz te bratovšine stopiti ali je že odstopil, ker mu dala boga vetrov Vaju-ta Pozneja basen mu je Maru-ta za sina in Marutu se ? razuo priimena Vaju, priimek Dasradi, to je. po je od kake druge straní prav na duso govorjeno bilo, Paulinu aër, halitus, aura (zrak J t/ UU l\ai\l/ Ul oi/l (4111 pi Wf UU MUkJU j^U ? UIJ VI117 MIIVJ JL UUI1UU »VI ^ tiHUKUU J «41Alf» ttll ^ S fi P (i ) ^ fl naj raje stopi v drugo asekuracijo, pri kteri ni vseh nahajamo v severnoslovanskem basnoslovji, kjer ktero ime tadi se D o go d a teh sitnost. veli » bonae aurae largitor (delitelj dobre sape) a Tako Če graška asekuracija ne izplača vse škode na razumemo mi to podobo, zakaj naša podoba ima peroti. enkrat, ima svoje dobre namene, ne za se, ampak za pogorelca in za vso deželo, kerskerbis tem, da si pogorelec pohištvo spet izzida, da ne zapravi Od roga obil&osti smo že govorili in tega roga nismo našli samo v rokah Višnu-Džaganata, temuč tudi v rokah Svetovita. Ravno ta pomen ko riba severno-slovanskega povračila kako drugac, da n a z ad nj e ne gr é prej e ti ima tudi lustura (Muschel) in se tudi nahaja v indiskih dnar rakom žvižgat, hiše pa tudi ni. Tudi pagodah kot vlastovitost Višnutova 2 tisto goljufijo odvraća ona, dabikdotakorekoč V steni Haasenbihlerjevega mlina v Verbji v vasi blizo pokradel asekuracijno premoženje s tem, Žavc (Sachsenfeld) ne deleč od Celja je kamen, na kte- da kakošno poderto, nič vredno po slop je rem nahajamo venčanega orla 3), listje ashvatino in krila- drago asekurira, potem jo pa sam zasmodi, tega ribo-konja z lušturo vred. Venčani orel se tudi najde povračilo pobaše in podertijo zapusti. Kdor kaj tacega misli, tak bo res prigraški bra tovšini „rajtingo brez birta délai" na darivnih posodah (Opfergefassen) obotritskih fina 4). Del- ktera sta verh podobě vpodobljena, tudi spadata v kam drugam ! r » iiuu , niviu om «vin j/uuuuo » j.v ta in onkraj Idrije, na Razpotjih in proti Cernem-verhu , in tako bi bila gotovo za gorensko stran v posebni prid. Pa delalo se je zopet od druge strani, naj bildrija ne ostala v stran, kar se je tudi resnično dognalo v škodo Gorenskega, ker zavolj omenjenih hudih klancov se mora vsa teža voziti, ali saj se raje vozi okoli na Ljubljano. Okolica žirovska je precej močvirna, in bolj ko kteri drugi bi ji bila morebiti priporočati drenaža. Kmalo prekoračimo precej odperto polje, in potem ko smo zopet Poljanšico prestopili, se znajdemo v Žiru. Tu se ne vidijo ravno nobene posebnosti. Imel bi sicer nekaj pohvaliti, ker bi pa tudi lahko nekaj graja 1, naj se lepo pobota z nelepim — in podam se naprej proti Idrii v v K ' * ' ' ' Prec za Žirom gré cesta skoz neko ozino, ktera se sicer kmalo odprè, pa le za malo časa. Kmalo gori pri nekem mliou se zopet dolina stiskati jame, in pelje nas zdaj po taisti naša pot navkreber precej deleč. V kakih treh četertinah ure dospemo od Žira na verh te doline in zdaj gré cesta po temenu gričev sem ter tje. Svet je sicer precej odpert, vidi se deleč okrog, vender ne druzega, kakor deloma obraščeni verhunci, deloma goli griči in ledine. Le tam pa tam se vidi tudi ktera hiša. Ker pa cesta precej navzdol visi, smo kmalo na koncu te visine in znajdemo ee na verhu Ra z poti j. Tukaj se odprè našim očém velika globočina, in mejijo se tri doline. Ravno nasprot je dolina Ka no m na; skoz desno se nam odprè pogled v sose dno Primorsko, v ktero se tudi reka Idrišča raz-liva, iskaje svoje sosedinje Soče, da bi z njo združena ne peljala proti jadranskem mor'ji; naravnost doli v globo-čini pak se nam posveti ob reki Idrišci farna vas stara Idrija. — Tretja idrijska dolina je se skrita. Pri neki kerčmi se nagne pot navzdol in pelje nas deleč okoli sem in tje prot ravnini. Idrijska dolina, ki leži na levo, se nam dolgo noče popolnoma pokazati; še le se dobro odprè, ko srao staro ldrijo na desno v dolini pustivši se prot Pristavi obernili in jo zagledali. So tu neke hiše, kjer se namreč v ravnino pride. Pri Pristavi se reka Idrijšca prestopi, in pelje nas zdaj pot po ravnini ob levem obrežji naravnost gori proti Idrii. Kmalo se sicer zagleda jo na desno ceste stare jame, na levo reke pa černo obzidje, kjer se ruda žsre in topi in cinober pripravlja, ldrijo pa nam dolgo zakriva okrogli griček, na kterega temeau ponosno kraljuje cerkvica sv. Antona. Pod taistem se že znajde ob cesti nekaj druzih cesarskih po-slopij, med drugimi tudi stražarnica in tudi že druge hiše, unkraj reke pak se vidi cerkvica sv. Križa, ki se znajde v sredi pokopališča. Lahko zapazimo od deleč na taistem med drugimi lepimi spominki tudi visoko piraraido, ktero je postavila deržava na gomilo tistih sedemnajsterih marljivih rudokopov in skerbnih nadčuvajev, ki so ob nesrečnem po-žaru v jami leta 1846 3. listopada sklenili življenje svoje v dopolnovanji svoje težke dolžnosti in bratoljubja. (Glej „Novic « IV. tečaj, list 46.) < (Dalje sledi.) : Novičar iz austrijanskih krajev« Iz Siska 24. aug. — Okoli 8000 vagánov pšenice in 10.000 vag. koruze je bilo ta teden tu prodanih po ceni poprejšnega tedna: pšenica vlaška po 5 fl. 15 do 25 kr., pančovaška po 6 fl. do 6 fl. 15 kr., bečkereška po 6 fl. 30 do 40 kr., beška po 6 fl. 40 do 45 kr., koruza po 3 fl. 5 do 10 kr., soršica (oapolica) po 4 fl. 15 do 20 kr., ječmen po 3 fl. do 3 fl. 6 kr. lz Karlovca. Přetekli teden se je 1500 vaganov be-ake pšenice, vagan po 6 fl. 54 kr. v Ljubljano prodalo; tudi vlaške pšen ce se je nekoliko po 4 fl. 40 do 4 fl. 50 kr. spečalo; za druge žita pa ni bilo kupca. Iz Pešta. Ogeršično olje sirovo veljá cent 35 fl. 30 kr. očišćeno 38 fl. 30 kr. Ogeršica po 7 fl. 45 do 8 fl. 15 kr. vagán. Loj valaški 35 do 36 fl., naj bolja sorta po 37 do 38 fl.; salo 42 do 45 fl. Ježice naj bolji sorte lanske po 8 fl. 45 kr. do 9 fl., predlanske po 8 fl. 30 kr.. potašelj plavkast po 15 fl. 15 do 30 kr., beli po 19 fl., vinski kamen rudec po 29 do 31 fl., bel po 32 do 33 fl., vosek po 104 fl., letošnje češplje (slive) po 8 fl. 15 kr. v žaklji, po 8 fl. 30 kr. v sodcu. Iz Roča v Istri 26. aug.—Razglasite ljube „Novice" žalostno prigodbo prijatlom nesrečnega dr. Dra go vina. On, rojen Pazinec, je pred 10 dnevi v mojo'faro přišel za zdravnika. Tolažil je prestrašene prebivavce, kteri od 11. julija do danes 140 rojakov milo pogrešajo, in pogumno se je obnaša!. Na dan s. Jerneja je šel obiskat bolnike v bližnje soseske, je prenočil pri g. fajmoštru Juvan-u v Draguci, včeraj jutro pa ga je suha kolera napadla. Po znamenjih je prec spoznal, da smerti ne odide, se lepo z Bogom spravil in opoldan včeraj je sklenil. Naj v miru počiva! — Tudi v Sušnjevici in okoli Buzeta hudo raz-saja kolera. Drugod pa le tam pa tam kterega napade. — Letina bo od Učke do Kopra komaj srednja. Grojzdja ni obvarovala ne limova voda, ne lug, ne druge perila. Po njem je — in vino bomo tudi za prihodnje leto delali iz brinja, kakor smo ga za letošnje. Bog vam daj vec sdravja, kakor ga imamo mi. Urban Gollmayr, fajm. Od Zidanega Mosta 26, augusta. Nekoliko dní na južni štajarsko-krajnski meji za ozdravljanje nemile kolere bivajoč hočem Vam tudi iz tega kraja nekaj povedati, pa ne samo od kolere — od ktere sploh se prevec govori — temoc tudi od drugih bolj zanimivih stvari. Krajino, ktero „pri Zida nem Mosta" imenujejo, je tisto obrežje, kjer bistra Sa vi na, od Stajarskega přivalivši se, tamnozeleni Savi se pridružuje in ž njo meša. Malo pred tem vto-kom sozidano je dvoje kamnitnih mostov čez Savino, kterih eden, in sicer manj: pa stařeji, je za občno rabo, nověji pa večji napravljen je le za železnico. Kdor je po tej krajini pred nekoliko leti potoval, pa jo zdaj ogleduje, čudi se jako imenitnim premembam, kakoršnih tukaj dan današnji nahaja. Prej je peljala ozka okrajna cesta poleg savinske obali, tikoma visokih gorá in sterraečih pecin; vladale krog ste samota in tihota, in čulo se je Ie šumenje valov in ver-senje vetrov; visoko po nehotičnih verhovih letali so v sinjem zraku kavrani in jastrobi, ter kričali za hrano in plen. Minulo je nekoliko let — pa lej, kakšina prememba! Po krasni železnici memo dereče Save in bistre Savine der-drajo gromoviti vozovlaki noč in dan; tisuč in tisuč centov blagá pripeljuje se od raznih krajev, in nebrojni popotniki in cele armade vojakov vozijo se kakor po krilatih vozćh. Na bregovih teh združemh dveh rek stojé pa lep kolodvor, potrebni hramovi in hiše in hišice za mnogo ljudi, ki tukaj Edaj bivajo, delajo, tergujejo ali sploh življenja svojega se veselé. - * \ ': Proti jugo-izhodni strani delajo tudi železnico na levem bregu Save do Zagreba. Trudi se pri tem opravilu blizo 900 delavcov. 0 hudi vročini, kakoršna je že delj časa, delajo ti pridni ljudje neprenehoma, da jim pot teče po vžga-nim obličji. Ob tem času pa ni prazna valovita Sava; široke ladje in dolgi tombasi piavajo po nje smaragdini poveršini, ter nosijo iz Banata in drugih krajev marsikaj gradiva, žita, vina in raznega blaga sploh do sem, kar tukaj ostaja ali pa dalje se pelje na mnoge kraje svetá — da kratko po-vém: mergolí pa živí zdaj tukaj vse, in pridni Krajnci in marljivi Štajarci gibljejo in vedejo se na skupni meji, da je veselje gledati jih. To je prav lepo, pa kaj pomaga vse to, ker zdaj tista ljuta kolera tako hudo gospođini, da noben člověk ni 280 svojega življenja gotov, ker marsikdo «a večer se živ vleže, nogam pa tadi gorki cegli. — Iz naj novejših ozna zjutraj pa je mertev. Čujemo, da ravno ob Zidanem Mostu nil žitne cene zvémo, da po vsih tergih našega cesarstva hudo divjá nemila morivka« je cena zadnji čas nekoliko padla, le na Českem sili ne- Res, kolera je tukaj, tudi jih je ze nekoliko pogra- koliko višje Zadnji pondeljk ponoći je bila po več Kra da jih huda ura s treskom in točo. Na Dunaji so to noč bila; vendar zamoremo v tolažbo plašljivih ljudi reci, se huje od nje govori, kakor je, in da se je lahko na zvezdarnici steli bliske in jih nasteli 27.950 9 . nm zlo se na Dunaji skozi vse letosnje poletje ni bliskalo, ka- Kako mocno se dajo dohodki kakega zem obvarjemo, če le nekoliko pametno se vedemo, posebno se varjemo prehlajenja od zunaj in znotraj, kakor tudi škod- kor to noč. ljivih sirovih jedíl, posebno pa tistih stoternih lažljivih ljištva na Ogerskem pomnožiti, nam priča lastnina vojvoda ktere po časnikih nesramno pri- koburškega, ktera je na pešenem svetu v Bački pusti; ko 9 zdravil, tinktur itd., poročajo lakomni dobičkarji, da dnar je izmamijo plašlji- je gospodar ta to zemljiše v last dobil, ie bio za 4000 fl. vim lahkovernezem, vcasih pa pljejo. se njih zdravje podko- v zakup (stant) dana 9 zdaj > ko jo skozi 17 let sam obde J. S. luje 9 mu leto za letom nese od 30 do 40.000 Lep raz lz Polhovega Gradca. i* V pondeljek zvečer smo mislili, da bliža se sodni dan; tako hudo vreme je bilo. Od Černega Verba, kjer je nek tudi toča vse pobila, je priderla voda, da je mu mlinarju mlin in loček, ki nam kaze, kaj umno obdelovanje premore ali pa, kako dobro se je zakupnik poćutil pri tako nizki zakupnini fštantniui). Tista novíca, da je škof v Lineu prepove zug ala vse pokoncati; vzela je ene žago in svinjak s 16 prešiči mu je škoda naj manj 2000 Zablatila je glina 9 da ki je s hudourniki s hribov přivřela, polje in senožeti, in veliko tisuć centov pokošene otave je v svojem teku pokončala. Škoda je sila velika. (Res strasna nevihta je mogla raz-sajati v teh krajih, kjer skozi 2 dni je tekla Ljubljanica kot rudečkasta godlja skoz Ljubljano. Vred.) dal keršenje otrok na ime Marije, ni res, čeravno je bila z vso nataujčnostjo povedana.— Iz vojske v Krimu nič novega. Vse se čudi nad pismom cesarja Napoleona, ki ga je po poslednji vojski na Černaji pisal vojskovodju Pe-lissier-u in v kterem zraven iskrene pohvale juriaške fran-cozke armade tudi tole pravi: „Povejte verlim vojakom, ki že čez leto terpijo neizrečeno veliko v vojski, da konec njih težav se bliža. Sevastopolj, tako se nadjam, bo kmali padel 9 in če bi se utegnilo to tudi še zakasniti, ne bo 9 s Ljubljane. Od več krajev slisimo veselo novico da čbele letos tako pridno dan za dnevom beró, da bo sterdi na cente. Nasproti pa se nam tudi od več strani • v pise 5 da je jel krom pir zlo gnjiti. rusovska armada to zimo več prestala vojske v Krimu; to vém iz gotovih s poro čil". Politikarji se čudijo tem besedám, kar je gotovo, da število ru-sovske armade prekosi število tudi res, da zavezniki imajo armade zaveznikov ; to pa je střeliva in živeža obilo, ru- te Ljubljane. Danes se je podal naš visoko spoštovani sovska armada pa je o tem v zadregi. — Omer-paša se gosp. deželni poglavar na Dolensko v tište kraje, kjer pripravlja na pot na azijatisko bojisce v Datum. Turki ste kolera in revsina naj huje ; z ljudomilim gospodom bo kakor na Notrajnsko přišel gotovo tudi v te kraje 9 9 9 9 blagoslov božji, ker bo tolažba obupajočim, pomoč siromašnim bolnikom, izgled serčnosti vsim. Vémo, da mar- naJ° kralju. so unidan planili iz terdnjave v Karsu nad Ruse, in jih zlo nabili. Tako se hvalijo Turki. — VAtenah zlo vrè Francozi in Angleži podpirajo ministre, ki vse nasprot rav- Kraljica angležka je 27. augusta zapustila sikteri naših dopisnikov nam bo vedil o tem kaj povedati. Na prošnjo prečastitega predsednika zdravilskega odbora gosp. dvornega svetovavca grofa Hohenwart-a se je do 29. milodarov že nabralo 3832 in pol krajc. aug. lep dokaz miloserčnosti Krajncev za uboge svoje brate, in pričakovati je še marsikak dar na oltar bratovske ljubezni ! V vsem skupaj do30. aug. na Krajnskem je za kolero zbolelo IO1:234 oséb, 5118 se jih je ozdravilo, umerlo 2811, 2305 se bolnih ostalo; v Ljubljani jih je raj so zbolelo 276, ozdravilo se 146, umerlo 84. V četertek sicer umerli eni zlo hitro, zbolelo jih je v vsem le 6. Francozko. Do zadnjega je bila tako slavljena, da gotovo je vez med francozko in angležko vlado zdaj še terdoejša od poprej Pod cesarenjem rajnoga cara Nikolaja se je Gotovo število šol zlo pomnožilo; ko je nastopil vladařstvo je bilo 1382 šol na Rusovskem z 70.774 učenci; sedaj je 3947 šol in 209.682 brez duhovnih in vojniških, špecialnih in dekliških šol in tistih v Finlandii. Belgije Ker v več krajih krompirjeva bolezen škoda delà, je v Namuru do vče- přivřelo sila veliko kmetov skupej, ki so hotli ondašnjo fabriko podreti, rekoč, da dim iz te fabrike delà bolezen! Nobena pametna beseda ni pomagala, da fabrika ni tega kriva, dokler niso vojaki miru storili. Novičar iz raznih Ko je unidan c. k. deželno poglavarstvo v Požunu (Pressburg) razpisalo povabilo, naj bi se oglasili zdrav-niki za kolero, je pristavilo temu razpisu tudi to, da je ministerstvo obljubilo prositi presv. cesarja, da se bo podělila penzija takim vdovám, ktere nimajo premoženja in kterih mozje so darovali svoje življenje v službi zdrav-niški. — Sliši se, da voj a ške vaje (manevri), ki so vsako leto v jeseni navadne, so letos odpovedane zato, ker je skor po vsem cesarstvu kolera, in v tacih okoljšinah ni varno, če se preveč ljudi na enem kupu snide. — Nekteri časniki pišejo, da c. k. višji vojaški zdravnik v Lineu je iznajdel zoper kolero^ gotov pomoček, s kterim v sak eg a bol nika ozdravi. Čeravno ne verjamemo tega, vendar ni- povémo to zdravilo, ktero zamore večkrat pomagati, kdar pa škodovati; je namreč tole: na trebuh se po loži bolniku žakljiček s sogretim o v s o m, n a že sogretim lanenim' seme s 1 odec pa zakljicek nom; nad vsak žakelj se položi vroč c e s: e 1, k llilodari poslani na Krajnsko %a reveze. ki so %a kolero %boleli Gosp. L. Potocnik k. v L. 1 fl. Stan kursa na Dunaji 30. augusta 1855. 4 Obligacije \ deržavnega i dolga 5 o/ o ^ il 99 76 i » 8 fl. 99 V Oblig. 5% od leta 1851 4 3 27 66y 60'/, 46 y2 37 % B 86 Oblig, zemljiě. odkupa 5% 71 . 229 Zájem od leta 1834 1839 v 99 r> 19 . . . 119% z loterijo od leta 1854 99 V národni od leta 1854 v 99 99 9T) v 99 r> r> Esterhaz. srečkepo 40 fl. 201 20 10 73 fl. Windisgrae. Waidštein. r 99 v 19 99 Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. , 99 r> v 25% „ „ 10 ,, 5 fl. 26 Napoleondor (20 frankov) 9 íi. 6 Suverendor .... Ruski imperial . . Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor 15 íl. 50 9 fl. 21 9 đ.33 11 fl. 24 2 99 Nadavk (agio) srebra: 817'« « na 100 fl. 18 % fl. Loterijne srećke: V Terstu 29. augusta 1855 : 38. 77. 69. 56. 23. Prihodnje sreókanje v Terstu bo 12. septembra 1855. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis jNatiskar in založnik: Jožef Blaznik