1 rušlv Lcz+o 19 Vsebinai ll) Poročilo o 8. mednarodnem fotogram. kongresu v Stockholmu. Ing. Ivan Čuček. 2.) Poročilo s potovanja po Srbij::ij. in Hrvatski. Klarič Matija,geom; 3.) Na II.kongreQ geod.inženirj~v in geometrov in nazaj. Ing.Milan Nap:rltdniN, 4.)Sporočila. ST09KHOLU 1956.- 8. mednarodni fotogrametrični kongres. ( Nadaljevanj ·e) V. KOMISIJA Netopografska uporaba fotogrametrije„ V več kakor 2o referatih je bil podan pregled uporabe fotograme- trije za najrazličnejše nam'ene. Belgijci ( Cattelain) so poročali q; fotogrametričnem snimanju v,seh historičnih spomenikov, letno se fotografira cca 2o stavb (2oo slik), z dvema terestričnima kame- rama pri bazi 2 ali 3 m. Izvrednotenje je predvideno le v primeru potrebe (porušenje). Slično so poročali Francozi o snemanju tem- pljev v Egiptu, Italijani o aerofotogrametriji za ugotovitev pra- naselij in grobišč, Nemci za izmero oblakov itd. Amerikanci so po- ročali o uporabi stereokamere v ophtalmologiji (okulistika) in o uporabi fotogrametrije za določitev ortopedskih napak. Švedi upo- rabljajo stereofotogrametrijo v medicini posebno tam, kjer se vrše preiskave zaradi bolezni časovno spremenjenih delov človeškega te-- lesa, kakor tudi za ugotovitev okostja in rentgenskih slik~ Več re1;'eratov je obravnavalo določitev gibanja letal (Fairchild Am,~1y ... ser U.S.A). Amerikanci so na osnovi zaporednih fotografskih posil(et ... kov z uspehom preiskovali tudi natančnost krožnih razdelb teodoli- ta. V področje hidravlike spada referat Italije (Caputo) o fotogra- met,ričnem snemanju gibljivih tekočin. Snemo.nje je bilo izvršeho z . dvema Multiplex kamerama ob Vllletni trenutni osvetlitvi~ Pri tem se je površina vode predhodno prekrila s parafinskim prahom. Izvred- notenje je bilo izvršeno z J.Iulti:;_:ileksom. Nemci (Burkhardt) so po-• ročali o preiskavi deformacij ·na objektu s pomočjo odboja na zr- calnih markicah. Poseben aparat za snemanje in izvrednotenje, ki se konstruira ob sodelovanju s Tehniško visoko šolo v Berlinu, se " je v praksi že večkrat dobro obnesel. Švedi (prof.Hallert) preis~" kujejo tudi deformacije vsled obremenitve letal in ladij s tem, da izmerijo·premike posebnih mark (krogle) na teh objektih. Zanimivo področje elektronske•mikroskopije so obravnavali Nemci (Burkhardt), ki so poročali instrumentu Ehmigraphu, kakor tudi Amerikanci (Scott u.s.A.) o preiskavi reljefa trdih predmetov, ki so jih preiskovali posredno preko koloidnega odtisa, - 2 - . Sklep~ te komisije poudarjajo, da se netopografska uporaba fotogra- metrije sicer širi, vendar napredek občutno zaostaja za praktično možnim nivojem. Zato je povečati medsebojni kontakt strokovnjakov in temu področju pri fotogrametričnem pouku posvetiti več časa. Do prihodnjega kongresa bodo to komisijo vodili Nemci. VI. KOMISIJA V področje te komisije spadajo naslednje nalog~~ ]ibliografija, Fotogrametrični slovcr, Terminologija, Zgodovina in pouk. Da se ohrani kontinuiteta, je vodstvo te komisije že tretjič sprejela Avstrija. Večjezični fotogrametrični slovar bo obsegal 5ooo'besed in je pripravljen za tisk. V njem bodo podani posamezni, za foto- grametrijo važni izrazi v angleščini, francoščini, nemščini, ita- lijanščini, španščini, švedščini in poljščini in urejeni alfabe- tično. Cena bo okoli din l.ooo.- za en jezik. Podatki bibliografije so zelo nepopolni. Zato se je mednarodni fo- togrametrični center v Deftu obvezal, dn bo organiziral pregled bibliografije v mednarodnem obse.gu. V skoro vseh državah je pouku fotogrametrije posvečena potrebna pozornost. Vedno bolj se ~vajajo posebni kurzi in posebne katedre na visokih šolah. O organizaciji teh kurzov in o programu študija na visokih šolah je bilo podano tudi nekoliko referatov. Tudi gle- de terminologije in znakov je komisija mnenja, da naj se čimprej doseže enotnost; novi slovar bo zelo koristna osnova za takšno de- lo. Osvojen je bil tudi sklep, da se v bodoče matematična izvajan- ja navežejo samo na matematični koordinatni sistem z začetkom·v perspektivnem centru leve kamere, s smerjo, X osi v smeri leta. Večina držav je pozdravila sklep, da se napiše kratka zgodovina razvoja fotogrametrije. Poleg sprejema enotnega koordinatnega sistema so biii končno spre- jeti naslednji sklepi: l.) Avstrija naj izda slovar 2,) Mednarodni center v Delftu naj organizira pregled bibliografije 3.) Visoke šole' naj se opozorijo na važnost osnovnih predmetov, matematike mn elektronike, ki bodo bist- veno vplivali na bodoči razvoj fotogrametrije. VII. KOMISIJA Problemu interpretacije fotogrametričnih posnetkov je bilo posve- čenih 32 referatov, od teh 14 iz Amerike (u„s.A.) in lo iz Švedske, zadnji posebno ·iz področja ~ozdarstva, Referati so pokazali naslednja dejstva~ l.) Povečala se je uporaba fotogrametrije pri ugotovitvi števil- čnih vrednosti in to p9sebno v gozdarstvu (ploskovni podatki •in lesna masa). Instrume'ntarij, uporaben v te namene se ni veliko spremenil, enostavni stereoskopi in stereometri so še vedno stan- dardni tip instrumentov, vendar se poleg teh polagmIDa uveljavljajo tudi dvojni projektorji. Povdarjeno pa je bilo dejstvo, da je za dobro interpretacijo po- treben šolan strokovnjak! - 3 - 2.) Cilj fotointerpretacije ~e je od statistične registracije po- datkov razširil na ekonomsko in gospodarsko področje uporabe teh podatkov. Referati so spadali v naslednja področja~ l.) Fctointerpretacija za izrabo naravnih bogastev. 2.) Fotointerpretacija v gradbeništvu in urbanizmu. 3.) Fotointerpretacija v vojaške namene. Metode fotogeološkega kartiranja sta uspešno rešila in podala francoska geologa Gandillot in J.i'landrin, ki sta velik del Sahare geološko skartirala samo iz fotoposhetkov. Tudi Amerikanci so poda- li zelo zanimive referate o uporabi fotogrametrije v geologiji. Uporabo fotogrametrije v gozdarstvu so posebno temeljito obdelali Švedi, ki uporabljajo fotogrametrijo za intenzivna gozdarska karti- ranja. V uporabi fotointerpretacije v gradbeništvu in urbanizmu vodijo Američani; njihovi referati so pokazali, da se lahko fotoposnetek zelo uspešno vključi v sociološko strukturno analizo mesta. Vojaška fotointerpretacija je bila, kakor običajno v senci pover- ljive tajnosti, vendar so Švedi kljub temu podali zelo pregleden .referat o novih zahtevah, ki jih postavlja pred fotointerpretacijo vojska v zvezi z atomsko oborožitvijo. Glavna zahteva je pri tem ?rzina v dostavi aerofotoposnetkov in• rezultatov fotointerpretacije najvišjim komandrubm enotam. Ta je dosegljiva samo z boljšo specia- lizacijo kadrov in interpretacijske tehnike; Zaradi velike aktivno- sti in razvoja fotointerpretacija je bilo sklenjeno, naj se podat- ki napredka zbirajo in objavljajo letno v deželi, ki je z bodočim kongresom zadolžena. Razstava instrumentov. Velike pozornosti je bila na mongresu deležna razstava fotogrametr tričnih instrumentov najrazličnejšega porekla, ki je zavzemala okoli 3000 m2 površine, ne računajoč pri tem razstavo načrtov, ki so bili razporejeni po stenah, Na tem kongresu je bilo možno ugo- toviti, da potreba po fotogrametričnih instrumentih še vedno raste in da obstoječe tovarne ne morejo kriti vseh svetovnih potreb - posebno glede enostavnejših instrumentov. Na koncu naj še omenim, da ima zelo velik p"omen pri obisku takšnih kongresov osebni kon- takt s strokovnjaki in znanstveniki celega sveta, za kar je bilo tudi na tem kongresu obilo prilik. Ing. Ivan Čuček. - 4 - PO!~CCILO s potovanja po Srbiji in Hrvatski. Enoglasen sklep predstavnikov vseh geodetskih zavodov v LR Slove- niji in Geodetske uprave LRS, da odpotujejo geodetski strokovnjaki iz LR Slovenije v druge republike zaradi proučitve organizacije in metod dela posebno pa v zvezi z borbo za povečanje produktivnosti dela, je postavil pred v ta namen izbrane geodetske strokovnjake delikatno nalogo, da v razmeroma kratkem času zberejo čim več po- datkov o načinu :&ela,. o organizaciji, uspehih in stroških pri delu., posebno pa, da se upoznajo z načinom in kriterijem kategorizacije terena v drugih republikah. Po sklepu, ki je bil sprejet dne 22.6.1957. pri Geodetski upravi LRS so bili zatto nalogo zadolženi tovariši Štajnar Vinko in Umek Jože od geodetskih zavodov ter Klarič Matija od strani Geodetske .uprave, pred samim odhodom pa sta bila pritegnjena k temu delu še tovariš Eleršek Jože od strani Geodetske uprave in Rozman ~van od strani. Geodetskega zavoda Ljubljana. Ob odhodu na potovanje dne 16. septembra 1957, je ta strokovna de- legacija štela torej 5 članov ter so bili v njenem sestavu vsi člani letošnje komisije za kategorizacijo terena, zraven pa še di- rektor Geodetskega zavoda Celje tov. Štajnar Vinko. Zaradi večje gib- ljivosti po terenu. 1 je delegacija odpotovala z avtomobilom, poto- vanje pa je trajalo do 24. ·septembra 1957. s prevoženo potjo 2.450 km. Delegacija se je upoznala z izvajanjem geodetskih del v LR Srbiji in Hrvatski. Ugotovitve, ki se podajajo v tem poročilu izhajaj.o iz podatkov dobljenih pri vodstvu geodetskih ustanov, kakor tudi iz podatkov, ki so jih dali neposredni proizvajalci - geodetski st~okovnjaki pri samem delu. Člani delegacije so si v LR Srbiji poleg številnih opazovanj pisarniškega dela v sekcijah Beograd, Pančevo, Vranje in Priština ogledali tudi delo na terenu na dela- liščih Pančevo, Donja Jajina (Leskovac), Orašje (Vlasotinci), Os- lare (Vranje) in na delališču v Prištini. V LR Hrvatski pa si je delegacija poleg podatkov, ki jih je dobila pri Geodetski upravi -v Zagrebu, ogledala terensko delo y Medjimurju - v katastrskih ob- činah Donji Kraljevec, Čehovec, Belica, Goričan in Pustakovec„ l. Organizacija službe in dela. ------------------------------ Kakor je znano opravljajo geodetske uprave v vseh ostalih republi- kah (razen v Sloveniji) poleg µpravnih poslov tudi operativne izvr- šne posle javne geodetske službe splošnega pomena t.j. dela trian- gulaacije, niveibmana 9 splošne državne nove izmere komasacije zem- ljišč. Na to organizacijsko obliko službe so prešli v letu ,1952, ko so od centralistično vodenega geodetskega podjetja v prvih letih po vojni, reorganizirali službo s tem, da ·so osnovali v glavnih sre- diščih delovno samostojne operativne eQ..:i,,nice geodetskih uprav-v Sr- biji "sekcije", a v LR Hrvatski "uredi/' /imenovane, Na čelu sekcije ·- 5 .,, je še:f sekcije (ureda), Če sekcija ne šteje več kot 4 grupe (8 stro- kovnjakov) ,se pretvori v c10lališče ,na katerem 112.po;3redni vodja a.ela-• lišca tudi sam dela,razen v dneh,kadar opravlja kon-trolo. Če ima sek-- c:i,.ja od 8 do 15 grup,dobi sekcija "tehničnega pomocnD:a. 11 ,od 16 do 25, gru:p - 2 tehnič~-ca pomocnika 1 a sekcija s preko 25 grt1p potrebno števi- lo pomočnikov~ Organizacijo dela odlikuje stroga delitev dela in :pa konkretna zaa_ol- ži tev na vseh delovnih mestih od vodilnih :po1ožaje .. ,r do zadnjega delo•~ vnega mesta, Točno je predpisano n ... pr„katere :posle mora na geodGtskih elaboratih opravi ti pomočnik ali šef grup,:; 1 vodja delal:LšzSa I t;ohnicni pomocnik,še:f sekcije tc·r inŠJ?fiktor G-U. Tehniška kont::~·ula nad.zornih organov je na tekočem in strogo ažu:rna,obstojajo predpisans 3 kontro- le: 11 rdeca 11 ,ki jo opravlja tehnicki pomoč-r1ik 1 11mod:ra" ,k:l jo orravlja šef sekcije in pa 11 zelena 11 1ki jo izvršuje inš:pektoT 1 l:::ate:c~1 ~·ie: ·si.cer, uslužbenec Geodetske upravo. Predpisi o tem,_kako so opravljajo :posa- mezne kont:cole m) nahajajo v '•'zakljuckihH_ z deJ_ov.aj_h pos'retovanj,ki SB vršijo dvakrat V:3'3.1::o leto ~- pred začetkom sezone pri Geod,ctski upravi. Zakljl1čki :predstavljajo interni pravil_nik:1ki v::c:9bujo ;,oleg , izvlečkov in opozoril na obstoječe JJravilnišk0:' odredbE.1, b:~di p:Lan oe"• lc,tnega dela o:perati ve Geodetske uJ:;,rav~J v dotični · sezon:L, Z2,klj·t:1cki • iz leta 1954,pa •.rnebujejo tudi normativ•s za "tahimetrj_,jsko in ortog0-• nalno snemanje o Normativi so ·bili sprej~ti zaradi tega,)-re:: jim ;~Ve-- zne geodetske norme iz J.eta 1950 9 z elementom II a_et2.j]_na toiYka'' in , učinkom za delovni dan niso odgova2:'ja1e ~ Sicer :pa je ~;r samih norma~ tivih do-ločilo ,ki_ poudarja veljavnost 'zvazYlih nor~n iz l1Jta 1~i50 s svojimi poznejšimi spremembami., ., Na čelu Geocletsks 1xprave je direlttor. Ta ima -svojega :pomoč:r:lika 9 na · k§. terega je direktno vezano ::12}:.§-.!l~.t~.~-Pi!~}e~JjE:!_,. Poleg pla.11;=:ilrnga odele- nja Ol)sto jajo še sledeča odelenja ~ 21-?ffi_~~--9_,d.e.1:~J'.!_J,~<:.l_~~~~--~§, __ sl:r:~.:.~-:~-- n._i .PI_'~p;ter 1_q_de~enj_e z(,a _(idi1 žava~i_e _.pferr;.e:ea ___ t<~•:!_,; _od?'J,;;,.eJ'.l;je ___ &9., __ honi-tJpan~e z~mlJišč o Odelenje razun pri planskem odelenj·ct) vodi n:,tcGlnik oc1o- - ljenja. Odeljenja se delijo na odseke~ V sestavu 0-pšte}~~~.2.~e}jeJLlf~ j 1·:c: ~ perso- nalni odsek,ekonomat in racuncvodstvo. · · ~Jj_en;i_~a_9-_r~.§:~.=-J_J2E.~ se deli na: odsek za triangu:l_ac:Ljo in n:i.- velman, odsek za detajlni :premer, odsek za :premer gradova tor o«ls•.1 1'.( za agrarne operacije in komasacije. V sestavu tega odelj8njo, ji3 tudi arhiv planeva i kara ta.· · · · O deljenje za održav::.111.j2 ·preme:r0a ima odsek za održavanje ~ odsek za iz-~ laganje in odsek za iZJ"ad1.,: katastrs;rnga aparata. 'Odelenje za boni tiranje :iJna odsek za katastrsko -klasj.ranje in 1)oni- tiranje zemljišč· ter odsc~lt ·z2, reševanje pri tožlJ_, Na 5elu odsekov so šefi ojsekov. Odsek za detajlni :p::::'e 1~1er -vodi šef •- geoJetskj_ inženiri v seE.1tav0 1 od- ooka pa· je tudi :potre ero število inš:pekto:1'."jev,ki so z2-do17,<:;ni .da v +. ·7 • • azurno .,.. spro „i :PT':,g_,_e0LLJeJo delo in r1otrjujG~io izc1 8lane elaborate pri podro5nih sekcijsh, V Geodetski UJJ1~a vi Sr'i) 1 -i 8 ...L • ' -- u proracm1 upra-,re znaša cca j? zapos1,=,n-ib 450?000.000,- :"l.2.r:'_:... ,~, ·:. 0 1 .J c_~ l-, :; ·,: .,,,-\ (b ':; \T 7 }_c:: tx1.i cti~. Okrog 450 milijonov - 6 - pa znaša tudi proračun za vzdrževanje katastra, ki pa je razbit po okrajih. Operativo Geodetske uprave predstavlja osebje geodetskih sekcij na novi premer, ki je plačano iz sredstev Geodetske uprave. V LR Srbiji obstojajo letos sledeče sek~ije za novi premer, ki o- pravljajo dela nove izmere in reambulacije katastra; Sekc'4 ja Beograd z 212 geod.strokovnjaki II Niš II 52 11 11 11 Vranje II 28 11 11 II Kruševac ti 27 II II II Zaječar II 26 ll II " Svetozarevo II 26 II II II Pirot II 18 II II Skupaj 389 geod.strokovnjakov V sekciji za triangulacijo in nivelman, ki ima svoj sedeš v Beo- gradu dela 14 geodetskih strokovnjakov. Poleg navedene operative obstoja tudi operativa avtonomne pokrajine Vojvodine z 210 geod, strokovnjaki ter operativa Kosovsko-Metohij- ske oblasti z 3o geod. strokovnjaki. Skupna geodetska operativa LR Srbije šteje torej 643 geod.strokov- njakov. Avtonomni pokrajini v pogledu krajevne pristojnosti dela nista teritorijalno strogo ločeni (čeprav imata vsaka tudi svojo geodet- sko upravo), temveč opravlja operativa Geodetske uprave Srbije (sedež Beograd) tudi dela na območju obeh avtonomnih enot. (Primer Prištine, Pančeva ~n Srema). Sekcije se nekoliko razlikujejo od predvojnih sekcij za novi premer v tem, da niso premakljive skladno z napredovanjem del na novi iz- meri, temveč zadr~ijo svoj stalni sedež tudi takrat, kadar je sre- dišče terenskega dela, ki ga opravlja sekcija oddaljeno od sedeža te sekcije. Na samem območju terenskega dela pa se zaradi tega pogo- sto formirajo razširjene terenske sekcije kombinirane od strokov- njakov in raznih stalnih osnovnih sekcij. Organizacija dela grupe. Delo detajlne izmere opravlja grupa v sestavu: 2 geod.strokovnjaka plus 3 figuranti. Na samem terenu se dela celih 8 ur, v pisarni pa mora biti sproti izračunana vsa poligonska mreža in urejen elaborat ter izračunane višinske razlike in dolžine v tahimetrijskem zapis- niku (autoreduktor). Poročila se vodijo vsakodnevno ter v pogledu javljanja izmerjenih površin strogo v mejah postavljene kategoriza- cije terena. V sestav 15 dnevnega sumarnega poročila spadajo tudi podatki o vseh stroških, ki jih povzroča s svojim delom terenska grupa in celo skladišče. S 15 dnevnim poročilom se dos~avlja tudi grafični register opravljenega dela. Posebnost računovodske službe v LR Srbiji obstoja v poenostavljanju obračuna terenskega dodatka, ki see izplačuje na podlagi skupnega plačilnega seznama za vse uslužbence ene sekcije. Utemeljitev za - 7 - izplačilo sloni na podatkih iz delovnega dnevnika, ki ga je dostavil sekciji umnužbenec ali grupa. Ta poenastovitev predstavlja občutno razbremeni te",,v za direktno prizadetega izvajalca - geometra in pa za računovodsko službo. V sekcijah kjer dela' tudi do 7o strokovnjalse kov je zaposlen le en administrator, ki op:ravlja za sekcijo poleg vseh adn1inistrativnih in evidenčnih tudi računovodske posle. Sploh je bilo opazi ti j zre dno malo zaposlenih uslužbencev, ki niso geo-- detski strokovnjaki, Kategorizacijy,teyyma~ Kategorizacijo terena opravlja v LR Srbiji komisija, ki jo sestav-- ljajo šef sekcije, član sindikata in šef grupe, v LR Hrvatski oprav-- lja kategorizaci;jo inšpektor oz. organ Geodetske uprave. V Srbiji je rav-no s--=>c_aj v f0rrniranju _pri Ge~detski uprEwi komisija za pri ... tožbe proti :i(ategorizaciji terena. Sedaj o,.:p-l:'avlja to funkcijo še in- špektor Geodetske uprave„ Na sedežu Geodetske uprave Srbije v B'eogradu smo si ogledali elabo-- rat kategorizacije, ki obstoja iz skice in numeričnih podatkov o posameznih kategorijah in podkategorijah. Skica je izdelana v meri- lu 1: lo.ooo (ali 1 : 5.ooo) na podlagi elaborata popisnega katastra" Iznenadilo nas je 1 da imajo za vsak kompleks kategorije oz. podka- tegorije določeno tudi število parcel in pa, da tudi v poročilih nftvajajo število parcel po vseh podkategorijah in da se štev;Llo planirani,.h parcel z dejanskimi ujema 96 - 98%-no. V. LR Hrvatski pr:i. ka.:tr,egorizaciji, terena detajlno ne razčlenjujejo, · temveč odredijo po"'r_prečno kategorijo za celo katastrsko občino. Poleg elaborata kategorizacije za lanskoletno izmero, ki smo si ga ogledali v prostorih Geodetske uprave v Beogradu, smo si ·ogledali kategorizacijO na samem terenu v .katastrskih občinah: Donja Jajina (Leskovac), Orašje (Vlasotinci), OŠlare (Vranje) in Prištini~ Ka- tegorizacija je bila opravljena.v mesecu maju tega let~. K.o.Donja Jajina obsega 690 ha z 2.400 parcelami. Teren je raven - malo nagnjen z gričevnatim vinogradniškim delom občine.·Ta občina je razvrščena v s::!..edečekategorije oziroma podkategorije: ' . I a ~ ~ . ,, . . . 485 ha s pare elaci-j o 1:4 II a. 150 na " 1:4 "· • o ~ .•• o II C 15 ha . " l:lo ,!o " ., .••• ., II d (vas) 15 ha " 1:12 • II d 25 ha II 1: 5 -~-"'~-!) • •.•. ·Skupaj ·69o ha K. o. Orašje ( Vlasotinci): I.b.,, 0 ~_. •• ~ 25 ha IIaaF.1, ~ • _ .•••• 35 II II b 7o II ... ') .. •· . II C 125 II' ll'9 • ,, •• -• • III C loo II _•_!_._• " ••• Skupaj 355 ha s J.l5o parcelami, od tega je 3o ha vasi. - e - Višinska razlika (pogoj za III. kategorijo) preko 200 m je ugotovljena z razliko v nadmorskih višinah dveh odgovarjajočih trigonometrov. K,o.Oellare (Vranje) I a ,.,t4'ett 206 ha s 1.321 parcelami I b 19 ha s 113 II i,to••~~ II a 212 ha s 637 II ,, f'J •• ,, •• II b 318 ha s 11133 II p • o ••• ., II d (vas) 48 ha s 515 11 . IV d 363 ha s 43 II oo••••' Skupaj 1.166 ha s 3.762 parcelami, V IV.d kategorijo je .uvršečn kompleks iz prelomljenega in oddalje- nega.hribovitega terena državnega gpzda, kjer so se posnemali vsi objekti (potoki, poti in rdb), a konfiguracija terena ni posneta. V LR Hrvatski smo si ogledali kategorizacijo terena v katastrskih občinah: 1) Donji Kraljevac s površino 1.136 ha in 6 •. 800 parcelami (vas s 300 hišami zajema površino 5o ha, ki ·je izločena i~ povprečne kate- gorije.) 2) Čehovec s površino 408 ha in l,600 parcelami (vas 12 ha). 3) Belica s površino l.po8 ha in 4.824 parcelami (vas 280 hiš). Poleg tega je opr~vljena delna. ocenitev terena v pogledu kategoriza- cije v K.o. Goričan, kjer-·dela sekcija iz Splita ter v K.o.Pustako:- vec. Teren za vse katastrske .občine je. uvrščen v prvo "a" kategorijo, pov površine vasi, kjer se vrši ortogonalno snemanje so bile izvzete in je bil predpisan minimum o,5 ha na 1 koledarski dan. Zaraščenost · vsled koruze ni upošt.evana ni ti v LR Srbiji ni ti v LR Hrvatski, ker se je pač moralo snemanje opraviti v časlil., ko je bila koruza še majhna. Pri tahimetričnem snemanju pa se tudi ·uporabljajo v takih primerih posebni visoki stativi, na katere se postavljajo instru- menti. V LR Srbiji predstavljajo v ravninskih njivskih pre:aelih veli- ko oviro tudi površine posejane s konopljo z rastjo od 2 do 3 m višine,• ker se konoplja rie sme lomi ti. Naša ocena ~riterija kategorizacije terena je bila, da je v K.o. Donja Jajina kategorizacija pravilno izvršena, v K.o. Orašj·e ·z ozi- rom na višinsko razliko preko 200 m, fpr!Ilalno sicer utemeljena, ven- dar pa bi se moral po našem mnenju korrrn~eks III. kategorije nekoliko zmanjšati. V K.o. Oslara bi se del II. a ·kategorije (okrog 80 ha) dal zmanjšati s I,b in I.a kategorijo,. Tudi. v Prištini je del tere- na uvrščen v III. kategorijo, kar bi .naša komisiJa verjetno uvrsti- la v II. kategorijo~ V LR Hrvatski pa je nasprotno vsa kategorizacija terena stroga - lahko bi se izrazili "rigorozna"~ Zamejičenje pare~....!. Pri organizaciji dela moram omeniti', da že prodira mnenje, da je možno op~aviti predpisom odgovarjajoče snemanje le, če se kot pri- pravljalno delo opravi predhodno tudi zamejičenje parcel izvedeno :pod nadzorstvom geodetskega strokovnjaka. Konkretno je opravljeno 1//1 zamejičenje pri izmeri Beograda, Pančeva in v Sremu. V LR Hrvatski pa je tako strokovno zamejičenje opravljeno v vseh katastrskih ob- činah letošnje izmere. Trije strokovnjaki v formaciji s po enim stalnim delavcem so opravili letos zamejičenje na površini pribliŽ-- no 15.ooo ha pri gostoti parcelacije približno kot je v našem Prek- murju. Po neuradnih podatkih je v LR Hrvatski izmera s strokovnim zamejičenjem ekonomičnejša in cenejša, kot pa izmera brez predgod- nega strokovnega zamejičevanja. Uporaba fotogrametrije. Ogledali smo si tudi delo v Zavodu za fotogrametrijo v Beogradu~ Vezne točke se ne stabilirajo trajno, kar je velik nedostatek za bodoče v~drževanje izmere. Omembe vredna je izjava pomočnika di- rektorja.GU Srbije tov. Savica Desimira, da obstoja uradni akt od ZGU o tem, da fotogrametrija kot metoda snimanja za katastrsko no-- vo izmero 1: 2500 ne odgovarj~ zahtevani točnosti. V LR Hrvatski se izvaja izmera po fotogrametrični metodi na površini 14.ooo ha. Komasacija zemljišč. Izvajanje komasacije zemljišč smo ugotovili v dveh katastrskih ob- činah LR Hrvatske v približni površini 7 do 8.000 ha, druge občine pa so v pripravnem štadiju za komasacijo„ Komasacijo izvaja Geodet-- ska uprava s svojo operativo ter plača približno 40% stroškov pri komasaciji •. Stroi3ki ·!Za 1 ha komasiranega zemljišča ne presegaj o stroškov za 1 ha nove izmere, Kaiastrska služba. Površno smo si jo ogl$dali le zaradi popisnega katastra pri kata- strski upravi v Prištini. Priština ima popisni administrativni kataiter ~rez skic, ki zaostaja po kakovosti za popisni~ katastrom s ski'cami. Težave nastopajo predvsem pri vzdrževanju katastra zara- di težke identifikacije parcele, ki se je spremenila. ~~-~~~~~~~~~~služba_in_uspehi_pri_delu. Evidenčno službo smo si temelji to _ogledali le v LR Srbiji, v LR Hrvatski je po pripovedovanju v glavnem ista. Evidenčna služba je izredno ažurna in nudi na enostaven in hiter način vse potrebne podatke. Praktična in zelo primerna se nam je zdela posebna evi- denca .o vseh geodetskih delih, ki se opravljajo v LR Srbiji - na-- ložena v posebni trdo vezani knjigi, ki se vodi pri Geodetski u-- pravi. V tej knjigi, ki predstavlja nekak letopis so na enostaven način z glavnimi podatki numerično in grafično prikazana vsa geo- detska dela, urejeno po letnicah izvedbe. Evidenčno poročevalska služba se opravlja točno po navodilih Zvezne geodetske uprave, edino v LR Hrvatski se uspehi letos še ne merijo po novih zveznih normah, temveč po dosedanjih normativih GU'Hrvatske, ki so za cca 5% ostrejši od zveznih. To začasno za- držanje starih večjih norm je opravljeno iz razloga, da letošnje zmanjšanje normativov med samo terensko sezono ne bi negativno vplivalo na prizadevanje uslužbencev pri delu, 10 - Iznenadeni smo bili nad brezhibnim in do potankosti preračunanim mehanizmom poročevalsko evidenčne službe, ki je detajlno urejena od podatkov, ki jih naj da geometer - operativec do končne evi- dence pri planskem oddelku v Geodetski upravi. Zanimivo je, da razpolagajo za vse in za vsakokratne potrebe z vsemi potrebnimi podatki in pa, da imajo pri tem razmeroma malo režijskih stroš- kov, kajti evidenčna služba je tako poenotena in disciplinirano vodena, aa se opravlja mimogrede in ni pri sekciji noben uslužbe- nec posebej nastavljen samo za evidenčne posle. Le Geodetska uprava ima grupo treh uslužbencev v planskem oddelku, ki se peča tudi z analizami. Šefi delali.šč in. šefi sekcij so skoraj vsakodnevno na tekočem s podatki o uspehih posameznikov in skupin. Podatki o tem so obdelani v grafičnih in številčnih prikazih, ki jih vodijo veči­ noma oni sami. Zanimivo je, da razpolagajo šefi sekcij poleg po- datkov o u~pehu grupe in posameznika vsakih 15 dni tudi s podatki o trenutni ceni dejanskega in obračunskega hektarja• izmere za vsako grupo, za vsako kat.občino in za celo sekcijo,, kar po njthovih iz- javah zelo ugodno vpliva na večje prizadevanje ljudi pri delu. Poročila se vodijo vsakodnevno z vsemi predpisanimi elementi po kategorijah in podkategorijah med katere. spada tudi podatek o ne- posrednih stroških, ~ffed neposredne stroške spadaj o plače strokovnja- kov in figurantov s socialnim prispevkom ter prispevkom za stano- vanjsko izgradnjo 1n ter1;::;nski dodatek strokovnjakov. Šef prejema poročila z gr2,fičnim registrom 15 dnevno in sicer de- tajlna za vsak dan ter su.marna poročila (izvodi). Iz sur.o.arnih na- pravi mesečno izvleček (izvod) in ga z vsemi elementi in grafičnim registrom pošlje Geodetski upravi v Beograd. Vodi tudi kontrolo, da so kategorije terena v poročilih izravnane na komisijsko ugo- tovljene površine l)osameznih ka te gori j. Geodetske uprave avtonomenih pokrajin pošiljajo poročila Geodetski upravi Srbije clvs,kra t letno~ Glede ažurnosti vsakodnevnega poročanja smo se osebno prepričali z ogledom samih poročil v k.o. D.Janja in ugotovili dne 19.9. za tekoče 15 dnevno obdobje v dnevniku dela sledeče stanje~ 16. 9. 17. 9. 18, 9 ~ dež pisarniško delo na skici pol.mreže in računanju mro posneto 6.5 ha 36 parcel II. a kat. - 6.3 obrač. ha, posneto 6.5 ha 36 parcel II. a kat. - 6.3 obrač, ha. Celotni uspeh grupe do tega dne je bil lo4%. V k.o. Orašje [ma grupa uspeh 100%. V sekciji Vranje pa smo izvedeli trenutni uspeh v raznih kat.ob- činah računan od začetka dela, ki je sledeč: 114%, 124%, loo.5%, 91%, 94%, 111%, lo9%, lo4%, lo2%, lo4%. N.avedeni :procenti :pred- stavljajo doseganje platia in zveznih norm, kar je :pri njih iden- tično - v posameznih kat.občinah. -· 11 ·- 3. Kvaliteta dela in uporaba predpisov. Člani delegacije smo občudovali dobro kvaliteto dela na terenu in v tehnični pisarni. Posebno vzorno je delo na delališču Pančevo, ki je eno .od najboljših delališč, tudi na ostalih delališčih nismo našli na elaboratih vosebnih pripomb, temveč smo občudovali dosled- nost pri izvajanju predpisov in dobro organizacijo dela, Fronti so vsi izmerjeni, pri objektih vsi vzdolžni fronti in širine. Prior- togonaTnem snemanju se dosledno opravljajo kontrolna merjenja. Ve- lika: pozornost s·e posveča vpisu pravilnih indikacij, podlaga mu je v začetku dela na terenu prekontrolirani spisek hiš in abecedni seznam'j;iosestnikov, kot·Je· t6 -po pravilniku predpisano. Iz razgovo- ra s figurantom smo izvedeli, da je njegova dolžnost, da vsak dan po končanem delu razčisti eventuelne nejasnosti v pogledu vpisa po- sestnikov, ki so se pojavile dotičnega dne. Pravilnemu vpisu poses- tnikov dajejo velik pomen tfrdi kontrolni organi s kontrolo, ki jo opravljajo od primera do primera tudi sami _na terenu. Uporaba pre_dpisov je dosledna, nekatere ,nejasnosti v tem pogledu razčiščujejo z že omenjenimi llzaključki 11 , vendar predstrwljajo ti zaključki le izvlečke iz obstoječih predpisov. Čeprav obstojajo znaki in mnenja mnogih, da bi se pri uporab'i novejših instrumentov lahko dovolil način dela,ki po :pozitivnih predpisih še ni dovoljen (dal'jše vi'zure, optič:c.a mreža z odčitki na ·vertikalni lati in pdb.) nišmo ugotovili nikjer uvedbo takega načina dela, pač pa smo ugo- tovili.nasprotno nekatere interne poostritve predpisov kot n.pr. 1/3 lineerrtega dopustnega nesoglasja pri glavnih poligoni~, čitanje višinskega kota pri točkah za konfiguracijo (autoreduktor), označba stališč niveliria v det.skici pri detajlnem nivelmanu, predpisano ni velir2„nje poligonske mreže v ravnini (Hrvatska), obvezno odobra- vanje projekta poligonske mreže in še nekatere novotarije, ki smo jih opazili v LR Srbiji in Hrvatski in ki so več ali manj potrebne in koristne, Kot mali odstop od načela, da se mora povsod posneti kompletna kon- figuracija smo opazili, da v večjih kompleksih državneg2c gozda ne jemljejo konfiguracije (k.o. Os.lare - Vranje in k.o„ Šandorovič pri Varaždinu). Osebje novega premera opravlja tudi dela, ki ne s:radajo stro·go v okvir novega premera (poligonomtrična mreža II. in III, reda v Pančevu, tehnični nivelman v vseh sekcijah za novo izmGro). Izmera v Pančevu se opravlja že po določbah novega pravilnika za mestno izmero, ki je že tiskan. Med pisarniška dela'spada tudi oprema na- črtov z višinsko predstavo terena, Izohipse se interpol:Lrajo - z računanjem ploščin tako, da ne ovirajo preglednosti načrta pri ra- čuna:g.u ploščin. Posebna pozornost se posveča tudi mer-ilu skic. Pri tahimetrični izmeri·se merilo skic podvoji že pri parcelaciji 1: 4. - 12 - 4, Kadri - produktivnost„ ------------------------- Zanimali smo se za povprečno starost kadra, ki dela v operativi ter se prepričali, da je v pogledu starosti približno isto stanje kot pri nas·v S+ove:lh.iji. To velja za LR Srbijo in Hrvatsko. Predvide- vanja, da delajo druge republike z več starejšega kadra niso bila pravilna. Povprečna starost geometra - operativca je 3.5 leta. Le ~efi sekcij so starejši strokovnjaki iz predvojne generacije, medtem, ko so tehnički pomočniki že iz vrst povojne generacije. Konkretno smo ugotovili pri sekcijah in grupah, s katerimi smo bi- li v stiku sledečo službeno dobo: Tehnički pomočniki šefa v Leskovcu (3) kot pomožni organi kontrol- ne službe šefa sekcije: 1 tehn.pomočnik - geod.ing. ima 5 let službe, 2 tehn.pomočnika - geometra pa pp 4 leta službe. Šef grupe v k.o. D.Jajina 3 leta službe Pom., 11 11 11 1 leto službe Šef grupe v k.o. Orašje 2 leti službe Pom. grupe 11 11 l mesec službe. Za druge uslužbence nisem vzel konkretnih podatkov, vendar nismo naleteli na uslužbenca starega iznag navedenega povprečja. V pogle- du vpliva starosti uslužbenca je zanimiva izjava dmrektorja Geo- detske uprave Kosmeta, da se mlajši uslužbenci boljše izkažejo kot starejši. Izjavo je podkrepil s konkretnimi primeri iz kat. službe. Za pozitivno in omembe vredno smatram dejstvo, da strokovnjaki inženirji tudi gredo skozi prakso na novi izmeri kot osnovni vrsti . geodetskih del, saj bodo le na ta način lahko nekoč vodili geo- detsko službo. Specializacija - praksa samo na nekaterih vrstah geodetske dejavnosti - triangulacija, nivelman in pdb, ne bi dala strokovnjakov na vodilnem mestu potrebne strokovno organizacijske vsesplošne razgledanosti. V pogledu produktivnosti dela smo ugotovili, da je LR Stbija zače­ la razmeroma zgodaj borbo za večjo produktivnost dela. (L.1954). Že v zsključkih iz leta 1954. je ne, delovnem posvetovanju spreje- to načelo, da se tisti strokovnjaki, ki ne morejo ali celo nočejo dosegati norme povlečejo s terenskega na pisarni~ko delo, Z a k 1 j u č e k --------~--~----- Prizadeval sem si, da navedem v poročilu prvenstveno le dokumen- tirane podatke, nisem pa opisal vseh ostalih vtisov, ki smo jih nabrali v bogati m~ožini •. Hgotovitve poročila so bile pretresene na posebnem sestanku pri Geodetski upravi LRS dne 19,11. 1957., katerega seste.nka so se udeležil!: vsi člani delegacije, obenem pa tudi direktor Geodetske uprave ter direktorji vseh štirih geodetskih zavodov v LR Sloveniji. K poročilu člani delegacije niso dali bistvenih pripomb. Glavni cilj našega lJotovan.ja je bil s tem dose-žen - upoznal:j_ smo se s kriterijem, ki se u-porablja pri kstegorizaciji terena 'v LR Srbiji in Hrvatskki ter ga primerjali s kriterijem·, ld veljs pri nas v Sloveniji. Ocena kriterijev v treh republikah je nesporna med samimi elani naše delegacije, obenem pa smo upoznali z našo ocenitvijo kriterijev kategorizacije terena -tudi vse člane Zvezne komisije za proc1u\::tivrn\3t dela na sest2.nku dne 19. do 21~decembra 1957 v :Beogradu, Ocena se glasi: v LR Srbiji kjer so~elujejo pri kategorisaciji terena samo din;ktnc prizad~ti izvaj2,lci, je kategorizacija pri pregled.,SJ,nih občiD.ah nekoliko premila, v LR Hrvatski :.{jer Vi.Jravlja kategorizacijo sam organ Geodetske uprave, jci kategorizacije, si__: cer opravljana po enotnem kriteriju, vendar :;;~::- naše pojme nekoli-- ko preostra, v LR Slove~iji pa kakor se je opravljala v sezoni 1957. za prekmurske občine in Gorišlk:a :Brda najbolj odgovarj2. kri- teriju postavljenem v normah Zvezne geodetske uprave iz leta 1957, ker so bili v delu komisije za kategorizacijo enako zastopani i:nte:8 resi izvajE"lca in inter,:_;si investitorja, oz. splošni interesi e Ob znanem enotnem krj_teriju kategorizacije terena ter zn8nih us- pehih dela v pogledu kvalitete in kvanti tete dela se lahlrn objek- tivno ocenjuje in sttmulc,ti vno nagr&juj e delo, Ob priliki~ pot,'}va-nja- po Srbiji in Hrvatski smo ugotovili tud~ razli~nost nagrajevanja geodetskeg2, tercnslrngs in 1.Jisarniškegs. dela, R:_;,zlilra obstoj& v tem, da vse republihJ, 1 r2czen Slovenije, nag1°ajuj e jo geod.ets:ce strokov- njake s terenskin c1odstkorJ. v višini 100% dnev:t1.ice o1J plači po pred- pisih za državne u:::;~_r~Žbfmce, pri nas pa se plača manjši teren,ski dodatek ob plači po posebnih predpisih, ki-je nekoliko večja od plač v drugih republikah, Pri iskanju n'.'1čina stimulativnejšega nagrajevanj8, geod.e-Lski.1.1 st---.o-- kovnjakov na terenskem kot glavnem delu geodetske dejavncsti 1 1Ji bilo prouči ti. če :ni mogoče način pL.,,čevanja kot ga imajo c.h·t1-6 e republike stimulativnejši, kajti strokovnjaki z večjim terc'm.:_,l,:~Lm dodatkom so nagrajGni tudi za svoje no.,durno delo, ki je nujno zve-- zano s terensl::il,, delom, obenem pa pomeni ostra~i tev 8trokovnjakt,, s terenskega dola ucinkovi t ukrep v primeru, če ne daj G zsdovo:ji-- vega uspehs pri terenskem delu, Menim, da bi bilo z oziram na ugotovitev Zvezne komisije za pro- duktivnost dela v c2od_ets'td stroki, d2- se različna or6 aniz2c::.jslm oblika geodetsk8 s1l,;_ŽbEo v Sloveniji nogc1tivno odraža no. i:z;vrši tc- lje del potrebno, c1& se temu vprašanju posveti potrebnn pozornost, v to komisijo pa se naj bi pritegnil tudi član od strani geodetskih zavodov, da, bi isti. direktno čutili in razumeli prizadevr.inj.e; za večjo storilnost v zveznem merilu~ V letu 1956 se jo g:..;odets:ra ope1·ativ2. Slovenije pri analizi te--- terenskega delo. n? ... iZ1:1uri :p:'.'edstavila s 78% oelokupnega uspeha (norme) m:tprnm 82% v Hr--rntski tc""0,r 93;{ v Srbiji, s č:i.mc;r ne m9}'.'(3mo bi ti povsem zadovo1 jni, V letu 1957 s~. ne.dal juj e analiza opravJ. jene- ga dela v tem letu 1• ved.no ·bolj se eleminirajo vplivi nee:r10tnega kriterija in razli~nosti terenov, merilo ocenjevanja uspehov se izpopolnjuje. 't!vedsne so enctne, zvezl1.(J' norme v letu 1957,. opera- tivci drugih republik se že povoljno izražajo o teh normah, založimo tudi mi vse sile, da v tej borbi za povečanje produktivnosti ne bo- mo na zadnjem mestu. V Ljubljani, dne 24.12.1957. Klarič Matija, član Zvezne komisije za pro- duktivnost dela. NA II. K ON GRE S IF NAZAJ Nad 400 delegatov se je oktobra 1957 zbralo iz cele naše domovine ob Ohridskem jezeru, da sprejme razrešnico predsednika in članov Plenwna Zveze geodetskih društev FLRJ,.ki je po štirih letih zaklju-• čil svojo mandatno dobo. Med obema Kongresoma, so se zbrali člani Plenuma na svojih zasedanjih v Beogradu, Novem Sadu, Skoplju, Polže- vem pri Ljubljani, Sarajevu in Titogradu ter na strokovnih posvetih v Novem Sadu in Splitu. V Ohridu so se zbrali predstavniki naših srednjih šol in Fakultet, podjetij, zavodov, ustanov, katast.uradov, JLA, republiških in Zvezne geodetske uprave; kar je dalo široko jamstvo, da bo II, Kongres uspel. še svečanejše obeležje je dala prisotnost zastopnikov Poljske in Bolgarske geodetske stroke, pred- stavnikov Zveze inženirjev in tehnikov ter predstavnikov naše obla:-- sti. S številko 5o smo lahko zadovoljni - to je število delegatov in gostov in LR Slovenije, ki so poleg Geodetske uprave, Geodetskih zavodov in katastrskih uradov zs.stopali tudi razna podjetja, ki zaposlujejo geodetske strokovnjake (Gozdna gospodarstva, Projekt nizke gradnje itd), kar je še posebej razveseljivo_. Sedaj pa bežni vtisi via Slovenij.a-Makedonija, Tam do Zagreba še domača pokrajina a naprej sama koruza, To so bili edini vtisi nEt progi do Beograda, razen odtisov na nogah, ker pač človek zaradi drenja ni bil vedno sam posestnik lastnih nog; izjema so bili "le-- talci", ki so nas bledi ča.kali v Skoplju. V Beogradu pogled na ku- polasto dv6rano novega velesejma, drzno arhitektonsko oblikovano in zgrajeno iz prednapetega betona, ·kar je pri nas eden frvih poizku- sov tega načina gradenj. Popoldan odhod na jug - v klisuro Ibra smo zavozili že v mraku in smo jo spoznali po oglušujočem 0dmevu qd strmih skalnatih sten 9 med kateren1i _si je voda utrla pot, a človek je zgradil ob njej še prometne žile. Konec Kopa.onika in oglušujoče bobnenje je zamenjal dolgočasen ropot, ko smo hiteli čez Kosovo po- lje s spomini na dogodke pred 568 leti. Še pred polnočjo smo zapu . ..: stili Kosmet in par ur pozneje ~e sl•šali glas napovedovalca želez- niške postaje v Skoplju~ "Obveščamo vse delegate II. Kongresa, aa ., ••.•• Edina osvežitev v tej nočni vožnji je bil "moker" prizor na peronu, ko se 'je cela turška vas })oslavljala od svojega sovaščana, ki se je odločil za domovino davnih prednikov/ kot že tisoči od le ... ta 1955 dalje - · o Alah .•.. , ..• T;l. tov Veles in Balkan - expreEi je za- vil proti Grški meji, mi pa kovčke dol in kovčke gor na potniški vlak proti Bi tol/ju, mj_mo ponosnega sk2,l:u9.,tega gradu kraljeviča 1'1arka n - .15 .... na:d Pr:llepom4 Na tej progi smo se prvič seznanili z organizatorji; moramo jim r priznati, da smo imeli vse skrbno pripravljeno in smo kar med yož:njo v vlaku uredili formalnosti za bi vanje v Ohridu, ·kar nam je zmanjšalo tudi standard v naših denarnicah. Pred Bitoljem še pogled na makedons~J 9oak Perister in nato se je vlak izpraznil v pravem pomenu be~:iede. 400 potnikov je v Bi tolju po kratkem odmoru zasedlo 16 avtobusov in kolona je krenila preko 1179 metrom viso- kega gorskega_prelaza zopet navz1ffol v Oteševo ob 11 Golemi Prespi 11 , Tam nekje v vodi Prespanskega jezera, je bila albansko - grškt: -- jugoslovanska tromeja. Še preko 1190 visokega prelaza Bokova, kjer smo vozili po novi cesti vklesani v skalo in kmalu smo zagledali naš cilj. Po 33 urah vožnje z vlakom in 5 urah vožnje z avtobusom smo si utrujeni in prašni ta pogled res zaslužili„ Zato nas Ohrid tem bolj očaral, a posebna hvala bogovom.na organizaciji vremena$ ki nas v času celega potovanja in trajanja Kongresa ni razočaralo, Večina delegatov je stanovala v 6 km oddaljenem Sindikalnem domu "Orce Nikoluv" in po weakend hišicah ob jezeru, ostali pa v hotelu in zasebnih hišah v samem. Ohridu. V okusno pripravljenem prospektu, ki smo ga skupaj z vsemi refe- rati in koreferati lahko kupili, je bilo napisano:. "Nedelja, 13. oktober 1957 ob 9.oo: Svečana otvoritev II. Kongresa,., Tako -~~-- je začel ura.dni del in tukaj je treba ubrati druge strune. Po otvoritvi in volitvah delovnega p~edsedstva, v katerem je Geo-- detsko društvo LR Slovenije zastopal predsednik d:r.-uijtva tov. Kla-, rič, ju sledil pozdrav gostov in nato referat o dr~avni izmeri~ Popoldan so udeleženci Kongre·sa izvolili razne komisije, ki 'so med njegovim trajanjem p:ripravljale sklepe. Nato je sledilo :poroči-­ io o delu Zveze geodetskih društev FLRJ -v ča.su nied I. ·in II. Kon--. gresom. Kongres je zasedal v ponedeljek in sredo, dočim je bil v torek prost dan. Bogata vsebina kongresa je ra~vidna iz referntov in koreferatov, katerih naslove navajam: Referat:j: l. Referat o ·državni izmeri (dr„ M. Tomič) 2. Referat o osnovnih geodetskih deiih (Geodetsko društvo LR Srbije) 3. Pogled na gravimet,merjenja (ing.Grašič-kapetan I,kl,) 4. Delo Geograf.instituta JLA na merjenju geodetskih os•-· novnic (polkovnik geodske službe - Radoševič) 5. Potreba topografskih načrtov in kart -.vsebina, merila in točnost (ing. Podpečan) _ 6„ Tehnični pre,dpisi, instrumenti in metode dela (ing~Ka-. ravanjič) 7, Optično merjenje dolžin s teodolitom in bazno lato - delovanje sistematičnih napak (ing,Jankovič) 8. Bodoče naloge in organizacija geodetskih del (Zveza geodetskih društev FLRJ) 9. Produktivnost dela v geod. službi (Geod.društvo LR S:t'bi je) lo. Kadri v geodetski stroki (Geodetsko društvo BIK) Koreferati: l i l m .: l. Izmera Beograda (ing. Živko~ič) 2. Triangulacijska mreža Ljubljane (ing~Rudl) 3a Koreferat o fotogrametrični dejavnosti Zavoda za foto- grametrijo od 1953 do 1957 (ing.Jakšič-geom„Popeskov) Od aerosnimenja do karte (Wild, Heerbrugg) Če bi hotel le na kratko analizirati vsak referat, bi prekoračil odmerjen prostor in je potrebno o vsebini samih referatov poroča­ ti v posebnem članku, v kolikor ne bo celoten kongresni material ponatisnjen v Geodetskem listu, Le na kratko o vtisih: strokovno je bil Kongres na višku, organizacijsko dobro pripravljen, ni pa rešil vseh problemov, ki jih je nakazala diskusija (vprašanje pri- vatne prakse, organizacije geodetske službe itd.), kar bo naloga novega Plenuma„ Diskusija je bila dokaj plodna - če navedem, da so slovenski delegati sorazmerno s številom udeležencev največkrat posegli v debato (ing. Čuček - izdelava fotogrametričnih instru- mentov, geom.Senčar - katastrski načrti 1: 5,ooo in 1 ~ lo,ooo, ing„ Zorn - satiE:lj_t in geodetske meritve, ing. Urh - gravimetrične meritve, geom. Klarič in direktor Geodetske uprave LR Slovenije geom. Košir, - produktivnost in organizacija geodetske službe,· geom.Razinger - in drugi) lahko trdimo, da smo z aktivno udeležbo v polni meri pripomogli k uspehu II. Kongresa, ki je postal nov mejnik v razvoju naše stroke v naši družbeni ureditvi. Zadnji dan je bil sprejet. Statut, sklepi in izbran ponovno predsednik ing. Ukropina ter 14 - članski Plenum, v katerem zastopa Geodetsko dru- štvo LRS ing. Rudl. Zopet smo lahko neuradni. V ponedeljek je bil družabni večer, ki je začel z ribami iz Ohridskega jezera, se izpolnjeval z govori in obvezno zaključil s kolom. V torek je bil dan izleta. po Ohr}d- skem jezeru, na katerem smo si najprej o.gledali mesto Strugo" in nato prepluli 29 .km dolgo pot na jug do samostana Sv.Nauma,. žarišča slovanske kulture v sredhjem VE;)ku, kjer je deloval učenec Cirila in Metoda. In še vtis 6 Ohridu. in jezeru - zamislite si Jo km ··dol- go in 12 km široko jezero vtisnjeno med 1500 .do 2000 rn vis.oke hribe, sami pa stojite na terasi hotela, občudujete igro zadnjih sončnih žarkov s temnimi valovi jezera? a iz daljave zaslišite pesem ribiča, ki se truden in zadovoljen s polno mrežo vrača na obalo. Ohrid sam je zgodovinsko mesto, z obzidjem, muzejem in pri-• staniščem, a v okolici trs pri trsu. · V četrtek zjutraj smo se poslovili od. jezera in krenili~ avtobusi ob strugi Črnega Drima nazaj }Jroti severu. Prahu smo bili že na- vajeni in smo kratek odmor pr:,_ zgodovinskem samostanu Jovana Bi- gorskog izkoristili za ogled s~mostana. Še malo vožnje ob albans, meji in spoznali srno, d'" -;,. h-r lrocentrala Mavrovo res gigantsko · delo: umetne ,jf:',',, "'ci stro~rd.ca v marmorju izpod 600 - visokega hriba in :rlR,kraju še ta zanimivost: Wiavrovska reka se je preje stekala v Črni Drim in tako odvajala svojo vodo preko Alba- nije v Jadransko morje. Graditelji so jo uk:rotili in sedaj teče iz umetnega jezera v turbine in odteka v Vardar ter čez Grčijo v Egejsko morje. V primeru pre- visokega mtvoja vode v umetnem jezertj., spustijo skozi zapornice vodo v njeno staro strugo in tako smo dobili novo bifurkacijo, ka-- tero. uravnava človek. Še skozi Gosti var .in mimo tetovskih sadov-" njakov in prispeli smo nauaj v prestolico Makedonije. Zdi se mi, da smo se razšli kot poražena vojska; eni so prespali v Skoplju, drugi hi teli na prvi vlak, tretji zopet čakali nočnega ali jutra ... njega vlaka tako, da mi je kar dolžnost, da zaključim članek, ker skupnih vtisov ni bilo več~- - Opomba: Še nekaj o_fotografih~ Spomnite se iz- filmskega· tednika sprejema kakšne visoke deJ_egacije ali sestanka državnikov na :::1ajvišji ravn:1 Od prihoda v Ohrid in do odhoda so nas spremljali fotografi na vsa-- kem koraku~ na zaseC::.anju Kongresa, banketu, izletu, v odmorih, v privatnih razgovorih itd. No, ed_ennaših kolegov je pripomnil: fo- . tografiraii. so nas pa od spredaj in , . , ..• ~ . Ing.r:Iilan Naprl(dnik" Popravek. V poročilu ~ d1')lu Geodets.k:ega društva Sloventj~ v času. od januarja 1954-q.o kraja oktocra 1957, katero je bilo namenjeno za II~Kongres _ geodetskih inženirjev i11 ge_ometrov v Ohridu se je vrinil.a neljuba pomota~ V točki 11 (poročila,· kjer se. obravnava materj_jalna 9snovč1 dru,štva, je pomotoma izpu~čena,-Geodetska uprava LR Siovenj_je' kot p()d:pornik društva.; GE::odetska uprava-je poleg imenovanih v J?Oročilu yedno:priskočila na pomoč, ki smo j-e bili v tej :poslovn:L cobi :pose1: no potrebn:L, Podrobno finenčno poročilo bo :podano na občnem zboru dru8tva v februarju 1958, ------- •,......__..,__,,_, __ ,_ ... _h~---~-~·-------- _..__ ___ ------------------------0 ,_._,,...,, ----• ··-L-=-- ,, .. ' ' ' Sporočila~_ Člani društva bodo v kratkem prejeli enotne prijavnice in članske izkaz~ice. Pozi ve.me člane j_n nečlane naj poda tke točno vpišejo ker bomo naložiJ_i_ tl.,li e:1.1ot11.o ko_rtoteko članstva. DI'1=l\:Iurska Sobote. je prejel prijErv:'l:LcE:s ie Vl1GJ::c.·ej tudi za člEme našega društva. Sporočamo. da sr.-_o DP.roči li tudi 120 kom članskega znak2. ( Save za I.T. FLRJ)~ lc::.tere \Jo:'.'no r,~~delili v teku js.nuarja 1958 ali pa vsaj ob občnem zboru ~r tv2 v febraarju 1958. Pregle!L.d9::.c. dJ:u~'~v~~ od i'.:".ida Vestnike. 1/57 daljeg Vse delo v tej do~~- je bilo osredotočeno na pripravah za Kongres geodetskih st:co}rn,,,-~1:j.:tkov v Ohridu. Odbor je na 12. rGdni seji 31.VII., :957 določi_ ključ za delegate društva na Kongresu. Ker pa društvo iz s".·oj:Lh fir:.s..ncnih sredstev ni moglo poslati na Kongres - 18 - niti enega člana, je bilo odvisno od pripravljenosti ustanov, da financirajo predlagane delegate,(Gatnik, Senčar, Lorber, Mercina, Košir, Steiner o., Steiner Vi, ing. Čuček, ing. Podpečan, ing.Rudl, ing. Golorej, Zadnik, Svetik š., Pelc, Ravnik in Razinger E. Nak- nadno so bili določeni še Klarič, Grča, Lenček in Naprednik namesto manjkajočih,). Okrajem, P,Odjetjem in ustanovam smo poslali vabila, da pošljejo na kongres tudi druge uslužbence geodetske stroke kot goste. ·Na 13. redni seji 12.IX.57. so se obravnavale priprave za plenum Saveza v Titogradu. Delegata ing. Rudl in Košir sta zabeležila po- ta~ke o pripravah za kongres v Ohridu, Na plenumu je bila sklenjena preložitev kongresa na 13,. -17. X. 1957. zaradi ·.rveli tev v občinske ljudske odbore. Prejeli smo že podatke o podrobnem poteku kongresa, nismo pa še prejeli enotnih članskih izkaznic, katere smo po več.­ kratni urgenci prejeli zadnji teden pred kongresom. Na 15. redni seji 8.x. 1957 smo pripravili nekaj knjig kot darila inozemskih gostom na kongresu ter določili kandidate v razne komi- sije kongresa. Na 16. redni seji 2,XII, 1957 še nismo imeli sklepov kongresa. Go- vorili smo že o pripravah za občni zbor društva, ki naj bi bil v prvi polovici februarja 1958. Ugotovi;li smo slabo finančno stanje društva, vendar so nam zopet pomagali stalni podporniki, v tem slu- čaju Geodetski zavod Ljubljana, ki nas je potegnil iz zagate. Po-· ravnati je bilo treba stroške za nove članske izkaznice in pripada- j6če obrazce (prijavnica, odjavnica, kartoteka ... ) v znesku din 22.ooo.-. Od.G.Z. v Ljubljani smo prejeli tudi 50,000.- din za ustvaritev zi]-Ilskega programa društva. Naprosili bomo tudi zavode v Celju, Mar~boru in Kopru in upamo, da se bodo naši prošnji tudi ~dzvali. Poročilo c vseh naših "podpornikih" boste pa itak izvedeli iz letnega poročila na občnem zboru. V zimski dobi 1958 nameravamo organizirati plenum društva v prv1 polovici januarja, občni zbor v prvi polovici februarja, od januar- ja dalje pa strokovna predavanja za kandidate za strokovne izpite ter po možnosti nekaj splošnih strokovnih predavanj. O podrobnostih vas bomo še posebej obvestili. Obravnavali smo tudi sklepe s sestanka zastopnikov društv~ inženir- jev in tehnikov v Celju. Obravnavala so se samo organizacijska vprašanja in bomo morali tudi mi dopolniti shemo organizacijske oblike naše'ga društva. V Ljubljani bo treba ustanovi ti_ podružnico Geodetskega društva, ki se bo vključila v DIT Ljublja~a. Tajnik. Obvestila: Izšel je "Pravilnik za državni premer II A deo "." Osnovni radovi na gradskom premeru". Pravilnik je trdo vezan in stane 850.- din. Naročite ga lahko na naslov: GUNR Srbije~ Arhiv planova i karata 1 Beograd, Bulevar Vojvode Miši6a 39, Urednik,