Pošlnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - 1 Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna Inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIV. - Štev. 31 (702) Gorica - četrtek 2. avgusta 1962 - Trst Posamezna številka L 35 KAJ BO Z NAMI? (nadaljevanje in konec) LJUBEZEN IN ZNANSTVO NA BERAŠKI PALICI Že sami časopisi, ki smo jih navedli, ne da bi pri tem omenjali temu primerne »smešnice« in slike z vsem ostalim šun-floni, izdajajo strašno neskladnost, neurejenost, zmedenost in protislovje. Pomanjkanje načitanosti in poglobitve že v same probleme človeške psihologije jih privede v enostranstvo, ki pogublja. Kam potisnejo vse probleme življenja? Ni vse tako enostavno, kot nekateri prikazujejo. Problemi modernega človeka in že človeka kot takega se ne dajo rešiti s samo spolnostjo. Kdor bi hotel rešiti uganko življenja na tak način, bi preveč dokazal; kdor bi pa preveč dokazal, ne bi še ničesar dokazal. Kam bi pa spravili boje za pravo ljubezen, svetle zglede globoke in močne ljubezni naših očetov in mater; v katero kategorijo varane žene, tožbo zapeljanih deklet, razočaranje mnogih nad puhlo ljubeznijo, ki je iskala le lepote zunanjih oblik in polnosti udov, ki jih sedaj mogoče razjeda rak? In izumiranje družinske sreče, da, ljubezni? In rast otrok brez staršev, brez kruha, brez izobrazbe, brez duševnega razvoja samo zaradi proste, slepe ljubezni oziroma samopašnostl? PRAVA LJUBEZEN Ljubezen je vse nekaj drugega kot oboževanje spolnosti in iskanje svojega uživanja v »carpe diem«. Ljubezen, ki je samo ena, toda z brezštevilnimi odtenki, doseže Pa svoj najvišji izraz le v veljavni zakonski zvezi, ki zvesto ljubi do konca kljub vsemu. Brez te vezi ne more biti govora o ljubezni kot taki. Krščanska morala nas Se vedno uči o tej zlati resnici. Bežno nakazane zmote omenjenih časopisov in tudi revij, nied katere nedvomno spada tudi »Naša žena« pa potrjujejo to resnico s svojo zmedo in kričečim protislovjem, saj Ustvarjajo »s suverenim preziranjem dejstev (...) v ljudeh nerešljive konflikte.« (gl. TT, 20. 7. 1960, str. 6). LJUBEZEN IN ROBATOST Naše vprašanje torej »kaj bo z nami?« ni kar tako enostavno. Dodajmo še n. pr., tožbe naših deklet, zavite v besede, ki razodevajo probleme, ki pa so globlji od same fantovske »robatosti« in neokretnosti. SMRT LJUBEZNI V ozadju ali kot podlaga stoji zloraba ljubezni in zakona, ki ga je Bog pastavil. Je prevladovanje in gospodarjenje hudega Poželenja, zlasti glede spolnosti. Le berimo list sv. Jakoba 4, 1-3: »Od kod boji in od kod prepiri med vami? Ali ne od tod: iz Vašega poželenja, ki se vojskuje v vaših Udih? poželite, pa nimate. Ubijate in se trudite, pa ne morete dobiti. Borite se in Vojskujete, pa nimate, ker ne prosite. Pr6-slte in ne prejemate, ker prosite slabo: da bi pri svojih nasladnostih zapravljali.« Božje beseda — sodba in rešenje Jasen in nedvoumen odgovor nam daje le božja beseda. Zato je treba bolj poznati In torej spoznavati božjo besedo, »živa je namreč božja beseda, učinkovita in ostrejša kakor vsak dvorezen meč in prodre do ločitve duše in telesa, tudi do sklepov in niozga, ter razsoja misli in namene srca. In ni je stvari, ki bi bila nevidna pred njim, ampak vse je odkrito in očitno očem ^Ijega, kateremu nam bo treba dajati odgovor.« (Hb 4, 12-13) In zato: »častit bodi Zakon v vsem in postelja neomadeževana, ^ajti nečistnike in prešuštnike bo sodil Bog.« (jjb 12, 4) »... more Gospod ... krivične ... hraniti za kazen na sodni dan, yasti tiste, ki gredo v grdi poželjivosti *a mesenim uživanjem.« (2 Pet 2, 9-10) »To le namreč volja božja, da se posvetite: da 86 zdržite nečistosti; da vsak izmed vas 'nneva svojo ženo imeti v svetosti in časti, ne v poželjivi strasti kakor pogani, ki Bo-8a ne poznajo.« (1 Tes 4, 3-5) NARAVA LAHKO VARA DO SKRAJNOSTI Božja beseda nam odkriva celotno brezno poželjivosti in začaranega kroga, v katerem živijo marsikateri, ker »razum jim je otemnel in božjemu življenju so odtujeni zaradi nevednosti, v kateri so zaradi zakrknjenosti svojega srca; ti so otopeli in so se vdali razbrzdanosti, da počenjajo vsakršno nesramnost z nenasitnostjo.« (Ef 4, 18-19) »Očitna pa so dela mesa; in taka so nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštvo, zdražba, zavist, jeza, prepirljivost, razprtije, ločine, nevoščljivost, uboji, pijančevanje, požrešnost in kar je temu podobno.« (Gal 5, 19-21) Beri še, npr., Rim 1, 22-32: »Imenovali so se modre, pa so se poneumili ... Zaradi tega jih je Bog v željah njih src prepustil nečistosti ... nesramnim strastem ... sprijenemu mišljenju ...; (so) brez pameti, brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja; ki so spoznali božjo sodbo, da so tisti, ki delajo taka dela, vredni smrti, vendar jih ne le delajo, ampak tistim, ki jih delajo, tudi z odobravanjem pritrjujejo.« LE BOG REŠUJE Kdo nas bo rešil morečega vprašanja »kaj bo z nami?«? Le upoštevanje božje besede pri mladem fantu, pri dekletu, pri možu, pri ženi, pri delavcu, vzgojitelju in pisatelju ter odkrita, ponižna prošnja k živemu Bogu, ki edini daje življenje, srečo, pogum, brezmejno zaupanje v boljše dni, ki rešuje iz vročice poželjivosti in kaže pot v pravo ljubezen. SPOZNAVAJ SKRITEGA BOGA Zato naj bi naši pisatelji in časnikarji iskali le tu, pri Bogu, snovi za prenovitev naroda, mladine, zakona, družine. Naj bi prikazovali vrednost včasih neizprosnega boja za naš narodni, kulturni, socialni, verski obstanek in razvoj. Naj ne poenostavljajo raznoličnosti življenja, njegove lepote, prav zato ker je porojeno iz mnogih bojev, iz krvi, iz truda, iz umiranja, iz ljubezni. Naj bi kazali ozka vrata, ki drže v življenje, ne pa širokih vrat in prostorne poti, »ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo po njen hodijo.« (Mt 7, 13-14) Naj bi naše ljudi učili, ne pa zapeljevali, kakor pravi sv. Pavel: »Mnogo-ličnim tujim naukom se ne dajte zapeljati; dobro je namreč okrepčati si srce z milostjo.« (Hb 13,9) TISKANA BESEDA — IZRAZ OČETOVE BESEDE LJUBEZNI Pisatelji naj kličejo ljudem, da naj se ljubijo v zakonski zvestobi, ne pa kot modrec: »Pojdite in ljubite se, dokler je še čas!« (gl. Pr. dn„ 3. 6. 1962, str. 3, »Ljubezen in dekad.«), »saj bi nazadnje ne povedal nič novega, ljudje to čutijo, mladi ljudje pa to slutijo, ker so prišli na svet s tem cepivom nemira v krvi.« (istotam) Le božja milost, ki jo Bog daje po zakramentu zakona zakoncem in ostalim po zakramentih in molitvi, nas rešuje cepiva nemira v krvi. Naj se torej pokaže pot v odrešenje, vedno znova, trdovratno, vedoč, da mlade ljudi in zakonce izpodjeda cepivo nemira in tudi strasti in da zato segajo po časopisu, po knjigi in reviji, ki naj jih rešijo k Bogu, v ljubezen večne Besede, ki je za nas meso postala in z nami čutila in še čuti, ne pa da jih razočarajo in potisnejo v močvirje. Le berite sv. Pavla, Rim 7, 14-25; 8. LJUBEZEN DO BRATA — LJUBEZEN DO BOGA In vlivajte narodu poguma. Ljubite rane našega človeka, njegova upadla lica, njegov strah In njegovo plahost. Ljubite upehane postave naših mater, ki še molijo za zašle sinove in hčere. Ljubite tudi tiste, ki so zašli v močvirje strasti in poželjivosti in jim pokažite pot k Bogu naših očetov. Le to naj bo pot pristne, neminljive ljubezni, ki naj popelje našega človeka v srečnejšo bodočnost! NEKAJ MISLI O LEVEM CENTRU V italijanskem političnem življenju se je danes uveljavila vladna koalicija, ki sestoji iz demokristjanov, socialdemokratov in republikancev in ki jo izven vladne koalicije podpirajo socialisti. Do tega pojava je prišlo postopoma, najprej v nekaterih občinskih odborih, potem v sicilijanski deželni vladi, nazadnje v rimskem parlamentu. To ni šlo brez velikih težav. Težave so delali predvsem nekateri demokristjani — to niso bili samo desničarji — in skrajna socialistična levica. ZASEBNO ŠOLSTVO Tudi med katoliškimi krogi je bilo mnogo pomislekov. Tu bi lahko omenili samo novi šolski načrt. Vlada ima namen izvesti pomembno šolsko reformo. Toda zaradi nesoglasja s socialisti, socialdemokrati in republikanci je prisiljena, omejiti se na nekak izvleček prvotno začrtanega šolskega zakona. Vzrok je zahteva katoličanov, da bi bil novi zakon bolj pravičen do zasebnih šol različnih katoliških ustanov. Ker tudi zavedni katoličani plačujejo davke, bi bilo pravično, da bi država vzdrževala tudi njihove zasebne šole in jim dala enako veljavo, kakor jo imajo državne šole. Levičarji in laicisti pa ne bi na kaj takega nikoli pristali. Če bi demokristjani vztrajali na pravicah katoliške šole, bi se levi center razbil. Zato so vzeli iz celotnega zakonskega osnutka za šolstvo samo nekaj najnujnejših stvari. Katoliškim šolam bodo dali samo nekaj drobtinic. Bravcem bo še v spominu, kako je kazal italijanski katoliški tisk na druge države, kjer se je godila krivica katoliškim šolam. Toda v Italiji po tolikih letih, odkar je na vladi krščanska demokracija, še ni bilo mogoče v tem pogledu uvesti zadovoljivega položaja. PODRŽAVUENJE ELEKTRIKE Toda zevedni katoliški ljudje so v Italiji še razmeroma krotki in poirč marsikatero bridko brez glasnega godrnjanja. Niso pa v Italiji vsi ljudje taki. Največje težave delajo levemu centru desničarji. Vzrok je gospodarska in socialna politika levega centra. V Rimu je največji kamen spotike vladni urbanistični načrt, ki hoče zatreti oderuško kupčevanje s stavbnimi zemljišči. Nekateri menijo, da je ta načrt vzrok, da so demokristjani pri zadnjih občinskih volitvah v Rimu zgubili toliko glasov. Največ hrupa pa povzroča nameravano podr-žavljenje električne energije. Ker sedanja vlada živi ob podpori socialistov, se mora ozirati na njihove zahteve. Italijanska socialistična stranka pa še vedno tiči v marksistični ideologiji. Podržavljenje produkcijskih sredstev je končni cilj njihovega programa. V tem se razlikujejo od socialistov naprednejših držav, ki so se v svojih zahtevah dokaj približali težnjam krščanskosocialnega gibanja. Seveda hočejo italijanski socialisti kot dobri taktiki izvajati svoj program postopoma. Tako so pritisnili na demokristjane z zahtevo po podržavljenju električne sile. Ta teden bo prišla ta zadeva že pred poslansko zbornico. Ni možno o tem na tem mestu strokovnjaško razpravljati. Jasno je, da znajo demokristjani mojstrsko braniti svoje stališče. Nasprotniki jim seveda očitajo, da doslej ni bil prikazan še noben dokaz, da je podržavljenje elektrike v resnici potrebno in da bo to samo v škodo delničarjem podjetij, konsumentom, ki bodo morali dražje plačevati električno energijo, in davkoplačevavcem, ker bo imela država z odkupom central ogromne izdatke. Težko je reči, kdo ima prav. To bo itak pokazala bližnja bodočnost. DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Levi center si je naložil težko nalogo, ko je sprejel v svoj program, uzakoniti avtonomno »Deželo Furlanijo - Julijsko kra- jino«. Ta zadeva je bravcem dobro znana. Tudi ta postopek je pogoj za posredno podporo socialistov pri sedanji vladi, listava Italijanske republike predvideva razdelitev države v več dežel z avtonomnim statutom. To za politično razgledane katoličane ni nobena novost. Kako trd boj so bojevali naši krvni bratje za avtonomijo v Jugoslaviji. Svoj čas se je zedinila Nemčija kot sklop številnih držav. Avstrija je bila razdeljena na kraljevine, nadvojvo-dine, vojvodine in kneževine. Ko pa je pred sto leti prišlo do zedinjenja Italije, so po vzorcu francoske revolucije uvedli centralizem. Po drugi vojni pa so začeli Z uvajanjem avtonomnih dežel, in sicer najprej takih »s posebnim statutom«, kot je Sicilija, Sardinija, Valdaosta, Južna Tirolska, nazadnje pa so se lotili zakona za avtonomno našo »deželo«. Ob podpisu mirovne pogodbe je bil glavni vzrok za poseben statut naše dežele slovenska narodnostna manjšina, ki so jo hoteli z avtonomno deželo posebej zaščititi. Ko smo se včasih obračali na oblasti v narodnostno obrambnih zadevah, so nas tolažiti, da bo vse to urejeno, ko bodo u-vedli avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Vsi pa vemo, kako nas hočejo sedaj zatajiti. Zakonski osnutek, o katerem razpravljajo pred parlamentom, sploh ne omenja naše manjšine, temveč govori le splošno o »etničnih« skupinah, ki jim jamči etnične in kulturne »značilnosti«. Kljub temu, da se hoče vlada izogniti temu kočljivemu vprašanju, ima velike težave pri izvedbi tega zakonskega osnutka. Desničarji, to so liberalci, monarhovci in misovci, uporabljajo številne možnosti, ki jih dopušča parlamentarni poslovnik, da zadevo kolikor mogoče zavlečejo. Zakon mora namreč dvakrat izglasovati poslanska zbornica in senat, med obema glavosanjema pa mora biti določen presledek. Zato bo morala vlada pohiteti, če hoče zakon spraviti pod streho pred političnimi volitvami, ki bodo verjetno v prvi polovici prihodnjega leta. ALI JE LEVI CENTER POTREBEN? Kako po vsem tem demokristjani upravičujejo politiko levega centra? Naslednje razloge navajajo: Mi smo na vladi že ves povojni čas. Stranka, ki je dolgo na vladi, pa se nujno mnogim zameri in počasi zgublja volivce. In to se godi nam. Če hočemo, da bodo v Italiji na vladi demokratične stranke, moramo iskati zaveznikov. Sami demokristjani ne spravimo več skupaj večine. Socialdemokrati in republikanci so prešibki, da bi z njimi skupaj tvorili večino. Z liberalci, ki spadajo v demokratično območje, pa ne vodijo take socialne politike, ki bi zadovoljila ljudske mase. Nastane nevarnost, da se ojačijo komunisti in potegnejo s seboj socialiste. Tako bi revolucija odpihnila demokratično vladavino. Zato je šlo naše prizadevanje za tem, da polagoma odtegnemo socialiste komunističnemu vplivu in jih pridobimo za sodelovanje z demokratičnimi strankami. Levi center je tak poizkus. Politika levega centra je bila potemtakem res edini možen izhod iz tega kočljivega položaja. Gospodarstvo v Jugoslaviji Letos spomladi smo čitali po vseh listih, da je maršal Tito v Splitu zatrobil alarm: »Naše gospodarstvo gre slabo, imamo velik primanjkljaj v gospodarskem obračunu preteklega leta. Uvozili smo neprimerno več dobrin, kakor pa smo jih izvozili v inozemstvo.« Vsakemu gospodarju je taka ugotovitev hudo neljuba. Saj če se tako stanje ne ozdravi, grozi prej ali slej polom. Za to ozdravljenje je potrebno najprej ugotoviti, zakaj nazaduje izvoz iz države. Kolikor moremo tu ob meji ugotoviti, prihajajo še vedno dan za dnem velike množine lesa iz Jugoslavije, tudi izvoz mesa in živali se nam ni zdel lani nič manjši kot poprej. Najbrž je hudo padel izvoz industrijskih izdelkov, kar se p& ne da tu ugotoviti. Ni pa čudno, ako je v tem zastoj zlasti proti Italiji, ker je mladi jugoslovanski državi nemogoče tekmovati s proizvodi italijanske industrije, ki je skoraj na vrhuncu produktivnosti. Italijanski indu- strijski proizvodi so predvsem boljše kakovosti, lepše oblike, a pri vsem tem znatno cenejši kakor so jugoslovanski. Zato je nekaj naravnega, da si bodo Jugoslovani avtomobile, motorje, razne aparate, blago za obleke itd. skušali nabaviti v Italiji raje kot doma. Kupčija je pač kupčija, in zlasti človek z majhnimi dohodki gleda, kje bi manj izdal. Kakor razberemo iz časopisov, so v Jugoslaviji sklenili, da bo spet partija prevzela vrhovno nadzorstvo nad trgovino in nad tovarniškimi vodstvi. Istočasno se vrstijo natančni pregledi pri mnogih višjih funkcionarjih in voditeljih (direktorjih) važnejših državnih podjetij, da li niso bili oni krivi s svojimi nakupi v inozemstvu velikanskega deficita, v katerega je zalezla država. Morda bo to zaleglo vsaj za čas. Za vedno gotovo ne, ker kjer ni vere, tudi vesti ni, in kjer ni svobode, ni tudi veselja do dela. ALBA IN MEDFORD TELEFONSKO POVEZANI PREKO »TELSTAR« Najdaljšo telefonsko povezavo preko satelita Telstar so uresničili v četrtek 26. julija med ameriškim mestom Med-ford v Oregonu, na zahodni obali ZDA, in mestom Alba v Piemontu. Na sliki: župan iz Albe poslanec O. Caniasso v telefonskem pogovoru z medford-skim županom Mr. John Sni-der \ KRŠČANSKI NAUK j Zakrament svete pokore Na dan svojega vstajenja zvečer se je Jezus prikazal apostolom in jim je dejal: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem.« In po teh besedah je vanje dihnil in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jan 20, 19-23). S temi besedami je apostolom in njihovim naslednikom v duhovniški službi dal oblast odpuščati grehe. Postavil je zakrament sv. pokore in ga zaupal svoji Cerkvi. Ta zakrament mora prejeti vsakdo, kdor j e p o krstu smrtno grešil. Zelo koristno je, da se spovemo tudi malih grehov, ker dobimo s tem mnogo zakramentalnih milosti. Po Jezusovi volji odloča duhovnik pri spovedi kot sodnik : ali odpusti ali ne odpusti. Ker pa ne vidi v spovedančevo dušo, kateri grehi jo teže, in ali je vduši tudi kesanje nad grehi, zato mu mora spovedanec sam razodeti svoje grehe, to je : se mora spovedati. Če se skesano spovemo, nam duhovnik da odvezo z besedami: »Jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« Tedaj, ko nam duhovnik da odvezo, nam Kristus, naš Odrešenik, odpusti grehe. Spravi nas z Bogom, od katerega nas je odtrgal smrtni greh, odpusti nam večne kazni in vsaj nekaj časnih, povrne nam z grehom izgubljene zasluge za nebesa, p o-deli ali poveča nam življenje milosti, podeli nam dejanske milosti, da se v bodoče laže varujemo novih grehov in povrne nam m ir vesti. VERSKI UGOVOR: Bog mi more grehe odpustiti tucli brez spovedi. — Odgovor: To Bog tudi stori, ako je skrajna sila in spovednika ni mogoče dobiti, kakor smo Že povedali, ko smo govorili o popolnem kesanju, sicer pa Bog odloča, kako hoče odpustiti. In Jezus je za kristjana zapovedat spoved kot redno pot sprave med Bogom in dušo. — Spoved grehov je res ponižanje — zato pa je tudi sveta odveza gotovost, da nam je Bog odpustil. Bodimo Bogu hvaležni za zakrament sv. pokore, ki je velikonočni dar vstalega Zveličarja. Celonočne vigilije lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllilllll!HIIII!llllll!lll[lllll!llll!ll!llllllllllllll!l)llllllllllllll!llllllllIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllllllimilllllllllllllllllllllll>llll Udruženje krščanskih podjetnikov Pred kratkim je sprejel sveti oče večje število podjetnikov, ki so povezani v posebno katoliško organizacijo. V govoru je dal sveti oče podjetnikom praktična navodila za njihovo poklicno delo. Zaupa, da bodo tudi na področju dela uresničevali veliko Jezusovo zapoved ljubezni do bližnjega. Še vedno so razne socialne krivice, ki morajo biti kot trn v srcu vsakega pravega kristjana. Človekovo dostojanstvo zahteva, da pride do večje socialne pravičnosti, da bodo dobrine bolj enakomerno porazdeljene. Cerkev se ni nikdar naveličala oznanjati in se ne bo, da ima človek prirojeno pravico do stalne zaposlitve in do primernih pogojev življenja. Delavec upravičeno zahteva, da sodeluje pri delu in pri koristih podjetja. Novomašniki v Jugoslaviji Jugoslovanske škofije so imele letos naslednje število novomašnikov: ljubljanska nadškofija 8, goriško-koprska administratura 6, mariborska škofija 2, pazinska administratura 2, poreško-puljska škofija 3, zagrebška nadškofija 10, beograjska nadškofija 1, administratura Bačka 2, Banja Luka 1, djakovska škofija 7, dubrovniška 1, krška 4, mostarska 3, senjska 1, splitska 1, sarajevska nadškofija 7, zadarska nadškofija 3. V tem številu niso všteti novo-mašniki raznih kongregacij in redovnih družb. Računajo, da je letos v Jugoslaviji Pri procesijah v Lurdu romarji opazijo med drugimi tudi napis: »Celonočna vigi-lija iz Britanskih otokov«. Vigilija pomeni bedenje. Nič ni novega v katoliški Cerkvi, saj so že prvi kristjani pred velikimi prazniki v cerkvah celo noč prečuli v molitvi, branju svetega pisma in petju. V Lurdu se pa sedaj zbere pozno zvečer skupina romarjev, ki so istega dne prišli iz Velike Britanije ter se bodo naslednjega dne vrnili. Število teh romarjev, ki so prišli z zrakoplovi, je že presegalo letos tisoč. Na Angleškem je začela gibanje gospa Bower (izg. Bauer), ki je po obisku v Moskvi hotela nekaj storiti za spreobrnjenje Rusije, kakor je že v Fatimi želela Mati božja. Gospa Bower je o svojih vtisih govorila doma po radiu, v televiziji in napisala nešteto člankov. Za celonočno molitev pa je dobila pobudo, ko je videla, kako so prinesli iz cele Anglije 14 križev na ramah v Walsingham, kjer je Marijina božja pot ter so nosilci celo noč prečuli v molitvi. Ko se je začelo Marijino leto je škof dovolil celonočno molitev na istem kraju. Pridružil se je neki belgijski duhovnik, ki je gospe Bower dejal, da ne bo prišlo do spreobrnjenja Rusije, ako se krščanske vere ne zedinijo, zato naj molijo tudi za zedinjenje. Proti pričakovanju se je zbralo nad 150 ljudi, ki so vso noč prečuli v molitvi vkljub zelo neugodnemu vremenu — na kraju je samo kapelica, ki more sprejeti dvajset ljudi, vsi drugi morajo ostati zunaj. Za navzoče je bilo čudovito doživetje, da so mnogi dejali: »Spet se moramo zbrati, čeprav ne na istem kraju.« Kmalu nato je bilo napovedano kronanje Naše Ljube Gospe v Willesdenu v severnem Londonu. Prečuli so celo noč v molitvi. In ob koncu Marijinega leta je bila celonočna vigilija v cerkvi Marijinega Vnebovzetja pri Picca-diliju v Londonu. Najbolj presenečena nad hitrim razvojem je bila gospa Bcnver sama, ko so začeli zrakoplovi voziti romarje v Lurd ob stoletnici prikazovanj. V dobrih dveh letih je prišlo tako nad 10 tisoč romarjev iz britanskih otokov na celonočno molitev v Lurd. Pa ne samo v Lurdu, tudi drugod so začeli, tako v Fatimi, v Rimu, na Malti in — v Dachauu. Septembra 1959 jih je sprejel papež ter blagoslovil njihovo zastavo z napisom: molitev, pokora in zado-ščevanje. Omenil sem Dachau. Pobudo za bedenje v tem kraju je dal znani pilot - kapetan Cheshire (izg. Češir), ki je po vsem svetu ustanovil vrsto zavodov za neozdravljivo bolne. Za celonočno molitev se je zbralo le 36 ljudi, med temi 23 duhovnikov. Navzočemu škofu je kapetan Cheshire izrazil željo, naj bi se na kraju tolikega trpljenja Zgradila spominska kapela. Ob letu dni je kapela že stala in udeleženci evharističnega kongresa v Monakovem se bodo spomnili, da je takrat bila blagoslovljena. Hitreje kakor ogenj v pragozdu, tako pravi poročilo iz Avstralije lanskega leta, se je razširila pobožnost tamkaj. Škofje so sveto\>ali, naj bo za praznik Brezmadežne celonočna vigilija. Pravijo, da še nikdar niso kaj tako čudovitego doževeli. Zdi se, kot bi jih Bog silil k molitvi, po- Hvaležnost srečnega očeta »Na svetu je še toliko dobrih oseb, da si tega ne moremo predstavljati,« tako je izjavil srečni oče male Milene Zavoli iz Riminija, ki je po dobroti ljudi in ameriškega zdravnika La Rocca spregledala. O-trok je bil že od rojstva slep in oče je z neštetimi žrtvami vse poskusil, da bi deklico rešil slepote. Končno se je obrnil na dobroto ljudi, ki so mu zbrali toliko denarja, da se je z deklico lahko podal v New York in tam otroka zaupal veščemu italijanskemu zdravniku La Rocca. Ta je sprva izjavil, da je vsak operacijski poizkus zaman, a prošnje nesrečnega očeta so ga toliko ganile, da je vseeno tvegal eno operacijo za drugo in danes je deklica že doma v Riminiju in srečna ogleduje svet. kori in zadoščevanju, ko so molili za edinost med kristjani in spreobrnjenje grešnikov. Začeli so ob pol enajstih zvečer s sv. mašo — v Lurdu imajo prvo mašo opolnoči v eni izmed treh bazilik — nato sledi največ molitev rožnega venca pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Okoli druge ure je kratek odmor, in spet sledi molitvi petje, marsikje kratko premišljevanje ali vsaj razlaga namenov ob molitvah. Zjutraj se zaključi pobožnost s sv. mašo in skupnim obhalijom. Pri nas poznamo celonočno češčenje sv. Rešnjega Telesa, vendar je razlika v tem, da vsi verniki bede vso noč, saj je tudi v tem pokora, ako se človek odpove naravnemu spancu. Zgodovina celonočnih vigilij je zgodba o veliki predanosti molitvi in pokori. Gorečnost udeležencev je odprla že marsikatera vrata, da se je mogla pobožnost tako hitro razviti. Ne samo v cerkvah, danes se tudi po domovih bedi v molitvi in pokori. Tako so na Angleškem nastale manjše skupine ljudi, ki se večkrat zbero v molitvi pred cerkvijo ter v majhni skupini odidejo na dom, kjer skupno čujejo celo noč. V noči na novo leto letos so tudi anglikanci imeli svojo prvo celonočno vigilijo v westminsterski opatiji sredi Londona. Do sedaj so se največkrat pridružili katoličanom. V Walshinghamu so za binkošti imeli bedenje v nedeljo ponoči, medtem ko so katoličani bedeli prejšnjo noč. Ko so v Lurdu molili za uspeh teh celonočnih vigilij, so o tem sporočili tudi anglikancem, \vestminsterski dekan se jim je zahvalil ter prosil, naj še molijo v te velike namene. Letos imajo pa celonočne vigilije zaradi vesoljnega cerkvenega zbora še poseben namen. Saj ko je sedanji papež blagoslovil podzemno baziliko v Lurdu, je tam bila že zastava tega gibanja. Meseca julij in avgust, meseca naših romanj. Ko si voditelji naših skupnih romanj nekoliko oddahnejo od skrbi in truda komaj zaključenega romanja, že razmišljajo, kam bi poromali prihodnje leto. Slovenci smo zahtevni ljudje; na romanju imamo odprte oči in ušesa in si želimo videti vedno kaj novega. Na vsaki božji poti, ki smo jo v zadnjih letih obiskali, je bilo lepo; vendar se vsaj za nekaj let ne bi vrnili več v kraje, ki smo si jih že ogledali. Z romanjem v Lurd pa ni tako. Vsak, kdor je že enkrat obiskal Lurd, si želi nazaj. Občutek ima, da je v tihem svetišču ob Gavu nekaj pustil, nekaj pozabil. In res je tako! Zapustit je sveti kraj, kjer se je noga brezmadežne Device dotaknila skalovja; kraj, kjer je Bernardka poslušala nad vse žalosten glas nebeške Gospe, ko ji je naročala: »Pokora, pokora, pokora!« in kjer je slišala prelepo potrdilo komaj razglašene verske resnice: »Jaz sem brezmadežno Spočetje!« Zapustil je ploščad, kjer je počival Marijin pogled, ko je Bernardki pokazala, kje naj izgrebe jamico, da je iz zemlje privrel Njen studenec, ki že nad sto let napaja žejne romarje: žejne milosti očiščenja, žejne dušnega in telesnega zdravja. Koliko tisoč duš je že našlo tolažbo in dušno zdravje pri Njeni votlini, ve le Bog in Ona, ki je vsemu človeškemu rodu Mati. V Lurdu je romar pustil svojo nebeško Mater, zato si želi nazaj! Rad bi se zopet odžejal pri Njenem studencu, rad bi ji še toliko povedal...! V votlini je sicer le N jetrn podoba, o romar ne vidi belega kipa! V duhu gleda Marijo in se tiho pogovarja Z Njo. Vse je še tako, kakor pred sto leti, ko jo je srečna Bernardka gledala; robida, bršljan in druge plezalke se vzpenjajo po skalovju. Bela Gospa v votlini nima nobenega okraska, nobene električne žarnice; pod njeno votlino gore le voščene sveče. Vse je tiho. še reka Gava se brez šuma preliva po strugi, ko hiti mimo votline, kakor bi se bala motiti nemi pogovor med Materjo in otroki, ki kleče z rožnim vencem v rokah na ploščadi. Bela Gospa je s svojim prikazovanjem posvetila ta kraj in ga spremenila v najlepše svetišče na svetu. Tu se že sto let vsak dan uresničujejo besede, ki jih je zapela pri teti Elizabeti: »Moja duša poveličuje Gospoda... odslej me bodo blagrovali vsi rodovi...« ICronberk se je spomnil Vinka Vodopivca Po slovesnem blagoslovu je bil v cerkvi spominski govor g. dekana in župnika v Solkanu Andreja Simčiča, ki je znan po svojih zgovom-iških zmožnostih, a ki je ob tej tako slovesni in občuteni priliki pri nabito polni cerkvi hotel presegati samega sebe in govoril s tako toplino, da je navdušil vse navzoče, ki so prihiteli od vsepovsod v lepi Vodopivčev Kronberk. Sledil je v cerkvi koncert cerkvenih pesmi v samo Vodopivčevi prireditvi; napovedoval je g. dekan, izvajali pa so domači kronberški cerkveni zbor, nato solkanski cerkveni zbor in še kot tretji šem-petrski cerkveni zbor. Vsi trije zbori so izvedli vsak celo vrsto pesmi, morda deset, in omogočili ljudem užitek lepih melodij celi dve uri. Po končanem koncertu v cerkvi so se ljudje in zbori ustavili pred cerkvijo in zopet so nastopili, a brez na-povedovavca, po vrsti vsi trije zbori z zbirko narodnih Vodopivčevih pesmi, ki jih povsod poznajo in ki so postale prava narodna last. Tudi ta del koncerta je bil lep in posrečen. Dasi je vse trajalo od 4,30 do 7h zvečer, so vsi odhajali spočiti ob tolikem sladkem užitku lepih zvokov, ki so svoječasno privreli dz srca tako plodnega skladatelja in sedaj odjeknili v srcu navzočega ljudstva. V cerkvi in zlasti pred cerkvijo pa bi bilo vse lepše slišati, sicer dobro izvajanje'vseh zborov, ako bi bili nastavljeni tudi zvočniki. To pomanjkljivost bodo gotovo popravili v bodoče, ko bo nastopil tudi narodni zbor iz Nove Gorice, ki se diči z imenom našega Vinka Vodopivca, a ki je sedaj moral izostati, ker mu bajž ne dovolijo nastopov v cerkvi, dasi bi najbrž rad, saj so med pevci, zlasti solkanskega zbora, tudi člani zbora pohištva Vinko Vodopivec iz Nove Gorice. Vsa čast in hvala prirediteljem te proslave in tega koncerta s tremi cerkvenimi zbori iz najožje okolice, zlasti njihovim organistom, od katerih je kronberškega izučil sam pok. Vinko Vodopivec! K njeni votlini prihajajo otroci vseh rodov in narodov, in v vseh mogočih jezikih se dviga k Njej molitev: »Zdrava Marija... prosi za nas grešnike«. Najbrž pa malokdo prosi le zase. Na tem svetem kraju človeka nekaj zgrabi in pred njim se razgrne vsa dušna in telesna beda drugih, zato se k Mariji dvigajo prošnje za najbednejše in najsrečnejše ljudi na svetu; zakaj, tam, pri Materi, se človek čuti srečnega, da je kristjan, in zase prosi le to, da bi mogel živeti tako, da bi bil v veselje Njej in Njenemu Sinu. Drugo, kar v Lurdu romarja gane do solz, je vsakdanja procesija z Najsvetejšim. V Lurdu je vsak dan praznik presvetega Rešnjega Telesa! Tu romar občuti vesoljnost svete Cerkve in njeno materinsko skrb za trpeče in stiskane. Vsak dan se med procesijo dviga k Bogu molitev za bolnilie, za molčečo Cerkev in zdaj tudi za bližajoči se vatikanski koncil. Ko se pa procesija približa kraju, kjer so razvrščeni bolniki, ima človek občutek, da je v Palestini... Tisočletja so izginila— IC Jezusu so prinesli bolnike in On jih blagoslavlja... Marsikomu se ob tem blagoslovu orosi oko, ko z upanjem, vdanostjo ali hvaležnostjo zre sveto Hostijo... Tudi tukaj opaziš vesoljnost Cerkve: beli, rumeni, črni stopajo za Najsvetejšim ali pa kleče v prahu pred Njim, (če niso povsem onemogli na bolniških vozičkih) in v vseh jezikih prisotnih narodov se k Njemu dviga molitev: »Gospod, tisti, ki ga ljubiš, je bolan! »Gospod, če hočeš, me moreš ozdraviti! »Gospod, daj, da vidim!... da slišim!... da hodim! »Gospod, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!« Ob meni je klečal mlad, bolan zamorec. Z desnico je prebiral jagode rožnega venca, v levi dlani pa je držal nov, bel rožni venec, ki ga bo nesel za spomin iz Lurda dragi osebi, morda mladi ženi... Ob prihodu Najsvetejšega je proseče stegnil roke k Jezusu... po shujšanem obrazu so polzele solze... a vendar je z nami pel v lepi latinščini: »Bendictus qui venit in nomine Domini! Hosanna in excetsis!... Laudu Jerusalem Dominum, lauda Deum tuuift Sion, hosanna, hosanna, hosanna Filio David!« Lurd je res sveti kraj. V Lurdu čuti* s Cerkvijo in občutiš njeno vesoljnost; v Lurdu zahvaljuješ Boga za neprecenljivi dar svete vere. V Lurdu spoznaš, da le tvoj križ tako majhen... Tržaška romarlca 100 novomašnikov. Razdelitev zemlje v Cilu Katoliški episkopat v Čilu je pričel z obširnim programom razdelitve zemlje kolonom, ki jo obdelujejo in ki je cerkvena last. V teh dneh je škof iz Talca, msgr. Manuel Larain, predsedoval odprtju kmetijske zadruge na neki pristavi svoje škofije. Sedemnajst družin, ki so članice nove zadruge, bo prejelo zemljo, na kateri so delali že mnogo let. Program agrarne reforme na narodni ravni katoliškega epi-skopata, ki so ga objavili meseca decembra lanskega leta, si stavlja za cilj boljše izkoriščanje zemlje za skupno dobro. Vtisi iz Lurda OLTAR BAZOVIŠKE CERKVE, KI JE BIL POSVEČEN PRED 100 LETI KATOLIŠKI GLAS Stran 3 PO PONOVNEM SKRIVNOSTNEM UKAZU Uradni razpust N SZ ZADNJI »SLOVENCI, VPIŠITE SE V ^ nedeljo 29. julija so v Trstu uradno opustili Neodvisno socialistično zvezo. Razpust je bil ukazan od zgoraj in članku ni preostalo drugo, kot da ga sprejme. razpust so se odločili po normalizaciji °el^- Zdaj so se ti voditelji razkropili v julijanske stranke. Znaten del volivcev 111,1 ie to zameril. Takole pravijo: nekoč s° fašisti razpuščali naše organizacije in ^s siim v svoje. Zdaj smo prišli na slab-• ko naši lastni voditelji razpuščajo slo- l..nske organizacije in nas silijo med ita-Janske komuniste in socialiste. Kdor kaj 9 na svojo čast, jih ne bo ubogal. vabilo zavednim rojakom Slovenska katoliška skupnost, ki postaja oč»a slovenska stranka z modernim so- UKAZ: ITALIJANSKE STRANKE!« cialnim programom, vabi vse poštene in zavedne Slovence na Tržaškem k edinosti. V svoje demokratično okrilje vabi vse poštene in zavedne rojake, ki hočejo živeti. Prepričana je, da bodo glasovali za njene in druge kandidate na skupnih slovenskih listah v tržaški ter okoliških občinah tudi tisti, ki so doslej vodili NSZ, kajti sicer njihov glas ne bi bil več slovenski glas. Komunisti in socialisti sicer pravijo, da podpirajo zahteve slovenske manjšine, a le na papirju in z besedami. Prav prejšnje dni so komunistični in socialistični poslanci v rimskem parlamentu umaknili svoje popravke k zakonu o deželi Furlanija-Julijska Benečija, in ti popravki so vsebovali nekaj slovenskih zahtev. V bodoče bodo šteli slo\’ensko manjšino po glasovih, ki jih bodo dobile slovenske liste. To morajo dobro premisliti tisti, ki ne želijo, da bi bila slika o našem številčnem stanju popačena. V našem življenju je nastala važna prelomnica. Slovenska katoliška skupnost se obvezuje, da bo šla s podvojeno silo na delo za izvajanje narodnega, krščanskega, socialnega in demokratičnega programa za izboljšanje življenjskih pogojev naše narodne manjšine v okviru italijanske demokratične ustave. V vednost Objavljamo naslednjo vest, kakor smo jo prejeli v pismu dr. Branka Agneletta. V nedeljo, 22. t. m. se je vršil občni zbor SDZ za Tržaško ozemlje. Udeležba je bila popolna in v smislu pravil je bilo zastopano prav vse članstvo. Staremu odboru je bilo dano na občnem zboru polno priznanje; vse njegovo delo in ukrepi so bili odobreni. Za predsednika je bil potrjen dr. Branko Agneletto, ki je dobil 93,3% opredeljenih glasov. Ena glasovnica je bila bela. Za novi glavni odbor je bila predložena samo ena lista in je bil torej izvoljen soglasno. Pismo, ki ga je dne 21. junija t. 1. objavil »Katoliški glas« in nosi datum 6. junija t. L, je bilo izročeno glavnemu odboru, na katerega je naslovljeno, šele na samem občnem zboru. Od 13 podpisnikov-odbornikov jih je bi- lo na občnem zboru prisotnih 8, ki so vsi pismo preklicali, z ugotovitvijo, da jim vsebina pisma ni bila pravilno predočena. Podpisali so ga v dobri veri, da gre za navaden poziv glavnemu odboru za pomiritev in ga niso niti prebrali. Tega ne bi nikdar storili, če bi se zavedali, da se namerava pismo javno objaviti in posebno če bi vedeli, da vsebuje pismo, poleg drugih, posebno obžalovanja vredne neresnične trditve o ing. Borisu Sancinu. Dva nadaljna odbornika podpisnika sta s podobno utemeljitvijo preklicala svoj podpis pismeno. Vprašanje je treba pojasniti samo še s tremi odborniki, ki jih ni bilo na občnem zboru in za katerih podpis glavni odbor prej ni mogel vedeti. Ljubezniva žena dobi čast. Vrla žena je krona svojemu možu. * I r l'riprava na sv. krst se vrši dokaj dolgo in temeljito. Potrebno je mlade fante poučiti ne samo v verskih resnicah, temveč tudi v obredih sv. krsta. Tako vidimo, kako se mladi fantje resno drže pri teh pripravah, saj se zavedajo, da gre za pripravo na najvažnejši zakrament v življenju Zaključek osmega mednarodnega kongresa zdravnikov v Moskvi 28. julija so v Moskvi zaključili osmi mednarodni kongres zdravnikov, ki je bil letos posvečen raku. Kongresa se je udeležilo 5000 zdravnikov iz 60 držav, kar dovolj jasno prikazuje pomen tega kongresa in zanimanje znanstvenikov in zdravnikov za to najhujšo bolezen naše dobe. Kongresu je predsedoval prof. Blohin, ki se je na koncu zahvalil vsem pričujočim za visoko udeležbo in za dragoceno pomoč v proučevanju in zdravljenju raka. Mnogi zdravniki so v svojih razpravah poudarili, da kajenje zelo pospešuje rakasta obolenja, prav tako plin, ki uhaja iz avtomobilskih motorjev. Zdravniki so tudi izdelali statistiko, iz katere je razvidno, kakšni organi so najbolj podvrženi raku. Na povratku domov se je pa 4 zdravnikom zgodil incident na zrakoplovu. Ko so pluli v zraku od Moskve proti Rigi, so skozi okna zrakoplova sprožili nekaj fotografij. To je opazila ruska hostes, ki je o vsem obvestila pilota. Ta je zahteval, naj zdravniki izročijo filme, češ da je prepovedano fotografiranje iz zraku. Ker se zdravniki niso vdali, je pilot obrnil letalo in se vrnil v Moskvo. Tu so zdravniki uvideli, da je zaman njih upiranje v sovjetski svobodi, in so zato filme izročili policiji. Nato so smeli odpotovati. ROMANJE NA SV. VIŠARJE: Marijina družba in 3. red v Gorici priredita romanje na Sv. Višarje za svoie člane in druge vernike. Ena koriera odpotuje v torek 21. avgusta ob eni popoldne izpred kapucinske cerkve; druga koriera pa bo šla v sredo 22. avgusta ob 5. uri zjutraj s Travnika. Obe se vrneta v sredo zvečer. — Vpisovanje za popoldansko koriero je pri p. Fidelisu (kapucinski samostan), za jutranjo pa pri msgr. Novaku. V NEDELJO 26. AVGUSTA pa poroma na Svete Višarje Apostolstvo molitve. Vpisovanje sprejema fotograf g. Klein-dienst na Travniku. Tam dobite tudi vse potrebne informacije. Na ta način bo zadoščeno vsem tistim, ki želijo poromati na Sv. Višarje. Zglasijo se lahko za eno ali drugo romanje. DUHOVNE VAJE V GORICI: Za dekleta bodo od 16. avgusta zvečer do 20. avgusta zjutraj (od četrtka zvečer do ponedeljka zjutraj). Vpisovanje sprejemajo domači dušni pastirji in pa stolni vikar dr. Humar v Gorici (pred stolnico). ZA FANTE BODO DUHOVNE VAJE od sobote 25. avgusta zvečer do torka 25. avgusta zjutraj. — Vpisovanje kakor zgoraj za dekleta. Oboje duhovne vaje bodo v zavodu sv Družine, ul. Don Bosco 32. Ce bo potrebno, bodo v septembru še ene duhovne vaje za dekleta. 31 ^BRRE L’ ERMITTE oJIojt otjša POVEST DOBRIH LJUDI 1111111 M 11111111111111111111 n 1111111 jSTreba se je vživeti...« je rekel stari ^Pn>k. »To je ljudstvo... kričeča čreda. ’ bi bil stopil oden v cerkev, bi vsi šli nJim... Ovce so, prave ovce.« vendar mora biti ta „,eden” nekje,« Nadaljeval mladi kaplan. “Morda,« je skomignil z rameni župnik, je kje, ga je treba iskati in najti.« ^Morda mislite, da jih je več. Bojim se, Se bridko motite.« ‘J^kaj jih bo... zbrali jih bomo... potom ; bomo pridobili tiste, ki so negotovi a šibki.« ‘P e bodo prišli.« h 11 dejo, gospod župnik; prepričan sem. , *vec bo postal apostol delavca, uradnik (^1 st°l uradnika. Poiščemo boljše ljudi po ^ vnicah in tovarnam; vzgajali jih bo-bod111 ko bodo polni božjega življenja, ga dajali šibkim, trpečim in Bog bo agal.„ h,„ t>s lepo bi bilo, če bi sanje postale S,,ičnost,< »Moramo poskusiti, gospod župnik! Tre-bo je poskusiti.« »Prav, prav... kaj naj vam rečem? Poskusite... jaz nisem nasproten in vam dovolim, da poskusite... Vidim, da imate dobro voljo...« In Mijo je poskusil. Vsako sredo je povabil župnik svoje kaplane na kosilo. Po nekaj času je začel mladi duhovnik pripovedovati o večerih, ki jih preživlja z delavci, o sestankih, h katerim radi prihajajo, o športnih tekmah, ki jih ima v načrtu, celo o nogometu. »Hm.« je rekel župnik, »pa mi, upam, ne boste rekli, da je to skrb za njihove duše... vi jim nudite zabavo in oni pridejo k vam. Tudi otroci delajo tako. Pokažite košček čokolade najbolj upornemu, pa bo prišel ves navdušen, a bo kmalu obrnil hrbet in odšel. Vam prav odkritosrčno povem, da mi tak način pridobivanja ljudi za Boga ni všeč. Ne morem si niti predstavljati n. pr. sv. Pavla, ki igra nogomet z Efežani.« Mijo se je prav iz srca zasmejal. »Seveda ne. Ce bi sv. Pavel oživel, bi najbrž postal časnikar...« Župnik se je zamislil in kot bi sam s sabo govoril: »Taka dela so kot opeka na strehi. Samo en del opeke služi nekaj časa, a hiša je pokrita, in to je važno...« Mijo je spoštljivo poslušal, a se ni vdal. Ker je videl, da ni odpora za njegove načrte, je še bolj z veseljem, čeprav najprej le v duhu, spreminjal župnijo v moderno krščansko občino. Najprej mora biti nekaj osnovnega, potem pride ostalo; župnijski vestnik, urad za socialno pomoč, moška in ženska katoliška organizacija, knjižnica, župnijska dvorana z igralsko skupino, počitniška kolonija... in seveda tudi kapela. Ta je tudi imela namen, da pridobi župnika za vse ostalo... Ko je naredil za vse to načrt, ga je Mijo predložil svojemu predstojniku in mu navdušeno tudi vsako stvar zase razložil. Župnik je gledal z veseljem načrte in čestital kaplanu za trud in za natančnost, s katero je vse naredil. Nato se je po svoji stari navadi nasmehnil, kar je bilo izraz njegove dolge življenjske izkušnje. »Gradovi v oblakih,« je vzdihnil.« »Ne, gospod župnik... ne v oblakih, ampak v Saint Landry!« je smeje odgovoril. »Dragi moj,« ga je potrepljal župnik po rami, »za to je treba denarja, mnogo denarja... in koliko ljudi... koliko velikodušnih ljudi... in koliko denarja za vzdrževanje...« »Vse bomo našli, g. župnik.« »Vi mi vedno tako odgovorite.« »Ker je vedno ista zadeva.« Župnik ga je prijel za roko: »Vi me hočete vedno potegniti za seboj... Moje geslo je vedno isto: Nune et sernper quia olim. Prevedite, saj znate latinsko!« »Gospod župnik, nimam poguma, da bi prevedel.« »In zakaj?« »Ker se bojim, da bi se užalili...« »Kar prevedite!« Mijo je povesil oči in z mirnim glasom rekel: »Kdor ne napreduje, nazaduje!...« Pomoč, ki jo je Mijo potreboval, je začela nepričakovano počasi prihajati. Ko je nekega dne učil krščanski nauk skupino nad vse razposajenih otrok, so se pojavila tri dekleta in ga prosila, če mu lahko pomagajo pri tem tako važnem, a zanj tako težkem delu. Ta tri dekleta so pripeljala še druga in ena izmed teh je rekla, da ima brata, ki bi bil morda primeren za oratorij, kjer Radio Trst A Za teden od 5. do 11. avgusta 1962 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »O jamskem škratu«. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Dalmatinska folklorna skupina. — 21.00 Ljudska opravila in opasila: (24) »Mi smo štirje mlatci«. — 21.25 Sodobna simfonična glasba. Ponedeljek: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev - Metitič, Vodopivec. — 19.15 Rim-ski-Korsakov: Španski kapricio, op. 34. — 19.30 Znanost in tehnika: »Perujski projekt Montaro«. —- 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč. Torek: 18.30 Italijanski operni pevci: (32) »Rosetta Pampanini in Ebe Stignani«. — 19.00 Violinist Rok Klopčič, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 19.20 »Babica«, pravljica: (4) »Poletje«. — 21.00 Obletnica tedna: »Spomin na Williama Bootha«, u-stanovitelja Salvation Army«, ob 50 letnici smrti«. — 21.30 Klavirske sonate Ludviga van Beethovna št. 8 v c-molu op 13 imenovana »Patetična« in št. 9 v e-duru, op. 14 št. 1. — 22.00 Bizantinska civilizacija: (6) »Cirkuške zabave v Bizancu«. * Sreda: 18.30 Cesar Franck: Simfonija v d-molu. — 19.10 Pianist Angelo Kessisoglu-Liszt: Rapsodija št. 13. — 19.30 Turistični razgledi. — 21.00 »Peščen podstavek«, radijska igra. — 22.30 Druga mednarodna revija pevskih zborov v Loretu. 1. oddaja. Četrtek: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Verdijev založnik«, 5. oddaja. — 19.00 Basist Vinko Petrin, pri klavirju Mirca Sancin. — 19.15 Rossini: Balet iz opere »Viljem Tell« - Verdi: Balet iz opere »Otello«. — 19.30 Za Valvazorjem po naši deželi: 6. oddaja. 20.30 Simfonični koncert. Petek: 19.00 Koncertna sezona Tržaške ljudske univerze 1960-61. — 19.30 Človek in cesta: »Psihološka analiza avtomobilskega vozača«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Srečanja s tržaškimi književniki: (6) »Josip Tavčar«. Sobota: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke. — 16.00 Medvedove dogodivščine: 6. sestavek. — 16.20 Operne uverture in medigre. — 16.40 Znane melodije v izvedbi orkestra. — 18.30 Skladbe julijskih avtorjev. Na sporedu so skladbe Vita Levija. — 19.00 Pianist Andrej Preger. — 19.20 Goriški obiski: (6) »štmaver«. — 20.40 Zbor Slovenske Filharmonije. — 21.00 »Dobra zamisel«, radijska drama. ROMANJE NA BARBANO: Skupno romanje na Barbano bo tudi letos na praznik žalostne M. B. to je 15. septembra (na soboto). Podrobnosti bomo še objavili. PRI SV. IVANU V GORICI bo v četrtek 2. 8. ob 8. uri zvečer ura češčenja. — Vabljeni! DAROVI Za Katoliški dom: I. H. 2.000; M. K. 1.000; Dolles Fortunat 2.000; namesto cvetja na grob pok. Frančiške Kobal daruje Alojzija Podgornik 1.000 lir. Za Zavod sv. Družine: V spomin č. g. prof. Mirka Fileja daruje Lucija Skvarča 1.000 lir. Za Katoliški glas: Družina Ciglič, Ca-nada 4.000 lir. Za Alojzijevišče: Namesto cvetja na grob pok. Felicite štekar darujejo družina Maraž Ignac 2.000; družina Terpin Franc 2.000; družina Klanjšček Franc 1.000 lir. bi nadzoroval manjše fantiče. Fant je res prišel v družbi nekaj svojih prijateljev. Domenili so se, da pripravijo skromno predstavo, da bodo tako prišli do nekaj denarja, ki bo služil za nabavo raznih iger in pozneje za kak izlet. Ker niso imeli farne dvorane, bi se morala predstava vršiti v edini sobi, ki jo je imel oratorij, ki pa je bila vsa za-šarjena, majhna in nič prikupna, zato tudi malo primerna v ta namen. Tako je zrastla nova potreba. S. Landry nujno rabi moderno farno dvorano, saj taka župnija ne more biti brez nje. A za dvorano je treba denarja, denarja pa ni bilo. Denar, denar! vedno ista pesem... Da pa pridemo do denarja, je treba imeti vsaj farni vestnik, po katerem bi se lahko obrnili na vse župljane in prijatelje sv. Landryja, ki je bil velik pariški škof, a je preveč pozabljen, zlasti v svoji župniji, v kateri je leta 1640 ustanovil sedanjo glavno bolnico francoske prestolice... Treba bo osvežiti spomin tega velezaslužnega svetnika in širiti njegovo češčenje, on pa bo s svojo priprošnjo pri Bogu izprosil blagoslova pri delu v župniji. (Se nadaljuje) KRSTI V HOIMG KON Misijonar Stanko Pavlin uči v velikem salezijanskem zavodu v Hong - Kongu. Za duše pa je najvažnejše njegovo delo priprava mladih fantov na sv. krst. Vsako leto je lepo število tistih gojencev, ki se odločijo za ta najvažnejši korak v življenju. Sv. krst se potem izvrši na zelo slovesen način. Tukaj vidimo skupino novokrščencev na dan sv. Antona po farni sv. maši. V sredi misijonar Stanko Pavlin, njih katehet RZASKE NOVICE članek Katoliškega glasa preteklega tedna, ki nosi naslov: »Kaj bo z nami?«. Po kosilu smo si ogledali lepo moderno kapelico na sedežu Mohorjeve družbe in tiskarno. Nekateri pa so odšli za par ur v mesto. Ob 16» smo se poslovili od Celovca in se vozili ob krasnem Vrbskem jezeru, med zvoki harmonike in med petjem slovenskih narodnih pesmi, ki smo Stoletnica bazoviške cerkve jih lahko brali iz nove pesmarice »Naša pesem«, ki jo je pred kratkim izdala Mohorjeva tiskarna v Celovcu, proti taboru naših Tržaških skavtov. Slovesnost stoletnice posvetitve cerkve je za nami. V župnijsko kroniko bomo zapisali, da je slovesnost lepo uspela. Cerkev je bila bogato in okusno okrašena. Tržaška občina je pridno sodelovala pri okrašenju cerkve s preprogami, zavesami in zelenjem, za kar se čutimo dolžni, da se oblastem prisrčno zahvalimo. Ob 11. uri je rodiški novomašnik g. Franc Prelc vstopil v cerkev, kjer ga je mala Bazovka lepo pozdravila in ga prosila, naj pri sv. maši na stoletnem oltarju moli za našo župnijo, da bi Bogu darovala kakega novomašnika. č. g. Viljem Žerjal je v svojem govoru orisal obred posvečenja cerkve in ljudi opominjal, da je cerkev kraj molitve. Popoldne je msgr. Alojz Salvadori zaključil slovesnost z mašo. Prebral je škofovo pismo, v katerem nadpastir roti vernike, naj ljubijo svojo lepo in prostorno cerkev ter naj vanjo radi in redno za- hajajo. Cerkev ne sme hiti samo v ponos, temveč v resnično duhovno korist župlja-nov. Škofovim besedam je dodal še nekaj lepih misli o svetosti božjega hrama. Sledila je ubrana procesija okrog cerkve ob spremljavi godbe Bruner iz Trsta. Zahvalna pesem je privrela mogočna iz src številnih vernikov, ki so doumeli, da je cerkev kraj, kjer Bog deli svoje nadnaravne darove vsem, ki jih v njej iščejo. Koncert vesele godbe je zaključil slovesnost. Kdor se je slovesnosti udeležil, bo z veseljem in ponosom pripovedoval, kako lepo je bilo v Bazovici 22. julija 1962. Ob mraku smo pokopali 80-letno Antonijo Stopar, ki je pred 53 leti poročila svaka vdovca s 5 otroki in je v zakonu sprejela še 9 otrok. Vsem številnim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje; pokojnico priporočamo v molitev. Kardinal Tisserant v Trstu Pri skavtih je bilo zelo lepo. Tabor leži nedaleč od ceste, na griču med smrekami in pod visokimi skalami. Sredi tabora kraljuje krasen jambor in oltar, na katerem se daruje vsak dan sveta maša. Okrog pa so razvrščeni šotori. Skavti so nas zelo lepo in prisrčno sprejeli. Potem so nas ob tabornem ognju zabavah s šaljivimi točkami in z lepim petjem. Po pesmi slovesa, ki smo jo vsi skupaj zapeli, so nas še postregli s slaščicami in čajem. Ko smo odhajali proti avtobusoma, so matere, ki imajo sinove skavte na ta-borenju, izražale veliko zadovoljstvo nad skavtizmom, ki jim pomaga vzgajati otroke v verskem in narodnem duhu. Med vožnjo proti domu smo sklepali, da bi bilo dobro in pametno, če bi prihodnje leto in vsako leto priredili enodnevni izlet k taboru slovenskih Tržaških skavtov, kjer koli bo, da bi tako razveselili skavte in zlasti, da bi naši ljudje spoznali, kako primeren in kako potreben je skavtizem naši mladini. V ponedeljek zjutraj je ob 7,55 uri prispel z vlakom v Trst kardinal Evgenij Tisserant, dekan kardinalskega zbora in veliki mojster viteškega reda svetega groba. Na postaji so ga sprejele najvišje o-sebnosti. Po škofovem sprejemu in predstavništvu beneških vitezev svetega groba, se je prelat ob 9. uri podal k novn cerkvi sv. Pija X., kjer je maševal. Ob 12,30 je imel na škofiji tiskovno konferenco, med katero je pojasnil najvažnejša vprašanja bodočega ekumenskega zbora. Popoldne se je visoki gost podal k svetišču v Stare Milje in v tržaške ladjedelnice. Zvečer se je vrnil v Rim. Stramar - Zavije V nedeljo 29. julija zvečer je tržaški škof blagoslovil novo sestavljivo cerkev v Žavljah-Štramarju ob navzočnosti slovenskih in italijanskih vernikov. Cerkev je lesena, lepo se predstavlja, v njej je prostora za okrog 500 ljudi, posvečena je sv. Benediktu. Slovenski verniki so imeli do sedaj službo božjo v cerkvici sv. Ivana, sedaj pa se bodo zbirali za sv. mašo ob nedeljah in praznikih ob 10. uri v novi cerkvi. Skedenj Na praznik Vnebovzetja Matere božje bo ob 9.40 na sporedu slovenske radijske postaje cerkveno ljudsko petje, ki smo ga registrirali v naši cerkvi 15. julija. Kdor želi, bo lahko poslušal na domu slovenskega kaplana. Srečolov za Dom bomo namesto na praznik sv. Lovrenca napravili ob drugi priliki; o tem bomo že pravočasno obvestili. V petek 10. avgusta bomo obhajali praznik našega farnega patrona sv. Lovrenca. Ob sedmi uri zvečer bo sv. maša, nato procesija po vasi. Pri procesiji se zgodi, da se preveč cepimo pri petju, zato skušajmo peti čimbolj skupno, da bomo napravili lep vtis. Po procesiji, če bo vreme dovolilo, bo na vrtu kaplanije filmski program iz raznih delov Slovenije. Na razpolago bo tudi pijača. Romanje h Gospe Sveti in obisk slov. tržaških skavtov Korošec iz Rožne doline s šestimi lepimi, krotkimi in zdravimi dečki. Ves čas je z nami molil dn pel nabožne pesmi. Ko so ga, med ogledovanjem cerkve, nekatere naše matere vprašale, če so vsi dečki njegovi, je ponosno odgovoril: »Da, da, moji in še tri imam doma.« Takrat sem se spomnil na naše stare družine, ki so bile prav tako številne to na naše stare šole, ki so štele po dve sto to še več otrok in na naše slovenske šole sedaj, ki imajo v vseh petih razredih komaj dvajset in še manj otrok in na uvodni Spacal razstavlja Tržaški slikar Lojze Spacal razstavlja svoja dela v Cortini d'Ampezzo v galeriji Hausammann do 10. avgusta. Kmečka posestva na tržaškem ozemlju Pri zadnjem splošnem popisu italijanskega kmetijstva so ugotovili, da je na Tržaškem 4271 kmečkih posestev, ki merijo skupno 15.678 hektarjev zemlje. DRISKE NOVICE Občinska seja V nedeljo 29. julija zgodaj zjutraj sta odpeljala proti Gospe Sveti dva avtobusa z 82 romarji iz Sv. Križa, iz Trsta, iz Mač-kovelj, iz Bol junca in iz Doline. Z doma smo odšli ob 5h zjutraj, ko je nehalo grmeti in se bliskati. Vendar nas je dež spremljal vse tja do Trbiža. Ko smo stopili na avstrijska tla, se je začelo nebo jasniti tako, da smo mogli občudovati lepoto Koroške. Ob 11» dopoldne smo dospeli h Gospe Sveti. Tam nas je, že takoj, ko smo vstopili v svetišče, pozdravil s prisrčnimi besedami č. g. dr. Janez Polanc, ki nam je potem tudi pridigal. Po sveti maši nam je tamkajšnji g. župnik razkazal lepote cerkve. Poleg cerkve smo si mislili ogledati tudi knežji kamen pri Krnskem gradu, na katerem so svojčas nameščali koroške vojvode, a zaradi pomanjkanja časa nismo utegnili. Po ogledu gosposvetskega svetišča smo odšli na kosilo v Celovec v hišo Mohorjeve družbe. Že takoj ko smo dospeli h Gospe Sveti, se nam je pridružil slovenski Dne 27. julija je občinski svet imel zadnjo sejo pred počitnicami. Obravnaval je zato nekatera najbolj pereča vprašanja. Med temi predvsem zvišanje davčne osnove za družinski davek. Do sedaj je za našo občino veljala osnova 120 tisoč lir dohodkov na leto; od sedaj naprej se ta dvigne na 200 tisoč lir letnih dohodkov. Občina bo s tem izgubila nekoliko dohodkov od davkov, vendar ne prav veliko, kajti predvidevanja kažejo, da so se dohodki v občini na splošno dvignili zaradi novih tovarn, ki so jih zgradili pri nas. Nadalje je občinski svet sklenil, da prispeva po tri milijone lir za popravila v šolah v Rupi, na Vrhu in v Gabrjah. V Sovodnjah je pa potrebna nova šola. Svet je zato odločil, da znova zaprosi državno pomoč v višini 25 milijonov lir. Svetova-vec Karel Cemic je ugovarjal, da je to odločno premalo za poslopje, ki se misli zgraditi; toda g. župan je pojasnil, da bi morali vse znova začeti, če bi hoteli zaprositi za višji prispevek. Zato kaže ostati pri dosedanjem in kasneje, če bo potrebno, vložiti prošnjo za novo pomoč. Zadeva, ki se vleče v nedogled že veliko let, je pobiranje trošarine na blago proste cone, ki se proda v naši občini. Do sedaj je to trošarino pobirala občina Gorica. Odbor je pa sklenil, da pošlje na prefekturo prošnjo, da se prizna ta pravica tudi sovodenjski občini. Mislimo, da je tako prav, saj nima Gorica nobenih posebnih privilegijev. Naša, števerjanska in goriška občina tvorijo skupen konzorcij za živinozdrav-nike. Pri tem prispevajo vsaka svoj del stroškov. V tem oziru pa do sedaj niso bili prispevki odmerjeni po pravem sorazmerju. Zato so tudi v tem oziru nastale spremembe: sovodenjska občina bo prispevala 13% (prej 24), števerjanska 7%, ostalo pa goriška. Nadaljnja zadeva, ki kliče po rešitvi, je novo župnišče za župnijo Rupa-Pec. Ta je nastala po vojni, ko sta se obe vasi odcepili od bivše mirenske občine. Po vojni so dobili v teh vaseh svojega dušnega pastirja, ki je pa moral živeti v najetem stanovanju. Ta hiša je sedaj naprodaj. Vendar za župnišče ni najbolj primerna, vsled tega je vstala misel, naj bi se zgradilo novo župnišče ob cesti na Peč med rupen-skirn in pečanskim pokopališčem. Bilo bi nekako v sredi med obema vasema. Zemljišče, ki pride v poštev, je občinska last. Ko je prišla zadeva na dnevni red, je občinski svet odobril, da se daruje 5 tisoč kv. m zemljišča, da se zgradi novo župnišče. Z deli se pa mora začeti v teku 5 let, sicer postane darovanjska pogodba nična. Znano pa je, da gre velika pravda med Pečjo to Rupo, kje bo stanoval gospod in kje naj bi enkrat stala nova cerkev, dovolj velika za župnijo, saj sta obe sedanji odločno premajhni. Upajmo, da ne eni ne drugi ne bodo iz tega delali razloga za vojno in da se bo sedaj za župnišče in kasneje za cerkev našla soglasna in zadovoljiva rešitev, kakor se je našla v drugih vaseh v podobnih primerih. Sedaj, ko se gradi nova združena Evropa, je vaški kampanilizem ne samo zastarela stvar, temveč naravnost smešna. Končno je občinski svet sklenil, da se poviša nagrada grobarju, in sicer bo za vsak pogreb dobil 3 tisoč lir, dva tisoč od družine in en tisoč od občine. Iz goriške statistike Goriška občinska uprava je izdala posebno številko svojega vestnika z raznimi statistikami, ki se tičejo goriških prebi-vavcev v letu 1961 s pogledom na deset let nazaj. Iz te statistike je razvidno, da je imela goriška občina pred desetimi leti 9935 stanovanj, ob koncu lanskega leta pa 12.139. Število družin se je povečalo od 11.580 pred desetimi leti na 12.735, tako da znaša sedaj število stalnih prebivav-cev goriške občine 41.530. Novo begunsko naselje v Štandrežu V DOBERDOBU bo v nedeljo 5. avgusta ob 10. uri, na praznik Marije Snežnice, 60 otrok prejelo SV. BIRMO Zvečer ob 8. uri pa ste vsi vabljeni, po možnosti s svečami, k MARIJINI PROCESIJI Z ljudskim petjem po doberdobskih ulicah, z zaključnim govorom gosp. M. Mazore pred cerkvijo in petjem izbranih Marijinih pesmi. sti, izročili svojemu namenu begunsko naselje na Piloščah v Štandrežu. Nove hiše je najprej blagoslovil msgr. Ristis, nakar je poslanec Ceccherini orisal delo, ki ga je doslej napravila rimska vlada Za istrske in dalmatinske begunce. Teh je pribežalo v Italijo nad 200.000. Na Goriškem so jim zgradili 526 stanovanj, drugih 500 pa je še v gradnji. Novo naselje ima dva bloka po 12 stanovanj vsak blok. Novonaseljenci niso naše krvi, a upajmo, da naši ljudje ne bodo nasedli njihovemu vplivu dn bodo ostali zavedni Slovenci in dali tako tudi dru-gorodcem zgled značajnih ljudi. Zaključek tretjega tečaja letalske šole Pretekli teden se je na goriškem letališču zaključil tretji tečaj letalske šole. Udeležili so se ga tečajniki iz vse Italije. Prvi izmed vseh je bil Goričan Franco Valent. Pri zaključni prireditvi so bili navzoči naj višji predstavniki letalstva in mestnih oblasti. Predstavniki letalstva so izjavili, da je goriško letališče zelo primerno za turistični in trgovski promet ter da so proge v dobrem stanju. V teku so pogajanja, da bi se vzpostavila direktna zveza z Rimom in našim mestom. Poveljstvo gori-škega letališča je v propagandistične namene izdalo proglas v štirih jezikih, da tako opozori 'tudi širšo javnost na pomen in korist goriškega letališča. Val vročine je zajel tudi naše mesto Silna vročina, ki je zajela vso Italijo to tudi druge evropske dežele, tudi nam ni prizanesla. Pretekli teden je dosegla do 34 stopinj in kljub nevihti od sobote na nedeljo, se ni dosti znižala. Kdor le more beži v hribe ali k morju, kjer vse mrgoli kopalcev. Bližajo se sredpoletne počitnioe, ki bodo izpraznile velika mesta in dale s tem urejevavcem prometa veliko dela in skrbi. V Milanu, Rimu in drugih velikih mestih so že sedaj uvedli posebne vlake za te sredpoletne turiste. Kdor bi se po dolgih letih vrnil v Štan-drež bi te vasi ne spoznal več. štandrež posatja tipično moderno predmestje. Bloki večnadstropnih hiš se sedaj vrstijo od železniškega podvoza do cerkve in od cerkve dalje do Pilošč. Tako se njive, kjer pridni Štandrežci gojijo povrtnino, vedno bolj krčijo, a tudi delavcev, ki bi se ba-vili s povrtnino, primanjkuje, ker si mladi ljudje raje poiščejo delo, ki jim nudi več zaslužka in zahteva manj dela. V soboto so v navzočnosti podtajnika pri ministrstvu za javna dela Guida Cec-cherinija in najvišjih predstavnikov obla- F I L M V GORIŠKIH KINODVORANAH od 1. do 7. avgusta STELLA MATUT1NA: Zaprto. VERDI: Zaprto. CORSO: Dimmi la verita (V) Codice segreto (Oz) Trappola di ghiacoio (V) VITTORIA: Ragazza d'Amburgo (P) Castello delLorrore (O) I sette peccati capitali (P) CENTRALE: Oro nella polvere (O) Indagine pericolosa (O) Dieci italiani per un tedesco (Sl) Opomba: V = za vse; P = prepovedati O = za odrasle; Oz = za odrasle s posebno zrelostjo; Sl = moralno slab film. pie to čeprav so bili še ojačeni z nete’ terimi najboljšimi odbojkarji iz Trsta, tfi jim bili 01ympijci trd oreh in z malo tel prepričanja v zmago bi Goričani poskrbel* za presenečenje. Treba pa je povedati, so Goričanom pomagala dva gosta to edeC od njih, Danilo, je bil tudi najboljši igri lec celega turnirja in je žel aplavze davcev. Tudi drugi gost, mladi Metko, s® je dobro odrezal. Lestvica: 1. Gasilci 8 točk (pokal Čopi® Lignano), 2. 01ympia 4 točke (pokal)' 3. PAV 0 točk. Rezultati tekem: prvi večer - Gasile** 01ympia, 2-0 (15:13, 16:14); 01ympia:PAVi 2-0 (15:3, 15:7); Gasilci:PAV, 2-0 (15:13-15:10). Drugi večer - Gasilci :01ympia, 2:1 (12:15’ 15:7, 15:11); Gasilci :PAV, 2:0; 01ympri* PAV, 2:1. Števerjan V soboto večer 28. julija se je vršila seja občinskega sveta, ki je vsebovala sledeči dnevni red: 1. povišanje plač občinskim uslužbencem v smislu zakona št. 176 z dne 19. 4. 1962; 2. odobritev načrta za pokopališče na Jazbinah; 3. asfaltiranje ceste iz Oslavja do Bukovja; 4. odobritev nove pogodbe z Gorico in Sovodnjami za razdelitev stroškov pri ži-vinozdravniškem konzorciju. Glede navedenih točk povemo, da so bde vse točke, razen dveh odobrene. Za ureditev pokopališča na Jazbinah so potrebni še nekateri popravki, odnosno dodatki. Točka bo spet na dnevnem redu pri prihodnji seji, ki se bo vršila prihodnjo soboto. Glede stroškov za živinozdravniški konzorcij bo plačevala števerjanska občina odslej le 7,99%, medtem ko je do sedaj plačevala 13% celotnih stroškov. Preteklo nedeljo 29. julija je umrla v 85. letu starosti Felička Štekar iz znane števerjanske družine. Bila je dobra krščanska mati in skrbna gospodinja. Zadnje mesece je veliko trpela; zlomila si je pri padcu roko, nato še nogo. Položili smo jo k počitku v ponedeljek na domačem pokopališču poleg hčerke Klementine, ki je umrla lanskega septembra. Štekarjevd družini naše občuteno sožalje, pokojnici pa krščansko voščilo: Počivaj v Bogu. OBVESTILA RAVNATEUSTVO Državne Nižje indu' strijske strokovne šole s slovenskim učniD* jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsifl0 št. 8/III.) obvešča, da se vrši vpisovanj® v I„ II. in III. razred za šolsko leto 1963' 63 do vključno 25. septembra t. 1. vsa)* delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu v I. razred so potrebne na-slednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razreda osnovi*® šole; 2. rojstni list izdan od občinskega ura' da; 3. potrdilo o .precepi j en ju koz. Obenem opozarja učence in učenke, ^ so bili pripuščeni k popravnim izpito*11 v jesenskem roku, da se prično nižji te" čajni in razredni popravni izpiti v pono deljek 3. septembra t. 1. ob 8.30. 5. ŠTEVILKA REVIJE »Svetogorsk® Kraljica« je izšla s pestro vsebino. DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU proS* duhovnike, ki bi se radi udeležili duho'" nih vaj v tržaškem semenišču, naj čimprej prijavijo na naslov: Dr. Loj2® Škerl, Via Fiordalisi 12. Zaželena je tudi prijava za duhovniŠ)*1 tečaj. NA DRŽAVNEM znanstvenem liceju * slovenskim učnim jezikom v Trstu, & ima poleg razredov z znanstvenim učni1** načrtom tudi popolne razrede s klasični1® učnim načrtom, se vrši vpisovanje za sko leto 1962-1963 vsak dan od 10. do & ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretf** vecchio 9/II. neprekinjeno do 25. sef tembra. Navodila glede vpisovanja so razvidu® na zavodovi oglasni deski. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolp0*, trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA • Ginjeni nad dokazi tolikega sočutja smrti naše nepozabne mame FELICITE PINTAR por. STEKA* 01ympia v Lignanu Dne 28. in 29. julija se je 01ympia udeležila nočnega odbojkarskega turnirja, ki se je vršil v kopališču Lignano in ki ga je organiziralo društvo PAV iz Vidma. Nastopala so 3 moštva: PAV (Serie C), Gasiloi (Serie B)iz Trsta to Oiympia (Serie Propaganda). Vsak večer so bile igrane 3 tekme. Zmagali so Gasiloi, toda čeprav je moštvo za dve kategoriji višje od 01ym- se iskreno zahvaljujemo vsem. Zlasti dolžni zahvalo č. g. župniku in drug*111 čč. duhovnikom za asistenco pri pogrej darovavcem vencev in cvetja in vsem« . so ji tako velikodušno stregli in pom a g v bolezni in jo v tako lepem številu sp1^ mili na pokopališče. Števerjan - Cerovo, 1. avg. 1962 Družina šTEK^* I