Cena VSO din
Kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade!
(Slovenski pregovor)
Uredništvo n uprava: Maribor, Kopaliika ul. i . Tol. JS-47 . Izhaja vsak čatrte. Velja lelno 3« din, pollalno IB din, tatrtletno 9 din, xa Inozemstvo latno 10 din Rokopisi te ne vračajo - Poit. čak. raž. 11.7*7 Mariborske tiskarna d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Na ogled brezplačno
pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSAMEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predloga naših zaupnikov.
Vsem cenjenim naročnikom na znanje \
Današnji številki priložimo položnico. Obenem obvestimo vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu drugemu, ki želi »Edinost« naročiti! Ne zavrzite nobene položnice, ki je za upravo razmeroma draga tiskovina! Stari zamudniki bodo črtani in naj vedo, da so list krivično prejemali in da jih ustavitev lista ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzeli z naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili mi z rodoljubno požrtvovalnostjo!
Uprava »E D I N O S T I«,
Maribor, Kopališka ulica 6.
Ali je „SLOVENEC“ „filoboljševiški“
„Straža v viharju" m „Slo- ( boljševikom naklonjen) llSt? venec" dolžita „Edinost“ V	'
boljševikom naklonjenega pisanja radi dobesednega citiranja „Slovenca“
Viada sporazuma dela
Vlada sporazuma od 26. avgusta je stara samo dober mesec dni, lepi uspehi njenega dela pa so že kaj vidni navzlic izredno kočljivim zunanjepolitičnim razmeram, ki povzročajo nam vsem velike skrbi, če sosedova hiša gori, je treba skrbeti, da se ogenj ne razširi in da ne zajame še tvoje hiše. In vsi ljudje iz tvoje hiše bi naj bili vsak na svojem mestu, ko je treba hišo braniti in obvarovati pred najhujšo nesrečo! Branili pa jo bodo odločno, požrtvovalno in uspešno samo ako in dokler jim je ta hiša pravi, mirni, ljubi, srečni dom. Vlada sporazuma si prizadeva, da bi čim prej ustvarila pogoje za čim večje zadovoljstvo vseh jugoslovanskih narodov v naši državni skupnosti — v tem našem velikem skupnem domu   po pravičnosti in zakonitosti, v
duhu enakopravnosti in človečanstva.
čisto posebna zasluga vlade sporazuma je, kakor priznava ves, tudi nam manj prijazni svet, da pripravlja splošno pomirjenje na znotraj in nam — bas tudi s tem — ohranja mir na zunaj, ki ga vsi toliko cenimo. Vojna nevarnost je daleč o$ nas. Naša država je nevtralna. Po tujimi ne hlepi, svoje pa čuva. Največje jamstvo za veljavo nevtralnosti Jugoslavije je zadovoljstvo državljanov v trajni bratski povezanosti in v duhovni ko stvarni pripravljenosti.
Sadilci tobaka v Bosni in Hercegovini dobe več za svoj pridelek. Ceno soli so znatno znižali. Tudi ljudske cigarete so pocenili. Sladkor sicer tudi, toda za enkrat prav malenkostno. Premalenkostno. Prepričani pa smo, da bodo i cene sladkorju v doglednem času ustrezno uredili, kakor je potrebno in prav. Itd. Vse to se razmeroma hitro vrši, kakor tega prej nismo bili navajeni. Vsega se pa ne zmore naenkrat. Pa vse še pride na vrsto ob dobri volji, ki Jo vidimo.
In da ne pozabimo: tako zvana depolitizacija sodnikov je preklicana, ukinjena. Mislimo, da je prav tako. Naš narod od nekdaj mnogo da na dobrega sodnika in urejeno sodstvo. Gorje nam, ako bi bilo drugače! Pa se je tu pa tam že močno zamajalo... Sodnik imej vse pravice svobodnega dr?*v!iana, torej tudi svobodo političnega izživljanja, ki pa ne sme niti najmanj kvariti zakonitega sod-stva! Pred zakonom moramo bti vsi ena-ki! Pravica bodi vsem po zakonu, ne po kaki strankarski pripadnosti, ne kakor koli dni"r'če kuoljena!. • • Revež sl je ne bi mogel kupiti..'.
Pripravljajo politične zakone: zakon o združevanjih in zborovanjih, zakon o tisku in javni besedi, zakon o volitvah. Vse v svobodnem in demokratičnem duhu. Izkažimo se tega vredni!
čitatelji »Edinosti« se morda še spominjajo, kako je lani, v času, ko se je »Edinost« potegovala za viničarsko šolo v Pekrah, »Slovenec« proglašal »Edinost« kot list, ki piše od prve do zadnje črke (torej tudi kuharske recepte!) v* duhu Ljudske fronte. Letos si je za tak napad izbral imenitnega pomočnika v »Straži v viharju«. In tako sta oba ob približno istem času stopila na plan proti komunistični nevarnosti. Pri tem pa se jima je zgodila prav neprijetna smola, ki se ne da opravičiti, ker dokazuje veliko površnost nekaterih novinarjev, ki so, prevneti za svojo stvar, ki je seveda le skrito naznačena, padli v jamo, ki so jo sami izkopali.
Prva se je oglasila »Straža v viharju«.
V	precejšnjem članku se trudi, da dokaže mariborski »Edinosti« malo manj kakor direktne zveze s sovjeti. Očita nam marsikaj. Prvi greh, ki ga je storila »Edinost«, je dejstvo, da piše Sovjetska Zveza za tisto državo na severovzhodu Evrope. Ne vem kako bi jo imenoval, da bi ne bilo zamere, čeprav je menda sam »Slovenec«, ali kak njegov »trabant« še pred kratkim razložil ime SSSR, kjer »R« ne pomenja Rusijo, ampak republiko. Upamo, da nam »Straža v viharju« v doglednem času izda avtoritativen ukrep, kako se sme tista neznana država imenovati. Veliki avtoriteti »Straže« se bo morala pač tudi »Edinost« ukloniti.
Drugi greh, ki ga je storila »Edinost« je dejstvo, da je v številki od 21. sept. »kar pet člankov, ki se bavijo s »Sovjetsko Zvezo« v zvezi s preteklimi in sedanjimi evropskimi dogodki«. _ V visokem številu »ruskih« člankov je tudi že rahel očitek ostalim slovenskim listom, tudi »Slovencu«, ki so tedaj enako kakor »Edinost« zadostili zanimanju svojih čitateljev, ne da bi jih radi tega proglašali za filoboljševike (že beseda je taka, da si človek skoro jezik zlomi, toda ta beseda je hudo potrebna, ker priča o učenosti tistega, ki »Stražo v viharju« piše in bere). Toda priznati je treba, da Straža ni ostala pri teh sicer morda najbolj opravičenih dokazih, ampak da se je podala tudi na bolj »stvarno področje«. Prvi članek, ki je vzbudil njeno nezadovoljstvo je članek »Rusija je posegla vmes«. Takole pravi: »članek „Rusija je posegla vmes” je tako prepleten z n e-citiranimi (razprto v »Straži«) izjavami Molotova, da ne veš, kje ta propagandist bolj želi, da govori Molotov in kdaj on sam«. Tu ga je pisec strašno polomil. Tisti govor Molotova, ki je tako prepleten z željenimi izjavami, je namreč dobesedno prepisan iz 'Slovenca« od 19. sept in sicer od besed »v katerem je dejal« pa do konca članka. (Naj mi gospodje pri »Slovencu« oprostijo *o duševno tatvino, toda ?delo se mi je, da se lahko na »Slovenca« še najbolj zane-
sem in da gotovo ničesar ni olepšaval! Kdo je mogel tedaj slutiti, da tudi »Slovenec« zapada v simpatije z boljševiki, kar smatra »Straža« kot izdajo. Prepričan sem, da se bosta »Straža« in »Slovenec« radi teh hudih očitkov sima pomenila — nas se to ne tiče več.) Naslednji članek, ki je prišel v nemilost je članek »Ukrajina in Ukrajinci«. Tu je največji greh »Edinosti«, da »se razpisuje o nepoljskem značaju pokrajin, ki so jih zasedli boljševiki«. O tem S3 da seveda debatirati. Vendar bi prav skromno pripomnil, da o tem nepoijskem značaju Bele Rusije in Ukrajine tudi caristični generali niso nikoli dvomili. Pri naših ruskih emigrantih, ki jih je pač težko dolžiti »filoboljševizma«, bi se pisec lahko poučil o podobnem mnenju. Nadalje »Straži« ni prav, da citira »Edinost« izjavo ameriškega vojaškega atašeja o tem, da poljska vojska sovjetskim četam ne nudi posebnega odpora in da je prišlo celo do bratenja med njimi. Sicer pa, tudi ta izjava ni prišla v uredništvo »Edinosti« naravnost z bojišča, kajti, žal, »Edinost« tam še nima direktnih dopisnikov, ampak jo je moral pisec posneti iz drugih slovenskih časopisov. Zadnji članek, ki ga »Straža« še omenja, je članek »čudež na Visli 1920«. Tu se »Straža« ne strinja s tem, da pravi »Edinost«, da so Poljaki tedaj korakali proti Ukrajini. Dejstvo, da so bili Poljaki že v Kijevu, ko so boljševiki pričeli s svojo ofenzivo, torej »Straža« zanikava, člankar jo ima iz Spominov Pilsudskega, ki 'so izšli v nemškem prevodu z Goringovim
uvodom v Berlinu. Sicer pa je ta stvar zabeležena tudi v Wellsovi »Svetovni zgodovini«, ter je ob tej priložnosti izšla tudi v drugih jugoslovanskih listih, ki jih pa najbrž pisec v »Straži« ne čita, saj še »Slovenca« ne prebere točno...
Ob koncu »Stražinega« članka je nekaj izpadov o izdajalcih, ki se pa nas ne tičejo, ampak letijo na »Slovenca« ...
Za »Stražo v viharju« je prišel »Slovenec«, ki je naravnal svoj kanon že na naslednjo številko »Edinosti« in sicer v članek »Boljševiki so že razdelili veleposestniško zemljo v zasedenem ozemlju«. Tudi ta članek je zgolj kompilacija iz raznih listov, ki so na razpolago. V glavnem seveda iz »Slovenca«, tokrat žal ne dobesedno, ker je tam' skoro nekoliko preobširno. Dne 27. sept. so v »Slovencu« pod naslovom »Rdeča vojska prodira počasi« sledeči stavki, ki sem se jih po-služil v svojem poročilu: »Za sedaj še ni uvedeno kolektivno gospodarstvo, sovjetske oblasti pa so dovolile kmetom, da si razdelijo zemljo bivših veleposestnikov in vojaških dobrovoljcev. Prav tako si lahko vzamejo živino in gospodarsko orodje bivših veleposestnikov. Na svobodno uporabo pa so dani gozdovi in ribniki«. Kdor je pazljivo prebral tisti članek v »Edinosti«, je lahko videl, da se ves članek naslanja na te vrstice, le s to razliko, da k sreči nisem povedal ničesar o gozdovih in ribnikih. Bog ve, česa bi me potem še dolžili!
O globljih vzrokih te »generalne ofenzive« proti »Edinosti« pa se še pomenimo.	jad.
Živahno politično gibanje
Kaikor smo napovedali, je nastalo v ofi-cijelnih političnih strankah Slovenije že pred podpisom sporazuma notranje preusmerjanje ali po domače povedano: obračunavanje jader za novim vetrom. Po podpisu sporazuma so se. pričele mrzlične priprave za bližajoče se borbe.
»Bivše« politične stranke in nove skupine, ki so nastale po letu 1935, niso imele kam in zakaj obračati svojih jader. Ugotovile so: del našega programa je uresničen; pomoč, ki smo jo nudili hrvaškemu narodnemu gibanju, ni več potrebna; stojimo pred nalogami, ki naj prinesejo tudi rešitev drugih vprašanj.
Zato so te skupine — kaikor poročajo listi — sklicale več konferenc in sestankov, da zavzamejo do položaja konkretno stališče. Odločile so se, da prično nemudoma z organizacijo in s pripravami za ustanovitev novih političnih strank, ki bodo tudi uradno nastopile v trenutku, ko bodo izdani novi politični zakoni.
Tako so razpravljali o tem pristaši kmečko-delavskega gibanja, socialisti, kr-
ščanski socialisti, mlado-kmetijci itd. ___
Najpomembnejši tak sestanek je bila konferenca blizu 100 zastopnikov iz vseh delov Slovenije v Celju dne 3. septembra. Listi so poročali, da so tu določili svoje stališče: Zveza slovenskega delovnega ljudstva (bivše kmečkodelavsko gibanje) krajevna socialistična skupina, Celje, in Slovenska kmetska stranka. Tudi ostale slovenske demokratične skupine so zavzele svoja stališča, ki pač odgovarjajo njih programom.
Kakor je bilo pričakovati, je po podpisu sporazuma prva stopla v javnost —
__ stranka, ki se še imenuje JRZ s svojo banovinsko konferenco.
Vse slovenske skupine, ki so nastopale od leta 1935. složno s srbsko opozicijo, predvsem pa složno s KDK (kmečko demokratsko koalicijo), iso v stalnih stikih z demokratičnimi ministri naše vlade in upajo, da bodo z razkrojem starih strank kmalu premaknile slovensko politično življenje v plodno smet.	cz.
Banovino Hrvatsko naglo in smotrno urejajo. Na dnevnem redu je prenos oblastvenih pristojnosti ali kompetenc. Prvo je bilo ministrstvo pravde, ki je te »kompetence« že preneslo na banovino Hrvatsko. Ko razne uradne pristojnosti, je treba prenesti na banovino tudi zadevna sredstva iz državnega proračuna. Beograd in Zagreb sta se že sporazumela o »ključu« za prenos teh sredstev do novega gospodarskega leta, ki začne vselej 1. aprila. Po tem ključu dobi Zagreb 29®/« iz državne blagajne, in sicer po številu prebivalstva, ki je v današnji banovini Hrvatski. O tem vprašanju je bilo v nekih krogih največ dvomov, da li ga je sploh mogoče razvozlati, rešiti. Pa je šlo. Tudi drugod bi šlo. Vse gre, samo hoteti je treba.
Ne smemo se čuditi, da ban Hrvatske razpušča nekdaj imenovane mestne občinske svete in jih nadomešča do rednih volitev s poverjeniki, kakor se ne smemo čuditi naglemu, a preudarnemu urejevanju vprašanja o uradnikih in drugih javnih nameščencih, da bodo le-ti res služili »svojemu narodu«, kakor je bilo zadnjič razloženo v članku »Pomembna beseda bana Hrvatske v uradništvu«.
Tako gre delo vlade sporazuma in banske oblasti banovine Hrvatske vzajemno in hitro od rok. Morebitna nesoglasja sproti odpravijo. Drugod so v splošnem še daleč od tega. Morda mnogo predaleč. Dokler bomo — poedinci — politično preveč v sebe zamaknjeni in samo v sebe zaverovani, ne bomo mogli zgraditi nič trajno dobrega in koristnega
za narod, za deželo in državo, marveč kvečjemu nekaj za kako nenarodno skupino ljudi, ki pa je močno minljiva stvar in lahko zopet izgine, ko kafra... Zlasti Slovenci se moramo še pravočasno zdramiti in spametovati, da ne bo prepozno! Kreniti moramo prav odločno In prisrčno na pot pravega, trajnega sporazuma tudi na naši zemlji v čisti narodni ljubezni in, če treba, v požrtvovalni strpljivostl! Hrvatski narod je bil o vsem poučen in je sodeloval sam pri vsem, o čemer so se končno sporazumeli. Ne razumemo, zakaj ne bi bilo tisto, kar je dobro za banovino Hrvatsko, enako dobro tudi za banovino Slovenijo. Ne ustvarjajmo iit ne trpimo nobenih umetnih pregraj več med nami!	Počkov.
dni
domačih vesii
* Kralj, Peter kot visokošolec. V torek so se začela na dvoru v Beogradu predavanja za Nj. Vel. kralja Petra, ki je letos po končani veliki maturi postal visokošolec. Predavajo univerzitetni profesorji in strokovnjaki iz vojaških ved. Predavanja so prikrojena po predpisih - za univerzo.
* Poseben urad za zaščito dece je na
prizadevanje sklenil odbor Jugoslovenške zveze za zaščito dece, na prizadevanje Nj. Vel. kraljice Marije. Na čelu urada bo poseben odbor, ki mu bo pokroviteljica kraljica. Urad bo v primeru potrebe prevzel v svojo zaščito kakih 200.000 otrok.
* Univerz, prof. Leonid Pitaniic je obiskal podbana dr. Krbeka. zaradi organizacije banovine Slovenije.
* Na ljudskih šolah v Mariboru je letos vpisanih vsega skupaj 2394 otrok, 1175 dečkov in 1218 deklic. Otrok je letos 150 manj kot lani.
* 12. novembra se vršijo volitve v senat še po starem volilnem zakonu. Bivši poslanci razpuščene skupščine seveda nimajo volilne pravice.
* Gospodarski svet za Hrvatsko. V Zagrebu in na deželi se je začela akcija za ustanovitev gospodarskega sveta za banovino Hrvatsko. Ta ustanova se bo ba-vila z vsemi gospodarskimi vprašanji, v prvi vrsti pa z vprašanjem načrtnega gospodarstva.
* Tečaje angleškega jezika priredi tudi letos Angleški klub v Mariboru. Prvi tečaj, ki ga vodi predsednik društva profesor dr. Kotnik, je namenjen za začetnike, drugi tečaj, ki je določen za take interesente, ki so v angleščini že nekoliko napredovali, pa vodi učitelj angleščine Peter Boughey, ki je te dni prispel iz' Londona. Kasneje se otvori še tretji tečaj za konverzacijo. Pouk traja po dve uri na teden in znaša v prvem tečaju 40, v ostalih dveh pa po 50 dinarjev na mesec. Pouk se začne dne 9. t. m. Pojasnila daje Angleški klub, Gregorčičeva ulica 26.
* Zakon o mestnih občinah se je nekoliko spremenil. Posebna uredba z zakonsko močjo določa, da do rednih občinskih volitev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu nadzorna oblast lahko po lastnem preudarku odstavi župana in člane mestnih svetov in imenuje druge. Lahko se postavijo tudi vladni komisarji.
* Boljše cene za hmelj so sedaj dosegli kmetje v Savinjski dolini. Dobro blago se plačuje sedaj že po 40 do 42 dinarjev za kilogram, v izrednih primerih celo višje. Prodanega je že nad polovico blaga iz prve roke. Računajo, da se bodo cene Še zboljšale, ker je povpraševanje po letošnjem hmelju vedno večje.
* Majhen postranski zaslužek si zagotovi lahko vsakdo, ki zbira in suši koščice sliv, češpelj in drugega koščičastc-ga sadja, ker se iz njih pripravlja tako zvano aktivno oglje, s katerim se polni filter plinskih mask. Oblastvo poziva prebivalstvo, naj zbira in dobro posuši te koščice, ki se bodo kupile po posebnih pooblaščenih organih po uradno določenih cenah. Sporočilo se bo pravočasno, kdaj in kje se bodo koščice prevzele.
* Za ohranitev naše nevtralnosti je izdal ban naredbo, s katero se prepoveduje v javnih prostorih sprejemanje radijskih poročil, nošnja krojev in znakov, ki bi pomenili propagando za katero izmed bojujočih se držav, dviganje rok tako, da bi se dala razumeti propaganda za katero izmed teh držav. Prav tako ni dovoljeno prepevati take pesmi' in iz-obešati propagandne slike.
* V krajih, kjer je več kakor 20.000 prebivalcev, dobijo družine vojaških obveznikov 8 din, v ostalih krajih pa 5 din državne podpore na dan. Za otroke pod 16 leti, ki jih je več kakor eden, dobi družina še po 3 din.
$ 47 senatorjev bodo volili. Od teh jih ima Banovina Hrvatsika 13, Slovenija 4.
* Mati s 25 otroki. V Ljubljani je umrla te dni bivša prodajalka zelenjave in sadja na trgu, gospa Marija Banovčeva, kj je smela 25 otrok. Sedaj-žive še 4, med njimi znani operni tenor Svetozar Banovec.
Rusija se utrjuje v Baltiku
Med Ribbentropom in Molotovom je prišlo do sporazuma. Nemška in sovjetska'vlada sta izjavili, da bi bilo koristno, če bi se napravil konec vojnemu stanju med Nemčijo ter Francijo in Veliko Britanijo. V primeru, da bi bila ta prizadevanja zaman, bi se obe vladi posvetovali- o nadaljnjih ukrepih. Tudi nemško« sovjetska razmejitev se je dokončno — tako izjavljata obe vladi — uredila. Meja ne teče več po Visli, ampak na Bugu precej bolj vzhodno od Varšave, tako da Rusija ne dobi pod svojo oblast skoro nobenih Poljakov, ampak zgolj Ukrajince in Beloruse. Poleg tega pa sta obe vladi izjavili,, da se bosta medsebojno gospodarsko podpirali in bo Rusija izvažala v Nemčijo svoje odvisne surovine, Nemčija pa bo dobavljala industrijske izdelke.
: Zdi se, da je bila med obema državama sklenjena tudi tajna pogodba. Rusija je namreč sklenila z Estonsko pogodbo o medsebojni pomoči, po kateri ji je omo-
gočeno, da si postavi na estonski obali svoja vojna pristanišča in si utrdi dva estonska otoka. Tudi estonske železnice so ji v primeru vojne na razpolago. Podobno pogodbo bo sklenila Rusija še z ostalimi baltskimi državami.-Tudi Finska bo Rusiji najbrž dovolila utrditev Aland-skih otokov. S temi. daljnosežnimi pogodbami postaja Rusija odločilna sila v preje izključno nemškem Baltiku. Tako vsaj poročajo angleški in francoski listi in po njih tudi naši. Tj časopisi že odgovarjajo na sovjetskd-nemško »mirovno ofenzivo«, češ da bodo vodili vojno do konca. Prav tako omalovažujejo sovjetsko nemški gospodarski dogovor, ker da ima Rusija že preveč razvito industrijo, da bi mogla večje množine svojih surovin pogrešati in bo torej Nemčija še nadalje navezana na svoje zaveznike In nevtralce, v kolikor imajo ti surovine, oziroma jim je radi angleške blokade uvažanje v Nemčijo mogoče.
Zemeljski zakladi Romunije
Novi pravilnik o živinskih potnicah. —
Kmetijski minister je izdal pravilnik o izda-vaolu živinskih potnic. Po tem pravilniku je plačati samo sledeče pristojbine:
1. za izdavanje živinske potnice din 1.—;
2. za prenos lastništva na živinskih potnicah, odnosno pri odpisu enega dela prodane živine iz živinske potnice din 0.50;
3. za obnovo zdravstvenega uverjenja (potrdila, spričevala) in spremembo bivališča din Q.50.
Razen teh pristojbin se ne smejo pobirati nobene druge pristojbine, ki jih ni posebej odobril finančni minister
Politika zadnjih dni je pokazala, kako se pravzaprav skoro vse države, ki odločajo danes v Evropi, zanimajo za Romunijo. Iz naslednjih vrst je razvidno, da po« meni Romunija mnogo kar se tiče zemelj-skh bogastev, posebno nafte, ki je danes tako važen faktor v vojni.
Rudniki so obstojali v Rumumji že za rimskih časov. V srednjem veku so v sedanjo Rumunijo poklicani nemški rudarji dvignili tamošnje rudarstvo na visoko stopnjo. Sčasoma se je razvilo rudarstvo v taki meri, da je mnogo prebivalstva dobilo zaposlitve pri najrazličnejših rudnikih. Izkoriščanje je bilo od začetka težko radi pomanjkanja prometnih sredstev, vendar so danes skoro vsi rudniki vezani scentri bodisi z železnico ali pa dobrimi cestami.
Romunija pridobiva: antracit, črni premog, rujevi, premog, ki ga pa kopljejo v zelo omejenh količinah, dalje zlato, srebro, baker ih zvo srebro; cin, cink in ni-Ikel se nahaja-v manjših količinah. Razen tega imajo obširna ležišča boksita. Ka-
meno sol pridobivajo: v lepih količinah, železa imajo tudi izredno mnogo. V zadnjem času so zaceli kopati tudi kromovo rudo.
.Glavno vlogo v zemeljskih bogastvih pa igra — nafta.
Romunija ima največja polja rudnih olj v Evropi. L. 1937 so pridobili- 7,2 milijona ton nafte. Nafta teče po velikih ceveh, ki so dolge 160 km v pristanišče Kostanco. Romunija izvaža nafto v prvi vrsti v Nem Čijo,' Italijo, Anglijo in Francijo. Pred vsto pom v svetovno vojno je bila Rumunja glavni dobavitelj nafte osrednjim silam, ki so bile odrezane od ostalih svetovnih tržišč rudninskih olj.
če prečitamo in pomislimo, kaj pomeni danes posebno nafta za vojskujoče se dr-čave, potem je lahko razumljivo, da se vse velke sile zelo zanimajo za usodo Romunije in se borijo za njeno naklonjenost. Kam pa bo krenila Rumunija, ni v njenih rokah. Določili ji bodo kurs in tega se bo, morala držati.
7 dni
po svetu
P »Nobena grožnja ne bo odvrnila Anglije in Francije, da bi opustili svoj vojni cilj«, je izjavil Chamberlain v spodnji
zbornici.	•	.	,.
□ Predsednik Poljske Ignac Moscicld
je odstopil. Imenoval je predsednika senata Ladislava Rackiewicza za svojega naslednika. Predsednik nove poljske vlade je postal gen. Sikorski.
□ Med Moskvo in Sofijo bodo imeli redni letalski promet.
□ V Moskvi se sedaj nahajajo litavski zunanji minister Urbsis, letonski zunanji minister Munters in turški zunanji minister Saradžoglu. Pogajanja in posveti z zunanjim komisarjem Molotovim se vršijo dnevno, o njih uspehih pa prihajajo v svet samo ugibanja. Vendar se zdi, da bodo novi moskovski sklepi za vse ruske sosede izredno važni.
□ Vodja angleških fašistov Mosley je bil poslan v koncentracijsko taborišče.
O Nemci so zasedli Varšavo, ki se je predala pod častnimi pogoji, ki dovoljujejo poljskim oficirjem nošnjo sablje.
O Nad Siegfrledovo črto je letela eskadrilja angleških letal, da fotografira nemške postojanke. Letala so letela 200 m nad zemljo in se vsa nepoškodovana vrnila.
□ V bivši poljski Ukrajini še vedno delijo veleposestniško zemljo. Vsak kmet je dobi 4—5 jutrov. (Trg. list)
□ Sovjetske čete so vkorakale v kitajsko provinco Singkjang (kitajski Turke-stan). Rusija je imela tu že dalj časa precejšen političen vpliv. Singkjang meri 700.000 kv. km, a ima le 1,2 milijona prebivalcev. Iz Singkjanga držijo pota čez Himalajo v Indijo.
D Italijanski zunanji minister Ciano je bil na obisku v Berlinu, kjer se je pogovoril o stališču Nemčije in Italije v novem položaju. Ustanovila se bo nova poljska država pod nemškim protektoratom brez tistih delov, ki jih ima Rusija in tistih delov, ki jih je imela Nemčija. Sklicali bodo evropsko konferenco, na kateri se bodo rešila vsa še vedno sporna vprašanja.
□ Chicaškl kardinal Mundeleln, ki ie bil eden izmed kand!datov za papeški prestol, je umri na kapi.
□ Sporočila o izgubah na eni in drugi strani že izhajajo. Nemci trdijo, da so v prvem mesecu vojne sestrelili 37 francoskih in 27 angleških letal. Francozi pa pravijo, da so oni izgubili le 8 letal, sestrelili pa da so jih že 24 nemških. Na zahodni fronti je padlo po francoskih cenitvah okoli 500—600 Nemcev, 2500 jih je ranjenih, do 200 pa ujetih. Na Poljskem so izgubili Nemci po svojih cenitvah le 15.000 mrtvih. Francozi pa sodijo, da jih je tam padlo najmanj 150.000 in da jih je 100.000 ranjenih.
O Polemika o Knickerbockerjevi navedbi, da so vodilni nemški politiki spravili milijone v inozemstvo, še vedno traja. Nemci proglašajo vse te trditve kot podlo obrekovanje.
□ Rusija obnavlja novo trgovino z Anglijo? švedski in norveški list? poročajo, da so dobile njihove ladje pozive' ruskih izvoznikov, da odpremijo les v Anglijo.
□ Italija zaenkrat še ne bo posredovala za mirovno konferenco med Francijo in Anglijo ter Nemčijo.
□ Na seji francoske vlade je izjavil ministrski predsednik Daladier, da bosta Francija in Anglija morebitne mirovne predloge proučili. Vendar pa smatrajo poučeni krogi, da imajo sedanja prizadevanja le malo izgledov za mir, ker si obe naziranji močno nasprotujeta.
□ Mobilizacija sovjetske vojske zavzema vedno večji obseg, tako poročajo listi, ki ugibajo proti komu je ta mobilizacija namenjena.
□ »National Zeftung« iz Berlina ve povedati, da bo obiskal Molotov Hitlerja. Iz uradne strani se ta vest še ne potrjuje.
□ V soboto *ho govoril Hitler, sodijo nekateri listi.
O Portugalska se je priključila Angliji. Da se zavaruje svobodna plovba po morjih, je stavila Angležem večje število .svojih ladij na razpolago.
O 1.155,000.000 dinarjev na dan stane vojna Anglijo. Za tekoče gospod :,ko leto so celokupni stroški preračunani na 440 milijard din.
□	Turčila naj bi zaprla Angliji in Cranciij vsfon v Črno morje. Take so baje zahteve Sovjetov napram Turčiji.
Voditelji m narod
Pri Slovencih danes čisto natančno-ni ugotovljeno, kdo se sme prav za prav priznavati kot zastopnika naroda in kdo je brez oporekanja voditelj naše raje. Naslov, »voditelja« Isi lahko marsikdo prisvoji, saj to ni težko! Toda zares voditi narod in nositi v srcu in žepu njegovo pooblastilo za to vodstvo, pa je drugo vprašanje, o katerem je tudi treba enkrat nekoliko spregovoriti, oziroma ga načeti. Ke,r se pri nas (bogve komu na ljubo?) čedalje bolj in bolj poudarja, da bo odločal o usodi slovenskega naroda zgolj kmet, se bo treba ob vprašanju »voditeljstva« enkrat tudi. tega-dotakniti. .
Kdo je pravi voditelj naroda, bo pokazala bodočnost. V desetih letih diktature se narod, posebno na nleji, ni mnogo vzgojil. Kdor je govoril. --•••	-	-
-	v pozi voditelja, je frazaril d nacionalnih nalogah, medtem ko ie nad slovenskim kmetičem .pel bič in je bil v.brk »nacionalni ideji« postavljen' na valilo mesto marsikje marsikateri «— nemškutar. Bič, s katerim je slovensko partizanstvo udarilo ta ubogi narod, je ustvari! prokletstvo, ki nas sicer, ne bo uničilo, ki pa je za razmere szadosti tipično in ga je treba upoštevati. Važno pa je tole: Ni voditelj naroda; kdor si pusti ploskati za edino delo, ki ga je .uganjal v življenju: za frazarije in partizanstvo, kakršno je ubogo ljudstvo popolnoma demoraliziralo. Ne, zares, to ni voditelj!
Gre zdaj za to, ali bo. kdo tistih, ki je v naši preteklosti na račun naroda toliko grešil, še iskal v narodu kako »legitimacijo«. Pri nezavednih ljudeh* je marsikaj mogoče. Tudi to, da jih ni sram... Toda narod, to zapeljano ljudstvo, mcrra spregledati — a to bodi naloga, slovenske nove mladine!
Kaj mislite o tem drugi? -din-
Vprašanje slovenske zastave
V	dneh, ko imamo na vseh koncih in krajih opraviti s prevažnimi dogodki, si nekateri pri nas razbijajo glavo, kako urediti vprašanje slovenske zastave. Toda stvar je vendarle enostavna. Nobenega razloga ni, da slovenski narod ne bi. uporabljal vsaj privatno slovenske zastave. Gotovo je, da centralisti in unitaristi, namreč slabostavni »jugoslave-ni«. v Sloveniji slovenskih zastav ne 'bodo začeli pni izobešati: Delujejo pa na Slovenskem baje tudi radikalno slovenske prosvetne in telovadne organizacije, ki skoz in skoz goje slovenskega duha in ki bi se na svojih prireditvah lahko mirne duše posluževali poleg državnih tudi slovenskih zastav, četudi bi se prireditev udeležil mogoče kak državni funkcionar. Radi uporabljanja slovenske zastave bodo Slovenci ravno tako dobri državljani, kot so bili doslej. Torej ni razloga, da se ne bi zadeva v prid Slovencev takoj uredila, posebno še, ko je videti, da bi imeli vsi skupaj z ugodno rešitvijo preproste zadeve največje veselje. Torej kar začnimo!
Katoliška Poljska
Ustava poljske republike se je. pričela z besedami: »V imenu vsemogočnega boga...« in v členu 114. je bilo določeno, da ima katoliška cerkev med dragimi enakopravnimi prvenstveno mesto. To je bila potrditev zavezništva, ki je vezalo Poljsko s papeštvoni že stoletja —- Poljska je bila dober zid proti Tatarom, Turkom, proti pravoslavju, proti, husitom
in drugim krivovercem  , po vojni pa
proti novi Rusiji. Papeštvo pa je nudilo Poljski moralno pomoč, ki je včasih nekaj zalegla: bilo je na poljski strani v sporu s križarji v Prusiji, papež Klement XIII. je dvignil glas proti delitvam.
Prejšnji papež Pij XI. je bil v Varšavi pred izvolitvijo za poglavarja katoliške cerkve diplomatski zastopnik Vatikana. Ko je sprejel leta 1931. poljske romarje, jim je dejal te karakteristične besede:
»Bog je hotel, da me je pripravil v vaši deželi za visoko nalogo, biti oče vsega sveta. Prinesli ste s seboj svoje skrbi in te vaše skrbi so tudi moje skrbi. Dolga meja vaše države je izpostavljena stalno silnim vpadom boliševiške ideje, ki je sovražna veri in krščanstvu. Vi se postavljate tem napadom častno v bran, Toda vaše poslanstvo bo končano še-le tedaj, ko se boste vrnili v vašo slavno preteklost, da potrdite resničnost besed: vsak Poljak katolik!«
Tudi Pilsudskijev režim diktature se je oprl na cerkev, ki je obdržala svoj vpliv. Duhovščina je bila vedno precej udeležena v politiki, saj je sedelo v ustavodajnem sejmu 80 duhovnikov! 10. februarja 1925 je bil sklenjen med Poljsko in Vatikanom konkordat, ki je položaj cerkve še posebno utrdil.
Katoličanov je bilo v poljski državi 62.5%, Židov 10,8%, pravoslavnih 11%, frrško-kn^mških vernikov 11,8%, protestantov 3,7%.
Ali je sedanja bliskovita vojna uspela?
Še nekaj o vzrokih poljskega poraza
Važnost tega vprašanja
Na videz ga ni nedvoumnejšega potrdila vseh teorij o uspešnosti bliskovite vojne kakor primer Poljske. Niti en mesec niso potrebovale nemške čete za zrušitev države, ki je še pred nedavnim družila v svojih mejah 35 milijonov ljudi, ki je postavila na bojišče milijonsko armado, ki je bila. kakor so pripovedovali poljski listi in poljski radio sijajno opremljena. Culo se je čelo, da bi bili Poljaki sami pripravljeni, da se branijo._ Ta Poljska je imela sirovine in industrijo, imela je celo sama precejšnje množine nafte in vendar se je morala zrošiti pod zmagovitim nemškim valjarjem.
Zdi, se da je Poljska klonila samo pred ogromno premočjo, protr kateri je bil vsaik odpor nemogoč in že v naprej obsojen na propast. Mnogi imenujejo poljski odpor lahkomiselno preobjestnost. In teoretiki -se sklanjajo nad mrličem ter ga secirajo; in doganjajo vzroke njegove smrti,- ki so na videz vendar tako jasni. Toda bilo bi napačno prepustiti sodbo o Vzrokih poljskega poraba samo površni presoji, kajti vprašanje ie mnogo pomembnejše, kakor se zdi na prvi pogled, če je namreč propadla Poljska samo radi Premoči Nemčije in brez vsakršne svoje krivde,, oziroma, če je Poljska res vse storila, kar se je dalo proti tej premoči storiti, ter je kljub vsemu padla, sledi iz tega kaj bridek nauk za vse male^ države: vdaj se takoj in brez odpora, če ti stavi kaka večja sila kakršne koli zahteve, kajti na ta način si prihraniš strahoten davek krvi. Zdi se, da je vredno vzroke poliske tragedije natančno preiskati, preden sprejmemo ta sklep, čeprav bi se pri tem komu njegove simpatije in njegovi .ideali pričeli rušiti.
Duhovna pripravljenost
Preden izbruhne- vojna, je nujno, da je država, oziroma njeni državljani na to vojno res pripravljena. In po dosedanjih teorijah je bila duhovna priprava še mnogo ^pomembnejša od materialne. Mnogo važngjše .so smatrali, če je vladal v državi borben in odločen-duh. kakor če je bila država s topovi, strojnicami in. aero-plani dovolj-opremljena. Prvo vprašanje, ki si ga torej hočemo postaviti je: Ali je bila Poljska na to vojno zadostno in pravilno duhovno pripravljena?
Poročila, ki smo jih dobivali pred vojno iz Poljske — tudi »Edinost« jih je prinašala —* so kazala, da je poljski narod pripravljen. Odločnost Poljakov, da se branijo, je bila, tako so pričala poročila, na vrhuncu. Zdelo se je. da se poljski duševni odpor ne bo dal upogniti. In vesti, ki jih imamo z bojišča, nam to poljsko odločnost tudi v veliki meri dokazujejo. Junaštvo posadk na Westerplatte. na' pol toku Heli, pri Varšavi in Modlinu je res Vredno vsega spoštovanja in je vzbudilo tudi pri sovražniku marsikako toplo izjavo. Po-ljaki so znani vojaki. Toda vsa ta gnezda poljskega odpora so bila kljub vsemu le osamljena. Marsikje se je poljska vojska umaknila iz ugodnejših Položajev kakor so bili našteti. In tu se zdi, da nismo daleč, od resnice, če trdimo, da je brezprimememu junaštvu na etn strani odgovarjala že marsikatera opustitev na drugi strani. Vzrok teh opustitev je bilo dejstvo, da se poljski vojak marsikedaj ni točno zavedal,' za kaj se ie boril. Poljska vojska je bila polna ljudi, ki Potiski; niso smatrali kot dobre matere, airioak kot mačeho in to iz narodnih oa tudi; iz .socialnih razlogov. O tem se je že mnogo pisalo, tudi' »Edinost«, in se mi ne zdi potrebno, da se pri tem še nadalje ustavljam.
Narodna vzgoja
Poleg teh socialnih in političnih čini-teljev, ki soodločajo pri duševni usmerjenosti Vsakega vojaka, je treba vzeti v obzir tudi. spjošno narodno, vzgojo. Ali je bila ta vzgoja dovolj smotrna? Ali je storilo Časopisje in sploh vsi vzgojni čini-telji, ali sb storili svojo dolžnost? Tudi na to vprašanje ne moremo odgovoriti brezpogojno pritrdilno. Res je. časopisi so v zadnjih mesecih ored vojno uspešno delali ih gradili'na poljski samozavesti, saj so nekateri časopisi v tem nevarnost pretiravali, ko so govorili o »pohodu nad Berlin«. Toda ta usmerjenost poljskih časopisov je bila kaj kratkotrajna. V dvajsetih letih noliske samostojnosti so usme rili časnnisi svoje delo v povsem drugo stran, časopisi so tedaj še enojeto pred vojno veličali svoietra kesneišega nasprotnika. Naštevali so nieeove Prednosti in dokazovali nieeovo veliko moč V vseh listih so slavili vojaški pa tudi so-
cialni ustroj tistega svojega sovražnika, o katerem so pozneje razpravljali že na neresne načine, ko so dokazovali njegovo Šibkost in notranjo nesposobnost. — Glavni sovražnik Poljske je bil po poročanju poljskih časopisov vsa leta na vzhodni strani. Prot! vzhodu so gradili Poljaki svojo »Maglnotovo Unijo« ne toliko iz železa kot iz časopisnega papirja. In nenadoma so mOrall fronte menjati. Bivši sovražnik bi jim moral nenadoma nuditi pomoč zoper bivšega prijatelja. Takih miselnih akrobacij preprost človek ne prenese brez škode za svoje nespremenljivo prepričanje.
Vojaška vprašanja
Šele. ko smo si odgovorili na ta vprašanja, ki se tičejo človeka, ki je po mnenju znanega branitelja Madrida tudi v tej vojni odločilen, si lahko stavimo nekaj strateških vprašani. Ali so si Poljak! izbrali prav! čas za vojno? Tu moramo takoj pribiti; da si Poljaki sploh niso izbirali. Pustili so sovražniku vso iniciativo. Nemci so udarili, ko so bili sami popolnoma pripravljeni in ko so pripravili javnost tudi duhovno na svoj pohod. Drugo vprašanje, ki je s tem v zvezi je vprašanje zaveznikov. Ali so si Poljaki dobro izbirali zaveznike? So nekateri ki Poljakom očitajo, da se niso že v septembru postavili odločno na stran čSR. Kajti združena ČSR M Poljaki bi zmogli več kakor sama Poljska. In če so se že Poljaki odločili, da še postavijo v bran za vsako ceno in če so še res branili brez vsakršne pomoči, saj je niso v vsej vojni imeli, bi bil uspeh' tedaj pač verjetnejši kakor danes. Poleg tega pa bi imeli te-
daj na svoji južni meji mesto izhodišča za sovražno armado, varno krito zaledje. In če odgovarjajo resnici tiste vesti, ki poročajo o tem, da bi bili Bela Rusija in Ukrajina cena za rusko zavezništvo, ki je bilo tedaj bolj kakor danes možno, saj Angleži sami priznavajo, da so z mona-kovskim mirom odbili pomoč Sovjetske Rusije, bi bili izgledi za uspešen odpor še verjetnejši.
Tudi sam način bojevanja je imel iz vojaškega stališča mnogo tehtnih napak. Tako vsaj sodijo strategi. Še danes na pr. ni jasno, ali je imela Poljska namen se braniti na svojih res predolgih mejah, ali pa na skrčeni meji. če se je hotela braniti na mejah, bi morala te meje tudi pošteno utrditi, Pravijo, da takih utrjenih trdnjav_ na nemško-poljski meji skoro sploh ni bilo. Utrjene so bile le stare avstrijske trdnjave v sredini Poljske. Te trdnjave bi se dale braniti. Varšava sama to dokazuje. Teda zato ie bilo treba odločitve. Umik armad iz že odrezanih pokrajin se je vršil ne le prepočasi ampak tudi prepozno. To se da psihološko sicer razumeti, ker se je težko umakniti, iz položajev, kise morda še dado braniti. Tedaj, ko so poljske oddajne postaje poročale, . da se poljske čete umikajo ;na drugo obrambno črto, so jo Nemci že prekoračili. Posebno pa je začudila ves svet vest, da poljska glavna sila še sploh ni dotaknjena in to tedaj, ko so imeli Nemci že večji del Poljske zaseden.
Tehnična premoč
-Seveda moramo upoštevati tudi tehnično premoč nemške armade. Vendar pa ta tehnična premoč ne bi morala biti tako
velika, če bi poljski vojaški krogi smotrno delali na izpopolnitvi vojaškega materiala. Nekateri sodijo, da so se poljski generali mnogo preveč zanašali na znamenito poljsko konjenico, to se je v bojih z boljševiki tako izkazala. Niso pa pri tem pomislili, da je bil to vendarle čisto drugačen čas in da so se tedaj borili na povsem drugem terenu.
Neugodne prilike
Gotovo je bilo pa tudi mnogo dejstev, ki so bila Poljakom že sama po sebi neugodna, ne da bi jih bili sami zakrivili. To je predvsem odprto ozemlje in ugodno vreme, ki je omogočilo motoriziranim oddelkom naglo prodiranje. Poleg te^a poročajo danes časopisi, da so Angleži Poljakom strogo naročili, da ne napadajo nemškega zaledja. Poljska letala so bila torej prisiljena zgolj na obrambo, ki je prav v zraku težja od napadanja. Nemška letala so lahko vsa napadala in so |e zgodaj uničila marsikatero važno križišče, kar je otežkočalo prem.ikan.ie čet. O teh križiščih, kakor tudi o samem premikanju čet so bili Nemci po svoji obvestilni službi, ki ji Poljaki niso znali postaviti sposobnih delavcev na svoji strani nasproti, sijajno obveščeni.
'Uspeh Nemcev na Poljskem torej ni-kakor ne gre pripisovati zgolj tehnični in številčni premoči, ampak mnogim poljskim napakam kakor tudi višjim silam. is .dnevna obramba Varšave v najtežjih prmkah brez najprimirfavnejših pripomočkov nam daje zadosten dokaz, da tudi v sedanji vojni odločuje posamezni vojak, ki v.e za kaj se bori in seveda sposobno vodstvo, ki si zn a dane prilike preusme-riti v .svojo korist in izkoristiti vse, kar mu, nudi položaj. Poljski poraz pada na -s-letnico bitke pri Ceni, 'ko so zmagali v, se ostrejšem nesorazmerju. voia-sfaMl-_______________________________ jad.
KULTURNA OBZORJA IN FILMSKI TRAK
Dve dvajsetletnici
Jubilej slovenske univerze in mariborskega gledališča
Med bistvenimi znaki, ki označujejo kako ljudstvo kot narod, ni niti univerza niti gledališče. In vendar si v današnjem kotlu kulturnih in političnih vplivnih področij težko predstavljamo, da bi se kak narod uveljavil ali'vsaj obdržal brez teh dveh temeljev kulturnega življenja. Ko se spominjamo, ustanovitve slovenske univerze in obmejnega slovenskega gledališča, si moramo vedno znova in znova poklicati v zavest neizmerno pomembnost obeh ustanov za naš narodni obstoj. In čeprav Slovenci ne znamo proslavljati svojih jubilejev na bog ve kako slovesen in svečan način, ter so vse naše proslave le skromni domači, skoro bi rekel družinski prazniki, je nujno potrebno, da ti dve naši ustanovi gojimo in negujemo z vsemi svojimi silami. Majhen narod ima v tekmi narodov težje stališče kakor veliki narodi, kajti kultura se meri samo po absolutnih merilih, ne pa relativno po številu prebivalstva in po gmotni moči kakega naroda! Edini način, da dosežemo čim večji vzpon narodnih sil, je vzbujanje zanimanja in tvornega sodelovanja
v	vseh narodnih slojih. Misel o velikem pomenu našega -gledališča in naše univerze mora prodreti v slehrno slovensko kočo in v vsak slovenski industrijski obrat.
Treba nam je. torej, da prepričamo sle-hrnega Slovenca,, da s0 te kulturne ustanove potrebne njemu prav tako kakor jim je potreben ort, oziroma njegova pomoč in njegovo sodelovanje. Te ustanove pa morajo nuditi vsakomur čim več ter ne smejo biti namenjene le ozkemu krogu »višjih« ljudi. Izobrazba, tudi najvišja, mora biti kakor tudi vse kulturno življenje dostopno vsakemu željnemu in sposobnemu Slovencu.
Ob dvajsetletnici slovenske univerze ji ne želimo zgolj tistih gmotnih sredstev, ki so pogoj za njen obstoj in njeno rast, ampak tudi tiste duhovne osnove iz katerih črpa univerza svojo moč: svobodo znanstvenega razsikavanja brez vsakršnih utesnjujočih ozirov. Iste želje glede gmotnega izboljšanja in čim večje duhovne sproščenosti, ki je poeoj umetn1-
de,a- Pa spremljajo tudi naše gledališče.
Ukrannc’ v bo’u za svo’ T’ez»k
Neštete sile še skriva 40 milijonski ukrajinski narod, ki mu je leta 981. razbil državo čingiskan, mongolski glavar. Od tedaj je bila Ukrajina neštetokrat poman-drana in razdeljevana.
tska in tiskarstva. V Kijevu in še v enem ■mestu naj se ustanovi univerza, po vsej Ukrajini pa ljudske in srednje šole.« Take pravice je izsilil ukrajinski hetman Vy~ hovsky leta 1658. od Poljakov. Toda imperializem carske Rusije in plemiške Poljske je iskal svoje ravnotežje in se drgnil na Ukrajini. Pripadla je Rusiji. — 1720. leta je bila prepovedana uporaba uikrajnskega jezika povsod razen v cerkvenih spisih. V Rusiji se pod silnim pritiskom ni mogla razviti ukrajinska Itera-fura. Toda Gogolj; Koroljenko, Kovalev-skij. in še drugi so purificirani Ukrajinci! še leta 1904. je bil dovoljen tisk novega testamenta v ukrajinskem jeziiku. Toda že preje so imeli Ukrajinci svoj ilegalen, tajno razširjan tisk, ki je 'prihajal preko meje iz avstrijskega dela Ukrajine, iz Galicije. Ta tisk je bil skrajno revolucionaren in zato moremo razumeti, zaJkaj je bila pri Ukrajincih njih borba za jezik vedno tesno povezana z borbo za socialno in narodno svobodo. Taras Ševčenko n. pr. je bil član tajne organizacije »Bratstvo«, ki je bila ustanovljena v Kijevu 1.1846.
V	Galiciji je bilo pod vplivom meščansko - demokratičnih in delavskih gibanj več svobode in tako je izšlo leta 1880. v
ŠIRITE „EDINOST“
Lvovu (tedaj Lembergu) »Dilo«, dnevnik v ukrajinščini. Naslednje leto je bilo ustanovljeno društvo »Prosveta«.
, To prosvetno delo je bilo prekinjeno s svetovno vojno. Po veliki vojni pa je bila razdeljena Ukrajina med. Poljsko, Romunijo* Madžarsko in čehoslovaško, večji del pa se je z dogovorom med Leninom m Rakovskim priključil kot samostojna republika SSSR (Zvezi sovjetskih socialističnih republik).
. V romunskem delu Ukrajine, v Besarabiji, živi okoli 1 milijon Ukrajincev. Kakor beremo, jim je romunska vlada še-le zdaj dovoli a uporabo njih jezika v šolah! Poljska je obljubila ob ustanovitvi, da bo dalla Ukrajincem avtonomjo. Toda od leta 1921.—1925. je obstojala v Lvovu tajna)! ukrajinska unverza in ob njenem odkritju so bili obsojeni profesorji in študentje radi veleizdaje! Le nekaj let je bilo dovoljeno delo »Prosveti«, ki je naglo ustanovila 83 društev po mestih in 2500 bralnic po vaseh. Toda krvava leta od 1930, naprej so uničila vse pridobljene pravice in prostori »Prosvete« v Lvovu so bil le še ruševine.
Edino Ukrajinci v Rusiji so razvili svojo narodno književnost. Tem so bili zdaj priključeni tudi Ukrajinci bivše Poljske in »guMib-se je prisil na suknjo«. ,ski.
Koristna gospodarska izdanja
med drugim žmavčevo knjižico »Kmečka po-sojlinica« iz leta 1907.! Zdaj pa jo neki ljudje ocito zapostavljajo in odrivajo. Na vsak način je treba' pojasniti, zakaj se to dogaja, in dokazati, da li je prava kmečka posojilnica morda res kriva poslabšanju kreditnih razmer v našem kmečkem gospodarstvu, kar bi mogel biti razlog za današnje zanemarjanje neKdaj toliko priporočanega kmečkega po-sojijništva po Raiffeisenu. lo seveda rti mogla biti naloga Trčekovega dela. Uglednemu piscu knjige: »Oris zadružništva« bi bili hva-lezm zfa priložnostni odziv tu dani pobudi, to 'C *UC*' °n meC* !">rv'm' P°klican za
»ORIS ZADRUŽNIŠTVA«. Spisal ravnatelj Fran Trček. Tretja popolnjena izdaja. Založila Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. 1939. Cena din 10.—, po pošti in v knjigarnah din 12.—.
Po treh letih že tretja izdaja, je najboljši dokaz, kako je bil ta »zadružni abecednik« potreben! Prvi izdaji sta bili hitro razprodani. Medtem je izšel novi zadružni zakon. Zato je bilo treba knjigo predelati, odnosno po-polniti, da ustreza novim zakonitim zahtevam. Knjiga obsega zdaj 145 strani. Njena vsebina je razdeljena v 4 glavna poglavja:
A. Razvoj zadružništva in njegova načela. —
B. Ustroj in delovanje zadrug. — C. Delovanje posameznih vrst zadrug. — C. Kratek pregled slovenskega zadružništva. — Ne dvomimo, da bodo naši vrli zadružniki pridno segali po dobri knjigi, tem bolj, ker jo je spisal priznani zadružni strokovnjak na osno-
vi	lastnih izkustev iz svojega mnogoletnega delovanja v našem zadružništvu, ki je bilo že tolikokrat v težkih preizkušnjah.
O tej priložnosti omenimo mimogrede tole: Pravo kmečko posojilništvo se danes premalo upošteva. Mislimo namreč na kmečko posojilnico ali rajfajzenovko (Raiffeisen), ki smo jo še pred nekoliko desetletji upravičeno postavljali na prvo mesto pri pospeševanju kmečkega kreditnega gospodarstva. Glej
»MALI GOSPODAR«, glasilo Osrednjega društva rejcev malih živali za Slovenijo v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ga jeva ulica 9. Urednik: Leopold Paljk. Naročnina: za člane društva din 25.—, za nečlane din 32.—. Mesečnik »Mali gospodar« je odličen strokovni list za rejce malih živali, ki skuša zajeti vse življenje in delovanje zlasti revnejših slojev, to je malih posestnikov, obrtnikov in delavcev. Vsebina propagandne številke od 1. septembra t. I. je izredno bogata: List je lepo opremljen in prinaša tudi dobre slike. Naj bi ga imel vsak napredni ■rejec malih živali!	A.	ž.
GOSPODARSKE VESTI
* Trgovinska pogodba s Holandijo, ki
je potekla konec septembra, je bila. podaljšana za eno leto. Medtem bodo pri-
... -----j-—-.	pravljali tla za sklenitev nove pogodbe
»Ukrajincem je zagotovljena svoboda med Holandijo in Jugoslavijo.
*	Vinogradniki iz Ljutomera so priredili v nedeljo, 1. okt. v Zavratnikovem ho telu zoborovanje, na katerem so določili letošnje vinske cene in zavzeli stali-šče do novega viničarskega reda.
SKRBI ZA »EDINOST«!
Oto&Meu
nove modne in
konfektiitke trgovin a
trna"
Maribor, Jurčičeva ulica 4
V ponedeljek dne 2. oktobra 1939
Vabimo Vas na brezobvezen ogled trgovine. Vodili bomo volno, ročna dela, nogavice, pletenine, perilo za dame in gospode, plašče, obleke, klobuke itd. po solidnih cenah. Priporočamo se in jamčimo za solidno postrežbo.
JuuSeuo ut. 4
♦	  »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M	111 .UtAttti
!£
			
GOSPODARSTVO
ZA ZENO IN DOM
Kmetovalcem v vednost!
„Na zeleno" sklenjene prodaje kmet. proizvodov so neveljavne
Hude stiske tarejo našega kmeta že ves čas od vojne sem, posebno pa še od I. 1930, ko je agrarno krizo še poostrila splošna gospodarska kriza. Cela vrsta izkoriščevalcev kmetskega dela in kmetskega stanu sploh skuša to stisko izkoristiti in si na kmetov račun kopičiti bogastva. Stiska, v kateri se nahaja naš kmet, ki vedno teže pride do gotovega denarja, zlasti, ko mu je ponesrečeno izvedena kmetska zaščita vzela še vsak kredit, pride do izraza posebno na jesen ob pospravljanju kmetskih pridelkov. Kmet, ki rabi nujno denar za davke, za preskrbo čez zimo z obleko, obutvijo in podobno, ne v zadnji meri tudi za odplačilo obrokov kmetskih dolgov po uredbi o zaščiti kmetov, je prisiljen prodajati svoje pridelke takoj in ne more čakati, da se razčisti položaj na svetovnih in domačih trgih, da bi izrabil konjunkturo in prodajal po višjih cenah, ki se uveljavijo po navadi šele v daljšem razdobju po žetvi, trgatvi in jesenskem pospravljanju, še hujše se dogaja. Kmet je prodajajo celo »na zeleno«, to je, ko še pridelki niti zreli niso, se oglasijo pra kupčevalci, ki žvenklajo z denarjem v žepih in mamijo kmeta, ki je tako-le pred jesenjo najbolj brez denarja, da naj proda pridelek kar počez, kolikor ga bo za določeno ceno, katere del mu plača ta prekupčevalec takoj. Premnogi kmet se pusti premamiti, vzame tiste borne krajcarje, jeseni pa ugotovi, da je prodal pol zastonj, in da je delal v zgubo celo leto in da bo sedaj v še večji stiski kakor je bil prej le zadnje mesece pred žetvijo in pospravljanjem pridelkov.
Takih prekupčevalcev, ki brezvestno izrabljajo stisko našega kmeta, je iz leta v leto več, kmet si pa ne zna in ne more sam pomagati. In vendar velja že od jeseni 1. 1931. pri nas zakon, ki proglaša vse take prodaje »nia zeleno« za neveljavne in nične, ker so proti temu za konu.
Oglejmo si na kratko njegove določbe. V svojem prvem paragrafu določa, da sme poljedelec, ki je prodal svoje kmetijske proizvode pred žetvijo, odstopiti od pogodbe, če je še ni izpolnil. Vrniti mora kupcu le to, kar je prejel od njega v denarju, in mu plačati tudi zakonite obresti od prejetega zneska. Ni pa dolžan povrniti kupcu škodo, ki je temu nastala radi odstopa od pogodbe in tudi ne skesnino, če se je tudi dogovorila za
slučaj odstopa. Vse to bi bil kmetovalec dolžan plačati po določbah občega državljanskega zakonika, ta izjemni zakon o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno pa ga ravno osvobodi vseh teh obvez in mu nalaga le povračilo prejetega denarja in nič drugega, kadar odstopi od take pogodbe. V paragrafu šestem pa določa zakon, kaj je prodaja »na zeleno«, s tem da pove, kaj ni taka prodaja, če se prodajo že zreli vinograd-ni ali sadjarski proizvodi, to ni prodaja na zeleno. Zrelo grozdje in sadje se torej proda lahko tudi neobrano. To je izjemna določba, ki ne velja za druge vrste pridelkov, t. j. poljske pridelke. Ti se tudi zreli pa še neobrani ne morejo veljavno prodati. Kmet tako prodajo vedno lahko razdere. Ravno tako prodajo nezrelega sadja in grozdja.
Postopek pri razveljavitvi pogodb pa je sledeč. Kmet, ki hoče razdreti tako pogodbo, izjavi to ustno na zapisnik pri sodišču svojega kraja, če pa tam ni sodišča, pa tudi lahko na okrajnem glavarstvu (sresko načelstvo) ali njegovi izpostavi. To pa mora storiti pred potekom roka, ki je določen v pogodbi, ki jo je sklenil o prodaji na zeleno, za izpolnitev pogodbe, če se je torej zavezal dobaviti prodane pridelke do oktobra, mora javiti svojo namero da odstopi od pogodbe, najkasneje do zadnjega septembra. To stori lahko tudi s pismeno vlogo na sodišče. Obenem mora na sodišču tudi položiti znesek, ki ga je že prejel od kupca na račun prodaje s pripadajočimi zak. obrestmi. Nato sodišče pozove kupca, da ta denar dvigne. To velja tudi, če se prodaja »na zeleno« skriva pod kako drugo pogodbo (pogodba na videz). Tudi te sodišče na predlog kmeta-prodajalca lahko razveljavi, če kupec ne prizna, da gre za prodajo na zeleno pri taki navidezni pogodbi, nastane pravda pred rednim sodiščem. Kadar je spor o datumu pogodbe, ali je bila sklenjena pred žetvijo ali po nji, ali ko je bilo sadje in grozdje še zeleno ali že zrelo, mora kupec z javno listino dokazati datum, ki ga zatrjuje. Dokazovati mora, da ne gre za prodajo na zeleno torej kupec, ne kmet, ki postavi samo tako trditev, ki jo mora kupec nato ovreči. To je tudi velika olajšava za kmeta. Pravicam, ki jih daje kmetu ta zakon, se kmet ne more v pogodbi odpo vedati.
To so določbe tega za kmete prcvaž nega zakona, ki jih objavljamo, da se bodo kmetje znali v takih slučajih osvo boditi za nje neugodnih pogodb.
Krajger Vito.
še bolje pa je, če jih kuhamo v krušni peči. Ko je češpljevec tako gost,^ da žlica v njem stoji, je gotov, še vročega ga dobro stlačimo v lončene posode, da ne bo vmes zraka, ker sicer lahko prične plesneti. Čez par dni, ko se je češpljevec dobro sesedel in ohladil, ga zalijemo s toplim lojem, ki ga dobimo pri mesarju ako ga nimamo doma. Ko se loj strdi, zavežemo lonce s pergamentom, celofanom ali mehurjem, ovijemo cele lonce v navadni papir in shranimo na suh in temen prostor. Na ta način pripravljen in pravilno shranjen češpljevec se drži več
Iet-	,	.	-	.
Drugi način uporabe sliv je susenje. Zadnje čase je prišlo sušenje sadja nekam iz navade, kar je pa jako pogrešno. Naše babice so znale suho sadje bolj ceniti od nas. Imele so ga vedno na zalogi, kuhale pozimi otrokom sok, jim da-ale suho sadje pozimi v šolo za južino, pekle sadni kruh in postavljale pri kosilu na mizo kompot. Tudi letos se lotite z vso vnemo sušenja sliv, kakor seveda tudi drugega sadja. Celo država podpira sušenje sadja s tem, da je po raznih kra-
Izkorisfcite obilno letino sliv vsestransko
Ne izkaže se vsaka jesen v pogledu sliv tako, kakor letošnja. Na trgu nimajo nikakšne cene, a doma jih je preveč. Slivove juhe, kompoti, pogače in štruklji so na dnevnem redu. Ogromne množine sliv se vlagajo v sode za poznejšo slivovko, Toda mnogokje tudi posode že zmanjkuje, ker treba je je še pustiti za vino, katerega bo letos tudi mnogo. Slive leže okoli, pod drevjem, kakor na kupih in se kvarijo. To je pa tudi pri najobilnejših letinah nepotrebno, ker se diido slive koristno uporabiti na drug na-
čin, tako da bomo obilni blagoslov ču tili vse leto.
Kdo ne pozna dobrega češpljevca (mezge ali marmelade)? čez vse leto nam bo dobrodošla pri kuhi in pečenju, namazana na kruh pa bo otrokom dobra in tečna južina. Ne bojte se stroškov za sladkor, tudi brez sladkorja lahko napra vimo češpljevec, ki se bo jako dobro dr žal, pred uporabo pa manjšim količinam po želji, okusu in potrebi dodamo sladkor, ali pa tudi ne.
češplje razpolovimo, odstranimo jim koščice ter jih kuhamo v širokih lonče nih posodah tako dolgo, da voda izhlapi Pristavimo jih lahko na štedilnik večkrat kolikokrat pač kurimo za dnevno kuho
jih dala zgraditi okoli 300 sušilnic. Vsi seveda ne moremo biti deležni teh sušilnic, toda imamo naše krušne peči, ki so se že v davnih časih izkazale kot jako dobre sušilnice. Da bolj izkoristimo prostor v peči, postavimo vanjo železna Stojala, na ta pa lese s slivami. Za sušenje jemljimo čimbolj zrele češplje, ker bodo potem suhe tembolj sladke. Peclje jim odstranimo. Na vsako leso naložimo lahko dve plasti sliv. Najboljši izdelek dobimo, če sušimo s toplomerom v roki. Prvotna toplina naj bo 60 stopinj Celzija, k0 pa se kožica sliv nagrbanči, lahko zvišamo na 80 stopinj. Po treh urah lese izmenjamo (zgornje dol, spodnje gor). Nato sušimo še 3 ure, potem pa postavimo lese na sonce ali suh zrak in jih sušiim 6 ur, pozneje pa zopet v peči 6 ur. Zadnjih 6 ur jih preobračamo. Nato so suhe. Raztresemo jih na podu ali drugem primernem prostoru ter jih pustimo tako teden dni, nato jih šele lahko shranimo v skrinjo, vrečo ali drug zanje določen prostor. Istočasno lahko sušimo dve partiji sliv. Ko so ene na zraku, so lahko druge v peči.
KUHINJA
Obarna juha iz telečjih kosti. Telečje ali tudi kurje kosti drobno sesekaj ter deni v mast, v kateri si spražila nekoliko čebule. Ko so kosti rumenkaste, potresi pri strani 2—3 žlice moke, premešaj in zalij s 2Va 1 juhe. Prideni koreninico peteršilja, korenja, vršiček majerona, košček limonove lupine in za nožev vrh muškatnega oreščka. To naj vre počasi IV* ure. Juho potem precedi ter okisaj z limonovim sokom. Meso od kosti zreži ter deni v juho. Ko jo daš na mizo, dodaj na koščke zrezane in opražene žemlje.
Star petelin ali kokoš kakor divjačina. Osnaži m dobro operi starega petelina, položi ga v prostorno posodo in vlij nanj vrelo kvašo, h kateri si prilila malo vina. V njej ga pusti eden do dva dni. Nato ga nasoli in prav gosto pretakni s prekajeno slanino. Potem ga položi v globoko kozico ali lonec, prideni mu žlico masti ter malo zelenjave in dišave, kakršne se devajo h kvaši. V kozico prilij še malo kvaše, potem ga dobro pokrij. Pari naj se približno dve uri. Nato deni petelina v dolgo ponev in ga postavi za nekaj
časa v pečico. Ko je rumen, ga potresi z
moko, in ko ta malo zarumeni, ga polij s smetano, čez nekaj časa še z juho ali tudi s kvašo. Ko dobro prevre, razreži petelina, koščke pa lepo na krožnik zloži, da je kakoi cel, in precedi nanj omako. Okrog naloži pečenega krompirja in daj s solato na mizo.
Praktični nasveti
Zelen peteršilj za zimo. Zelen peteršilj moreš imeti vso zimo doma, če odbereš jeseni nekaj boljših peteršiljevih korenin ter jih vsadiš v lonec ali zabojček. Drži lonec na zračnem prostoru ter peteršilj od časa do časa zalij.
Kdaj naj se spravi zelena pod streho? 8
pospravljanjem zelene naj se prične, kakor hitro se vpognejo zunanji listi k tlom. Izkopljejo naj se rastline z lopato, korenin držeča se zemlja naj se odstrani, odstranijo naj sc
Pa tudi spodnji listi in stranske korenine ustijo naj se le notranji listi ali tako zvano srce, kajti, če se to odstrani, začne korei gniti. Tako očiščene rastline naj se nato dado v vlažen pesek v kaki kleti.
DOPISI
BURSKA SOBOTA
Fantje in dekleta iz D. Bistrice so 30. sept. t. 1. zvečer priredili v tukajšnjem Sokolskem domu Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. Z igro so želi po podeželskih odrih velike uspehe, zato so se odločili tudi za prireditev v mestu. Igra je moralno dobro uspela, predvsem ker ji je prisostvovalo dobršno število okoliških kmetskih fantov in deklet. — Igralci — razen režiserja Godine, katerega igra je najbolj ugajala — so bili sami kmetski fantje in dekleta, zato in pa zaradi truda, ki so ga v stvar vložili, so bili od strani publike simpatično sprejeti.
Igra v okolici. Kmetski fantje in dekleta iz Ncmšavec in Markišavec, dveh okoliških vasi, kjer se snuje društvo KF1D, priredijo 8. okt. t. 1. na dvorišču gostilničarja Kumin Franca v Markišavcih ljudsko igro M. Komanove »Prisega o polnoči«. — Po igri, za katero
Prodam
kolo
za 250*— din
Lojze Skofljanc, Ljubljana Janševa ulica št. 13
vlada precej zanimanja, pa priredi gostilničar trgatveno veselico. Prizadevanje kmetske mladine zasluži, da se jo ob takih prilikan podpre z čim številnejšim obiskom 1
Zasebna dvorazredna trgovska šola je začela s poukom 2. t. m. Učencev je že lepo število, tako da bo učni zavod že v najbližji bodočnosti povsem služil svojemu namenu. —-Z otvoritvijo trgovske šole je postala Sobota pravcato »dijaško« mestece najbolj obrobnih slov. predelov.
Grajski kino je pretekli teden vrtel češki film »Pastorka«. Film je izredno ugajal, saj je izpolnil občutno vrzel, ki vlada glede kvalitete predvajanih stvari že nekaj tednov sem
—	V nedeljo je Grajski kino začel s predvajanjem »Patriotov«.
Dijaški odsek tuk. Sokolskega društva je imel preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor. Za starosto odseka je bil ob tej priliki Izvoljen sedmošolec Droč Boris, za podsta-rosto Nišelvicer Draga in za prosvetarja Šerbec Stanko. — Odsek bo v bližnji bodočnosti moral razviti precejšnjo delavnost, če bo v tem pogledu hotel posnemati prve »odse kove« delavce.
Sokolsko društvo je pred nedavnim uvedlo nov telovadni urnik svoiega članstva. OdsH bo telovadba za Člane ob torkih in petkih.
MALA NEDELJA
Sokolska tombola se bo vršila nepreklicno v nedeljo, 15. oktobra, točno ob 3. uri po-* poldne ob vsakem vremenu. Pridite vsi!
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj v pokoju. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnateljtelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.