Naravoznanstvo v Ijudski šoli. 11. Podobe gibanja. Kraj, kterega kako telo v prostoru pokriva ali zavzeraa, imenujemo mesto; kadar pa telo svoje mesto premenja, takrat pa izveršuje ali nareja gibanje. Pri vsakem gibanju moremo opazovati naslednje: 1. Pot, katero telo prehodi. 2. Čas ali dobo, v kateri telo svojo pot prehodi ali izverši. 3. Hitrost ali naglost, s katero se je telo gibalo. 4. Namer, v katerej se je gibanje izverševalo in tudi izveršilo. Mislimo si, da vsak od dveh potov (selov) prehodi 1 miljo v dveh urah, toraj je eden kakor drugi hiter ali nagel. Iz tega sledi: Pri cnacih potih in enacih časili ste hitrosti enaki. Ako pa n. pr. pot A. v 3 urah 2 milji, pot B. pa 1 miljo v treh urah prehodi, toraj prehodi A. v 1 uri 2/3, B. pa le V3 milje. Iz tega pa zopet sledi: Pri enacih potih in enacih časih, ste hitrosti enaki kakor pota. Ako bi pa n. pr. pot A. 2 milji v 3 urah, in pot B. pa 2 milji v štirih urah prekoračil, toraj prehodi A. v 1 uri % milje, B. pa nasproti v eni uri J/2 milje. Prehojeni poti ste ena k drugi, kakor % : 7a i t. j. kakor 4:3. V tem razmerji ste tudi hitrosti jedna k drugi. Kaj sledi zopet iz tega? To le: Pri jednacih potih in pri nejednacih časih ste si hitrosti nasproti, kakor časi. Kakošna pa je hitrost, ako so pota in časi nejednaki ? N. pr. pot A. prehodi 3 milje v 4 urah, pot B. pa 4 milje v 5 urah. Kakošno je pa nasprotje hitrosti v tem primerljeju? Ako sklepamo na jednost, tedaj se spomnimo: A. prehodi v 4 urah 3 milje, tedaj 3/4 milje v jedni uri. — B. pa prehodi 4 milje v 5 urah, toraj 4/5 milje v jedni uri. Iz tega se vidi in prepriča, da je hitrost pota A. k hitrosti pota B. kakor % k %. — Števca 3 in 4 pomenita prostore, imenovavca 4 in 5 pa čase. V vsakej teh delin ali drobcev imamo toraj delenje potov in časov. Iz tega sklepamo: Pri nejednacih potih in pri nejednacih časih ste hitrost, kakor tudi pot deleni po času. Ako se kako telo v jednem delu časa ravno toliko giblje, kakor drugo, toraj je njiju hitrost vedno jednaka, in zato jo imenujeino jednakomerno. Ako se pa telo v tistem času ne pregiblje tako daleč ali še dalje, kakor drugo, t. j. ako ono svojo hitrost potem spremeni, jo (hitrost) pa potem nejednakomerno imenujemo. Pospeševalno gibanje pa zovemo hitrost takrat, kadar ona narašča; pojemalno gibanje iuienujemo pa hitrost takrat, kadar odjenjuje ali pojema. Pospeševalno kakor tudi pojemaluo gibanje more se jednakomerno ali nojednakoraerno veršiti. — Kteri način gibanja vidimo pri prosto padlih telesih? — Jednakotnerno gibanje vidimo tudi pri osinem sukanji naše zemlje. Namer, v kateri se telo giblje more biti ravnočertna ali pa krivočertna; ako je mer vedno ista, jo imenujemo ravnočertno, ako se pa mer spremeni, jej pa pravimo krivočertna. Hočemo navesti nektere zglede hitrosti! človek, kteri prehodi v 5 urah 3 milje, ali kar je vse eno 22-757808 km., prehodi v 1 sekundi skoro 4 čevlje ali 1-264324 m. pravimo, da ima hitrost 4 čevljev. Hitrost skoraj vsih rek znaša bliz o 4 čevlje, vetra 10 čevljev, viharja 50 čevljev, parnega voza 40, glasu 1080, topove krogle blizo 2300, krogle iz puške 1500, svitlobe 42000 in elektrike 62000 milj. Vprašanja: Kaj si je misliti pod besedo nkraja ali ^mesto"? — Kaj pomeni beseda ngibanjeu ? — Na česa moremo paziti pri vsakem gibanji? — S čim merimo pot? s čim čas? — Kako in s čim določimo hitrost gibanja? — V katerem slučaju imata dva gibajoča se tela jednako hitrostl — V kakem razmerju je hitrost pri jednacih potih in nejednacih časih? — V kakšnem pa pri jednacih časih in nejednacih potih? — V kakšnem razmerju pa je hitrost pri nejednacih potih in nejednacih časih ? — Kdaj pravimo, da je gibanje jednakomerno ? —¦ Kdaj je nejednakomerno ? — Kdaj je gibanje pospeševalno ? — Kdaj pojemalno ? — Kdaj je gibanje jednakomerno pojemalno ? — Kdaj je jednakomerno pojemalno ? — V kterej nameri more se gibanje veršiti ? — Kdaj je mer ravnočertna? — Kdaj krivočertna? — Imenujte nektere zglede hitrosti! (Dalje prih.)