stav. m.
tr rrma. w «td» ai. —i. travna iti*.
LetniK xil.
•»a*
n*<l$tr.. — Vri plama te o«
Izhaja vsak dan, tadl ob naMlah In praznikih, ob 3 zjutraj.
I'redni« vo: UUci S r Franfiifiu AsiSkeft S. 20. copfsl naj m pošiljajo uredništvu Usta. Nf tprejtUajo In roke-1-1 -
rrdajatell In odfovorni urednik	-—-
liiU .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edino®«*, vpisane ndngti crr.f jeniffi Fcro«vom v Trstu, ulica Sv. FrančUka AaUkcfa «L ML
Telefon uredništva In »prave Štev. 11-9. IšaroCnlna znala: Za celo leto.	K H"*
Za pol leta...... • . • •
za tri moteče,
za nedeljsko izdajo za caftfc k*.
t» pol "
i::; {
4 •
lita!
Poaaotezno Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ,...-. mm po 10 vlit.: Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................mm po 20 Vin.
Oglasi v tekstil lista do pet vrst ........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: • . • * •
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najTianj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacijo se po&iljajo upravi lista. Plačuje se Izključno I« upravi .Edinosti*. — Plača in tofl se v Trstu.
Ustava In inseratni oddelek se nalujata v ulici Sv. Frančiški AaMkrga it 301 — Poitnokranilničai račun fit 841.652.
PMM najnovejši) Modkov.j LONDON, 23. (Kar.) Vojni urad poro-J
ča: Danes ob 11'45 dopoldne se je pojavilo sovražno letalo nad Dovrom in le krožilo v višini 6000 čevljev nad mestom. Obrambni topovi so začeli streljati in so pregnali letalo, ki ni metalo bomb.
Italijanska bojišča. — Ob doberdobski planoti po odbitju laških napadov precej mirno. Naš uspeli pri Sv. Martinu. Pri Zagori topovski boji, vrh Col di Lana obstreljevali naši težki možnarji.
Ruska bojišča. — Na naši fronti nespremenjeno, pri Garbunovki ruski napad
odbit.	. ,
Zapadno bojišče. — Zelo živahno artiljerijsko in letalsko delovanje. Francoski napad zapadno »Mrtvega moža« se je izjalovil.
Balkanska bojišča. — Neizpremenjeno.
Turška bojišča. — Nič pomembnega.
naše uradno porodilo.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. aprila 1916, opoldne.
Rusko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno.
Italijansko b o j i š č e. — Ob ju-gczapadneut robu doberdobske planote je po zavrnitvi italijanskih napadov postalo precej mirno. Severozapadno Sv. Martina so naši oddelki vdrli v sovražno postojanko, izvršili razstrelbe, uničili težke minovke in se po izvršitvi te naloge, kakor je bilo določeno, vrnili zopet v svoje jarke. V zagorskem odseku je prišlo do živahnih strelnih bojev. Vrh Col di Lana smo nekaj časa obstreljevali z našimi težkimi možnarji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, iml.
Smešno povelje italijanskega vrhovnega armadnega poveljništva.
DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kako neumna in smešna sredstva uporablja italijansko vodstvo, da bi pomagalo svoji vojni sreči, ki je ni bilo doslej, kaže predkratkim v naše roke dospelo povelje italijanskega vrhovnega armadnega vodstva, ki poleg obširnih tabelaričnih seznamov vsebuje tudi navodila, kako naj se avstroogrski voiaki najprimerneje pozivajo na vdajo. V tabeli je navedenih več takih klicev, ki naj bi rabili temu namenu, kakor: »Vdajte se! Dvignite roke! Odložite orožje! Pridite k nam! Pri nas je kruh dober! Ravnali bomo dobro z vami!g Vsi ti klici so navedeni v italijanskem, nemškem, madžarskem, slovenskem in srbo-hrvatskem jeziku. V povelju poveljni-štvihti pa se odreja, da naj kolikor mogoče veliko število vojakov podrejenih oddelkov skrbno poučujejo o teh pogosto-ma rabljenih stavkih in sicer vedno glede na narodnost nasprotniških čet, ki jih imajo pred seboj. Kakor marsikateri drugi ukrepi italijanskega armadnega vodstva, tudi te otročje odredbe ne dosežejo svojega namena. Mnenje, da bi se naši junaški boritelji na jugozapadni fronti, ki so se upirali tako strahovitim napadom, dali zapeljati po vabljivih sovražnikovih klicih, tudi če se glase v njihovem materinem jeziku, je več kot naivno. Trud, ki ga bodo imela italijanska poveljništva z ukazanimi »jezikovnimi tečaji«, to pač v obratnem razmerju z uspehi te pristno italijanske nainisli._
Nemifto uradno porodilo.
BEROLIN, 25. <Vor.) VVolffov urad Javlja: Veliki glavni stan, 25. aprila 1916.
Zapadno bojišče. — Na obeh straneh je bilo artiljerijsko in letalsko de-»ovanje zelo živahno. Zapadno Moze je prišlo ponoči severovzhodno Avocourta do bojev z ročnimi granatami. V več valovih proti našim jarkom zapadno griča »Mrtvi mož« naperjeni napad se je izjalovil v pehotnem ognju. Naši letalci so številna sovražna zaklonišča in etapne kraje izdatno obmetali z bombami Na-sprotniško letalo smo z obrambnim o-gnjem sestrelili in uničili pri Tahure, drugo pa vzhodno Moze, ki je, prekucnivši se, padlo na tla.
Vzhodno bojišče. — Jugovzhodno Garbunovke je zopet razpadel ruski napad ob velikih izgubah. Nemško letalsko brodovje je napadlo kolodvorske in skladiščne naprave v Molodečnem in |e opazilo dober uspeh.
Balkansko b o i i š č e. — Nič novega.	Vrhovno armadno vodstvo.
Angleži pred flondrsko obolio.
BEROLIN, 25. (Kor.) \Voluov urad poroča: 24. aprila zjutraj so se pojavile pred flandrsko obalio številne angleške pomorske bojne sile, sestoječe iz monitorjev, rušiicev torpedovk ter večjih in manjših parnikov, ki so dozdevno iskale mine in so nastavljale bove v označbo postojank za bombardiranje. Tri naše ob flandrski obali nameščene torpedovke so večkrat udarile na monitorje, rušilce in pomožne ladje, jih porinile nazaj in jih ovirale v njihovem delu. Vkljub silnemu nasprotnemu delovanju so se naše torpedovke vrnile nepoškodovane. Angleške ootmorske bojne sile so zopet zaoustile rlaitdrsko obal.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba.
Novačenje mi Angleškem.
PARIZ, 24. (Kor.) Clemenceau se nemoteno s strani cenzure bavi v članku pod zaglavjein »Vprašanje časa« z angleškim vprašanjem novačenja. Dvomi, da bi bila potrebna tajna seja z ozirom na možnost varovanja takih takoimenovanih tajnosti, in očita Asquithu neodločnost, kar da je tembolj vredno obžalovanja, ker nujne zahteve vsakega dne zahtevajo odločnosti. Edino vprašanje je: zmaga ali smrt.
Sleparstva za oprostitev vojaške službe na Francoskem.
PARIZ, 24. (Kor.) Vojno sodišče je danes v procesu, v katerega je bilo zapletenih več vojaških zdravnikov in civilnih oseb, obdolženih, da so oproščali vojake vojaške službe, izreklo razsodbo. Sodišče je glavna obtoženca, dr. Lombata in dr. Laborda obsodilo na 10 let prisilnega dela in 3000 frankov globe, oziroma pet let ječe in 400 frankov globe. Štirideset nadaljnih obtožencev, večinoma vojakov, ki so se na sleparski način oprostili vojaške službe, je bilo obsojenih v ječo od šestih mesecev do 3 let in globo 500 do 10.000 frankov. Štirje obtoženci so bili oproščeni.
Potopljene ladje.
PARIZ, 24. (Kor.) »Temps« poroča, da se je v alžirskem pristanu na krovu par-nika »Notre d' Afrique«, ki je bil nakrcan s petrolejem, dogodila močna eksplozija, pri kateri je bilo sedem oseb ranjenih. Zaradi ognja, ki je izbruhnil, ni bilo mogoče rešiti ladje, ki se je potopila v bližini pristanišča. Vzrok eksplozije ni znan. Misli se, da ie bila neprevidnost.
Angleški "kralj carju Nikolaju.
LONDON, 25. (Reuter. — Kor.) Kralj Jurij in car Nikolaj sta si povodom velikonočnih praznikov čestitala brzojavno. Kralj je brzojavil: »Velikanoč 1916. Danes, ko oba najina naroda po srečnem naključju praznujeta velikonoč in se mi spominjamo dneva sv. Jurija, ne morem, da ne bi poslal Vašemu Veličanstvu čestitk, da ponovno izrazim zaupanje v zmagi naših zaveznih armad- Najnovejše zmagovite čine Vaše hrabre armade sem zasledoval z radostjo.« Car je odgovoril: »Najtoplejšo zahvalo za velikonočne pozdrave in voščila. Popolnoma se strinjam z Vami v zaupanju na končno zmago naših združenih prizadevanj.«
mm uradni poročili
LONDON, 25. (Uradno.) General Smuts javlja 23. aprila: Čete pod generalom Van Deventrom so, ko so potolkle 19. aprila sovražnika pri Kondroa—Irangiju, zasedle ta kraj. Ujeli smo nekaj sovražnikov in zadali sovražniku znatne izgube. Nemške čete so se umeknile proti centralni železnici.
LONDON, 24. (Kor.) Iz Mezopotamije se poroča uradno: Obstreljevanje San-naiyata je trajalo včeraj cel dan. Iz Egipta se uradno poroča o boju. ki se je vršil 23. t. m. v okraju Katia. Zračno o-pazovanje je ugotovilo zbiranje sovražnika kakih 200 do 300 mož ob obali pri Dueidarju. Oddelek 500 mož je srdito napadel naše straže v Dueidarju. a smo ga po prihodu naših ojačenj odbili. Pustili so 30 ujetnikov v naših rokah in izgubili 40 mrtvih. Kolikor je znano, je umikanje sovražnika vznemirjal oddelek avstraj-skih čet, ki je sodeloval z letali. Sovražnik je imel veliko mrtvih. Vas Katijo je zasedla maihna četa. Obenem nas je napadla sovražna bojna moč 3000 mož s tremi poljskimi topovi. Po srditem obstreljevanju smo se umeknili iz vasi.
S turskih tojlič.
CARIGRAD, 24. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Zaradi poplave Tigrisa na več krajih nismo mogli zasledovati sovražnika po njegovem porazu 22. t m. Pri Felahle je sovražnik včeraj brez uspeha obstreljeval naše postojanke. Nekaj naših vojakov je pod poveljništvom častnika napadlo sovražne metalce ročnih granat, ki so se mogli približati delu naših postojank pri Belt Issi na desnem bregu, so ubili enega metalca granat in zajeli 15 zabojev granat. Pri Kut el Amari je položaj neizpre-menjen. Del posadke plava čez reko in išče zavetišča pri nas. Na ostalih frontah nič pomembnih akcij.
Povodom smrti Goltz paše.
CARIGRAD, 24. (Kor.) Namestnik c. in kr. vojaškega pooblaščenca, major Laup-peri, je sporočil sultanu najtoplejše so-žalje Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa povodom smrti generalnega vojnega maršala voo der Goltza. Sultan je naprosil majorja pl. Laupperta. da izrazi Nj. Ve-, ličanstvu najglobljo zahvalo.
Nemški parlameotarcl v Carigradu. f
CARIORAD, (Agence Tel. Milli.) Nemški parlamentarci so danes popoldne ob 4Ms prispeli semkaj.
Laško-grškt spor.
RIM, 24. (Kot.) »Agenzia Štefani« javlja: Ker je nekaj grških časopisov poročalo neresnično o dogodku, ki se je pripetil 16. aprila v bližini epirske meje, se resnično poročilo ne zdi nepotrebno. Gr» ški četovodja in pet vojakov je namenoma prekoračilo - mejo italijanskega za-sednega pasu okoli Valotie. Italijanske oblasti so jih aretirale in jih nezvezane odpeljale v Valono, kjer je po primerni preiskavi odredil general Piacentini. ker ni bilo obteževalnih okolnosti, da naj se nemudoma izroče grškim oblastim na Krfu, kakor je bilo običajno v enakih slučajih prekoračenja meje.
Grške finance.
PARIZ, 24. (Kor.) » Temps« javlja iz Aten: Mednarodna finančna kontrolna komisija, ki jo je naprosila grška vlada, da bi dala pooblastilo za izdajo novih bankovcev po narodni banki, se je soglasno izrekla proti temu načrtu, uvažu-joč, da bi pomnožite v sedaj krožečih bankovcev tvorila resno oškodovanje za grške finance.
AmerfknBkiHKmiU spor.
BEROLIN, 24. (Kor.) K nemško-ame-rikanskemu sporu piše »Lokalanzeiger«: Presoja splošne slike vojne mora tudi v bodoče biti odločilna za odločitve tako dalekosežnega pomena, kakor je sedanja. V sedanji borbi, v kateri se nahajamo že 20 mesecev, smo si priborili upoštevanja vredno prednost pred svojimi nasprotniki vkljub njihovi premoči. To nam mora o-stati. Hladno preudarjajoč vse učinke, ki jih mora imeti vstop v vojno s strani naših nasprotnikov, pridemo do odgovora Zedinjenim državam. — »Vossische Zei-tung« piše: Predvprašanje je, ali je na amerikanski strani sploh še dobra volja za sporazumljenje z Nemčijo, ali pa, če so se v beli hiši odločili, da stvar doženo do preloma. Posvetovanja pri državni vladi se vrše ob polni zavesti težke odgovornosti, toda popolr.orua brez skrbi za izid vojne. — »Tagliche Rundschau« piše: Upanje za sporazum je zelo majhno. Predsednik Wilson je sklenil zadnji udarec proti Nemčiji. Težko, da bi ga mu bilo mogoče preprečiti. S tem podanim dejstvom se moramo zadovoljiti. Na kaj grade naši nasprotniki svoj up zmage, je slej-koprej nejasno. Dosedaj je zmaga naša. Tudi osmi sovražnik, če se pridruži k ostalim, nam je ne iztrga.
BEROLIN. 25. (Kor.) Po vrnitvi državnega kanceLarja pl. Betivmmn-Hollwega iz velikega glavnega stana so se pričela posvetovanja med državnim kancelar jem in prizadetimi resortl o postopanju z amerikansko noto. Posvetovanja še niso končana.
BERLIN, 25. (Kor.) Državni kancelar je imel popoldne še enkrat daljši razgovor z amerikanskim poslanikom. Nato se je podal z načelnikom admiral nega štaba mornarice v VeHki glavni stan.
Kako je bil potopljen „Sum".
(Dodatek k amerikanski noti.)
Dodatek k amerikanski noti ugotavlja naiprej na podlagi sporočila francoskega ministrstva zunanjih stvari in izjav ame-rikanskemu veleposlaništvu v Londonu in Parizu dodeljenih amerikanskih pomorskih častnikov ter zapriseženih izpovedeb potnikov, da je bil francoski kanalski par-nik »Sussex« neoborožen in da je bil. ko je privozil mimo Dungenessa ter nadaljeval vožnjo naravnost v južni smeri, torpediran ob jasnem vremenu in mirnem morju ob 2. uri 50 minut popoldne, nekako 13 milj od Dungenessa. Kapitan »Sussexa«, Moufet, prvi ladijski častnik in čolnar ladje, so s poveljniškega mosta čisto razločno videli torpedovo pot. nakar je kapitan ukazal takoj, da bi se ladja tako izognila torpedu, kar se pa ni posrečilo. Torpedo je eksplodiral in razdejal ves prednji del ladie do prve vododržne za-tvornice ter odtrgal jambor z napravo za brezžično brzojavljanje, vsled česar je bilo kakih 80 oseb ubitih ali ranjenih. Ob času torpediranja ni bilo videti nobene druge ladje. Približevanje torpeda sta o-pazovala tudi amerikanski državljan Henry S. Beer in njegova soproga. Beer je slonel na krovni ograji na levi strani ladje, kakih deset čevljev za poveljniškim mostom, in Je gledal po morju. Zagledal je bližajoči se torpedo v razdalji kakih 100 yardov (vatlov) in zaklical svoji ženi in svojemu spremljevalcu: »Torpedo!« Neposredno po tem klicu je torpedo zadel ladjo. Amerikanski pomorski poročnik Smith in major Logan, ki sta odšla v Boulogne, kjer sta preiskala zadeto ladjo, sta našla med ruševinami 15 kovinskih kosov, ki niso pripadali k ladji. Preiskava je dognala, da je ladjo razbila eksplozija odzunaj, ker so bili kotli nepoškodovani. Ladja je morala dobiti hud udarec in sicer s strani od zadaj, v smeri, ki je tvorila oster kol s smerjo Udje. Najdene kovin-
ske kose so preiskali amerikanski častni-1 ki: ladijski poročnik Smith, korvetni kapitan Sayles in major Logan. Primerjali so jih z minami in načrti min, ki se nahajajo pri francoskih in angleških pomorskih oblastih. Prepričali so se, da ti kovinski kosi niso deli kake mine, in so pozitivno ugotovili, da so vsi ti kosi deli nemškega torpeda.
Z ozirom na ta dokazana dejstva je nemogoč dvom, da bi »Sussex« ne bil torpediran in da bi torpedo ne bil nemškega izdelka. Ker druge ladje ni nihče videl s krova »Sussexa«, se mora sklepati, da je podvodnik brez svarila izstrelil torpedo, se za časa napada potopil in po eksploziji ostal pod vodo.
Te ugotovitve potrjuje tudi nemška nota, izdana 10. aprila, ki pravi, da je neki nemški podvodnik tisti dan torpediral neki parnik poldrugo milio jugovzhodno sipine Buli Ročk. Točka, kjer se je izvršil napad, ie točno na »Sussexovi« poti in pol milje od kraja, kjer je bila ladja torpedirana. Nemška nota pravi, da se je napad izvršil ob 3*55 popoldne po srednjeevropskem času; to je po zapadnoevrop-skem času ob 2*55 in kapitan »Sussexa« je izpovedal, da je bila ladja torpedirana ob 2'50. Po nemški noti je eksplozija odtrgala ves prednji del ladje do poveljniškega mosta; to je ugotovila preiskava pri »Sus-sexu«. Nemška nota pravi, da se je oni podvodnik potopil, ko je izstrelil torpedo, in da ni poročila, da bi se zopet pokazal na površini; na »Sussexu« ni nihče videl podvodnika vkljub lepemu vremenu. Po nemški noti ni bilo nikakršnega svarila in se tudi ni nič poizkušalo takega, ker ni nič omenjeno; vsa zbrana dokazila glede »Sussexa« potrjujejo isto. Nemška nota pravi, da se črtež, ki ga je napravil poveljnik podvodnika o torpedirani ladji, ne strinja s sliko »Sussexa« v »London Graphic«; črtež je napravljen po spominu na podlagi opazovanja ladje s periskopom, in ker se edina razlika nanaša na položaj dimnika in obliko zadnjega dela ladje, se mora smatrati, da ste si bili drugače ladji enaki. Nemška nota pravi končno, da drug nemški podvodnik ni oni dan in v onem kraju napadel kakega parnika; ker po došlih poročilih ni bila razun »Sus-sexa« nobena druga ladja brez svarila torpedirana po podvodniku, ki je bil pod vodo, je popolnoma gotovo, da je bil »Sus-sex« potopljen po podvodniku, na čigar poveljniško poročilo se naslanja nemška nota 10. aprila._
Francoska zbornica.
PARIZ, 24. (Kor.) Zaradi odpora vladnih pristašev ni prišlo v zbornici do razprave o Bazardovi interpelaciji zaradi zmot cenzure. Ministrski predsednik Bri-and je odklonil razpravo o njej. Vkljub temu, da je interpelant opozarjal na določene slučaje in je poslanec Ruffin Du-gens grozil z razkritji, je bila razprava odgodena s 306 proti 189 glasovom. V na-daljnem poteku razprave se je pritoževal Ruffin Dugens, da razna njegova pri predsedniku zbornice vložena gospodarska vprašanja niso tiskana v »Journal officiel«, kar smatra za omejevanje svojih poslanskih pravic. Predsednik Desha-nel je izjavil, da je mislil, da ravna po duhu opravilnika, ako ne da natisniti vprašanj, ker bi se ne dala objaviti brez Škode glede na sovražnika. Predsednik je zato poživljal Ruffina, naj iz istega vzroka ne zahteva prečitanja. Govornik pa je poizkušal vkljub temu prečitati vprašanja, tako da mu je končno predsednik, povprašavši zbornico, odvzel besedo. Zbornica in senat sta se odgodila do 18. majnika. _
Nemško-avstrijske konference.
DUNAJ, 25. (Kor.) V sredo, 26. t. m., pridejo semkaj zastopniki nemške vlade, da bi se s tukajšnjimi pristojnimi činitelji porazgovorili glede različnih carinskih in gospodarsko-političnih vprašanj. Dotične seje se bodo vršile prihodnje dni v ministrstvu zunanjih stvari._
Someščani!
Že 22 mesecev se borfc zmagovito naši možje in sinovi proti nebroju sovražnikov. Oni, ki izpostavljajo svoje življenje, da nam osigurajo novo dobo blagostanja, imajo pravico zahtevati od doma ostalih meščanov, da prispevajo k dajatvi onih sredstev, ki naj jih stavijo v stan, da vztrajajo v tej velikanski borbi do popolne in
slavne zmage.
V nadi boljše bodočnosti habsburške monarhije, v nadi bodoče sreče našega Trsta,' se požurite vsak po svoji moči in podpisujte v smislu poziva n. e. gospoda namestnika v vsem Primorju
IV. voino posojilo,
dajoč s svojim prispevkom še enkrat dokaz vdanosti iti nade Trsta do monarhije in slavne njene dinastije! TRST, v mal. travnu 1916. i Cesarski komisar: JCREKIC-STRASSOLDO
Pozivni razglas.
Na podstavi Najvišjih sklepov, s katerimi se je sklicala vsa c. kr. in kr. ogrska črna vojska, se poživljajo s tem
črnovojni zavezanci rolstvenlb letnikov 1897. do vitetega 1866.
na vnovično prebiranje teh rojstnih letnikov, da se dožene, ali so sposobni za črnovojno službo z orožjem.
Dolžnost priti na prebiranje:
Na prebiranje morajo priti vsi v zgoraj oznamenjenih letih rojeni črnovojni zavezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva) brez ozira na to, aji so bili že doslej zavezani priti na prebiranje, oziroma ali so izpolnili svojo dolžnost priti na prebiranje.
Izvzeti od dolžnosti priti na prebiranje so zgolj:
1.	tisti, ki tačas itak že pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor črnovojni zavezanci. vŠtevŠi ude c. kr. strejišč na Tirolskem iti* Predarelskem (vpisani strelci);
2.	zdravniki (doktorji medicine);
3.	vojaški gažisti v pokoju in v razmerju izven službe;
4.	tisti, ki so v krajevni preskrbi vojaške invalidnice;
5.	tisti, ki so šele po 31. dnevu marca 1916. I. po vnovičnem zdravstvenem pregledu ali kakor Črnovojni zavezanci bili puščeni na dopust ali bili odpuščeni ali pa so bili odpuščeni iz skupne vojne moči, deželne brambe ali orozništva;
6.	tisti, ki očividno niso sposobni za črnovojno službo z orožjem (to šo taki, ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so oslepeli na obeh očesih, gluhonemi, bebasti, sodno proglašeni za blazne, umobolne ali slaboumne ali ki imaio drugačne duševne bolezni^ ako je o dotični hibi, oziroma bolezni na prebiranju predložen primeren dokaz;
7.	tisti, ki so bili zaradi hib, ki delajo človeka za vsako službo nesposobnega, ali že svojeČasno izbrisani v nabornem seznam-ku ali se jim je pozneje podelila čruovojna oprostilna izkaznica ali (čruovojna) do-služnica, oziroma so kakor gažisti bili odpuščeni (izbrisani v razvidnosti); ako iina kdo navadna potrdila o izvidu »Za vsako (črnovojno) službo nesposoben«, ga to ne odvezuje dolžnosti priti na prebiranje;
8.	tisti, ki so še tačasno veljavno odve-zani črnovojne službe;
9.	izmed rojstvenili letnikov 1867 iti 1866 končno Še tisti, ki so na podstavi § 20 vojnega zakona iz 1. 1868. prostovoljno vstopili v skupno vojno moč, preden so dovršili 19. leto svoje starosti.
Božjastni morajo priti na prebiranje; dokaze o njihovi bolezni je predložiti najdalje do prebiranja.
Zglasitev:
Vsi, ki so po spredaj stoječih določilih dolžni priti na prebiranje, se morajo najdalje do 5. dne mainika 1916. 1. zglasiti v občinskem uradu (na magistratu) Svojega bivališča ob času izdaje tega razglasa.
Dolžnost zglasitve se razteza tudi na tiste, ki imajo v občini svojega bivališča domovinsko pravico.
Črnovojni zavezanci se morajo ob zgla-sitvi izkazati s primernimi listinami (krstnim ali rojstnim listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico, črnovojnimi izkaznicami o dosedanjih prebiranjih i. dr.); tisti, katerim se je podelil »Izkaz o osebi iu zglasitvi« v smislu razglasov dne 6. marca 1916. 1., morajo prinesti to listino seboj k zglasitvi.
Vsakdo, ki se zglasi, prejme črnovojno izkaznico, ki jo mora skrbno hraniti iu predložiti na prebiranju.
Izkaznica služi tudi za potrdilo njegove zglasitve in mu daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah (izvzemši brzovlake) in parnikih-na prebiranje in nazaj kakor tudi, ako se na prebiranju spozna za sposobnega, do brezplačne vožnje, kadar odrine na službovanje.
Ako se kdo ne zglasi, kaznujejo to strogo politična oMastva.
Izvršitev prebiranja:
Črnovojne zavezance prebirajo, da se dožene njihova sposobnost za črnovojno službo z orožjem, komisije za prebiranje : črne vojske, k: bodo uradovale v času od 1 22. dne majnika do 29. dne julija 1916. 1.
Kraj dan in ura uradovanja teh komisij , se razglasi s posebno objavo.
Kateri komisiji je odkazana posamezna prebiranju zavezana oseba, se ravna po občini, v kateri se je morala zglasiti po svojem bivališču.
Tisti, ki so bili z nepremagljivimi ovirami zadržani priti na prebiranje ob dneh, ki so bili določeni zanje, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje.
Kdaj in kje bodo poslovale komisije za i dodatno prebiranje, se objavi posebej.
Če kdo ne pride na prebiranje, se to kaznuje po zakonu, izdanem 28. junija 1890 1. (drž. zak. 137) o kaznovanju, ako kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja aH zapelje k tem«.
Stran H.
1IC
V Trsta, dne 26. malega travna 1918.
--
Odhod v službovanje:"
Tisti, ki so biii oa prebiranju spoznani za sposobne, se pofcovejo na službovanje z orožjem za poznelsi čas.
Kam bodo morali odriniti v službovanje, izvedo na prebiranju.
Tisti, ki bodo na dodatnem prebiranju spoznani za sposobne, bodo morali, ako bo ob tem že minul obči rok za odhod v službovanje za dotični roistveni letnik, odriniti v službovanje v 48 tirali potem, ko Doda odbrani.
Tudi ako kdo ne odrine ali ako odrine prekasno v službovanje, se kaznuje po Zgoraj oznaiuenjenem zakonu.
Ugodnosti:
Tisti črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29 vojnega za-kpna — (jposvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pastirstvu ali v duhovnem učiteljstvu, kandidatje duhovniškega stanu zakonito pripoznanih cerkev in verskih družb) — se ne privzemajo na črnovojno službovanje z orožjem; pravico do te ugodnosti morajo v smislu obstoječih predpisov dokazati pred komisijo za prebiranje.
Črnovojnim zavezancem, ki so dokazali ali svoječasno na nabofu ali dokažejo sedaj na prebiranju po vojnem zakonu za ugodnost enoletne prezentne službe določeno znanstveno usposobljenost, se podeli dovoljenje nositi znak enoletnih prostovoljcev V času svojega črnovojnega službovanja.
Tistim, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, je tudi dano na volio, da vstopijo na podstavi vojnega zakona prostovoljno v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno brainbo. Tisti, ki še niso zadostili svoji naborni dolžnosti, vstopijo na prezentni in skupni službeni čas, ki ga je odslužiti po določilih vojnega zakona o prostovoljnem vstopu. Ostali lahko vstopijo prostovoljno ali na triletni — v vojni mornarici štiriletni — prezentni službeni Čas ali pa na dobo, dokler traja vojna.
Glede Izbire vojaškega krdela veljajo v tem oziru ukrenjene obče omejitve. Po prezentaciji pa je prostovoljni vstop vsekakor dopusten le pri tistem vojaškem krdelu, kateremu je bil dotičnik prideljen 2a črnovoinika.
Poziv in prebiranje boseusko-hercegovinskih deželanov.
Naznanja se, da se poživljajo na službovanje z orožjem tudi zgoraj oznamenjenim črnovojnim zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti rezerve službi zavezanih bosensko-hercegovinskih deželanov
Kolikor bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, se morajo zglasiti do 5. dne majnika 1916. 1. na občinskem uradu (na magistratu) občine svojega bivališča ter prinesti seboj v tem razglasu imenovane listine, kjer dobijo izkaznico, ki jo je treba skrbno hraniti in s katero morajo priti v času od 10. do 20. dne majntka 1916. I. na prebiranje k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljništvu, v čigar področju je njihovo bivališče.
Službenim zavezancem v razvidnosti rezerve se dovoljuje na podlagi izkaznice brezplačna vožnja po železnicah (izvzemši brzovlake) m parnikih k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljništvu in nazaj.
V TRSTU, 18. dne meseca aprila 1916. C. KR. NAMESTNIŠTVO.
DOMt! WStl.
Someščani! Pozivu, ki ga Rdeči križ izdaja vsem narodom Avstrije, se podpisana društva pridružujejo z vso dušo. Vsled Vaše požrtvovalnosti sta zamogli deželno pomožno društvo in gospodinjsko pomožno društvo v Trstu s svojimi podružnicami v Puli, Vološkem, Lošinju in Krku podeliti mnogim tisočem ranjenih in bolnih vojakov bolniško postrežbo na kopnem in na morju, in z Vašimi obilnimi prinosi je bilo mogoče deset tisoč jih okrepčati, oskrbeti s perilom in ubraniti proti mrazu, dobaviti jim^ zdravila in jih podpirati. — Someščani! Še divja boj, še zmiraj milijoni naših bratov izpostavljajo svoje življenje v obrambo domovine, še zahteva vojska v naši najbližji bližini krvavih žrtev. Slavi, ki obseva zastavo našega vzvišenega cesarja naj bodo enaka darila, ki jiii doprinesete v tednu Rdečega križa v prid njim, ki se pod isto zastavo tako hrabro borijo. — Združena deželna pomožna društva Rdečega križa za Trst in Istro. — Podružnice Rdečega križa v
Puli. v Vofosko-Opatijf, Lošinju in Krku.____________________
—Zbrani darovi in priglasitve novih udov čeii na najmanjo mero. Da sc pa zagotovi
zveznemu vodstvu na Dunaju, I., Milch-gasse 1 aH vojnemu pomožnemu uradu, na Dunaju. L, Hoher Marfct S, S prinašanjem za ude, s kupovanjem oficijalnih znakov in spominskih listov Rdečega križa in z udeleževanjem priredb. Vsak Avstrijanec in vsaka Austrijanka naj postane ud Rdečega krila! Pomislite: Rdeči križ na Nemškem Ime 2 milijo«, na Japonskem 3 milijone, a ▼ AvstriH pa le 274.009 udov! Dajte učencem, ki pridejo k Vam, svoje priglasitve za ude in denarne darove V nabiralnike 1 Rdeči križ skrbi v času vojne za ranjene in bolne vojake; po vojni bo siužil vsemu prebivalstvu države z organizacijo rešilstva In strež-ništva. Ena tretjina donosa tedna Rdečega križa je določena za deželne vojne pomožne urade, da se otroci naših junakov na bojišču rešijo zanemarjenja, ki jim preti. Domovina, ranjeni in bolni vojaki se Vam zahvaljujejo za vse darove!
Za vojni pomožni urad c. kr. ministrstva za notranie stvari: Dr. Edvard princ von und zu Liechtensteio, c. kr. dvorni svetnik. — Za zvezno vodstvo Avstrijske družbe Rdečega križa: Rudolf gref Tratin, c. kr. komisar za avstrijska pomožna društva in predsednik zveze.
Za narodno koncentracijo v Dalmaciji Kakor smo že napovedali svoječasno. je deželnozborski predsednik dr. Ivčević povabil zastopnike različnih struj na posvetovanje, da se ustvari podlaga za složno narodno delo. To posvetovanje se je vršilo dne 12, t. m. O tem posvetovanju je sporočil zaderski »Narodni list«: Po vsestranski izmenjavi misli in ko se je konstatiralo, da misel složnega narodnega dela odobruje vsa javnost, so sklenili začeti akcijo s tem, da se za sedaj »Hrvatska stranka« in »Stranka prava« pozove-ti. naj imenujete svoje zaupnike, ki bi v njiju imenu izveli dogovore glede dosege zaželjenega cilja.
Izdelovanje sladoleda. Prejeli smo: Ker se bližamo gorkemu času, ko se izdelujejo večje količine sladoleda, opozarja mestni magistra* vse izdelovalce sladoleda na predpis § 3. ministrske naredba, izdane 26. novembra 1915., št. 345. drž. zak., po katerem je prepovedano, uporabljati mleko ali smetano za obrtno izdelovane sladoleda.
Za žveplan je trt na Goriškem je c. kr.
vlada določila 350 metrskih stotov žvepla. Ta množina niti od daleč ne zadoSča, vsled česar se je deželni odbor goriški obrnil na c. kr. poljedelsko ministrstvo s prošnjo, da odkaže Goriški vsaj Še 350 q modre galice. C. kr. ministrstvo pa je odgovorilo deželnemu odboru, da, žal, ni v stanu ugoditi odborovi želji, ker se mu kljub vsemu trudu ni posrečilo dobiti letos toliko žvepla, da bi se vsaj približno krila potreba vinogradnikov. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaiu. — Deželni glavar: Faidutti.
Prodajalnice aprovizacifsfce komisije so imele tekom tedna od 17. do vštevši 22. aprila v celem 146.408 K 71 vin, prejemkov.
Izgubila se je prošli četrtek zlata zapestnica z uro. Ura je bila nekoliko vtisnjena. Pošteni najditelj naj izroči uro v naši upravi proti primerni nagradi.
»Poletni čas«. Državni zakonik je prinesel naredbo skupnega ministrstva, s katero se za dobo od 1. maja pa do 30. septembra 1916. uvaja takoimenovani poletni čas. Potemtakem začenja 1. maj 1916. dne 30. aprila ob 11. uri zvečer po dosedanjem računanju časa, 30. september pa konča eno uro popolnoči po računanju določenem v tej naredbi. Nasproti doslej navadnemu krajevnemu ali železniškemu času se ura dne 30. aprila 1916. ob 11. zvečer pomakne za eno uro naprej in ima ostati pri tem do konca 30. septembra. Kjer je torej krajevni čas diferiral doslej od takoimenovanega srednjeevropskega časa, ki so se ga držale železnice in poštni zavodi, ostanejo te diference tudi v letu 1916. nasproti novemu železniškemu oziroma poštnemu času. S to uredbo se hoče omogočiti boljše izrabljanje podnevne luči v poletnih mesecih in pospeševati ravno v sedanjem času zaželjeno varčevanje z gorivi in kurili, razpoložljivimi v razsvetljevalne namene. Nikakega dvoma, da morejo toliko občine pri razsvetljavi često, kakor tudi industrija, trgovina in obrt prištediti kaj izdatne svote. Iz te premaknitve časa se ni bati prav nikakih težav za mednarodni promet, posebno še, ker sc je mej tem odredila tudi v nemški državi, na Ogrskem in v zasedenih območjih Rusije in Balkana, in ker je mednarodni promet med vojnim časom skr-
mina svojega vzornega očeta podarili jugoslovanski akademiji v Zagrebu 20.000 K 5H odstotnega ogrskega vojnega posojila z namenom, da se ospije ustanova z imenom njihovega očeta, iz katere se bo vsako tretje leto nagrajalo najbolje izvirno delo ali razprava fbiandjelne ali po-litično-ekonomske stroke o vprašanjih hrvatskega narodno-ffnancijelnega ali na-rodno-£o»podarskeg» interese. — Dalje 10.000 K istega posolila z namenom, da se ustanovi fond pod imenom pokojnika in da se iz obresti nagradi vsako leto prevod najboljega popularnega dela ali razprave iz poljedelskega ali gozdarskega gospodarstva.
Podpisi oa IV. vojno posojga. — XL izkaz. Andrej graf Economo in Aristid grof Economo po K 50.000, Henrik Schott K 30.000, Alojz vit. p|. Bernetich-Tommasi-ni za tvrdko A. Oostischa & C. K 25.000, Lfiftler 6t C-, Neimen. m akcijska družba »Tergesteo« po K 15.000, UlrSia Schott, Anton Dejak mi., RiJiard Dejak in Kristijan De jak po K 10.000, Jurij Trevisini in nadporočnik Marin Trevisini po K 8000, E. Draskovich K 5000, Henrik Trevisini K 4000, inž. Robert Lutz K 2000, Josip Stokel & Debarba in Viktor Norsa po K 1000, tiskarna Henrik MenegheUi 6t C. in M. Hofstadter po K 500, C. A. Leban Alojz Klausberger in Alojzija Biirger po K 200, Neimen. K 100.
in llkalnica
HARTNANN * C.o
Trst, iL Zooti I vrni ul. Valdirivo 29
Izvršuje točno In hitro vsa naročila. — Silne stvari se izvrii v 4 do 8 urah.
Oglasi, osmrtnice, zahval« la vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poU-Hajo na »Inseratni oddelek Edinosti« —
Hotel In restavracija
METROPOLE
Trat« ulica S. Nicold 82.
Kuhinja prve vrste. Vina izbran^. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne.
iravL
G. Marica Forcessin je nabrala v Opatiji v veseli družbi za CMD 11 K. — Denar hrani uprava-
TfAnOfl t VoJ1" ltreni* zreški! NepokrmrljiTo lis"*U * fiao peciv« nudi tr^BO dober zaslužek. Karton 36 kosov K 4— kateri *»« pa lahko oa 72 ali 144 kosov delijo. Paij>filja najmanj 3 kartone. BRANDT v Ljubljaal, PoŠta 7. 22S
Umilfll se ralod odhoda k vojakom hiša z vrtom riUlIll kjer se nahaja že več let dobro speljana gostilna, pod ugodnimi pogoji. Naalor pore Ins. odd. Edinosti.	224
|Ua ao 151etae*a n UllC 9. Giacomo 17
»jamo.
Camgo
Vohu
ko prijem in plažam po visoki ceni. Ulica Chiozza it 32.	218
IINimfam **klie vsako vrsto po najvišjih cenah. AUpilJCtn J. Stebel Trat, «L Torrente 31.
175
naravno Ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvaci ni in v Kobdilju po 2memifi cenah.	138
oinoMo
Ha debelo sune zi preprodajalce.
Nogavice, rakanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denkrnioe, mazil6 /a Serije,
za brke, pletenine, srajce, spodnia hlače, cgle.lala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe'* in drugo prodaja JAKO© LEVI. ulica 8. 2tficolc Stev. 19.	62
Pristno broško blago*
Pomladna lir letna sezija 1916.
Dokler še v zalogi i
1 kupon 3 10 m dolg, popolna obleka (suknja hlače in telovnik, blago za salonske obleke, površnike, Športne obleke, svileno kamgarn kakor tudi blago aa SenaSce obleke
pošilja po najnižjih tovarniških centh, redna in solidna tvrdka
Siagel Imfeof v Brnu
Uzorci brezplačno in poštnine prosto. Prednosti, ki imajo privatni odjemalci, ako naročajo direktno pri tvraki in zalogi siegel Imhofi so dandanes očividnejše nego li kedaj. — Vsled pravočasne nabave blaga, zamoremo nuditi še danes svojim p. n. odjemalcem bogato izbero raznega blaga. Naročila se izvršujejo točno glasom uzorcev.
Zaloga tu in inozemskih vin, Špirita, liker« iev in razprodala na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trs«, Via dtllt Min •
(Nasproti Cattd Centralo). Veiik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ofrftkih vin. Bordeaus. Burgnndtr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna ž sanja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinfavec. Izdelki I. vrste, doSli Iz do-tičnlh krajev. Vsaka nataCba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o in Iranko.
Razprodal« od pol IHra naprti.
se sprejemajo v sedežih podpisanih društev.
Teden Rdečega križa. Od dne 30. aprila do dne 7. maja 1916. I. Pod pokroviteljstvom Njegove e. in kr. Visokosti go-
dosega namena, po katerem stremi uvedba poletnega časa, so dobile politične o-blasti nalog, naj najodločneje nastopijo proti vsakemu morebitnemu poizkusu. da
_______bi se učinkovanje te odredbe prekrižalo s
spoda nadvojvode Franca Salvatoria. V j premaknitvijo poslovnih ur, ali s čem po-tednu Rdečega križa naj vse vsakdo' spominja ranjenih in bolnih vojakov in njihovih otrok! Avstrijska družba Rdečega kri^a je izdala čez 11 milijonov kron. da ic poskrbela za vojno zdravstvo, med njimi 0 milijonov kron za obvezila in zdravila. Razen tega vzdržujejo deželna društva in podružnice Rdečega križa 900 društvenih rezervnih bolnic in okrevalnic z mnogo večjimi stroški, ki znašajo milijone. Vojni pomožni uradi so izdali čez 6 milijonov kron revnim rodbinam pozvancev. Toda sredstva Rdečega križa in vojnih pomožnih uradov ne zadoščajajo zaradi dolgega trajanja vojne. Rdeči križ in Vojno- pomožni urad c. kr. ministrstva za notranje stvari se obrača torej na vse prebivalstvo z iskreno prošnjo: Spominjajte se v tedna Rdečega križa ranjenih in bolnih vojakov in otrok naših junakov z izdatnimi denarnimi darovi deželnim društvom in podružnicam Rdečcza križa ali
dobnim.
V prepričanje nesreč po avtomobili ob železnicah. Da avtomobili ne bodo za-
važali v zaprte, v temi ne razsvetljene železniške pregrade, je železniško ministrstvo naložilo toliko vsem ravnateljstvom državnih železnic, kolikor tudi večjim privatnim železnicam, naj na državnih in tistih okrajnih in občinskih cestah, kjer je žvalmeji promet z avtomobili, jx>stopno preskrbe zagrade z malimi žarometi, za podpore 1 opremljenimi z malimi steklenimi lečami, takoimenovaniini zvezdnimi reflektorji. Taki reflektorji odbijajo ob bližanju avtomobila odsev vozovnih svetiljk, tako, da pri zagradah zasvetita dva rdeča opo-minjevalna signala, kakih 80 cm oddaljena drug od drugega.
Sinovi Petra Dragana barona Turkovića jugoslovanski akademiti in Matici Hrvatski. Poleg že objavljenega daru družbi sv. Cirila in Metoda so sinovi pokojnega Petra Dravrana Tur kovica v poceščenie soo-
pfoff
Stroj zs Svonle In rezanje, pravi nem-m uzorci.
MttaHiJrftaiftbnr
Bogata zaloga vseh potrebščin. -Mehanična delavnica 2a vsako popravljanje.
— Tvrdka usUhkovUmm tote	—
FRANCESCO BEBNAR
Trst, ulica Campanfile it. 19.
znancem, ki so n* katerikoli a ali a tara nega soprog«
Itnljf se »»jsrčoeje
lili sT«>je sočutje oh boleznl fn sia
v^em p. n. prijateljem in leznl in smrti nepozab*
Justina Arharja.
ojst. aoi. oaazoruiati prof. Iv. NwiirwiH, g. r»vn in mladici c. kr. pripravljalnice ter uCiteljetva C. M , pokojnika iskazano Čast.
Slar. odboru in uradnikom T. O. Z., bo i g. {
okoliSkih in nemških dol 2a zadnjo
predsednikom J. Ultakarji
na
čejn polno^tevilno spremili pokojnega na 2adnji zemški poti in okrasili grob a krasnim vencem, izrek« najtoplejo
TRST, dse 24. maL travna 1916.
Ima v velikih množinah v zalogi defalno centrala v Ljubljani. Krmila vsebujejo vse redilne snovi, ki so potrebne živalskemu telesu. Posebno jih priporoča centrala za molzne krave in vozno živino, kot vole, konje i. t. d. Ob sedanjem pomanjkanjn sena naj bi se rabila ta krma povsod.
Cena za 100 kg je K 35 —. Blago se razpošilja v vrečah po 50 kg. Naročila naj se naslovijo na pisarno deželne centrale krmil, Ljubljana, Turjaški trg 3.

Veliko skladišče klobukov
deinikov, bele in pisane sraice, izladsk. platna žepnih robce, moških noaovic itd.
K. Cvenkel Trst Corso ■
Cene zmerne. -
Narodna trgovina.
Postrežba točna.
■ Narodna trgovina.
CRO
Ustanovljena leta 1884.
Zavarovalna zadruga Zagrebu. Edina domača Efl zavarovalnica, odcdcdcd
CEMTRALA: Zagreb, v lastn! hiši, vogal Marovske l«s PreradovKeve ulice. — GLAVKG ZASTOPSTVO: Ljubljana, Novisstf, C s jek, Reka, Sarajevo.
Podružnici Trstu9 ul. Lavatoio 1
Telefon sf. 24-94.
BBHBU M—^BBSPBBBBBM— I BtOBH KSfBSl ■ H i ggrag
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1.	Na življenje.
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje življenske rente.
2.	Proti Škodi po požaru.
1.	Zavarovanje zgradb, (hiš* gospodarskih zgradb In
2.	Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajainiškega darskih strojev, blaga itd.
3.	Zaarovanie steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 3,013.332-66
Letni dohodek premije s pristojbinami........K 1,486.297-56
Izplačane škode.................k 5s2^4.^62-96
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podruinka „Croatlae", Trst, ul. Lavatoio 1, II.
In glavno zastopstvo „Croatle" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Sli var).
*	r	^
tovar en.
blaga, gospo-
Nikdo naj ne zaostane. Najmanjši znesek je koristen. Denar je naj-
zanesljiveje In z visokimi obrestmi naložen.
Podpisujte
četrto avstrijsko volno m
Prijave sprejema
Živnostenska banka, podružnica v Trstu
Via Maria Terasa 20. Lastna palača. Od 9-12'/, in od 3-5.