vinorodne pa VODE SE — Sava in Belokranjska vinska cesta Dolga bo 100 km — Tudi kmečki turizem bo spodbudila 197^ .^mar. januarja ^1?’ v intervjuju za Dolenj- Prejšnji teden so se v metliški Vinski kleti sestali predstavniki obeh belokranjskih izvršnih svetov, kmetijskih zadrug, Duštva vinogradnikov Bele krajine in večine krajevnih skupnosti iz obeh občin. Beseda je tekla o belokranjski „Vinski kleti", za katero bodo naročili izdelavo načrta. Belokranjska vinska cesta bo dolga okoli 100 kilometrov, tekla pa bo skozi vse vinorodne pa tudi ostale Izjemno ustvarjalna osebnost 85 let a 9 \ i Josipa Vidmarja Ko praznujemo visok življenj- 6 * jubilej Josipa Vidmarja - . ^govo 85-letnico — nam znova j. očiten njegov velikanski Ute na P°dročju kritičnega in j*"rno-teoretičnega pisanja, pa pomemben prispevek *-»stno zadržanje slovenskega “?°eVa n0VS ^ . Ker je skoraj nemogoče na-•J^mo njegove najbolj tehtne be P^Ke na področju literature, bda nie8ova dejavnost J ntno raznolika, je treba vse-omeniti še njegov delež na ^^tičnem področju. Josip ntar je leta 1941 postal prvi Jf^sednik Osvobodilne fronte ,***. naroda, potem pa je ISfav^i de*oval tako na repub-je h i zveSini ravni- Dolga leta j, tudj predsednik Slovenske Jr*™n»ije znanosti in umet-Vse to uvršča Vidmarja “ajvečje mislece, hkrati pa f i^med one, ki so znali svoje C “veljaviti v življenju. vna trgatev kr^j ?v‘ra trgatev v Beli Ihan: ‘ ~ Več gnilobe, J s'3dkorja — V kleti se ^ boje zastojev JtitT turistične kraje v Beli krajini Ta cesta naj bi poleg .partizanske magistrale,', ki je odprla še eno pot v Belo krajino, in načrtovane transverzale, ki bo povezovala vse pomnike NOB na tem območju, pripomogla k hitrejšemu razvoju turizma v Beli krajini. Tudi precej ljudi ob načrtovani vinski cesti se že zanima za možnosti kmečkega turizma, kar bi vso stvar .gotovo naredilo še privlačnejša Zamisel o vinski cesti so na sestanku podprli vsi, pomisleke so imeli le glede visoke cene projekta, ki naj bi stal kar 2,1 milijona dinarjev. Tako naj bi oba izvršna sveta proučila možnosti, da bi bil projekt cenejši in da bi bil čimprej narejen-( F. DERGANC VODE SE NE MOREJO UMIRITI — Sava in Krka sta napravili v spodnjem delu Posavja oyomno škoda V brežiški občini sta enako kot januarja 1979 preplavili okoli 2600 ha površin. Tudi v Krškem ocenjujejo, da je pod vodo vsaj toliko zemljišč kot lani. Krka je v ponedeljek zvečer znova močno narasla, tako da je grozila resna nevarnost vasici Koprivnik, ki je že odi četrtka pod vodo. Njenim prebivalcem iz Kostanjevice dovažajo poštol ter najnujnejše življenjske potrebščine. Več o poplavah na zadnji strani. (FotofM. Tappev) FRANC ŠETINC V JUTRANJKI (na levi). Po ogledu proizvodnje v brežiškem tozdu „Oiiica“ so ga v sproščenem razgovoru seznanili z uspehi, težavami in načrti tega ženskega kolektiva. (Foto: J. Teppey) Ne vse breme m ramo delavca! Razgovor Franca Šetinca z delavkami Jutranjkinega tozda „Orlica" v Brežicah Sekretar predsedstva CK ZKAS Firnc Šetinc je bO 9. oktobra niti stvari, ki za ta čas niso najbolj sprejemljive. Najbolj pa jih moti to, da plani niso usklajeni z republiškimi SIS in pa glasovi, da naj za določitev prispevne stopnje pooblastijo izvršne odbore. Vsebina planov se po njihovih ugotovitvah ne ujema s številkami. V tem se skriva nevarnost, da jim bodo rekli, prispevajte, saj ste pristali na predložene programe. Tovariš Šetinc je menil, naj kolektiv pove, kakšna bremena lahko prenese. To pomeni, da se bodo drugi morali ravnati po njihovih zmogljivostih in ne obratna Pogovor je potekal v nadvse prisrčnem vzdušju, v katerem so delavke izrekle marsikatero pikro na račun ustanov v občini, na račun kavice' po uradih in gospodinjskega nakupovanja med delovnim časom- J. TEPPEY gost Jutranjkinega tozd Orlica v Brežicah. V njem je zaposlenih 385 delavcev, od tega 367 žensk. „Moj prvi vtis je, daje tozd lepo organiziran, opazi pa se utesnjenost," je dejal tovariš Šetinc v razgovoru z delavkami po ogjedu proizvodnje za tekočim trakom. 5.816 dinarjev, v celotni Jutranjki pa 6.525 dinarjev. Odgovorili so mu, da je osebni dohodek v njihovi panogi odvisen samo od večje pro- duktivnosti in boljše organizacije dela. V tozdu so se z vso resnostjo lotili tudi planiranja. Cimprej bi.radi zgradili novo proizvodno dvorano, da bi se rešili utesnjenosti. Načrtujejo obnovo starega dijaškega doma, kjer bi radi uredili tudi prostore za< otroško varstvo v sodelovanju z občinsko SIS. Slišali smo, da njihovi plani prav tako presegajo možnosti delovne organizacije in da ne bodo mogli čez noč izboljšati delovnih razmer. Zelo kritično so obravnavali osnutke občinskih interesnih skupnosti, češ da jim poskušajo podtak- Zanimalo ga je, kaj nameravajo ukreniti, da bi povečali osebne dohodke vsaj na raven delovne organizacije. V avgustu letos je bil povprečen osebni dohodek v Orlici GLASBA - DARILO VARČEVALCEM V črnomaljskem kulturnem domu bo v soboto, 18. oktobra, ob 19. uri glasbeni večer pod naslovom „Vem za mladenko". Nastopili bodo: Sonja Hočevar (sopran), Rajko Koritnik (tenor) in Ladko Korošec (bas). Z elektronsko harmoniko jih bo spremljal Silvester Mihelčič. Glasbeni večer podarja črnomaljska poslovna enota Temeljne dolenjske banke svojim varčevalcem, zato bo vstop prost. Praznik, . ribniških topničarjev Parada in priznanja Dan topničarjev 7. oktober so nadvse svečano praznovali tudi topničarji iz Ribnice, ki so najboljša topniška enota na območju ljubljanskega armadnega območja. Proslava je bila na sam praznik na novem stadionu v Ribnici in so se je razen starešin in vojakov udeležili tudi predstavniki drugih vojaških enot ter občin Kočevje in Ribnica pa tudi nekaterih krajevnih skupnosti iz občine Cerknica. Proslava se je začela s svečanim mimohodom. Na govorniškem odru so se nato zvrstili predstavniki JLA, partizanskih topniških enot iz občin Kočevje, Ribnica ter KS iz občine Cerknica. Predstavniki občin in KS so sc ob tej priložnosti zahvalili vojakom tudi za njihovo pomoč v obliki prostovoljnega dela pri urejanju vodovodov in raznih drugih komunalnih objektov. Sodelovala je tudi vojaška godba. S svečanosti so poslali pozdravno brzojavko predsedstvu SFRJ. Na proslavi pa so podelili tudi pohvale, priznanja in nagrade prizadevnim ter zaslužnim vojakom in starešinam. KOVINARJI NA TITOV GROB Dan kovinarjev so svečano proslavili tudi člani kolektiva kočevskega Itasa. Skromno a prisrčno slovesnost so imeli minuli petek dopoldne, zvečer pa so se z vlakom odpeljali v Beograd, kjer so obiskali grob predsednika Tita, ki je bil tudi kovinar. . _________________________________ •sik, ri»i- Ylno’ v PeteK je rok za v Beli krajini začeli . riii;- ’ r *■“ R®tev medtem ko se naj bi *°boto ? odre frankinje začela v ^loCjjj Ka žametno čmino še niso bgatev r°x ravnajo pa, da se bo tokih u la oktobra. Po teh ^bttka ki raynala tudi metliška PonuHK- P” odkuPu grozdja. Ze je vin • Pttugalke in šentlovren-da bodo vinogradniki k°rilia .1 Ponudili vsaj take količini QPozarjaiot lan‘- V Vinski kleti pa fct0zdja da bo pn odkupu ^i vi«.?0**0 do zastojev, če bodo tisti hip ko, 1 2ačeli brati hkrati, DOLENJSKI PRAZNIK POSEBNE SORTE - Letošnja trgatev plodov .najlepše rožice" ima zamudo, za katero ni kriviti le sedanje slabo vreme, ki trgače preganja pod kap zidanic, temveč predvsem letošnja splošno zakasnela rast. Vinogradniki komaj še upajo na sončne dni, zato trgajo kljub dežju in blatni, razmočeni zemlji Na sliki so Teropšičevi, ki so v ponedeljek trgali v njihovem starem vinogradu v Spodnjem Grčevju. (Foio: J. Pavlin) Kako naprej brez energije? Posavje pozabljeno v srednjeročnih programih? Od osnutkov do predlogov bo še marsikaj spremenjeno — Omejitve naj veljajo za vse enako—Prednost donosnim naložbam pi^dentirana ^KCIONARJA s 20. Brez energije ni prihodnosti Tega se v Posavju dobro zavedajo, ko snujejo jutrišnji razvoj regije in iščejo svoje mesto v dokumentih republiških interesnih skupnosti. Nikakor se ne S^nlk; »eu ŽmsTdoM- HCtifofAc, : a « _••• oktobru bodo izvolili 'a ut sekretarja med-' 2» ti ;iCia ^MS “ Dolenj-c, eviden*; profes‘onalni funkciji Jože Stegne iz K. hiesta!^ n Anderitč iz No- Ob koncu tedna se bo ponovno nadaljevalo nestalno vreme z občasnimi -padavinami. Večjih temperaturnih sprememb ne bo. morejo sprijazniti z ugotovitvijo, daje gradnja savskih elektrarn izpuščena iz srednjeročnih planov. Posavju bi prineslo to dvojno korist, vsak dan bolj dragoceno elektriko in slej ko ptej tudi čistejšo Savo. Savske elektrarne bi razen tega prihranile Sloveniji 1 milijon ton premoga na leto. Na Posavje in Dolenjsko so pozabili tudi sestavljalci samoupravnih sporazumov interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije. Osnutki namreč ne predvidevajo vključevanje obeh regij v plinsko energetski sistem. Omejujejo se samo na tiste. ki so vanj že vključeni- Na nove porabnike plina, ki imajo prav ta ko velike potrebe, se, žal, ne ozirajo, čeprav so med njimi interesenti za velike količine tovrstne energije. Posavje zahteva več zagotovil tudi za redno oskrbo z drugimi viri, na primer s premogom. Pri tem so se znašli v velikih težavah zlasti v Celulozi, kjer so bili prisiljeni spremeniti dobavitelja in sami prevzeti za 100 odst. večje stroške, kot so jih imeli prej z dobavo velenjskega premoga. Transport iz Bosne je namreč zelo drag, razen tega pa tamkajšnji premog zahteva preureditev peči, kar spet pomeni podražitev. (Nadaljevanje na 4. strani) Umetnost, zvesta življenju Na razstavi v Lamutovem likovnem salonu več kot 90 del Borisa Kobeta in 10 fotografij spomenikov— Franc.Sali o slovenski kulturni politiki Dolenjski kulturni festival in Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice sta pretekli teden pripravila v Lamutovem likovnem salonu razstavo del Borisa Kobeta in na način počastila umet--nikov življenjski jubilej. Poleg številnih domačinov, ki se redno udeležujejo teh prireditev, je bilo na otvoritvi tudi mnogo gostov od drugod, med njimi tudi dr. Jože Brilej, predsednik ustavnega sodišča, in Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Tako ravnatelj galerije Lado Smrekar, kot tudi Spelca Čopič, ki sta pred otvoritvijo razstave govorila o umetnikovem delu, sta pouda rila njegov pomen za slovensko likovno umetnost, pa tudi arhitekturo, kjer se je zdaj 75-letni umetnik Boris Kobe zapisal v slovensko duhovno zakladnico s pomembnimi spomeniškimi deli Tudi razstava sama je dovolj podroben prerez skozi umetnikovo delo, saj obiskovalec lahko vidi dela, ki so na stala v časovnem razponu od leta 1930 do leta 1980. Med temi deli je vrsta risb iz taborišč pa del cikla Po poteh Gubčeve brigade, slike iz cikla Pomniki revolucije in fotografije njegovih spomenikov. Franc Šali je govoril o nekate rih vidikih slovenske kulturne politike, pri čemer je posebej poudaril, da ne bomo odstopili s poti, ki vodi v carstvo svobode. Prav tako so pri tem odprte vse poti tudi umetnosti, katere delež je bil že v preteklosti velika moralna opora tako posameznikom, kot ljudem v težkih življenjskih preizkušnjah. Seveda pa politika ne ždi ideologizirane umetnosti, ostati mora zvesta sebi in življenju. Prav tako se Zveza komunistov ne zavzema samo za svobodo in enakoprav nost vseh smeri in stilov v umetnosti, marveč tudi za svobodo! teoretične misli, obe pa sta sestavni del sistema socialističnega! samoupravljanja. (Več iz njegovega govora v decembrski številki Dolenjskih razgledov.) J. SIMČIČ ,JNA iUKAYJt JUDILATNIU — DOI1SU MWCIU, Uicngi življenjski jubilej je Galerija Božidar Jakac počastila z razstvo v Lamutovem likovnem salonu, so čestitali mnogi obiskovalci razstave. Nazdravili pa so mu z letošnjo (sicer ^nekoliko kislo) ranino._______________________________________ ^ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik % Med zunanjepolitične stalnice Jugoslavije sodi tudi stalno razvijanje dobrososedskih odnosov. Medsebojno sodelovanje naše države s sosedami se je začelo pospešeno razvijati že pred mnogimi leti, zato je danes toliko lažje govoriti o uspehih, ki smo jih s skupnimi prizadevanji naredili na tem izredno pomembnem področju. Seveda pa obstoječe stanje še ni maksimum, ki smo ga dosegli na obeh straneh meja, ampak se je potrebno kar naprej truditi za izboljšave Nadaljevati dobro sosedstvo vseh vrst oblik sodelovanja kot tudi krepitve prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Slovenija razvija odnose z vsemi državami, ki mejijo na našo državo, razumljivo pa je, da je intenzivnost večja predvsem v sodelovanju z Italijo, Avstrijo in Madžarsko oziroma z njenimi pokrajinami kot neposrednimi sosedami Kot so poudarili na sestanku republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje - ki je ocenjevalo stopnjo doseženega sodelovanja republike s sosednjimi državami oziroma ugotavlja- lo odprla vprašanja Jn nakazalo usmeritve za pospešitev sodelovanja v prihodnje, so neposredna soseščina teh treh držav, gospodarski interesi ter možnosti in še-zlasti prisotnost slovenske narodnostne skupnosti, tisti elementi, ki so te odnose ves čas spodbujali in jih pripeljali do današnje stopnje medsebojnih vezi Če povzamemo kopico predlogov naših nadaljnjih usmeritev, potem je treba reči, da se bomo še naprej zavzemali za kontinuiteto stikov ter sodelovanja z vsemi sosedami Jugoslavije ter spodbujali stike povsod tam, kjer za to obstoje obojestranski interesi in možnosti Prizadevanja za krepitev politike odprtih meja je naša trajna opredelitev. Razvijanje vsestranskega sodelovanja s sosednjimi državami, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, pa ustvarja pogoje za uspešnejše reševanje spornih problemov in hkrati krepi položaj skupnosti v teh državah. V odnosih z Italijo, na primer, bodo tudi v prihodnje v ospredju prizadevanja za uresničitev vseh določil osimskih sporazumov, z Avstrijo pa, med drugim, nadaljevanje dogovarjanja o možnostih tesnejšega sodelovanja v obmejnem prostoru. VASO GASAR KATASTROFALEN POTRES V ALŽIRIJI - Alžiisko mesto El Asnam je doletela ena najhtgših nesreč. V katastrofalnem potresu je izgubilo življenje 20.000 ljudi, mesto pa je dobesedno zravnano z zemljo. Prizadetim prihaja pomoč z vsega sveta. Med drugim smo jo takoj podali tudi Jugoslovani Na dki: nadčloveški napori reševalcev. Za dobro sadje - dober denar Kaj sta pokazala anketa v Zagrebu in sadjarski kongres v Mariboru — Uspešna je lahko samo organizirana obnova (tudi zasebnih) sadovnjakov in skupen nastop na trgu Sadja je lahko dovolj ali celo preveč in hkrati premalo. Seveda v raznii krajih in po različnih cenah. Nekje sadjarji ne morejo prodati svojega pridelka, v mestih pa je slaba izbira. Hkrati je z visoko maloprodajno ceno moč odvračati porabnike od nakupa tako, da tudi ob malem pridelku m skromni ponudbi ne zmanjka sadja. Zatika se pri prevozu Pomanjkanje vagonov za prevoz premoga skušajo železničarji ublažiti z učinkovitejšo organizacijo dela Slovenci bo v letošnji kurilni sezoni po doslej znanih podatkih primanjkovalo okrog 305 tisoč ton premoga, ki ga bo morala dobiti iz drugih republik in za kar so dogovori že sklenjeni. Poleg tega bo potrebno iz slovenskih premogovnikov prepeljati še okrog 300 tisoč ton premoga. Pri tem pa se pojavljajo velike težave glede prevoza, saj železniške organizacije nimajo na voljo dovolj vagonov in lokomotiv. Poleg tega prevoz premoga sovpada s prevozi sladkorne pese in drugih jesenskih pridelkov. Potrebne vagone bi morala zagotoviti železniflco-tiansportna podjetja iz tistih področij, Ider se premog naklada. Ker pa jih nimajo dovolj, bodo morali vagone- dobiti drugje - morda začasno celo iz tujine - in jim pri kupcih zagotoviti status najemnih vagonov, kar bo sicer zv Balo stroške prevoza, vendar bo tudi zagotovilo, da vagoni med vožnjo ne bodo preusmerjeni k dru-' gim uporabnikom- Za ublažitev problemov so v železniškem gospodarstvu že sprejeli dodatne ukrepe, da bi prevoz premoga potekal čimbolj nemoteno. Predvsem pa bi morali zagotoviti, da bi čim več premoga' prepeljali v rednih maršrutnih vlakih. Dfclu posebnih štabov v 2TO pa bi se morali priključiti tudi uporab-, niki. Pospešeno razkladanje bo namreč veliko pripomoglo k izhodu iz zagate. (Iz informacije Železniškega gospodarstva Ljubljana) ZMANJKALO CELO ČEKOV V kočevski podružnici Ljubljanske banke jim je te dni zmanjkalo celo čekov. Imetniki tekočih računov dobe rja banki le po en ček, da lahko dvignejo denar. \ * Jugoslovanski sadjarji pa so pred kratkim na svojem zadnjem kongresu v Mariboru ocenjevali oskrbo s sadjem bolj enotno. Menili so, da bo treba pridelovati več sadja in ga ponuditi porabnikom v taki izbiri in po takih cenah, da si ga bodo privoščili več. Anketa, ki so jo pripravili v Zagrebu in z njo zajeli 2000 prebivalcev, je pokazala, da bi ljudje kupili več jabolk, če bi bila izbira večja in cene ustreznejše. Kar 63 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bi za jabolka, ki jim bolj teknejo, bili pripravljeni plačati celo več, kot je bila cena tistih, ki jih je bilo moč kupiti. Jabolk ni moč prodajati po enotni ceni, slaba po enaki kot boljša in najboljša. Na svetov nem trguje med najcenejšimi in najdražjimi dvakratna, trikratna in še večja razlika. To bi se morali zapomniti vsi sadjarji, ki bi iz starih, celo pred vojno zasajenih sadovnjakov radi prodali jabolka po enaki ceni, kot jih doseže sadje iz mladih, sodobnih sadovnjakov. Nekateri za svoje sadovnjake niti ne skrbijo. Naj zraste, kar zraste brez vsake nege! Jugoslovanski sadjarji ugotavljajo, da bo pridelek namiznih jabolk treba potrojiti* če hoče- jo vsem porabnikom zagotoviti toliko sadja, kot ga porabijo že zdaj v razvitih zahodnoevropskih državah. Družbenih zemljišč je za to premalo. Sadovnjake naj bi obnavljali tudi zasebniki, vendar ne vsak zase, ker bi to bilo premalo strokovno in predrago. Za svoj pridelek, četudi bi pridelali po več tisoč kilogramov enakega sadja, bi težko našli kupca. Trgovske zadovalo prav zato, ker ni dovolj organizirano. To, da kmečkega sadja pogosto ni moč prodati, je posledica neorganiziranosti in zanemarjanja sadovnjakov. Zasebni sadjarji na Subo-ti$ko-horgoški peščari so v zadnjih desetih letih zvečali število rodnih jablanovih dreves od 290.000 na 370.000, pridelek pa od 7.000 na 18.000 ton lansko jesen, oziroma na triletno poprečje 13.000 ton. Pri prodaji nimajo težav. Toda. po vojni so večino starih sort zamenjali z novimi. Pridelujejo taka jabolka, za kakršna ni težko najti kupcev. JOŽE PETEK PREGLED Pretirana in hkrati neracionalna investicijska poraba je eden glavnih vzrokov za neusklajene gospodarske tokove in inflacijo. Neustrezne investicije so posledica odtujenega in tehnokratskega odločanja - o razširjeni reprodukciji oziroma premajhne zavzetosti subjektivnih sil pri usldajevanju planov OZD in pri uveljavljanju delavčevega položajaVv razširjeni reprodukciji. Z odločno akcijo zveze komunistov ter vseh subjektivnih sil naj bi zato v prihodnje zmanjšali fronto investicij, predvsem pa izboljšali kvaliteto in učinkovitost investiranja. To je poudarila razprava na seji predsedstva CK ZKS — vodil jo je predsednik France Popit Neustrezne naložbe — ki je obravnaval priprave planov z vidika investicijskih odločitev. Ta tema bo, kot so sklenili včeraj, tudi predmet obravnave na prihodnji seji CK ZKS. Predsednik IS SRS Janez Zemljarič je kritično ocenil dosedanje slabosti pri investiranju ter predloge za družbeno akcijo. Sedanji delež investicij v družbenem proizvodu SRS naj bi zmanjšali, tako da bi v prihodnje namenili za naložbe kakih 35 odstotkov družbenega proizvoda. Podrobnejše, izračune, uskladitve in odločitve v zvezi s predlagano usmeritvijo naj bi opravili v združenem delu ob sodelovanju upravnih, strokovnih in družbenopolitičnih dejavnikov. V prihodnje bi morala biti investicijska politika v funkciji prestrukturirala gospodarstva, tako da se bo povečala proizvodnja, ki bo dajala večji dohodek iz izvoza. Prednost naj bi dali tudi razvojno in tehnološko intenzivnim naložbam, zagotavljanju energetskih virov, trajnih reprodukcijskih sredstev, hrane, surovin in dela infrastrukture. Dosledneje naj bi izvajali zakonske predpise o investicijski izgradnji, nekatere pa naj bi tudi dopolnili. Nobenega investicijskega objekta ne bi smeli začeti, če ni zanj izdelana celotna dokumentacija, zaključena realna finančna konstrukcija in zagotovljena sredstva. Investicije v teku, ki nimajo zagotovljenih virov financiranja in ne prispevajo k prestrukturiranju, naj bi začasno odložili ali celo ustavili. Razprava je tudi poudarila, da odkloni nastajajo zaradi nepoznavanja ali pa nepriznavanja načel družbenolastninskih odnosov in favoriziranja skupinsko-lastninskih, lokalnih in drugih ozkih interesov. Prav tako ne deluje tržišče, dohodkovno načelo ne pride do veljave, torej ni tovrstne selekcije proizvodnih programov. Nekateri predpisi celo ovirajo združevanje dela in sredstev. Nujno je napraviti bilanco sredstev in se na tej osnovi opredeliti za stopnjo rasti v prihodnjem petletju. Predvsem pa naj bi ljudem povedali, kakšni bodo rezultati predlaganih ukrepov, saj bo to najboljši motiv za mobilizacijo vseh in vsakogar v stabilizacijski bitki. MILAN MEDEN — Spet si pedala cene ozimnice! (Milenko Kosanovič) prodajalne namreč ne iščejo sadja vsaka zase, saj imajo nabavni oddelek za več 10 ali 100 prodajaln, ki želi vagonske ponudbe. Zasebni sadjarji, ki želijo narediti večje sodobne nasade, se torej morajo povezovati v sadjarske, skupnosti — na kongresu so menili, da morda tudi v društva ali kaj podobnega - v okviru kmetijskih zadrug, da bi imeli enake možnosti pri obnovi in prodaji kot veliki družbeni sadovnjaki. Slovensko zasebno sadjarstvo je v zadnjih dvajsetih letih na- TELEGRAMI BEOGRAD - Clan predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič je v palači federacije sprejel člana centralnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije Mohameda Meizerja, ki je pripotoval v Beograd kot posebni odposlanec predsednika izvršnega komiteja PLO Jaserja Arafata. Mohamed Meizcr je izročil Vidoju 2ar-koviču poslanico predsednika Arafata za predsedstva SFRJ, v katerem je govor o stališčih PLO do oboroženega spopada med Iranom in Irakom ter o položaju na srednjem vzhodu in v perzijskem zalivu. OSLO - Nobelovo nagrado za mir je letos dobil Argentinec Adolfo Perez Esquivel, arhitekt in kipar iz Buenos Airesa, Nobelov odbor norveškega parlamenta mu je podelil nagrado za mir, kot je rečeno v obrazložitvi, za »njegov boj za človekove pravice z miroljubnimi sredstvi v razmerah, v katerih je gospodoval teror". NA1ROBI — Dobro oboroženi napadalci menijo, da gre za privržence strmoglavljenega diktatorja Idija Amina - še vedno obvladujejo položaj v ugandski severozahodni pokrajini zahodnega Nila. Napovedane protiofenzive rednih enot ugandske vojske še niso sprožili .čeprav potekajo živahne priprave nanjo. PODEŽELJE IZUMIRA Na območju občine Kočevje je 24 vasi že izumrlo, nadaljnjih 10 pa je na tem, da bodo kmalu izumrle. V povprečju pride v občini le 22 ljudi na kvadratni kilometer, računzgoč brez ožje Kočevske doline z mestom pa le 9,9 ali celo manj kot visoke divjadi (medved, jelen), za katero so s štetjem ugotovili, da je pride 12 glav na kvadratni kilometer. SAR (SYNTHETIC APERTU-RF. RADAR), nova vrsta rudar)*; ki so ga izdelali strokovnjaki NASA in ameriških vojnih institutov, je razvozlal uganko, s katero so si arheologi vse o® danes zaman ubijali glavo. Fotografija, ki jo je ta naprava posne- , la z višine približno 9000 metrov, od koder je zajela 80.000 kvadratnih metrov zemljine površine, je namreč odkrila, kak? se je prehranjevalo dva do tnj tisoč ljudi, ki so živeli med tretjim in desetim stoletjem po našem štetju v srednji Ameriki in danes veljajo za prednike Mehi; kancev. Današnji znanstveniki kar dobro poznajo civilizacijo Mayev, kot se je imenovalo to ljudstvo, preučili so njihove vladne sistemi- in njihov razvoji ; nikakor pa niso mogli ugotoviti, od kod so dobivali hrano. Namakalni jarki so prvi dokaz, da so bili Mayi pravi poljedelci in d* so se bržčas ukvarjali tudi 5 kolobarjenjem. KMALU BO V MESTIH ŽIVELA že polovica človeštva. Težko je verjeti, toda raziskava, ki so jo naredili v Združen® narodih, kaže da bodo imel* velemesta (več kot pet milijon«*'] prebivalcev) čez dvajset le* okrog 650 milijonov ljudi. Da; nes, leta 1980, živi v njih kom*) kaj več kot 250 milijonov prebivalcev, leta 1950 pa borih ™ milijonov. V LETU 2000 BO IMEL NAJVEČ prebivalcev Mexico; 31 milijonov. Za njim se bodo uvrstili: Sao Paulo, Tokio, Ne* York, Šanghaj, Peking. Zdaj j* vrstni red se takšen: New Yorfc Tokio, Mexico, Sao Paulo, San# haj, Los Angeles. Z lestvice nv. V večjih bodo čez dve desetlet)1 odpadli London, Buenos AireSi Pariz, Osaka in Dusseldorf, kij«1 bodo nadomestili Bombay, Pj*" karta, Kairo, Madras in Manila* NEKA PRIVATNA POSREDOVALNICA za delo v ZDA j« prejšnji teden objavila študije o izgubah časa na delovnem m.;sfti. Avtor študije Robert Ha-lf trdi, da bodo letošnje izgube zaradi ..kraje časa" stale ameriško gospodarstvo celih 100 milijonov dolarjev, ..klasični gospodarski kriminal kot so goljufije, tatvine in poneverbe pa samo 40 milijonov dolarjev. Med tatove časa je študija uvrstila tiste uslužbence, ki prihajajo na delovno mesto z zamudo: tiste, ki prezgodaj odhajajo: tiste, ki prepogosto in predolgo pijejo kavo: tiste, ki med delovnim časom klepetajo s kolegi: tiste, ki ves dan telefonirajo domov ali prijateljem in tiste, ki za pisalno mizo sanjarijo. Avtorji so te p0-datke zbrali s pomočjo ankete« kije zajela 400 vodij personalni1 služb v podjetjih iz vseh am^ riških zveznih držav. * Iz zadnjega Pavlihe,, — Na salofi Imuno »vele obljube, d» me« ne bo. Nov! Casi - stara p«i«B DOLENJSKI MSI 3 č. a'j n*97i ifi. oktoj^ assfcsa*. MB ■ p* ' tmrm 9TO04*e '“"f ■»-IM*.« 00® ~ 300 pr i - £fpt mn to*mnu -o' sn OBNOVA INISA SE JE ZAČELA - NovoineSta S'?ma K*a je pred nedavnim začela uresniče-■ l Pfogram obnove Inisa, kjer bodo proizvajali vlakna na osnovi kremenčevega peska začetnimi deB so ie pričeli: najprej rošijo, kar * odveč. (Foto: R. Bačer) ZA PRAZNIK SREČANJE POD ISKRINO STREMO - Kostanjevica slavi 21. oktobra svoj krajevni praznik. Prireditve bodo trajale ves teden. Osrednji dogodek bo srečanje z gorjanskimi borci in aktivisti v novi proizvodni hali Iskre (na sliki). Delavci se bodo selili vanjo pozneje. (Foto: J. Teppey) TUPI V MACKOVCU PRI DVORU ASFALT -5. oktobra so izročili namenu 900 metrov asfaltirane ceste v Mačkovcu pri Dvora, ki sojo pričeli graditi že lansko jesen. Do nove ceste so vriko pripomogli krajani, predvsem mladina, s prosto* voljnim delom in lastnimi sredstvi, pa tudi KS Žužemberk. (Foto: B. VESELIC) V f m ' « REŠENA ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA SLOVENIJE — Razstava pod tem naslovom bo odprta v kočevskem Pokrajinskem muzeju še do 27. oktobra. Organizirala sta jo Narodni muzej v Ljubljani in Pokrajinski muzej v Kočevju. Prireditelji vabijo, naj si zanimivo razstavo ogleda čimveč ljudi. (Foto: J. Primc) zakaj rampe na gozdnim _ CESTAH? _ ^akaj so že skoraj vse gozdne L~ v kočevski občini zaprte z mparai? Taka in podobna *Prašaaja zastavljajo v zadnjem °bjn delegati in občani Po-° °a vprašanja so zastavljali že j *etj- Takrat je bil odgovor, d nabiralci gozdnih sadežev, nabiralci zdravilnih ze-|n ostali obiskovalci gozda otUo ruk jelenov. Letos so govori drugačni: za rampe so 1 tatovi lesa. V gozdove pri-Ve<*no več tovornjakov in onih avtomobilov s prikolica-z ljubljansko, novomeško in 0 zagrebško registracijo, za : ®te gozdarji sumijo, da krade-drva. Drva izginjajo iz gozdov, V u° Pa s**šali, da bi gozdarji •^nega tatu ujeli. , ybčani seveda menijo, da mo- la biti gozd odprt, ..kotjebil že °d rimskih časov sem. Večja izguba elektrogospodarstva Slovensko elektrogospodarstvo bo imelo ob koncu leta 520 milijonov manj prihodka. O • • v v oejm/sca . OVO MESTO: Ponedeljkovo ^ ? vreme je zdesetkalo vrste kup-le Prodajalcev. Naprodaj je bfte st. Pujskov in 16 nad tri mesece le || Prašičev, prodanih pa skupaj 1.8nn ’ s° veljali od 1.350 do do, din, starejši prašiči pa 1.850 •200 din. •>ilo Na sobotnem sejmu je s,ate'I Proc*aj' 388 pujskov in 14 lo Pra^^ev- Lastnika je menja- Pujskov po 75 din in 8 P° 58 din kilo- Slovenskemu elektrogospodarstvu ni uspelo pravočasno doseči podražitve električne energije, tako da obstaja zdaj resna bojazen, da bo izpadel precejšen delež prihodka. Namesto januarja se je električna energija podražila šele februarja in tedaj je že bilo jasno, da bo izpad prihodka znašal 462 milijonov dinarjev. Seveda je bilo to posledica premajhne podražitve, saj je znašala le 20 odstotkov namesto 33,5 odstotka, pa še zakasnela podražitev je bila. Druga podražitev, s katero naj bi vsaj malo izravnali primanjkljaj, je bila odobrena šele 15. septembra, a je znašala le 30 odstotkov, kar je krepko pod zahtevami elektrogospodarstva, ki je terjalo 47,5-odstot-no podražitev. Tako bo do konca leta narastel izpad prihodka na 520 milijonov dinarjev, kar pomeni veliko izgubo, katere posledic ni mogoče predvideti v poslovanju. Seveda si elektrogospodarstvo prizadeva, da bi z bolj smotrnim poslovanjem krilo primanjkljaje, pri čemer je pomemben predvsem prihranek z bolj smotrnim izkoriščanjem energetskih goriv, z zmanjše vanjem stroškov sploh. Tako bodo prihranili 19 milijonov dinarjev. S tem v zvezi bodo tudi pohiteli s pobiranjem denarja od naročnikov, izterjali vse terjatve. Cilj pa je čimbolj zmanjšati primanjkljaj. O zmanjšanju primanjkljaja pa razmišljajo tudi v interesni skupnosti elektrogospodarstva. Kot zadnja rešitev tega problema pa bi prišlo v poštev reševanje s posebnim samoupravnim sporazumom, če republika ne bi imela denarja za kompenzacije. Kmetijski nasveti i žganje zahteva znanje Prin ne*Caterih deželah je prepovedana, pri nas pa je dovoljena tu mora biti brez gnilih ali umazanih plodov, ^arjii pa velja še posebna omejitev, namreč: koščice ne b|ti zdrobljene, sicer se lahko iz njihovega amikdalina ''‘rti D P®3 cianovodkova kislina. Amikdalin ima značilen ^P° mandljih, kar je včasih mogoče zaznati v žganju. Vretj vjC .delai° pogosto napako, ker predolgo puščajo sadje to p renje naj poteka sorazmerno hitro — 10 do 14 dni — za Cel2ij mora kiti primerna temperatura, od 15 do 25 stopinj tnu ^veda bo zmleto sadnje hitreje in pravilneje vrelo, če Velja t 31110 razmnožene selekcionirane kvasovke, podobno, kot 2a ?'todi pri vrenju mošta iz grozdja. žganja je primerna samo bakrena posoda, saj de»ti .r^ga ^ov*na razen bakra ne vpliva tako dobro na potek _*»to kJ!e' ®*er pa je tudi zelo dober prevodni toplote in P0stQ a ^*teva manj drv. van0 D P. destiliranja je splošno znan, manj znano ali upošte-*0renjg '.J®* d* je tudi pri domačem žganju nujno potrebno sicer ni prave kakovosti V velikih žganjar-nekaterjJ “delke v hrastovih ali jesenovih sodih, tudi ?el° ^mberški kmetje delajo tako, in s tem postopkom : zgan kuhal ga oče za sma Inž. M I Spet pomanjkanje Kočevje: ni dovolj plina, mesa, kruha, celo vode Na zadnjih sejah občinske skupščine in občinskega komiteja ZK Kočevje so delegati oziroma člani teh organov opozorili, da spet primanjkuje — včasih celo po nepotrebnem - nekaterega blaga in drugih stvari, ki so za življenje občanov nujno potrebne. Plina je mnogo premalo. Prednost pri oskrbi z njim imajo vrtci, šole, obrati družbene prehrane in ustanova, občani pa pridejo na vrsto zadnji, če sploh pridejo- Vrste za plin so velike. Ljudje zapuščajo delo oz. službo in hitijo v vrsto za plin, čeprav je malo upanja, da ga bodo dobili Nekateri se vozijo ponj celo v Ljubljano in na Reko. Za meso so dolge vrste, čeprav se je meso pred kratkim podražilo in čeprav imamo prav v Kočevju .najsodobnejše prašičje in živinorejske farme v Evropi, če ne celo na svetu.” Celo kruha pogosto zmanjka, zlasti cenejših vrst. Na območju Rudnika in S alke vasi pa manjka celo vode. Mnoge zaposlene žene zato lahko vključijo pralne stroje šele ob 21. 'uri in perejo ponoči 2e pred letom in več je bilo pojasnjeno, da je temu kriva ..najsodobnejša prašičja farma” v bližnji Klinji vasi, ki potrebuje vodo za prašiče. Zaradi vsega tega občani upravičeno zahtevajo, naj občinski izvršni svet ukrepa. J. PRIMC Strokovnjakov ni V Kočevju premalo, v Ljubljani jih je preveč Kemična tovarna Kočevje je med tistimi OZD v občini, ki imajo največ visoko, višje in srednje izobraženih kadrov; v okviru združenja Polikem pa so čvrsto na zadnjem mestu, oziroma so bili do nedavnega, ko se je Polikemu pridružil še sevniški Jugo tanin. V Kočevje že več kot pet let ni prišel noben slovenski kemični inženir, čeprav jih Melamin potrebuje in išče, medtem ko imajo pri neki kemični OZD v Ljubflani spisek 27 diplomiranih inženirjev kemije, ki „raje v Ljubljani prodajajo solato, kot da bi šli iz glavnega mesta na podeželje.” Zadnjih pet let dobiva Melamin kemike le iz Hrvatske ter Bosne in Hercegovine- Podobno, če ne še huje, pa je v Kočevju tudi z zdravniki Z vsem tem so Kočevci pred kratkim seznanili predsednika slovenskih sindikatov* Vinka Hafnerja, ki je bil tu na obisku in jim je v odgovoru dejal, da je treba tudi v manjših mestih ustvarjati take kulturne in druge razmere, da se ljudje z visoko in višjo izobrazbo ne bodo čutili prikrajšane. Vendar moramo kljub vsemu ugotoviti, da je malo možnosti, da bi dobili na podeželju več strokovnjakov, če ne bodo sprejeti še drugi spodbudnejši ukrepi, med katere sodi nedvomno tudi višji osebni dohodek v prmerjavi z Ljubljana J. PRIMC NADOMESTILO KMETOM? Kmete bolezen huje prizadene kot zaposlene, zato so v Krškem predlagali, da bi pristojna republiška skupnost že za novo srednjeročno obdobje planirala nadomestilo za izpad dohodka. Prejemali naj bi ga aktivni kmetje, če bolujejo več kot 30 dni. Predlog je dobil podporo tudi v obeh sosednjih posavskih občinah. (Borba, Beograd) r * * * \ HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja Tit Doberšek Smo dobro \ pripravljeni \ na trgatev? i 5 s * s * i * I I Od dobre priprave na trgatev je v veliki meri odvisen dohodek celotnega dela in vlaganja v vinograd. Vinogradnikom, ki kooperi-rajo s svojo zadrugo ali vinsko kletjo in oddajajo grozdje, svetujem, da pustijo grozdje zoreti na trti čimdalj, da bi čimbolj dozorelo. Z večanjem sladkorja pridobiva grozdje na teži, ker je nastajajoči sladkor težji od jagodnega soka. Z zorenjem se manjša teža peclja, kar gre letos v korist belokranjskim vinogradnikom, saj metliška klet tehta grozdje brez pecljev in priznava v ceni na račun le-teh 5 % več. Nekateri vinogradniki dvomijo v to novost v Metliki, češ pecljev je mogoče več kot samo 5 %, ker jih je velik kup, toda dvom ni potreben. Peclji res predstavljajo v grozdu pro-storninsko okrog 30 %, toda v teži le 2 - 8 %. V Metliki smo letos ponovno pri zgodnjih sortah preizkušali in ugotovili, daje pecljev med 3,1 in 5 %■ Vinogradnikom tudi ne svetujemo, da . trgajo martinsko grozdje, ker to zbija sladkor. Akontacija, ki jo bo letos plačevala Kmetijska zadruga Metlika za grozdje, se bo gibala med 11 in 19,00 din za kilogram. Razpon 8,00 din na 1 kg je velik, sistem izračunavanja akontacij je zastavljen :• tako, da kvalitetnim sortam in višjim sladkorjem cena hitreje raste in obratno. Vinogradnikom, ki bodo doma predelovali grozdje, da bi prodajali vino, svetujem, da poleg običajnih priprav v zidanici uredijo vse formalnosti v zvezi s sladkanjem mošta. Po zakonu o vinu je dolžan vsak vinogradnik, ki ima namen po-jačhi svoje vino, zaprositi dovoljenje za sladkanje na referatu za ' kmetijstvo pri svoji občini. V odločbi, ki jo izda občina, je navedeno, koliko sladkorja se lahko doda posamezni sorti Kmetijski inštituti in zavodi, ki so pooblaščeni za analize vina, imajo navodila od republiškega sekretariata za kmetijstvo, da vino, ki je sladkano nad dovoljeno stopnjo, izločijo-Enako bo ocenjeno kot neprimerno za promet vino, ki je bilo sladkano in lastnik nima odločbe o sladkanju. - Pred trgatvijo temeljito očistimo vinsko posodo, opremo in orodje za predelavo grozdja, kakor tudi samo klet v zidanici! - Pripravimo vinske kvasnice oz. matični kvas iz zdravega grozdja, da bo ob začetku trgatve najmanj 2 1 kipečega mošta na hektoliter predelanega grozdja. -Ne tlačimo grozdja v vinogradu, ampak celega pripeljimo čimprej v zidanico! Odbirajmo, gnilo grozdje od zdravega in predelujmo ločeno! - Belo grozdje ne sme vreti na tropinah, posebno ne, Če so gnile. - Mošt oz. drozgo pred vrenjem ustrezno zažveplajmo- Roki trgatve V vsaki občini bodo roki predpisani Ljudska milica ima navodila od republiškega sekretariata, da kontrolira po vinogradih spoštovanje predpisanih rokov za posamezne sorte. Kazni so visoke, za to je pametneje počakati V Jugoslaviji zelo pozno, med zadnjimi državami, pripravljamo vinsko zakonodajo. V to smo bili skoraj prisiljeni od Evropske gospodarske skupnosti, katere članicam prodajamo vino. Te države vedo, da lahko računajo na kvalitetno jugoslovansko vino le, če bomo pri nas imeli ustrezno zakonodajo in jo tudi izvajali V tolažbo naj povem, da morajo biti francoski, nemški avstrijski vinogradniki drugače disciplinirani, kot smo pri nas. V Franciji na primer imajo predpisan datum, kdaj smejo mlado vino prodajati Ni ga, ki bi kršil ta rok, ker bi sicer lahko prišel na boben. Za Belo krajino so predpisani roki trgatve: - kraljevina 15. oktober - laški rizling 17. oktober - frankinja 18. oktober Za žametovko rok še ni določen. Ocenjuje se s 25. oktobrom. • Inž, JULIJ NEMANIČ OBVESTILO VINOGRADNIKOM I S 5 i i Sladkorja za sladkanje mošta člani društva vinopadnikov zaradi objektivnih težav ne bodo dobili pri Hmeljniku. Obrnejo naj se v najbližjo trgovino Mercatorja, ki ima za vinogradnike večje količine sladkorja. Navodila, kako pridelati kvalitetno in stanovitno vino: Kako naprej... Za enotno zdravstvo v Posavju (Nadaljevanje s 1. strani) Krška tovarna papirja plačuje tudi ogromne vsote za stojntne, ker primanjkuje transportnih vagonov. To velja predvsem za najete vagone inozemskih lastnikov. V Posavju podpirajo vsebino sporazuma o železniškem prometu, želijo pa vnesti vanj izgradnjo novti tirov v Dobovi in v Brežicah, kjer jih nujno potrebujejo za tovarno prikolic IM V in za silose „Žita“. Od železniškega gospodarstva pričakujejo v tem srednjeročnem obdobju tudi finančno udeležbo Železniškega gospodarstva za gradnjo podvozov in nadvozov v Dobovi in Stari vasi, opozarjajo na ureditev železniških postaj v Sevnici, Krškem in Brežicah. Kar pa zadeva sporazum o luškem prometu, je povečanje prispevne stopnje iz dohodka tozdov od 0,5 do 1,5 odst. pretirano visoko, prav tako pa za Posavje ni sprejemljiva stopnja za razvoj letaliških zmogljivosti, ki naj bi se od 0,28 dvignila na 0,7 odst.' od davčne osnove iz dohodka tozdov. Te stvari naj bi do oblikovanja predlogov še temeljito analizirali. • Med obiskom v Brežicah je Franc Šetinc 9. oktobra imel tudi razgovor s predstavniki družbeno političnega življenja v občini. Seznanli so ga z uspehi stabil izadj&ih prizadevanj ter problemi pri planiranju. Srečujejo se namreč z nesprejemljivimi načrti republiških samoupravnih interesnih skupnostih, ki se ne ozirajo na dogovorjene omejitve in tako siromašijo dejavnost v občinah. Franc Šetinc je že dopoldne v Jutranjri obsodi staro prakso SIS kot vellco neodgovornost, kakršne ne bi sneli dopustiti. Meni je, da samo red in disciplina znotraj samoupravljanja lahko omejita pretirane naložbene apetite na vseh ravneh. V Posavju imajo nadalje veliko pripomb na račun gozdarske panoge, češ da ne stop« v korak s potrebami današnjega časa, ko so stabilizacijska prizadevanja na prvem mestu. V gozdarstvu so, po dotedanjih izkušnjah sodeč, izkoristili premalo možnosti za povezovanje v dohodkovne celote in napore za preosnovo gospodarstva- Tako bi namreč lahko veliko več dajali lesnopredelovalni industriji, hkrati pa tudi izvažali Razvijajo se predvsem panoge, ki izvažajo les v polizdelkih. Prepočasi napreduje zasajanje površin s hitro rastočimi drevesnimi vrstami, ki jih potrebuje zlasti celuloza industrija. Zaradi vsakoletnega poplavljanj? plodnih površin na brežiškem ob-mocu v Posavju spodbujajo izgradnjo nasipov ob Savi Na dober odmev je naletela pobuda zbornice po legijskem odgovoru za melioracije in po uskladitvi propamov do-, lenjske in republiške vodne skupnosti Tudi na podaljšanje plovnosti Save od Zagreba do Posavja pri sestavljanju planskih nalog za prihodnja obdobja ne bi smeli pozabiti Za vse interesne skupnosti materialne proizvodnje pa bo seveda moralo obveljati načelno že dogovorjeno zaostajanje'za rastjo družbenega proizvoda. Enake pripombe so bile izrečene tudi za interesne skup-: nosti družbenih dejavnosti Nekatere od njih namreč močno presegajo dogovorjene omejitve, zato v Posavju ne pristajajo na nje. Ce bi se sprijaznili s tem, bi okrnili svoje občinske programe, ki tega ne za služijo- J. TEPPEY GRADNJO MUZEJA ODLOŽITI Redkokdaj se porodi toliko opozoril že na sejah delegacij. Ko so obravnavali v sevniški občini gradivo samoupravnega sporazuma o gradnji Muzeja revolucije v Ljubljani, se niso mogli odločiti za pristop. Da ne bo nesporazuma: nihče ne zanika* pomena in vloge te ustanove, delegati iz združenega dela samo opozarjajo na naše gmotne zmožnosti. V zaostrenih razmerah gospodarjenja ne vidijo denarja za tako zahtevno gradnjo v novem srednjeročnem obdobju. V takem vzdušju so bli previdni tudi pri sklepanju o Muzeju taborskega gibanja v Ljutomeru. K temu sporazumu bo sevniš-ka občina pristopila, saj je tudi tu bi tabor pred dobrim stoletjem. Ograjujejo se seveda, da bi karkoli plačevali za poznejše podovanje. OGLAŠUJTE V DL! Izkušnja govori za enotno medobčinsko zdravstveno skupnost v Posavju Ko so na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje razpravljali o novi organiziranosti občinskih zdravstvenih skupnosti in strokovnih služb, so iz vseh treh občin osvetlili svoje poglede, zlasti kar zadeva Ustanovitev medobčinske zdravstvene skupnosti v Posavju. Stališče medobčinskih forumov je za enotno skupnost, saj ko je delovala medobčinska skupnost, je bila povezanost posavskih občin boljša. Seveda pa bo pri dokončni' odločitvi treba pretehtati ekonomičnost Približevanje uporabnikom zdravstvenih storitev naj ne bi za vsako ceno zastrlo pogleda na dinar. Medobčinska skupnost ne bo imela svojih služb, zato se skupaj s skupnostmi socialnega varstva ali z ostalimi skupnostmi v občini. Krško in Brežice imata zametke strokovnih služb, Sevnica pa je tesno povezana in vidi in Brežice imajo zametke strokovnih služb, Sevnica pa je tesno povezana in vidi večjo gotovost v Celju. Znano je, da spadata Brežice in Sevnica pod celjsko regionalno zdravstveno skupnost, Krško pa pod novomeško. Krčani so v minulem srednjeročnem obdobju OZIMNICA JE SE Se do približno 20. oktobra bodo v kočevski trgovini Sadje zelenjava prodajali ozimnico. Krompir igor je po 4,90 din, jabolka jonatan in zlata parmena po 12,30 din, delišes po 12,90 din in jonagold po 14,00 din. Čebula je po 15.00 din. Vse cene so bruto za neto, se pravi z gajbicami vred. združili za naložbe v dolenjskem zdravstvuu okoli 5 (pet) starih milijard; sedaj, ko naj bi prišli na vrsto tudi oni, pa naj bi šli drugam. Take pomisleke drugi zavračajo z utemeljitvijo, da ni bilo drugače niti pri organiziranju bančništva, zavarovalništva in zaposlovanja v Posavju, vendar je življenje oziroma delo ovrglo pomisleke. DVANAJST ^ ODLIKOVANIH Na svečani seji občinske skupščine Kočevje 1 oktobra je predsednik občinske skupščine Savo Vovk podelil državna de lovna odlikovanja. Prejeli so jih: red dela z rdečo zastavo: Nace Kamičnflc; red dela z zlatim vencem: Miran Cilenšek, Anton Šercer in Ivan Vesel; ’ red republike z bronastim vencem: Ivan Kordiš, Ciril Ja-aenc, Rudolf Jaklič in Franc Lužar: red zaslug za narod s sredbmo zvezdo: Marica Gorjan, Slavica Papež, Dragica Šercer in Gasil-sko društvo Kočevje. 14. SREČANJE KOVINARJEV Po 4. delovnem srečanju kovinarjev Slovenije v Titovih zavodih Litostroj v Ljubljani v začetku meseca so se od 10. do 12. oktobra zvrstile še številne prireditve v počastitev dneva kovinar-! jev. Po petkovi proslavi ob dnevu kovinarjev in otvoritvi 14. sečanja kovinarjev Jugoslavije je' bilo v soboto praktično tekmovanje, posvetovanje „Razvoj kovinske industrije Jugoslavije v obdobju 1981 - 1985”, prikaz: dejavnosti organizacij za tehnično kulturo Ljubljane, srečali pa so se tudi kovinarji literati V nedeljo so si obiskovalci lahko ogledali v prostorih Litostroja razstavo izdelkov tekmovalcev. Ob zaključku srečanja so razglasili tudi rezultate tekmovanja. V času srečanja je bila v Litostroju pripravljena razstava inovacij, merilnega orodja in likovnih del kovinarjev. Devetčlansko telo, ki ga bodo sestavile vse posavske občinske zdravstvene skupnosti, ne bo imelo lahkega dela. Dogovorjeno obliko' samoupravne organiziranosti bo treba speljati na samoupraven, delegatski način. Zato gotovo ne bo odveč zavezta aktivnost subjektivnih sil, da bi ljudi čim bolje seznanili s prednostmi nove organizacije zdravstva. ____________________PAVEL PERC LOŠKI POTOK: OBRAČUN MLADIH V kratkem bo volilna konferenca mladine Loškega potoka. Na njej! bodo izvolili novo vodstvo krajevnega sveta, ki združi je 7 osnovnih organizacij ZSM iz pioizvodnje, vasi in šole in čigar predsednica je zdaj Bogdana Košmrlj. Potoška mladina je v minulem obdobju sodelovala v raznih akcijah KS, organizirala skupaj s KUD in osnovno šolo proslave' in prireditve ter uspešno poskrbela za vključevanje mladincev - prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. V KRŠKEM ODPRTA NOVA TRGOVSKA HIŠA Krško bo z jutrišnjim dnem dobilo težko pričakovan »nakupovalni center" Mercator-Preskrba: S samopostrežno in diskontno prodajo prehrambenega blaga, z dobro založenimi oddelki za prodajo tekstila, tehničnega blaga in stanovanjske opreme. Pod streho blagovnice bodo opravljali tudi priročne bančne in turistično agencijske storitve. Nova trgovska hiša ima sedem tisoč kvadratnih metrov površine, zunaj pa parkirišče za 180 avtomobilov. Vsem delavcem IGK zagotovljena socialna varnost Dopolnilo informacije, objavljene prejšnji teden na prvi strani DL pod naslovom „Kdo bo rešil tovarno z Račjega sela? ' Prizadevanja za rešitev težavnega položaja v Industriji gradbene keramike na Račjem selu tečejo še naprej. Kot kaže, pa ne bodo šla v smeri likvidacije, ampak sanacije, pri čemer si bodo verjetno v tem delovnem kolektivu prizadevali najti nov proizvodni program. Resnica je, da zdaj nimajo težav s prodajo svojih izdelkov, saj je vsa proizvodnja že prodana, res pa je tudi, da je vsa keramična industrija v velikih težavah, v IGK sicer povečujejo proizvodnjo, izboljšujejo kvaliteto, vse, kar izdelajo, pa tudi prodajo. Vendar k njihovim težavam veliko prispeva vse dražja energija, to je plin, pa tudi cena glazur, da ne govorimo o tehnološki nezaključenosti te tovarne. Prihodnji teden naj bi se začeli v Gospodarski zbornici Slovenije pogovarjati o vseh teh vprašanjih in poskusili najti rešitev za prihodnje bolj zdravo poslovanje te, tovarne. Ob vsem tem je treba dodati, da v skladu z našo zakonodajo ni bojazni, da bi delavci tako ali drugače ostali na cesti. Vsem delavcem, ki so zdaj zaposleni v tej tovarni, je zagotovljena socialna varnost in so torej vse govorice o takšni ali drugačni ogroženosti delavcev neutemeljene, pravijo v IGK. Razstava o lovu Vse večji pomen nege •" varstva živali t Skupno o poklicnem usmerjanju ______Posvet s poverjeniki šol v Krškem — Novembra razgovor s kadrovniki Kam po osnovni šoli že dolgo ni zgolj skrb šolarjev, staršev in še koga. Nad družbeno skrbjo za to pomembno življenjsko vprašanje '.vii strokovna služba skupnosti za zaposlovanje. Izvedba je poveije-na širokemu krogu, od šol do združenega dela. Za Posavje ima ta služba sedež v Sevnici. V začetku oktobra so pripravili poseben posvet za poverjeni- USPEL NASTOP KUD BELTINCI - Minulo soboto so člani KUD Beltinci iz Prekmurja — folkloristi, tamburaši, pevski zbor, ansambel Kociper—Basanja (na stiki), ki igra skupaj že 42 let in mladi rimbalist Adi Sobočan — pripravili v Novem mestu dva zelo uspela koncerta. Igranje, petje starih prekmurskih pesmi in ples Prekmur-čanov je navdušil tako vojake novomeške garnizije kot obiskovalce v Domu starejših občanov. Po obeh nastopih so Beltinčani preživeli prijeten večer z vojaki v Domu JNA. (Foto: G. FARKAŠ) Ne smemo pozabiti Romov Občinske in republiške SIS bi morale v planih zaobjeti romsko problematiko — Ugotovitev je dovolj! ke poklicnega usmerjanja v Krškem. Največja udeležba je bila iz vrst ooverienikov na osnovnih šolah. Uvodoma so proučili samoupravno preobrazbo vzgojno-izobraževal-nega sistema. Sodelovala sta prof. Jože Škufca iz novomeške enote Zavoda za šolstvo in Stefan Lebar z republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Marko Žvokelj iz Zveze skupnosti za zaposlovanje naše republike je udeležencem predstavil projekt celotnega razvoja poklicnega usmeijanja. Izkušnje so izmenjali tudi o povsem praktičnih vprašanjih. Proučili so novi predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju, poročilo o ČELNO TRČILA Martin Brodarič iz Rosalnic se je v soboto popoldne peljal z osebnim avtomobilom od Metlike proti Slam-ni vasi. Med vožnjo je dohitel traktor in ga jel prehitevati, takrat pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Jože Žlogar z Radoviče. V čelnem trčenju so bili Brodarič, njegova žena Mira in enoinpol-mesečna hčerka Hermina poškodovani in prepeljani na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode so ocenili na 250.000 din. poklicnem usmerjanju v minulem ' šolskem letu in delovni program za tekoče šolsko leto. Domenili so se, kako se morajo vsi tvorno vključiti v priprave za prehod v usmerjeno izobraževanje. Zakon o osnovni šoli med drugim izrecno govori o skupnih nalogah osnovne šole in okolja. To terja tudi poznavanje razvojnih usmeritev matične občine in regije. Pomembne naloge med nosilci poklicnega usmerjanja za usmerjeno izobraževanje imajo srednje šole v '-osavju. Strokovna služba za zaposlovanje v Sevnici bo s podobnimi posveti nadaljevala. V začetku novembra je predviden razgovor s ka-droviki delovnih organizacij. V Ljubljani bo na Gospodar*!#* rastavišču od 24. oktobra do * novembra razstava ..Narava - dM1 — lovstvo”. Prireditelja razstave ** Lovska zveza Slovenije in ZvO* lovskih družin Ljubljana. Razs<**j bo po mariborski lovski razst**1 pred leti spet prikazala celow( podobo našega lovstva, divjadi • narave. , Seveda bo na razstavi dovolj W bolj zanimivih vrhunskih vendar imajo prireditelji druge a# rije: nosnovni namen razstave naj® bil seznaniti javnost predvsem’ napori in cilji slovenskega lovstvi,* pravi z varstvom divjadi in n31*! nega okolja. Prikazali naj bi N® samoupravno organiziranost, kovnost ter družbeno in kulturi* dejavnost lovskih organizacij in cev. Na rastavi bo prikazana grafih** umetnost na temo lova, izdanih^ več strokovnih študij, poseben d* razstave pa bo posvečen ugledni®* lovcema in ljubiteljema nai*'* Josipu Brozu-Titu in Edvtf^ Kardelju. Letne karte rešile zeleni vlak __________________________ 3. novembra bo začel v#1 ti tudi iz Metlike Ko je že vse kazalo, da bo i^ vlak med Novim mestom in LjuMJ no moral prenehati voziti z*1* nezasedenosti, pa je dala dobre P zultate skupna akcija ŽTO N®*® mesto, novomeških in drugih dn>* benopolitičnih organizacij ter » meljne SIS za železniški in lu promet. Mnoge dolenjske, p* belokranjske organizacije zdni"^ ga dela so pokazale precejšnje manje za prevoz z zelenim vUfcJJv .in v ŽTO Novo mesto so že pf0®* 65 letnih kart za ta vlak, kar poO1^ 70-odstotno zasedenost vlaka. 3. novembra bo zeleni vlak voziti iz Metlike preko Novega K*? sta v Ljubljano, saj so precej le®* kart prodali tudi gospodarskim org* nizacijam iz Metlike in Črnomlja-" uvedbo podaljšane relacije do Met**' ke pa bo spremenjen in bolj jen potrebam potnikov tudi v0Z red. - . £ Iz Metlike bo zeleni peljal zjutraj ob 5.50 - v LjubU ^ bo ob 8. uri - na Dolenjsko p* i bo vračal ob 14. uri, s prihodoi® Metliko ob 16.10. 70 let Henrika Cigoja Te dni bo dopolnil 70 let življenja Henrik Cigoj, po rodu Primorec, sicer pa naturaliziran Novomeščan že vse od predvojnih let dalje. Leta 1927 je prišel v naše mesto kot ključavničarski vajenec in se učil obrti v delavnici Knafljič-Mirtič. je organizacijo partizanskih delanj* za potrebe vojske in civilnega P^j valstva v Suhi krajini. Ob nap*“" Pri reševanju romskih vprašanj se v novomeški občini kaže precejšen napredek, nujno pa je pri načrtovanju obdobja od 1981 do 1986 v vsaj 7 občinskih in lepubliškii interesnih skupnostih zagotoviti del sredstev za izboljšanje živijenjskii razmer pripadnicov romske narodnosti Približno tak poziv je prejšnji teden sprejel novomeški izvršni svet občinice skupščine samoupravnim interesnim skupnostim s področja: otxo9cqga varstva, izobraževanja, socialnega skrbstva, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, zaposlovanja m stanovanjskega gospodarstva v domači občini Prav tako pa bi se morale vse omenjene interesne deupnosti zavzemati, la bi vsaj del teh nalog prišel v republiške plane v okviru splošnih in solidarnostnih programov. Kaj je potrebno storiti, da bi okrog 500 Romov v domači občini zaživelo človeku dostojno življenje, je že nič kolikokrat ugotovljeno, tudi zapisano. Zdaj gre zlasti za zagotovitev sredstev in plansko določitev nalog iz občinskega programa za hitrejše reševanje romske problematike kot doslej: V letošnjem letu je šteti za velik uspeh pri reševanju teh vprašanj zaposlitev mladih Romov po končanem obveznem šolanju. V dogovoru z 1MV in s pomočjo te tovarne bo organiziran neke vrste tečaj pred zaposlitvijo pod okriljem vajenske šole, nato pa bodo mali Romi dobili redno delo. Ker pa vsako novo delovno mesto velja okrog 20.000 dinarjev, bo potrebno zagotoviti tudi redno udeležbo na tem seminarju. R. tlAČER TAKE ŠKODE ŠE NI BILO 32-letni voznik osebnega avtomobila "Anton Grmovšek iz Dolge vasi je 9. oktobra peljal iz Kočevja proti Stari cerkvi. V blagem levem ovinku malo iz vasi Breg je doslej iz še nepo-jasnenega vzroka zapeljal najprej na sredino ceste, nato pa trčil v tovornjak, ki je vozil po svoji strani ceste. Osebni avto je zasukalo in odbilo na skrajni desni rob ceste. Tovornjak s prikolico, kije bil polno naložen s tovorom za UK Kočevje in ki ga je upravljal 36-lctni Franc Klinc iz Pečnika pri Spodnji Idriji, je zaneslo naj prej na levo stran ceste, nato pa na njivo. Pri tem sta se tovornjak in prikolica prevrnila, tovor pa razsuL V osebnem avtomobilu sta se hudo poškodovala šofer in sopotnik Djoko Mandič, 41 let, iz Tesarske 5c v Kočevju. Tovornjak in prikolica sta popolnoma uničena in je na njima škode za okoli 600.000 din. Na tovoru je škode za 190.000 din, na osebnem avtu pa za okoli 100.000 din. Drvar je bil ranjen, po okreva---ga spet najdemo v orožarski de,a ^ ci v Črnomlju; to je vodil ^^ osvoboditve. Takoj po kcmčan'.(.j ni je bil vodja pogonskega ° artilerijske delavnice IV. kot poročnik pa je 1946 vojaško suknjo. je Takoj po prihodu iz v0iS\Jfld* prevzel vodstvo mestnega vod°^ Že 1934 se je pridružil naprednemu gibanju in 1937 se je udeleževal predavanj, ki jih je vodila Partija. Takoj, ko je začela ob italijanski zasedbi naših krajev delati OF, je Cigoj postal aktiven član organizacije. Zbiral je denar za potrebe OF, raznašal in trosil propagandni material, tik pred kapitulacijo Italije pa je sodeloval pri razorožitvi italijanskih karabinjeijev. Ob kapitulaciji Italije je po nalogu takratnega vodje partizanske orožarske delavnice Srečka Prežlja odšel v Starc žage, kjer so ga zadolžili za zbiranje orodja in strojev^ki jih je v Novem mestu pustila italijanska vojska. Po nemški ofenzivi oktobra 1943, ko je bila uničena orožarska delavnica, je Cigoj s svojim znanjem in izkkšnjami veliko prispeval k organizaciji novih orožarskih delavnic v Novi gori. Novembra 1944 je z Nove gore odšel na novo dolžnost: prevzel v Novem mestu, čakalo pa naporno delo, saj je bil med v vodovod močno uničen. Z Neznačilno zagnanostjo se je ve* P . j-til obnovi tega komunalnega “ . y ta, takoj pa se je vključil _ ^ družbenopolitično delo. Bil ie ^ takratnega Mestnega ljudskeg^ bora, komiteja ZKS in leto d ^ sekretar komiteja. Opravlja* J^ več dolžnosti v okrajnem jeti med drugim je bil skoro organizacijski sekretar o kraj miteja ZK. Kasneje je bil o do 1963 odposlanec zbor® P jalcev v skupščini SRS. Poleg aktivno sodeloval v društvih. AMD, pri gasilcih in še kje- gigr Leta 1950 je osnoval nO*® K>(r vodno inštalatersko podjctjc^^.j^e rem je bil direktor do uP°wjyefl 1966. Pa tudi poslej je ostaJ^tvt že deveto leto je predsednik^ ^ upokojencev Novo mest° . 0p ki so zelo pestri, kov delovalo mnogo krož- modelaRV;a^Slci; Pla.ninski, tehnični, mod*u'£ • Ptanmski, teh teH L „ki "1. dingi- Tovariš ravna-želio «!0 j^.1 naše delo in izrazil nem Jn^m’prav tako Plod" skpp., • Nova predsednica ptonir- >keva , va Predsednica pionir-zahvalih. ,6™ a X.anja Cesar pa se je no vpii JovMŠici Kavčičevi za nje-*kodelo^ Požrtvovalno mentor- °ARJA FRANKOVIC, 7.a OS Milke Kerin, Leskovec MOJ KRAJ b NEKOČ IN DANES kaj o !°.Scm prosila, naj mi pove teklosti (v),em rojstnem kraju v pre-in Se nn Yavta vas je bila pred vojno s slam„ni?i zaostal kraj z majhnimi, makaHa juitimi hišami in slabo •udi nisi ? cest0" Do danes pa je Zfasjp J doživel velik napredek. večin«l° mnoge nove hiše, ceste so dobili as^altirane, mladi pa smo vse. f'»»zdovi in svež zrak še ni telefon 0 si želimo, da bi dobili asfalti’Javno razsvetljavo ter da bi damsk« ceste> ki so sedaj še maka- ANDREJA KOLENC, 5.b OS Vavta vas USPEŠNI na mda tudd^l nafe šole smo bili delavni pioni,^ed počitnicami. V okviru M 5 a p, ongade smo sodelovali na bJi n,!!, krajina ’80. Čeprav smo Ure in smo delali le ] Ure r__________ kaziiie?10 zel° pridni, kar do-na k! *** štiri udarniške značke, Ponosn^ Smo Pionirji brigadirji zelo KATICA KRAMARIČ OŠ Črnomelj ^LET NA SNEŽNIK ®*_® član lele ser______________________________ Ijutra "^ na Snežnik. V soboto Se J? dlan planinskega krožka in tov. 7 udeležujem planinskih izle-da bo* od zelo vesel novice, taJL*®0 * vsi prijavljeni veselo peli I 1 na avtdbus, ki nas je odstrič* §Ieko Ljubljane in Ilirske Bikih p, .Planinske koče na Svišča-Peliall jninci iz prvega razreda so se si Da naprej z avtobusom, starej-Nekat j!0 80 odpravili peš proti vrhu. pa ,a^.asa smo hodili po cesti, nato ZaflL*v* na 8°zdno pot in skoraj tezeivo*0nda( ?mo kmalu prišli do ip ?ta> od koder smo imeli lep ili .na vrh. Daleč pred nami so Smo n , ma’i planinci. Nadaljevali Mihiče na skozi nizko borovo Vet>dar^e' Rna °d deklic je omagala, dosjj« Je zbrala vse moči in z nami razgiT? Vrh. ki nam je ponudil lep >*• Q na vso dolino. Ko se je dili i^“ megla, smo si v koči odpo-Potem _osilom nabrali novih moči, nazaj t?a s.mo po isti poti odšli d°živetje 1 ^ b** za VSe nepozabno ROMAN STARIČ OŠ Krmelj 4 Janimiv turnir l? -°le£br?.Smo pionirji iz Leskov-klub “kovški pionirski nogometni se organizirali manjši turnir, ki Poljla fp jndeležile štiri ekipe. Naj-Jest0 : bila ekipa iz Veniš, drugo omač niZasodla ekipa iz Dmovega, mestn pa so bili Sele tretji. Zad-■ tes ni ; dc ,zasedla ekipa iz Gorice, belemu * P°rtne sreče- KleP° « di vrpn, sre,danju je pripomoglo dnizatorjenji b^° naklonjeno . JANI KERIN, 7. b Milke Kerin, Leskovec Komi v vrtcu »kc v I drugo leto obiskujejo !^ri od s j ^ hidi romski otroci, ed„o Da d® 9 let. V vrtcu jih je 12, jpnhajajo le trije. V vrtec r* taseiH Enpelje iz treh rom-v°rice _ /.r.Rimša, Drnovega in Z]Uh-,: hišnik S T» p« •»: 'vs__i ■ > iiv)VCpil » J**i nJ/;! , k s kombijem. Tu se «adetku in preoblečejo. V „ 'Ucu J FIC°uiecejo. v ;bčutiii i? .?* v vrtcu zelo slabo t 0 radi „ !s? ^ vode. Sedaj pa t *enija j„pnhajajo vanj. Tovarišica i! ko učitP°vedala> da jih je zelo ^n\r\ .. Sai nekateri onvnriin »v10 v svr!: sai. nekateri govorijo > svin^ilfrn jeziku in ne znajo 3 -dlŽati v roki- želia ^ifili. Pa je, da bi jih čimveč MARIJA ARH, n^ARJA FRANKOVIC b Milke Kerin, Leskovec Aj^OUŠI TEKAČI Na Vššo SEMIČ l^bbinBa ij1«kenr krosu na območju: l°y*le v«« na ha terem so sode le VSP _ icrern so soae ?>8ojenUOSnovne *ol" in šole s usnii.pr08ramom’ s° imeli i„ btič, ki tekmovalci iz ŠŠD kat ^ragatui^p^181*.1' Pred Stari trg SWSy>«tA?- 1 Lovrinova iz Vinice. V. KOBE Deset let sodelovanja Gasilski društvi iz Novoteksa in Varteksa proslavili 10-letnico pobratenja in sodelovanja obeh enot ismm SPOZNAVAMA PTICE - Pionirji P.upena” smo se odzvali natečaju na osnovni šoli ,,Katja ,J*tiče okoli našega doma '. Poleg tega tudi pri likovnem krožku spoznavamo ptice, na katere zlasti pozimi ne bomo pozabili. (Foto: MITJA JERMAN, foto krožek OŠ Katja Rupena) V nedeljo, 5. oktobra, so gasilci iz tekstilnih tovarn Novoteks in Var-teks v Novem mestu proslavili deseto obletnico pobratenja obeh gasilskih enot, deset let plodnega sodelovanja in izmenjave izkušenj med dvema industrijskima gasilskima drpštvoma sorodnih delovnih organizacij, ki imata vsako zase že dolgoletne izkušnje. Novoteksovo gasilsko društvo je bilo namreč ustanovljeno pred 34 leti. To sodelovanje je še posebno pomembno, ker pomeni razvoj plodnega medrepubliškega sodelovanja tudi na področju odpravljanja nevarnosti rdečega petelina. Prav zaradi tega so letošnje srečanje pripravili še posebno skrbno. Na slavnostni seji obeh društev, ki jo je vodil član pripravljalnega odbora Ivan Ivkovič Nismo pustili radia na cedilu! iz Novoteksa, je Danilo Kovačič spregovoril o razvoju industrijskega gasilskega društva v Novoteksu in o pomenu sodelovanja, ki jim ga je uspelo razviti s podobnim društvom iz Vartek sa. Predstavnika obeh društev sta si izmenjala listini o praznovanju obletnice pobratenja in spominski darili. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič pa je orisal razvoj celotne gasilske organizacije. Spregovoril je še predsednik Gasilske zveze Hrvatske Branko Jerič in se ustavil predvsem pri pomenu meddruštvenega sodelovanja, ki * prispeva tudi k utrjevanju bratstva in enotnosti med našimi narodi ter seveda k poklicni solidarnosti. Najbolj zaslužnim gasilcem iz Novoteksa in Varteksa so na slovesnosti podelili slovenska in hrvaška republiška gasilska odlikovanja, na gasilske prapore obeh društev pa so pripeli spominske trakove. Udeleženci slovesnosti so si po slavnostni seji ogledali Bazo 20, popoldne pa so preživeli v prijetnem vzdušju v gostišču na Loki. Zakaj je skoraj sočasno prenahala sodelovati na Radiu Sevnica skoraj vsa ekipa Zadnjih nekaj dni precej burka sevniško javno mnenje množica različnih informacij o vzrokih za skoraj sočasno prenehanje sodelovanja na Radiu Sevnica tako rekoč celotne programsko-tehnične ekipe. Ker nekateri očitno namenoma potvarjajo resnico in nas skušajo na vsak način očrniti, smo dolžni javnosti naslednje pojasnilo: RS si je v dobrih desetih letih delovanja pridobil naklonjenost šte- NOVA postaja Tik pred začetkom novega šolskega leta smo prebivalci Viher dobili novo avtobusno postajo. Ko pa smo dan čakali, da nas prvi šolski avtobus odpelje v šolo, je voznik skoraj odpeljaKbrez nas, saj nas je šel iskat na staro postajo. Tudi voznik, ki nas je odpeljal iz šale, je hotel ustaviti na stari postaji. Očitno nista vedela, da imamo novo . avtobusno postajo, ki je za prebivalce Viher velika pridobitev, saj imamo sedaj krajšo pot do avtobusa. ANICA MARGETIC, 7a OS Milke Kerin-Leskovec VOJAKI NA TELČAH Pred štirinajstimi dnevi so bili na Telčah. vojaki iz novomeške kasarne Milana Majcna. Prišli so v šolo po nas učence in nas odpeljali v vas. Pokazali so nam orožje m kako se napolni avtomat in puška. Imeli so tudi avto, v katerem je bil telefon. Bili so zelo prijazni Čas, ko so bili z nami je zelo hitro minil Vojake imam rad, ker čuvajo našo domovina RAJKO NOVSAK, 2j. Malo zaslužnih? Kočevje: Ni predlogov za delovna odlikovanja „Ali delavci res niso ničesar naredili za stabilizacijo in napredek občine? “ Tako vprašanje je bilo slišati med podeljevanjem zadnjih delovnih odlikovanj v Kočevju. Med odlikovanci so1 bili skoraj sami uslužbenci oziroma člani ZZB. Odgovor je zelo preprost: Za odlikovanje razmeroma redno' predlagata svoje člane le organizacija ZZB in posestvo Snežnik; iz ostalih delovnih kolektivov predlogov ni, oziroma prihajajo zelo zelo malokrat. In če ni predlogov, tudi odlikovanih ne more biti, čeprav je v delovnih kolektivih še veliko zaslužnih in neopaženih članov. Kritiki sedanjega načina kandidiranja za odlikovanja pa spet upravičeno opozarjajo na druge pomanjkljive i Tako je napri-mer za največjo občinsko priznanje „Seškovo nagrado" ali za priznanja KS Kočevje znano, kdo vse lahko kandidira. Pred podelitvami so objavljeni razpisi, vsem delovnim kolektivom pa so poslani tudi dopisi, naj žirijam sporoče svoje predloge oziroma kandidate za priznanja. Odziv je izredno velik, tako da nikoli ni mogoče upoštevati vseh predlogov. Podobnih navodil, opozoril oziroma razpisov pa ni za delov na odlikovanja. Tudi tisti, ki naj bi v posamezni OZD spremljali prizadevnost in uspešnost članov kolektiva, si nočejo nalagati dodatnega opravka in raje na to delo pozablja P. J. Kočevje vilnih poslušalcev, zlasti pozorno so sporede spremljali poslušalci iz delavskih in kmečkih družin, pa tudi mladi. Hvaležni smo vsem, ki so vztrajali na sevniškemu valu, kljub temu da so oddaje dolga leta zaradi skromne tehnične opremljenosti razmeroma slabo slišali in nam dobrohotno oprostili tudi kakšno programsko napako. Zadnja leta se je RS tehnično bistveno posodobil, saj smo s pomočjo”širše družbene skupnosti ustvarili možnosti za oddajanje na UKV. Izboljšala se je kakovost sporedov in RS je januarja letos prejel za objektivno informiranje visoko priznanje OF slovenskega naroda. Na zavodu zakulturo in prosveto, katerega enota je postal RS, so se v 6 letih obstoja zamenjali trije direktorji. 1. avgusta letos je nastopil Boris Slapšak. Ze ob prvih stikih smo bili presenečeni, saj je takoj pričel o problematiki RS in z obljubami, da bo napravil red. Skratka, obnemeli smo ob direktorjevi želji, da bi se pogovarjali o problemih RS, saj jih nismo izpostavljali, razen vprašanje, kako bi zagotovili čimprejšnje oddajanje na UK preko pretvornika na Lazah, kar pa je že dlje časa v rokah strokovnjakov RTV Ljubljana. V tem času je bilo že več mesecev znano, da bo vodja ter glavni in ogovomi urednik RS na lastno željo, nezadovoljen z razmerami na zavodu, odšel. B. Slapšak je na kolegiju zavoda izposloval, da se s 1. 10. 1980 prekine pogodba o delu z urednikom. 26.9. 80 je s pritiskom na glasbeno urednico dosegel, da je »zaplenil” magnetofonski trak 25. 9. predvajane sporne oddaje kulturnega urednika; v petek, isti dan, toda zvečer, pa je v Studiu skušal z zasliševanjem izsiliti določene opredelitve sodelavcev RS (obsodba po načelu »Divide et imperal”), vendar provokacija zara- konferenca OK ZSMS BREŽICE V Brežicah je bila v petek, 3. oktobra, programsko-volilna konferenca občinske konference ZSMS, ki se je je udeležilo 52 delegatov osnovnih organizacij ZSMS in 10 gostov, med njimi tudi predstavniki domače občine, posavske regije , in RK ZSMS. Na konferenci so obravnavali poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju, ocenili delo ter izvolili novo predsedstvo, v katerem sta tudi predstavnika Kluba posavskih študentov iz Ljubljane in Maribora. sSprejeli so tudi splošno programsko usmeritev za delo v prihodnjem dveletnem obdobju. M. JAZBEC PO ZILJSKI DOLINI Mladinski odsek novomeškega planinskega društva je v septembru organiziral izlet v Ziljsko dolino in na Konjsko goro v Karnskih Alpah. Pobudnik izleta je bil prof. Zupančič, ki je bil tudi naš vodič po krajih, ki so bili nekoč središče slovenstva. Ponosni smo hodili po lepi Ziljski dolini in žal nam je blo, da ni več slovenska. Po lepo urejeni gorski cesti smo se pripeljali do smučarskega središča Mokrina, od koder nas je že vabila 2239 m visoka Konjska gora. Tu nam je bilo vreme naklonjeno in z gore je bil lep razgled na sosednje vrhove in na globoke doline pod nami. Vračali smo se po italijanski strani, bogatejši za lepa doživetja jesenskega dne in z občutkom, da nam je zamejska Koroška še bolj pri srcu. R. ŽIBERT di enotnosti homogene ekipe m uspela V naslednjih dnevih so »prepričevanja” sledila na občinskih družbenopolitičnih organizacijah, posameznike pa so zasliševali tudi miličniki. Rezultat takih, za našo družbo nesprejemljivih prijemov, ki žalijo človeško dostojanstvo, je bil spontan odstop celotne ekipe, kljub temu da smo bili še pripravljeni sodelovati. Tako početje si lahko razlagamo edino le z razširjenimi govoricami o predvidenih kadrovskih rešitvah na RS po 1. 1. 1981. ZDRAVKO BALOG ml., BOJAN DREMELJ JELKA GUNSTEK NED.'. BUSAR JOŽE MAURER PAVEL PERC FRANCI RUPAR SLOVESNO V NOVOTEKSU - Predsednik Gasilske zveze Hrvaške Branko Jerič izroča zlato odličje predsedniku industrijskega gasilskega društva Novoteks. Zelje se izpolnjujejo Posodobitev ceste od Lazca do Starega kota obljubljali že poslanci v stari Jugoslaviji Prenovitev ceste iz Gorice pri Lazcu do Starega Kota. v kočevski občini se je začela. Zemeljska dela so končana, potrebno je še gramoziranje, valjanje in ureditev obcestne kanalizacije. Cesta bo urejena tako, da jo bo možno kasneje asfaltirati. Cesta bo obnovljena v dolžini 2.900 m, povsem po novi trasi pa bo potekala v dolžini 600 m. Dela bodo veljala okoli 2,9 milijona dinarjev. Ta denar je zagotovljen iz samoprispevka občanov, zanjo pa bodo prispevali tudi gozdarji. V nadaljevanju bi bilo treba posodobiti cesto vse do Prezida. Tako bi dobili dobro in bližjo cesto preko Cerova do Reke oziroma morja- Za posodobitev te ceste so se občani zavzemali že v stari Jugo- slaviji. Ob vsakih volitvah je dobil glasove Starokotarjev tisti poslanec, ki jim je obljubil to tako zaželeno zvezo s svetom- To je bil dolga leta poslanec liste SLS Karel Skulj._ Pred vsakimi volitvami je prišel v Stari Kot in imel pred cerkvijo volilno zborovanje za vasi Stari in Novi Kot. Vaščani so ga vedno lepo sprejeli, saj jim je zmeraj zatrdno obljubil, da bo cesta urejena v prihodnjem mandatnem obdobju. Od takrat je propadla stara Jugoslavija, minila je vojna in še 35 let svobode. Mnogi, ki so težko čakali to cesto, so že zdavnaj mrtvi Tolikokrat obljubljena cesta pa bo končno le posod6bljena, čeprav se še ne ve, kdaj bo tudi asfaltirana. FRANC KALI C .J Delavni mladinci Mladinci, člani OO ZSM Mozelj pri Kočevju, so letos uspešno izvedli več športnih in kulturnih prireditev,' s prostovoljnim delom so gradili športno igrišče, redno izdajajo glasilo »Viharji", organizirali pa so tudi dve predavanji o kolektivnem vodenju. Manj uspešni so bili na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z delom v tem letu pa še niso končali. Še ta mesec bodo izvedli tekmovanje v streljanju z zračno puško in nadaljevali z gradnjo športnega igrišča. V novembru bodo imeli predavanje s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite (Sovra žni poizkusi emigracjje proti naši državi) in kulturno prireditev za dan republike, 29. november. Ob praznovanju novega leta pa bodo pripravili šaljivo prireditev. Za uspešno bodoče delo, mladinske organizacije v Mozlju pa je' vsekakor potrebno še boljše sodelovanje med družbeno-po lit ič nimi1 organizacijami, ki delujejo za območje Mozlja in v Krajevni skupnosti »Ivan Omerza" Livold. Za tako sodelovanje si člani mladinske organizacije tudi prizadevajo. MIROSLAV KUZMA LOKE SO PRAZNOVALE Vaščani A noše a in Lok pri Zdolah so že drugič praznovali svoj krajevni praznik. Ta je sicer 1. septembra, ker pa je letošnja letina zapoznela, so praznovali šele 27. septembra. V prijetni vasici Loke si sosedje pomagajo v težkih in lepih trenutkih in ne pozabljajo, da je moč le v slogi. Skupaj se veselijo uspehov; pridne gospodinje pripravijo dobre kmečke jedi, moški poskrbijo za žlahtno domačo kapljico, fantje iz vasi pa zaigrajo in zapojejo prijetne narodne pesmi, da je starim in mladim všeč. Na svoje praznovanje ne pozabijo povabiti tudi tistih krajanov, ki trenutno žive drugje, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. ANICA KUKOVIČIČ PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI ZDOLE V soboto, 11. oktobra so v krajevni skupnosti Zdole že četrtič praznovali. Kulturni program so pripravili člani KUD Rudi Rožanc, nastopal pa je mešani pevski zbor in recitatorsko-dramska skupina. Podelili so tudi priznanja OF, na koncu pa so se samoupravni organi in družbenopolitične organizacije sestali na svečani seji, kjer so se spomnili tudi pokojnega pisatelja Bena Zupančiča, ki je obiskoval osnovno šolo v Zdolah. MILAN JAZBEC Za vodo iznajdljivi in delavni Vse bliže praznični dan, ko bo v Jugorje pod Gorjanci napeljan vodovod Na Jugorju v krajevni skupnosti Gaberje so začeli letošnjo pomlad graditi vodovod. Vse kaže, da bodo hitrejši od zime, saj so pripravili vodi pot že skoraj do vasi. Prejšnjo nedeljo je bilo na gorjanskem pobočju nedaleč od Jugorja precej živo. Vendar tam ni bil piknik, ampak so zidali vodni rezervoar. Mož in fantov z Jugorja je bilo premalo, kajti vas šteje le petnajst hiš, zato so priskočili na pomoč še gasilci iz Gabrja. Delavcev je bilo tako dovolj in tudi z »gradbeno mehanizacijo" ni bilo težav. Enega od betonskih mešalcev je gnala kosilnica BCS, drugi pa se je vrtel s pomočjo motokultivatorja. Stvar je navsezadnje precej preprosta, le „pogruntati“ jo je bilo treba, kajti elektrike ni blizu. Veljalo bi držati zanje pesti, ker jih je dosedanja gradnja \tako ali drugače že precej stala. Teren je kamnit in močno nagnjen. Kopali so s stroji Li seveda s krampi. Vsako gospodinjstvo mora odpraviti 150 ur prostovoljnega dela, poleg tega pa prispevati še stari milijon. Na Jugorju pravijo, da so se tako ene kot druge številke že krepko dvignile. Ko bo voda zares pritekla, bo uresničenega nekaj več plana KS Gabtje. Tisti dan bo na Jugorju praznik. Ampak iz doline tega mogoče sploh ne bodo opazili. M. LUZAR Beton je prevažalo skoraj ducat samokolnic, da ni bilo zastojev. Zaposleni so bili vsi udeleženci delovne ak cije. »Trideset delavcev je, pa en sam mojster! “ so rekli bolj v šali kot zares. Da bi kdo stal križemrok, tega res ni bilo videti. Jugorci si obetajo vodo še letos, če le ne bo vreme preveč nagajala POŠTENO PLJUNILI V DLANI - Poprijeti morajo vse roke, če je V vasi le petnajst hiš. (Foto: M. Luzar) DOLENJSKI LIST Inž. Fedor Umek: kakšna bo bi dualne - gradnje, kot J j jjl videti, pa bi že v -Jt lahko začeli pripravlja11 šča za pozidavo. Da P8 lokacije za zasebne čimbolj vabljive, Pre , ;LuF' naj bi del sredstev za K jfi ne prispevke kreditiral* šo dobo. n0 pl*’ Na zavodu za družb niranje imajo precej s(0j<č* projektov za PT°st0Ailide^^ hiše, kakršne so p[. ,0n»^ novi soseski, prav tako ^ za atrijske hiše, ven»“ skušali tudi glede tega širšo ponudbo za razn^ xtf Ker pa gre v Prl“n.enOve0‘ ških košenic za nekaj j^vi* stanovanjski izgradnji«. .0tv razgrnjeni zazidalni n «,g)eti . vo vzbujal pozornost- « tu bilo le, da bi občani djg j* pripombe, dokler je V času javne raz^^ p je kritika dobrodo^ pr*J pošteno dvigati g*a # takrat, ko je gra<7 ; polnem teku. Pra^jjnO' “7; “ mestu je namreč zna n(f*P‘ bili „po bitki vsi Št. 42 (1627) 16-_o Krškem dnevi kulture Bajme Basre | ob Kobe[ovem • bilejo Prvo srečanje kulturnikov pobratenih občin — Prireditve v Krškem in na Senovem 5 - Od 17. do 19. oktobra bo Zveza kulturnih orgarizaiij občine Krško gostitelj 50-članske delegacije kul-turnoumetniškega društva “Milenko Topalovič” iz pobratene srbske občine Bajina Bašta. Pokrovitelj te, prve izmenjave na kulturnem področju je občinski svet ZSS Krško. Gostovalna izmenjava? Medobčinsko kulturno sodelovanje na Dolenjskem spet oživlja — Vrtiljak prireditev „Spoznajmo se” Na Dolenjskem je bilo do zdaj bolj slabo čutiti medobčinsko sodelovanje na kulturnem področju. Nedvomno zato, ker se ni nihče dovolj potrudil, da bi ga programiral in razvil. Nekaj malega je svojčas obetalo dogovarjanje v okviru medobčinskega sveta ZKO. Vsi ka snejši poskusi so ostali razen nekaterih izjem pri neplodnih sestankih. Tako občine niso prišle niti do poenotenega koledarja kulturnih prireditev, kar bi bil Sicer minimalen plod medsebojnega sporazuma Zanimivo je, da odsotnost povezovanja doslej ni preveč skrbela niti kulturnih skupnosti, čeprav sodi to področje v pristojnost njihove politike. Zamujenega je prav gotovo veliko. Tega se kulturni krogi bolj zavedajo letos, ko je treba sleherno dogajanje motriti skozi stabilizacijski dinar in se pri načrtovanju dejavnosti nasloniti na lastne sposobnosti. Zato ni slučaj, da so začeli v posameznih občinah resneje računati tudi na (cenejše) domače kulturne skupine, izvajalce, razstavljalce, ustvarjalce in poustvarjalce. Skratka na tiste, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko. Z njimi pa ne računajo samo tam, kjer pač delujejo, ampak tudi sosedje. V Novem mestu se je pred kratkim sestala skupina, ki si je naložila izdelavo programa kulturne „zapolnitve” v dolenjski regiji. Predlaga, naj bi v vseh dolenjskih občinah pogledali, kaj bi premogli za skupno ponudbo. Zamišljeno je, da bi povsod pripravili program, ki bi vključil najboljše dosežke posameznih zvrsti dejavnosti, nato pa bi sledila izmenjalna gostovanja. Tako bi, denimo, Tre-banjci videli, kar bi pripravili Črnomaljci, in obratno. Cikel prireditev, ki bi jih sestavljali sporedi posameznih občin, bi začeli ,vrteti” po Dolenjskem že letos (Črnomaljci nameravajo z njim popestriti svoje abonmaje), v vseh občinah pa naj bi ga videli do izteka sezone 1980/1981. Medobčinsko kulturno izmenjavo pripravljajo pod geslom . Spoznajmo se”. Napovedanih je še več pripravljalnih sestankov. V kratkem bo znan iniciativni odbor, ki bo zamisel o predlagani obliki medobčinskega kulturnega sodelovanja prelila v program za trajnejšo uporabo. I.Z. Gostje iz Bajine Ba'te sc bodo predstavili Krčanom in Senovčanom z bogatim celovečernim kulturnim programom. Obiskovalci prireditev v Delavskem domu Krško in Domu XIV. divizije Senovo si bodo v petek in soboto ogledali najprej melodramo Dobriče Eriča „Prstan v studencu”, v drugem delu večernega sporeda pa bodo nastopili člani folklorne sekcije s srbskimi narodnimi plesi, vokalni solisti narodne glasbe, orkester in instrumentalisti. Zabavni del programa bodo gostje izvedli tudi v hotelu „Sremič” v Krškem, ki bo za to priliko pripravil večer srbske kuhinje. Krški gostitelji so za kulturnike iz pobratene občine pripravili bogat spored bivanja. Najbolj pestro bo v soboto, ko bodo gostje najprej prisostvovali projekciji filma ,.Gremo v Krško”, takoj zatem pa bo stekel pogovor o nadaljnjem kulturnem sodelovanju. Po ogledu znamenitosti stotega mestnega jedra Krškega in razstave Gabrijela Kolbiča v krški galeriji bodo obiskali akademskega kiparja Vladimirja Štovička v njegovem ateljeju v Leskovcu. Popoldanski del p« obsega ogled osnovne šole ,.Jurij Dalmatin” v Krškem in gradu v Brestanici, kjer jim bodo razkazali muzej izgnancev, samorastniško galerijo in na novo odkrite freske. Nedeljsko dopoldne je rezervirano za ogled Kostanjevice in njenih kulturnih znamenitosti. Na srečanju se bodo dokončno dogovorili tudi o tem, kdaj bodo krški kulturniki vrnili obisk kulturnikom Bajine Bašte. N. K. Znani arhitekt, slikar in ilustrator slavi 75-letnico OKTFT MF,D SLIKAMI IN KIPI — Na otvoritvi razstave akvarelov in kipov Gabrijela Kolbiča - ogledali si jo bodo tudi gostje iz Bajine Bašte - je pel Šentjernejski oktet pod vodstvom Janka Avsenaka. Prejšnji teden je praznoval 7.'-letnico rojstva slovenski arhitekt, pedagog, slikar in ilustrator Boris Kobe. Mož s svojo zgodovino, radostmi in tegobami, kalvarijami pa tudi zmagami. Človek, ki v življenju ni poznal oddiha, ki je znal preživeti svoj čas. Plodno, ustvarjalno. Ko so mu lansko pomlad podelili častno priznanje zaslužnega profesorja Univerze Edvard Kardelj, so poudarili, da je dosegel jugoslovansko pomembne rezultate. Pri tem je vSelej izhajal iz na-’ prednega pogleda na svet, upoštevajoč potrebe našega socialističnega kulturnega razvoja. Vzgojil je več rodov arhitektov in urbanistov. Kot ustvarjalec je vsadil v okolje vrsto monumentalnih pomnikov ,.mrtvim v spomin, živim v opomin.” Med vojno je bil interniran, to mu je kasneje pomagalo, da se je potrdil kot slikar poti narodnoosvobodilnega boja. Znan je njegov obsežni slikarski cikelj (123 velikih olj in gvašnv) „Po poteh Gubčeve brigade”. Širše zasnovani cikel »Pomniki revolucije” obsega trenutno 19 olj, vendar še hi dokončan. Prispeval je domiselne inlustracije za izdajo Trdinovih „Bajk in povesti o Gorjancih • ilustriral Jurčičevega „Deseteg* brata”. Nazorjevega „Velega J0-žo” pa Levstikovega ..Martin* Krpana” in druga znana dela. Boris Kobe Na Dolenjsko ga niso vodil* l( stUarska popotovanja, ampaksl’ ceršnja navezanost na grudo nje-nih ljudi. Čeprav je bil rojenv Ljubljani, se je Kobe lahko v«J malce štel za Dolenjca, saj je ^ tod izšel njegov rod. Zakaj Dolenjci tako slabo sodeluje)^ Jutri bo v Trebnjem posvet s sodelavci „Samorastniške besede" z območja širše Dolenjske Omogočiti ljudem, ki pišejo, da bodo svoja pesniška in prozna dela lahko objavljali, in jim s tem dati spodbudo za nove stvaritve, to je bil osnovni razlog, da je trebanjska kulturna skupnost začela izdajati revijo „Samorasatni.ško besedo”. To je bilo leta 1975. Publikacija, ki je najprej objavljala samo avtorje iz trebanjske občine in bila sprva literarna sopotnica manifestacij tabora likovnih samorastnikov, se je že po nekaj številkah odprla ustvarjalcem večjega dela Dolenjske, hkrati pa se je otresla nave- zanosti na taborska dogajanja. Poleg tega so se začela na sredinskih straneh ,.Samorastniške besede” pojavljati literarna dela gostov, v slovenski književnosti uveljavljenih in priznanih Dolenjcev, kar naj bi po mnenju uredniškega odbora prispevalo k še večjemu ugledu in kvaliteti te revije. Leta 1978 se je revija odprla pišočim iz vse Slovenije in kot taka dočakala leto 1980, ko je pod njenim okriljem izšla skupna pesniška - likovna zbirka Trebanj-cev Franceta Režuna in Lucijana Reščiča. To je pomenilo prelomni- co, korak naprej v razvoju „Samo-rastniške besede”. Tudi poslej naj bi bilo tako, da bo ob samostojni objavi že bolj uveljavljenega avtorja izšla vsako leto še običajna številka, taka z večjim številom prispevkov različnih avtorjev. Odprtost na vse vetrove je nemara povzročila, da se je število sodelavcev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja začelo zmanjševati. Ob tem dokaj nepričakovanem pojavu je postal uredniški odbor pozoren že lani, še bolj pa letos, ko je prebiral in odbiral gradiva za številko, k* izšla proti koncu leta. Med koP _ gradiva je bilo le nekaj listov. •> jih podpisali Dolenjci. To P* JJL že zadosten razlog, da so se f uredniškega odbora odločili ti vzroke za dolenjsko abstin6 Ne gre, so ugotovili, da bi 14 izhajala brez prispevkov Dolenj saj je v prvi vrsti namenjena obj*v , njihovih del. Na vprašanje poslej, bodo poskušali odg«*” jutri popoldne sami ustvarj»c Trebnjem, kamor jih je P°vl uredniški odbor. Slovo romaotiki pod Rokom V kratkem bo razgrnjen predlog zazidalnega načrta za regrške košenice, ki je po dolgih letih primer organizirane zasebne gradnje - Kaj pravijo načrtovalci - Kritika je dobrodošla Se pred desetimi leti je bil za Regerčo vasjo na košenicah proti Roku spokojen mir. Zmotili so ga nekajkrat v letu le obiskovalci spomenika pa domačini, ki so ob začetku jeseni lazili po hosti za jurčki Zadnja leta je v dolini pod spomenikom sila živahno, ker je Reger-ča vas postala tako velika, poseljena z novimi hišami, ob katerih se vije asfalt, da ni več vas, temveč del mesta. V nekaj naslednjih letih pa bodo tudi košenice ostale le še po imenu. Tam bo zrasla nova mestna soseska. Kašna bo, zakaj ravno na regerških košenicah in kdaj je gradnja predvidena, so bila vprašanja, na katera so dali odgovor strokovnjaki z novomeškega Zavoda za družbeno planiranje. ..Družbeno usmerjena gradnja ima v nekaj naslednjih letih možnost razvoja predvsem v predelu Irča vas-Brod in Žabji vasi, medtem ko bodo regerške košenice namenjene predvsem gradnji zasebnih hiš. Tako bo tudi za individualno gradnjo, ki je pri nas še zmeraj dosti bolj razširjena kot blokovska pozidava, precej več lokacij. Ideja o pozidavi regerških košenic ni nova, temveč je bila že v preteklih letih znana kot ena možnih za razširitev mesta.. Zdaj je postala znova aktualna predvsem zato, ker smo se ob sprejemanju krajevnega samoprispevka dogovorili, da bomo gradili ob kanalih, poimenovanih s čkrami K za predel Drska—Irča vas; R — vzdolž Težke vode do Gotne vasi, L — Zagrebška cesta in Žabja vas. Da bi te kanale lahko zidali in nova soseska zbirali potrebna sredstva, je smotrno gradnjo osredotočiti v navedene smeri. Zlasti v zdajšnjem stabilizacijskem času bi bilo nesmiselno riniti na nove lokacije, omenjene k anale pa bi morali vseeno graditi, pa bi ostali neizkoriščeni. Vsak kilometer zbirnega kanala stane namreč 10 milijonov dinarjev. Vemo pa, da je komunalni dinar na eni strani premajhen za vse želje, po drugi strani pa je tudi res, da niti tega, kar imamo, doslej nismo smotrno uporabljali.4* Tako je upravičenost gradnje na regerških košenicah pojasnil inž. Zmago Novak, direktor ' Zavoda za družbeno planiranje. Poudaril pa je še, da bodo skušali uresničiti tudi ta del stare zamisli, naj bi te parcele po ceni bile dostopne širšemu krogu občanov. Predlog zazidalnega načrta za regerške košenice bo v kratkem javno razgrnjen. Natančneje je vizijo nove soseske opisal inž. arh. Fedor Umek: ,.Predvidene so tri vrste hiš v tem predelu, in sicer: 27 atrijskih družinskih hiš v obliki črkeL^ll vrstnih hiš; 12 hiš, v velikosti 9 x 12 metrov, z delavnico za obrtnike, ki lahko merijo od 12 x 24 do 12 x 36 metrov. Razen tega je okrog 100 lokacij za prosto stoječe družinske hiše. V naselju je predvidena trgovina, gostilna, vrtec in zelena cona, ki bo hkrati pomenila dostop proti Roku. Ob vsaki hiši je predviden tudi vrt poprečno s 600 m2 površine. Vse to je le začetek gradnje na tem koncu mesta. Cez leta se bo po potrebi pozidava lahko nadaljevala proti Gotni vasi.“ Hiše bodo imele v tem naselju kurjavo po želji lastnikov, se pravi vsak zase, pač pa se bo celotna pozidava med Regerčo in Gotno vasjo vezala na novi cestni sistem, s čimer bo rešen tudi problem javnega prevoza. Znano je, da ga zdaj ni prav zaradi neustrezne ceste. Regerške košenice so v Novem mestu poizkus, da bi po dolgih letih prišli do organiziranega zazidalnega načrta indivi- DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Nova petletka ne obljublja kulturnega bohotenja s£T Mm ib *e mir. vanJe n* nič kaj zabavna, n0 1 Pa hvaležna zadeva. Običajno* to 8tvar niso dovolj bilance, ,VanJe Preteklosti, računi, “Cljslci m (inmi V XI..I reso: tuj- m drugi kažipoti. Nujna je *malTSObnoSt Predvidevanja. To flovelt • Pomen'> mora biti t0 , ^aj nekaj jasnovidca. Pa tudi 1K VSe)ei dovolj. Zato je načrtova-23J.1 ene'|n° v nevarnosti, da se bo jih n0113? !" -*®1 za *° sl>šaL Več mu Vefij8*50^0’ C* so pogreški večji. daijii čas8°M *e J'e treb,a kr°jiti 23 r>amt»A Natai'čno planiranje je recPrva umetnost. • Da priprava planov ni Pravilo za mezinec, ampak udo resno, težaško delo, so 7®. do zdaj lahko prepričali 1 po vrsti - tozdi, ozdi, °zdi, krajevne skupnosti, t! ?ne’ ^IS in drugi. Kajpak kultura. Težje je toliko . °U» ker je treba novo pet-umeriti na stabilizacij-osnovah. Kulturne , uPnosti še zlasti dobro ve-°> kaj to pomeni. Letos so nTi^e dejavnosti in denarij1 možnostih precej zapile. ^ “Nemki prostor se je kul-”*n znatno zožil. Ob tem ^otamo vedeti še, daje moč ejavnost, predvideno s planom za naslednjih pet let, ',fednotiti na podlagi lan- gre. Kar zadeva kulturo, ni nobena skrivnost, da ni potegnila najdaljšega konca. Prej se je zgodilo ravno nasprotno. Zato pomembnih dejavnostih (in finančnih) zalogajev ne predvidevajo skoraj nikjer na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Osnutki novih planov, ki so že znani, bodo med napredovanjem do predlogov v glavnem deležni stilističnih popravkov. Vsebinskih posegov bo manj, če pa bodo, bo to pomenilo, da more kultura računati Je na manj, kot je zapisano v osnutkih. Tako vsaj kaže. Kaj načrtujejo nekatere kulturne skupnosti na našem območju? Črnomelj! skih cen. To pa ni rožnat obet. k0^U*tUra ni torej nikakršna izjema, ! jo r|e Za to, skoz kakšne naočnike : živjj 0ram° motriti t|r ji začrtati 1981 ra2v°jno pot za obdobje \ Je . ~ 1985. Ta neizjemnost se je I n d■8Z^a VVSei dosedanji procedu-I tov 7ravljanja planskih dokumen-osnntu ° c*°^,r0 Je to razvidno iz 1 0 *ov samoupravnih sporazumov i skur> planov kulturnih °snufuSti, za naslednjih pet let iavnj kakršni pač že so, bodo v naSemtazPrav‘> ki se je ponekod na p pte. °bniočju že začela, temeljito j ;ov in opiljeni. Velikih pose- ni, j 0taj zagotovo ne bodo delež-stvamJ S° sestavljeni glede na ga e Možnosti in upoštevaje dru-i °^ja d™®ene dejavnosti Be, j ,ena> ust pa mnogo, zato ne dnigjh3 . ena usta živela na račun Pre^‘ Pn>ki so se morali torej že n° dogovoriti, koliko komu Črnomaljci so za prednostne naloge navedli knjižničarstvo, varstvo narave in kulturne dediščine, dokončanje naložb (iz minule petletke in dejavnost ZKO. Na področju knjižničarstva bi radi dosegi knjižno zalogo 1,3 knjige na prebivalca, odprli nova izposoje-vališča v Adlešičih, Gribljah in Starem trgu, za črnomaljsko matično knjižnico pa zagotovili primernejše prostore. Kulturna dediščina bo deležna posebne pozornosti. Med dru/ gim bodo začeli zbirati gradivo za muzejsko zbirko v Črnomlju in za zbirko pomembnih belokranjksih kulturnih delavcev, uredili bodo muzejsko zbirko mladinske literature v Vinici, uredili krajevno muzejsko zbirko v tem kraju in vinarsko zbirko v Semiču. Od publikacij s tega področja kaže omeniti predvsem etnološki vodnik po Beli krajini, ki naj bi zagledal beli dan v naslednjih petih letih. Pridobitve so napovedane tudi na področju spomeniškega varstva. Pripravili bodo projekt za prenovo starega mestnega jedra v Črnomlju, obnovili bodo projekt za prenovo starega mestnega jedra v Črnomlju, obnovili cerkvico sv. Duha v Črnomlju in Mitrej v Rožancu, popisali vse spomenike v občini, zbirali tako imenovano narodno blago in podobno. V okviru ZKO bodo V črnomaljski občini poslej prirejali mesece kulture s prikazom vseh ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Napovedujejo, da ne bo ostalo pri dosedanjih oblikah in zvrsteh. Zelo pomembna je usmeritev, ki pravi, da bodo v občini poslej skrbeli še posebej za kakovostno raven ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zato ne bodo skoparili z izobraževanjem kadra, ki dela v kulturi. Prizadevanje naj bi želo pomemben uspeh. Domače amatersk e gledališke skupine bodo postopno vključevali v abonmajske prireditve, kjer bodo nastopale v družbi gostujočih poklicnih ansamblov iz znanih slovenskih gledaliških hiš. Podobno bodo program glasbene kulture mladih in odraslih obogatili z vključevanjem nas topov belokranjskih glasbenih skupin. Likovna dejavnost, ki se je do zdaj pojavljala z občasnimi, a še vedno preredkimi razstavami, naj bi v novi petletki naredila velik korak naprej. Načrtujejo občasne slikar-iko-iciparske kolonije, razstave domačih likovnikov in podobne reči. Najbolj pa bodo gotovo zadovoljni amaterski likovniki, ki jim petletni plan kulturne skupnosti obljublja ureditev ateljeja. Bogata naj bi bila tudi filmska dejavnost. Nadaljevali bodo s filmskim gledališčem ter s tedni domačega in tujega filma. Podeželje bo s filmskimi predstavami oskrboval potujoči kina Nemalo skrbi bodo posvetili filmski vzgoji in s tem v zvezi izobraževanju mentorjev za to vzgojo. Na področju naložb bodo najprej inkončali ureditev domov v Adlešičih in na Preloki, začeli graditi večnamenski dom v Starem trgu ter prenovili kulturni dom v Črnomlju. nju s pobratenima občinama Ronchi in V/agna ter naložbam. Knjižnica bo deležna zahtevanega knjižnega fonda, hkrati pa jo bodo kadrovsko okrepili. Poleg tega je navedena založniška dejavnost, saj je znano, da pride iz Metlike na trg že zdaj nemalo za Belo krajino pomembnih knjižnih del. Izdajanje za kulturo Bele krajine pomembnih publikacij se bo v naslednjih letih še povečalo. Kot razberemo iz osnutka plana kulturne skupnosti, bodo Metličani v ta namen zagotovili tudi denar. Skrb za ljubiteljsko kulturo je naložena ZKO. Pod okriljem slednje bo potekalo že do zdaj znano glasbeno, filmsko, klubsko in drugo delo. Poskušali bodo postaviti domačo amatersko gledališko dejavnost Podobne naloge so predvidene za likovno področje: poleg domačih likovnikov naj bi delali v občini tudi tovrstni ustvarjalci od drugod, še posebej v likovnih kolonijah. Naložbena dejavnost predvideva med drugim adaptacijo metliškega gradu in ureditev domov na Radoviči, v Dobravicah, Podzemlju, Krasin-cu, na Suhorju in v Božakovem. Načrtujejo še ureditev muzejske zbirke pomembnih belokranjskih mož, kar pa nameravajo opraviti skupaj s Črnomaljci. Novo mesto Jakčevega doma, ki naj bi postal nova kulturna ostanova v okviru zajamčenega varstva kulturne dediščine. Slednje pa je prav tako na spisku prednostnih nalog med predvidenimi naložbami, kjer so na spisku za izvršitev v naslednji petletki še adaptacija Doma kulture in Studijske knjižnice v Novem mestu ter dograditev nekaterih kulturnih objektov v krajevnih skupnostih. Hkrati s knjižničarstvom naj bi se kot prednostna dejavnost razvilo založništvo, pri čemer gre za ustanovitev in redno delovanje založbe, ki bi s poslanstvom oziroma z družbeno verificiranim programom nadaljevala dejavnost v zadnjih letih popolnoma omrtvele Dolenjske založbe. Na področju že omenjenega varstva kulturne dediščine naj bi opravili več pomembnih nalog. Med drugim v prvi vrsti nadaljnje varstvene posege na gradovih Hmeljnik, Žužemberk in Soteska ter cerkvi v Pletarjah, zaščitili staro mestno središče Novega mesta. V nezmanjšanem, po možnosti pa v večjem obsegu naj bi živele vse druge kulturne zvrsti, ki so se razrasle v občini in samem Novem mestu, pa naj gre za likovno (galerijsko), glasbeno, gledališko, filmsko in druge, skratka ustvarjalne in poustvarjalne dejavnosti. Veliko pričakujejo od ZKO, ki naj bi imela tudi v naslednjem obdobju na svojih plečih precejšen del družbene skrbi za širjenje kulturnega življenja med delovne ljudi in občane. Metlika V Metliki so, podobno kot v Črnomlju, podrobno razčlenili, kako si zamišljajo kulturno podobo v naslednji petletki. V osnutku kulturnega plana je navedeno, da bodo dali prednost razvoju knjižničarstva, varstvu kulturne dediščine, ljubiteljskim dejavnostim, kinemato-erafrii. kulturnemu soddova- Posebno poglavje predstavlja načrtovanje kulturnega dela v novomeški občini, še posebej zategadelj, ker gre v Novemu mestu(vsaj na pa-piiju) že desetletja prvo mesto med dolenjskimi kraji tudi na kulturnem področju. Toda osnutek plana kulturne skupnosti ne obeta burnih dogodkov v vseh naslednjih petih letih. Zapišemo lahko, to, da je pričakovati celo upočasnitev tega, kar je bilo do zdaj dosežena S tem dejstvom se je težko sprijazniti, vendar tako kaže. To pa tudi zaskrbljuje. Odtegljaj za skupni program republiške kulturne skupnosti (povečan za nekatere naložbe, o katerih pravijo Novomeščani, da bi morale priti na vrsto - glede na denarne možnosti - šele po letu 1985) se bo v novomeški blagajni hudo poznal in bo dovoljeval v občini komaj znosno, nikakor pa ne normalno kulturno življenje. Kljub znanim dejstvom, da na stabilizacijski podlagi zasnovan petletni plan ne bo dovoljeval ugodja, kaj šele bohotenja, bodo Novomeščani poskušali kot prednostno nalogo poravnati dolg do svojega pomembnega rojaka, slikarja in akademika Božidarja Jakca. Dodatno so namreč v nlan uvrstili tudi ureditev Krško srednjeročnem obdobju še vrsto drugih nujnih del za pridobivanje primernih kulturnih prostorov. Uredili bodo koltume dvorane na Zdolah, v Podbočju, Velikem Podlogu, Senušah in Brestanici, uredili galerijo v kapucinskj m samostanu, obnovili dvorane v k os tanje viškem gradu in se lotili urejanja starih mestnih jeder v Kostanjevici, Brestanici in Krškem. Sredstva za naložbe bodo dobili tudi s samoprispevkom. Likovna, galerijska in muzejska dejavnost v krški občini bo potekala po konceptu, s katerim bodo začrtali razvoj teh zvrsti kulturnega dela. Razstavna dejavnost bo še nadalje v treh krajih, opravljale pa jo bodo Galerija Krško, Muzej ljudske revolucije v Brestanici in Galerija Božidarji Jakca v Kostanjevici Kot rečena bodo posvetii v naslednjem obdobju veliko pozornost tudi kulturnemu amaterizmu. Prednosti bosta deležni gledališka in glasbena dejavnost Ob tem bodo razvijali najrazličnejše druge oblike kulturnega delovanja krajanov. Jedro gledališkega in glasbenega življenja pa bodo še naprej gostovanja kakovostnih kulturnih skupin. Krčani so se odločili, da bodo pri opravljanju nalog dajali v obdobju 1981 -1985 prednost knjižničarstvu, varstvu kulturne dediščine, kulturnemu amaterizmu, zgraditvi matične knjižnice, gledališkim in glasbenim gostovanjem in izobraževanju kadrov. Valvasorjeva knjižnica naj bi dobila nove prostore v prizidku Delavskemu domu na levem bregu Save, kar naj bi zgradili do leta 1985. Dodatno skrb pa si je že naložila s prevzemom knjižnice krškega kapucinskega samostana v upravljanje. Močno naj bi bilo okrepljeno tako imenovano širjenje knjig med bralstvo. Valvasorjevi knjižnici, ki je tudi matična, nalaga srednjeročni plan kulturne skupnosti več akcijskih dolžnosti. Med drugim zahteva od nje, da ustanovi nova knjižna izposojevališča in uredi vrsto novih krajevnih knjižnic, v zvezi s tem pa še, da poveča celoter knjižni sklad na zadostno število naslovov in izvodov knjižnih del. Poleg dograditve Delavskega doma obsega program naložb v novem Ugotovitve moč, da je marsikaj zašlo v osnutke kot želja oziroma potreba, saj so razdelki, kjer naj bi bilo za te zade\e navedeno „dcnar-no pokritje", prazni. Posebno poglavje predstavlja sicer financiranje navedenih dejavnosti. Denarja, ki ga bodo zbrali na podlagi samoupravnih sporazumov, prav gotovo ne bo dovolj, zato bo nujno dodatno zagotavljanje. Bržkone zbiralnih akcij tudi v novi petletki ne bo manjkalo*" Te bodo nujne, saj denar, ki bo ostal k dtumim skupnostim za pokritje svojih programov, ne bo zadostoval. Sicer pa je treba počakati, da osnutki dozorijo v predloge in da bodo plani sprejeti. To pa se bo vsekakor zgodilo še letos. Poskušali smo pobliže ogledati si osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov štirih kulturnih skupnosti, treh v dolenjski in ene v posavski regiji, za obdobje 1981 — 1985. Kajpak nismo mo^i navesti vsega, kar je v njih napisano, izlu-ščli smo le nekatere najpomembnejše stvari. ? Pripravil: 1. ZORAN Ne podcenjevana, ampak spoštovana Kulturo v novomeški tovarni zdravil razvijajo prek kulturno-umetniškega društva, ki slavi letos 10-letnico neprekinjenega delovanja — Vrh : svobodna slikarska akademija POsvet— snel i ~ Kritik Janez Meseno k*353 ^ovk> predsednici tov na enem od posve- akaiU ■ svobodno slikarsko Krke. No 'l^^ka tovarna zdravil še vedno las, Č- ^ovne organizacije pri ^vljenj1 S° za kulturno ^ojih « ZaP°^enih uzakonile v **h. ^oupravnih dokumen- lcrkeUlžetncHlme‘niško društvo ,l|jenje . vsega začetka skrbi za ***» Dl.njli®e *n bralnih navad de-ultUro , °’ gledališko in likovno * ^ v t®Pos*fnih. Vsake tri meseca knjj Varn* ustavi prodajna raz-nekaj let prirejajo v Krki (ob pomoči drugih) dolenjski knjižni sejem, iz Krke pa je prišla tudi pobuda .za ustanovitev potujoče knjižnice, ki deluje adaj v okviru Študijske knjižnice Mirana Jarca. Aktivna ljubiteljska dejavnost se odraža v tovarniškem mešanem pevskem zboru. Zbor Krke, ki so ga ustanovili marca 1971, šteje 40 članov. Člani kolektiva pa se vključujejo tudi v druge kulturne skupine, ki delujejo v Novem mestu. V gledališkem abonmaju ima Krka stalno 100 sedežev. Pomembno kulturno • in izobraževalno delo poteka v klubu. Naj poudarimo, da je Krka kot prva delovna organizacija v Sloveniji osnovala klub. OBILEN IN ZDRAV SAD t Skrb za bogatenje estetskega čuta in likovno vzgojo delavcev uresničujejo v novomeški tovarni zdravil na več načinov in v več oblikah. Tako skrbijo za urejeno okolje tovarne, delovne prostore, kijih opremljajo z umetniškimi likovnimi stvaritvami, v avlah poslovnih stavb v Novem mestu in Ljubljani pa se vrstijo razstave likovnih del akademskih in neakademskih slikarjev ih kiparjev. Prek razstav si prizadevajo približati zaposlenim vsa -področja likovnega izražanja in sloge. Iz te plodne in med delavci zelo odmevne dejavnosti se je leta 1978 rodila 1. svobodna slikarska akademija Krke. Mr Dolenjsko so za deset dni povabili 16 slikarjev in, kot je potem zapisal Janez Mesesnel, je že prva slikarska akademija dala „obilen in pretežno zdrav sad“. Lani je bila taka prireditev drugič, na njej je 20 med ^°l°nije !o0,IMl — Otvoritve razstave 3. svobodne slikarske ^ beležili tudi slikarji. Na posnetku vidimo nekatere gted°n« del svojih kolegov. >Tii nastavi 3. svero ne slikarske akademije Krke, ki jo je »0. oktotra (pred krajšim kdturnim programom) očpri umetnostni kritik Janez Mesesnel, je nad 100 akvarelov in risb vseh šestnajstih udeležencev. Dela so na ogled v vseh nadstropjih upravne stavbe Krke v Ločni, med njimi tudi nagrajena. Prvo nagrado je strokovna žirija dodelila Milanu Rijavcu, mokronoškemu rojaku, za akvarel „Grad Žužemberk II”, drugo nagrado je prejel Veljko Toman za akvarel „Grad "imeljnik”, tretjo pa France Slana za delo „Ruševine mirenskega gradu III.” slikarjev ustvarilo več kot 200 del v akvarelu, gvašu, akvarelni temperi in risbi. SPODBUDNA TEMA 3. AKADEMIJE Od 2. do 8. oktobra letos je bila že 3. svobodna slikarska akademija, na kateri so morali udeleženci ustvarjati na temo ..Dolenjska in njeni gradovi*1. Prireditelji so v razpisu navedli, da želijo od ustvarjalcev predvsem dela v akvarelu, vendar pa bosta dobrodošla tudi risba in gvaš. Letošnje svobodne slikarske akademije so sc udeležili: Peter Adamič, Marin Berovič, Jože Centa, Robert Hlavaty, Leon Koporc, Andrej Košič, Izidor Mole, Darinka Pavletič - Lorenčak, France Peršin, Dora Plestenjak, Vladimir Potočnik, Milan Rijavec, France Slana, Janez Šibila, Veljko Toman in Jože Trpin. Sadove te akademije so javno razgrnili 10. oktobra v avli upravne stavbe Krke v Ločni, kije postala že po prejšnjih prireditvah te vrste znano in odmevno likovno razstavišče na Dolenjskem. Mnoga dela na tej razstavi so „zapeta“ kot iskren odmev na doživeto romantiko, ki jo je omogočila že sama tema. Nobena skrivnost ni, da so mnogi slikarji široko tematiko, ki jo omogoča naslov ..Dolenjska in njeni gradovi*1, pozdravili že pred prihodom na slikarsko akademijo. Janez Mesesnel je zapisal: „Ta naziv, namreč, Dolenjska in njeni gradovi; vsebuje tako možna roman- RAZSTAVA PRIVABILA VODSTVO - Petkove otvoritve razstave slikarske akademije se je udeležil tudi glavni direktor Krke mr. ph. Boris Andrijanič (na sliki prvi na desni). tična čustvovanja kot zgodovinska razmišljanja. Hkrati omogoča drzno sodobno vzporejanje dveh prirodnih in umetnostnih občutljivosti, dveh plasti umetniškega povzemanja, ločenih z mejo stoletij, a še vedno enotnih, povezanih z magičnim lokom oblik in barv dolenjske pokraji-nc.“ Pridružiti se temu svetu gotovo ni bilo težko, težka je bila le najboljša izbira. Vendar: »Letošnji udele-, žcnci so zagotovo po najboljših močeh izrabili ponujene možnosti in nam razgrnili upodobitev Dolenjsk e in njenih gradov tudi kot njihov lastni svet in njihovo zrcalo.** • Nekatere novosti v organizacijski zasnovi letošnje svobodne slikarske akademije pomenijo poskus osvežitve kulturne in umetniške akcije, ki bi v dosedanji obliki kaj lahko zašla v kalup. Razpis nagrad, ki so jih letos prvič uvedli, naj bi na- mesto dosedanjega zagotovljenega odkupa slik deloval spodbudno in zagotovil prirediteljem, da se bo umetniški fond Kike bogatil morda nekoliko počasneje, zato pa z izbranimi, kakovostno preveijenimi deli. Janez Mesesnel je zapisal: „Tak fond bo lahko ustrezneje in učinkoviteje vsestransko deloval in sčasoma oblikoval zanimiv, poučen, zgodovinsko pričevalen in kakovosten pregled dosežkov svobodnega sloven-dcega akvarela.41 Pravkar povedano bo v nemajhni meri tudi zasluga samega kulturno umetniškega društva Krke, saj so vsa ta prizadevanja in dosežki zrasli tako rekoč iz osnov, ki jih društvo programiralo že na začetku svojega obstoja. 1. Z. Št. 42 (1627) 16. oM» vasi, kajpak le, če tamkaj premorejo radijski sprejemnik, saj je Krznar radijski napovedovalec, kot bralec poročil pa se občasno pojavlja tudi na malih zaslonih. - Kdaj ste začeli delati pri radiu? „S preizkušnjami sem začel pred poltretjim letom, govorne vaje so terjale od mene približno osem mesecev trdega dela, .pravi’ napovedovalec pa sem postal ob koncu 1978. Na začetku ni bilo lahko, za izdatno pomoč se moram zahvaliti izkušenim napo- valci? ^JnieP8* ,,Brez strahu naj se prijavijo na preizkus".! $ bo pokazalo, ali so za ta posel ali ne. ^am°hve()Sti dovolj, treba je imeti precejšnje sposobn smisel. Ali jih imaš, se hitro ugotovi.” , wi. - Za zaključek: imate kakšne posebne na „ „Drugi načrtujejo moj odhod - k vojako ' ZDRAVKO EHJ,TAfl Foto: LOJZE KER^. 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 B. Andrič: Počitnice na jugu (televizijska drama) — 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Kultura - 22.10 Dnevnik - 22.25 Koncert sovjetskih umetnikov TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 17. X. O labod 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Prometna vzgoja, Ruščina, Alkohol in nikotin 18.30 OBZORNIK 18.40' SPOZNAVAJMO NASE MORJE: ČLOVFK IN MORJE 1977 posnel venezuelski režiser Juan Santana. Gre za pripoved o dandanašnji južnoameriški stvarnosti, ki jo označujejo teror, preganjanje ljudi, vojaški režimi, ljudje pa se upirajo, manj z besedami, pa več z orožjem v roki. Sledili bomo skupini upornikov, ki jih ujamejo, v taborišču pa vladajo nečloveške razmere ... Santanin film so 1978 vrteli na sansebastianskem festivalu, glavni vlogi pa igrata Lucio Bueno in M. A. Vera. 10.00 TV V ŠOTJ: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna re portaža, zadnje minute 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 LETI, LETI PIKAPOLONICA, lutkovna oddaja 17.35 DRUŽINA SMOLA, risanka 18.00 CEZ TRI GORE: SREČANJE OKTETOV 80, 3. oddaja Zadnja oddaja te poučne nanizanke bo govorila o obmorskih gospodarskih dejavnostih, to je o pomorskem prometu, ladjedelništvu, turizmu in drugem. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 7+7, zabavnoglasbena oddaja 21.05 BLAKOV1H SEDEM 21.55 V ZNAMENJU 22.10 NOČNI KINO: MRZLICA Film je po scenariju S. Garmendie 16 55 Test 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladinski ekran - 18.45 Jazz za izvoz: Tone Janša - 19.30 Dnevnik -20.00 Družba in kultura - 21.00 Včer aj, danes, jutri - 21.15 Spomini: Razvoj KPJ od 1945 - 1950 -22.05 Prekleti otroci (angleški igrani film) SOBOTA, 18. X. O labod 8.00 POROČILA 8.05 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 8.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA POSVETU 8.30 Ela Peroci: ANKINE RISBE 8.45 TEHTNICA ZA NATANČNO, TEHTANJE 9.15 POLETAVCEK 9.45 A. Haley: KORENINE NASLEDNJE GENERACIJE 11.15 V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH, izobraževalna oddaja 11.45 SLOVENSKA MESTA IDRIJA 12.30 POROC:LA 14.25 NAPREDAK : HAJDUK, prenos nogometne tekme 17.00 POROČILA 17.05 ČAROVNIK IZ OZA, ameriški mladinski film Po znameniti pravljični knjigi je tale film nastal 1939, posnel gaje Victor Fleming, glavne vloge pa igrajo Judy Garland, Frank Morgan, Ray Bolger, Bert Lohr in Jack Hal ey. 18.45 NAS KRAJ: JURKLOSTER 19.00 ZLATA PTICA, pravljica 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA Drevi bo na sporedu že druga od trinajstih oddaj češke nadaljevanke, ki jo je Jorslav Dudek posnel po scenariju Jaroslava Dietla (tega že poznamo kot scenarista nadaljevanke Župan našega mesta). Tokrat bomo spremljali dogodke v .veliki sodobni bolnišnici na robu majhnega mesta. Igrajo Ladislav Chudik, Ladislav Frej, Marie Motlova, Miloš Kopecky, Josef Abrham in drugi. 21.00 MUPPET SHOW 21.25 MELODIJA V POD Pr< ITLJlCJU, francoski film Stari ropar Charles je zaradi kaznivih dejanj že odsedel veliko let, a ga to ni izučilo. Z mladim prestopnikom v zaporu načrtujeta nov rop: iz kazina v Monte Carlu naj bi odnesla milijardo frankov. Ko prideta na prostost, sc jima rop resda posreči, v nepravem času pa jima sreča obme hrbet. Film je 1962 posnel Henri Vemeuil, glavne vloge pa igrajo Jean Gabin, Alain Delon in Georges Wilson. 23.20 POROČILA 23.25 TV KAŽIPOT ~ 2 17.43 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 J. Huszka: Princ Bobi (opereta)--21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Portreti: Dr. Borivoje Tasovac -22.00 Športna sobota NEDELJA, 19. X. ©labod 8.20 POROČILA 8.25 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ANSAM^l L OTTAVIA BRAJKA 8.55 ČEBELICA MAJA 9.25 JAZON IZ VESOLJA 9.50 ZGODOVINA POMORSTVA, poljudnoznanstvena oddaja 10.40 VRNITEV ODPISANIH 11.35 TV KAŽIPOT 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.35 POROČILA 15.25 BACKA, dokumentarna oddaja 15.55 POROČILA 16.00 RADOST EVROPE, posnetek otroške prireditve 17.30 Športna poročila 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 17.35 DALJNA DEŽELA, ameriški film Časovno je dogajanje tega filma, ki ga je 1955 zrežiral Anthony Mann, postavljeno je konec preišni«.. ga stoletja, ko je na Aljaski vladala zlata mrzlica. Glavni junak je možak, ki p' oda čredo in si kupi pravico do kopanja zlata. Pri tem ga ovira pohlep krajevnega veljaka, ki ne izbira načinov za onemogočanje vsakogar, ki bi mu lahko bil napoti. Pride do številnih zapletov ... Igrajo James Stewart, Ruth Roman, jaHans« PONEDELJEK, 20. X. 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, S pesmijo v Slavonijo, Branko Priselac 9.50 PRENOS SLAVNOSTNE SEJE CK ZKJ OB 40-LETNICI PETE DRŽAVNE KONFERENCE KPJ 11.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 14.55 TV V $OLI, ponovitev 16.20 KMETIJSKA ODDAJA 17.20 POROČILA 17.25 VRTEC NA OBISKU: CIV, CIV, Se DOLGO BOM ŽIV, 1. del oddaje 17.40 POVEŽITE IN ZAPOMNITE SI Osma oddaja iz nanizanke Delaj z glavo bo prikazala, kako je moč učne in spominske tehnike, o katerih je že bfl govor, koristno uporabiti pri študiju. 18.05 ZNANA - NEZNANA JUGOSLAVIJA Zadnja oddaja bo govorila o tem, kako na Slovenskem skrbimo za naravna bogastva. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Tišma - M. Radovič: STANOVANJE Novosadska televizijska drama bo prikazala človeka, ki ni zadovoljen s svojo preteklostjo, četudi ni bil povsem neuspešen. Toda ne delo (je načelnik v direkciji tovarne za predelavo konoplje) ne družina ga ne osrečujeta. Nenehno sc prepira, na TOREK, 21. X. O labod 9.00 TV V SOLI: Koledar, O zraku, Otroški hišni svet, Dnevnik 10 10.00 PRILOŽNOSTNI SPORED 10.55 VELIKA ŠOLSKA URA, prenos iz Kragujevca 12.00 tv v Soli 16.15 ŠOLSKA TV: Umetnost in resničnpst, Zemlja se spreminja, Valovanje in energija Prvi pcispevek bo govoril o tem, kako skušajo slikarji z umetninami izraziti svoje poglede na svet. Zatem bo beseda tekla o nastajanju zemeljske skorje, o nastanku tekočih voda, jezer, oceanov, o nenehnem spreminjanju zemeljskega površja zaradi delovanja zunanjih in notranjih sil. Zaključni prispevek bo tvoril film o valovih. 17.15 POROČILA 17.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.30 PISANI SVET: MOJ DOM STOJI V MALEM NASELJU 18.00 FOLKLORNA SKUPINA 18.30 OBZORNIK 18.40 VSE ZA NASO VOJSKO Iz sklopa oddaj, ki se vrstijo pod skupnim naslovom „Cas, ki živi”, bomo tokrat gledali oddajo o partizanskih delavnicah, ki so ob koncu zadnje vojne že preraščale v temelje slovenske industrije. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 VZPONI IN ZATIKANJA 20.55 W. Kempowski: KEMT0 SKI IN KOM PA NI JA ■ Televizijski film v dveh delih ] režiser Ebergard Fechner Posn !j življenjepisnem romanu p*sat* W; lteija Kempowskega. Gre M poved o umetnikovi mladosti *'C tretjega rajha. Igrajo Edda SeifP Karl Lieffeh, Martin SemmelW Babrielle Michel, Michael Po^J drugi. 22.35 VZNAMENIU 17.10 Dnevnik v madžar^^1,, 17.30 Dnevnik - 17.45 Pustolovk na - 18.15 Knjige in misli - *?. Narodna glasba - 19.30 Dnevni* 20.00 Willy Dixon in druga gene. cija Chicago bluesa - 20.50 Ve** danes, jutri - 21.10 Družin* družba - 21.55 Poezija SREDA, 22. X. Olabod 9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Ali ste vedeli, Razvoj življenja i 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Predšolska vzgoja, Risanka, Zgodba 17.25 POROC LA 17.30 Ela Peroci: ANKINE RISBE 17.45 VELIKE RAZSTAVE, dokumentarna oddaja 18.10 .PRIMORSKA POJE 1. de) oddaje 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA, ZADNJA NALOGA Mornariška častnika dobita nalo1 go, da pospremita vojaka na prestajanje zaporne kazni. Naloga je zoprna, častnika po svoje prikrojita pot do zapora, z mirnim obsojencem obiščejo vojakovo mater, preživijo noč v bordelu, tik pred prihodom do kaznilnice pa skuša vojak pobegniti ... Taka je na kratko vsebina po svoje smešnega, a tudi krutega vojaškega filma. Pred sedmimi leti je film posnel ameriški režiser Hal Ashby, igrajo pa Jack Nicho*50 Otis Young, Carol Kanp, Quaid in drugi. 21.40 V ZNAMENJU -21.55 625 17.10 Dnevnik v madžarš#"' 17.30 Dnevnik - 17.45 Lutk«’’ predstava - 18.15 Knjige 18.45 Narodna glasba - * Dnevnik - 20.00 Športna sre1» 21.45 Dnevnik - 22.00 PoP \ stop (zabavnoglasbena oddaja 22.45 Dokumentarni film . ČETRTEK, 23. X. labod Corinne Calvet, Walter Brennan, John Mclntire in drugi. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 T. Partljič: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE 20.55 BEOGRAD, ODPRTO MESTO Dokumentarna oddaja o jugoslovanskem glavnem mestu bo govorila o odprtosti in širini, ki jo to mesto kaže tudi na gospodarskem in kulturnem področju. 21.25 VZNAMENIU 22.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.15 ŠPORTNI PREGLED 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Zapuščena gnezda, Ožigalkaiji, Obiščimo pošto 10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute 16.20 ŠOLSKA TV. Umetnost in resničnost, Zemlja se spreminja, Valovanje in energija 17.20 POROČILA 17.25 BOŽJE OKO Ameriški dokumentarni lifrn bo govoril o vzpenjanju na Božje oko, goro v Južni Ameriki. Delo so prika- zali tudi na letošnjem kranjskem festivalu športnih in turističnih filmov. 18.00 ZADNJA DIRKA, otroška oddaja 18.30 OBZORNIK 18.40 ZANIMA ME Izobraževalna oddaja z gornjim naslovom bo odgovorila na štiri vprašanja, ki utegnejo gledalcc zanimati. Beseda bo tekla tudi o zbiranju starega papirja. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST V ospredju pozornosti toki ^ oddaje bo vojna med IranoH1 Irakom. Sledil bo prispevek o izu ranju posameznih živalskih vrst prizadevanjih, da bi vsaj nek* , ohranili. Filmski zapis bo P1’*' obnavljanje starodavne tajske P stolnice Shuhotai. A>, 21.35 ODPRTO ZA USTVARI NOST 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščin' 17.30 Dnevnik - 17.45 Ptičje str3 lo - 18.15 Nukkcarna revoluC|)a 18.45 Evro gol - 19.30 Dnevnik 20.00 3-2-1 ... gremo' Včeraj, danes, jutri 23.1 15.45 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna 'oddajj ~ 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Igrani film poti do novega, večjega stanovanja pa trči ob največjo življenjsko preizkušnjo. Scenarij jc po zgodbi Aleksandra Tišme spisal Miloš Radovič, režiserske posle jc opravil Karolj Viček, igrajo pa Eva Ras, Dirdje Jelisič, Eržebet Lifka, Voja Brajovič in drugi. 21.05 KULTURNE DIAGONALE ">2.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek - 18.00 Otroci pojejo - Poslušalci so dokaj kritični vcdovalcem; z nasveti in razumevanjem so mi P01"4 gali prebroditi začetne nevšečnosti.” . - Opišite na kratko delavnik radijskega napoved0, valca. ■ „Ni treba posebej poudarjati, da je to delo pre£ ‘ naporno, delavnik pa se razlikuje od delavn1*! radijski spored traja 24 ur ,in tako posame_zl' napovedovalec dela dopoldne, popoldne ali zve ’ Ob napovedovanju tečejo še razna snemanja, tudi televizijo je treba kaj postoriti.” - Katera besedila najraje posredujete poslu4 cem? . „Vsako besedilo je po svoje zanimivo, od naP°,a) dovalca samega pa jc odvisno, kako ga bo P° številnim poslušalcem. Seveda mora biti besedilo sporočeno dobro, napovedovalci ne srnl' k0 delati razlik pri branju raznovrstnih besedil, saj ^ rekoč ni radijskega sporočila, ki ne bi zani**1 . določenega kroga poslušalcev, slednji pa so do kritični do našega dela.” |0 - Na katerem od treh radijskih programov je d zahtevnejše? ,eC „Na vseh treh je enako zahtevno, napovedo* _ uui jv tauictuu, j. mora biti pri svojem delu vselej zbran, tudi odg° . nost se od programa do programa ne razi’ morebitna napaka pa je slišna na vseh progr^ ^ - Je radijsko napovedovanje odskočna desK kasnejše delo pri televiziji? ,cev „Neskrita želja mnogih radijskih napovedo* je, da- bi brali besedila v televizijskem °bZornjk ^ dnevniku. Sam o tem zaenkrat še ne razflij J y. Povabljen sem bil in tako včasih preberem le yoSti ska poročila, kaj več pa bo odvisno od kako mojega dela.” „m - Kaj je težje: brati pred radijskim miKf°‘ ali pred televizijsko kamero? . 0d Govori radijski napovedovalec Zvone Krznar Zvone Krznar je po rodu Blejec, živi v Kranju, njegov glas pa je slišati v še tako zakotni slovenski QQ „Težko vprašanje. Pri radiu je vse °^v'S^n»> napovedovalčevega glasu; poslušalcev ne za.gps kako izgledam kot človek, ki jim berem. Kan1 ^ stvar nekolikanj oteži, gledalec posluša in gled > ^ij mora biti posredovalec besedil morda za kan zbran. Bistvene razlike pa ni, napovedovalec ^ ali televiziji se mora truditi, da bi delo opf* bolje.” ygi1(0 . no rumeneti bukovi gozdo- nien°m'n^a na °Sromnega zlekniT* ^eVa Z ra^° privzdignje-glavo na Trdinovem vrhu. vid Vfmo’ s° Italijani 1941 sfin 1 V šorianskem grebenu *°> gotovo pa je, da niso fn'Jalla/al‘ globlje v gorjanske straž°Ve' °^meina finančna Pav r Se Za Pravo mei° med Hn ‘ČeV0 Nezovisno državo Rirn'1^0 ‘n Mussolinijevim skim cesarstvom, ki je tekla triah^ u Gorjancev, ni zani-le n4 se je in patru lirala Zadnjih podgorskih vaseh. Pafi „Qz. Pa so privlačila gorjanska t0 _na Prostranstva - posebno velja hjvJ.Opatovo goro - slovenske in fenri * uP0mike proti fašizmu že v (v poletnih dneh 1941. Na jjj OVo goro se je zadnje dni julija Ptve dni avgusta zatekla skupina <*kIVl|)t0V P° »izdaji v Krškem: Pa-Pfej’f “izjak, Kerinova, Zidarič in ie ,er‘Tli je poskrbela zanje takrat fr “Obra organizacija osvobodilne n: *e' Akcijo sta vodila iz Kosta-Pa i°!« ^artin Bajc, iz Šentjerneja d ° . Krkovič. Po nekaj dneh so e ^ tabor vzhodno os Spilaijev- sk>t„0 je bilo zadrževanje te k h'|U'e na Opatovi gori povod, da Vod ^os*an lz Ljubljane k meni na po en‘c® Tine Derenda. Doma smo opravljali slamo po mlačvi. Nezna-pr ,Je Povprašal, če sem ta in ta, se stavil in povedal, da prihaja k Po]”1 P° naročilu Marjana Breclja. ~ azal naj bi mu, če je kje na Pat°vi g0ri VO£ja jn bjl prostor KgPraven M partizansko taborišče. *em *me' s seboj vojaško karto, označil, kje je studenec Tak Ca’ na *cart' n' zar’san< L 0 ogled na terenu ni bil potre- ", Derenda se je že drugi dan Ljubljano. soh °t' koncu avgusta - bila je °ta ~ je prišel Jakob Mlakar, tijj ^ v Opatovi Gori, povedat Mar- nck - j*;11 v Kostanjevico, da so že g0vaj v Opatovi gori trije moški; "jo hrvaško in prosijo pri gozd- nih delavcih hrano. Enemu so jo celo na silo vzeli, ker je ni hotel prodati. Mlakar je še dodal, da bi bilo treba hitro ukrepati, ker nekateri delavci govore, da bi jih bilo treba prijativi. Verjetno je to nekdo tudi storil. Kostanjeviška organizacija je hitro ukrepala in v nedeljo zjutraj se je skupina fantov in deklet pod Bajčevim vodstvom že odpravila na „1ZLET“ na Opatovo goro. S hrano in pijačo so bili dobro založeni. „IZLET“ NA GORO Gozdarski koči - takrat se je imenovala ..Aleksandrova koča“ — so se bližali zelo glasno. Vriskali so in peli, da bi opozorili nase. Pri koči pa se ni nihče oglasil. Odšli so po stezi proti zgomji postaji žičnice. Kmalu jih je zaustavil italijanski vojak. Takoj sta se pojavila levo in desno še po eden. Ker se niso mogli sporazumeti italijansko, so poklicali četrtega, ki je znal nemško. Raztolmačil jim je, daje pot naprej zaprta, ker je više gori v teku vojaška akcija proti „banditom“. „Izletniki“ so se Vi.iili h koči in ostali tam do poznega popoldneva, vendar se ni nihče pojavil, pa tudi kakšnega streljanja ni so slišali. Drugi dan je italijansko vojaštvo pripeljalo v Kostanjevico mrtveca -rekli so, da je „bandit“ - in ga pokopali na kostanjeviškem pokopališču. Čeprav so grob zravnali in zakrili, ga je mladinska organizacija kmalu okrasila z rožami. Za usodo drugih dveh se je slišalo kasneje. Ubili naj* bi jih ustaši nekje med Budinjakom in Stojdrago. Po tem dogodku je ostala Opatova gora osamljena. Tudi sezona polšjega lova je ni oživela. Prišla je zgodnja zima. Pred praznikom mrtvih je že padel sneg. O partizanih v Opatovi gori celo zimo ni bilo ničesar slišati. V teku zime je organizacija Osvobodilne fronte v dolini pod Gorjanci izdala proglas o prepovedi sekanja gozdov za okupatorja, ki je imel med prebivalstvom velik odmev. ZBIRANJE 0 PRVIH BORCEV V partizane so odšli iz Kostanjevice prve dni januarja 1942 Sandi Medven, Vinko Jordan in Ciril Ko-lešnik. 11. marca je uspelo Martinu Bajcu izmuzniti se italijanski aretaciji, ponoči ga je Tone Gliha prepeljal čez Krko. V Šentjerneju je iskal zvezo za v partizane. Nekaj dni predtem je iz Šentjerneja odšla večja skupina. Napotili so ga za njimi v šolsko taborišče v predelu Trate za Mimo pečjo. Sam se ni hotel odpraviti Vrnil se je v svoje skrivališče na Dobravo pri Prekopi in začel pripravljati še druge fante za odhod. Ko se je nekega večera po 11. marcu vrnil v svojo ..postojanko" na kozolcu, je našel v njej Sandija Medvena in Vinka Jordana. Povedala sta, da je prišla pod Strojino-vim vodstvom v Gorjance večja patrola iz šolskega taborišča. Bili so v glavnem domačini. Prišli so zaradi mobilizacije. Ta dva sta prišla s to nalogo na kostanjeviški konec. Bajc je organiziral svoje kurirje in pozval na odhod. 25. marca zvečer se je zbralo v gostilni Divjak na Prekopi z Bajcem vred 15 mož, ki sta jih Medven in Jordan odpeljala v taborišče na Pragu v Kobilah. Čez dva dni, ko so se uredili v taborišču, so tovariši s krškega polja (Grdovič, Hercog in Žokalj) predlagali, da gredo na akcijo v Bučečo vas, kjer je skrito orožje. Predlog je bil sprejet. Javilo se je 14 prostovoljcev. Skupino je vodil Franc Bizjak iz Krškega in ne Martin Bajc, kot je napačno zapisal v svoji brošuri Ivo Pirkovič. Patrola se je na svojem pohodu v obe smeri pojavila v gorjanskih vaseh nad Podbočjem in zbudila med prebivalstvom velik odmev. Med nje-n:-n p.hodom je padlo precej novega snega, in ko se je vrnila v taborišče na Pragu, je bilo to prazno. Sledi v snegu so kazale v smer Ravne gore. Napotili so se proti gorskemu robu. Med potjo so zaslišali strel in krenili v njegovi smeri. Na križišču, kjer se cepijo poti Jovorovica-So?Ve in Opatovo-Trdinov vrh, so naleteli na dva stražarja, k i sta imela nalogo od časa do časa kot znak dati strel. Povedala sta, da je novo taborišče na Treh talili. Tu so našli svoje tovariše, ki so ostali v Kobilah, in še veliko novih. Bili so b orci Pirkovičeve skupine, kije zadnjega marca uspešno odbila napad Italijanov pri Miklavžu pod Trdinovim vrhom, se umaknila v Kobile in od tam v predel Ravne Gore vzhodno od Kobil. USTANOVITEV GORJANSKEGA BATALJONA Ledinsko ime „na Treh talihu označuje gozdno območje, kjer se stikata posest nekdanjega verskega sklada na Opatovi gori, pleterski gozdovi na Ravni gori in hrvaški na Blaževem brdu. Na kraju samem so bile velike skladovnice drv in Hlodovine. Tako ni bilo skrbi za kurjavo, za vodo pa so topili sneg. Taborišče so partizani nekajkrat prem?knili za skladovnicami Drv, ki so hitro kopnele. Zima je še vztrajno otepavala z repom, sneg je bil še globok in posebno noči so bile hladne. Taborišče na Treh talih lahko imenujemo mobilizacijsko mesto Gorjanskega bataljona. Po porazu pri Miklavžu so Italijani umaknili svoje posadke iz Orehovice in Vrhovega. Partizanske patrole so začele ; rednimi obhodi po Sentjemejski dolini. Sprožil se je množičen odhodov partizane. Isto se je dogajalo po uspešnem pohodu Bizjakovec patrole na kostanjeviškem koncu. Število partizanov v Gorjancih je raslo iz dneva v dan. Tako je bil lahko 13. maja 1942 na Pragu v Kobilah ustanovljen Gorjanski bataljon, razdeljen na tri čete. Prva četa, imenovana tudi kostanjeviška, je dobila za svoje operativno območje vzhodni del Gorjancev, se pravi Opatovo goro in dolino pod njo. Prvi tabor je imela za Polomom v bližini studenca Globočica. Začelji je z vsakodnevnim obhodom svojega območja. PRIČEVANJE MARTINA BAJCA Kako je prišlo do srečanja s hrvaškimi partizani? Pripoveduje Martin Bajc, živa priča tega dogodka: „Neko nedeljo zjutraj — moralo je biti med 16. in 20. majem 1942 — je petčlanska patrola naše čete ob povratku v tabor naletela pri zgomji postaji žičnice na skupino 16 neznanih, dobro oboroženih ljudi. Greli so se na jutranjem soncu pri barakL Na obeh straneh je bilo presenečenje, na naši kot na njihovi. Prvi so bili številnejši, vedeli so, kaj iščejo, naši pa ne. Se posebej, ker so kakšne tri tedne pred tem prišli ustaši na Treh talih čisto do našega tabora, ne da bi vedeli, kaj so našli. Skupini sta se kmalu sporazumeli, kdo so eni in drugi. Novi tovariši so povedali, da prihajajo s Korduna, da so brez zveze s terenom v Žumberku, kamor so poslani, da so tudi brez hrane, imajo pa denar, da imajo dva močno bolna tovariša in prosijo za trenutno pomoč. Vodja patrole je takoj poslal v tabor kuriija (Vene Karla-Buržuja), da o vsem obvesti komando čete. Vene je prisopihal v tabor,, kjer nas je bilo ta čas samo 18-20 partizanov. Komandir in politkomisar čete — četa je tedaj štela 80-90 mož — sta bila z drugimi v zasedah in patrolah. Ker ni bilo niti prvega niti drugega, je Vene vse o dogodku povedal meni. Bil sem v tem času na položaju četnega intendanta. Tega dela pa nisem opravljal, marveč sem skrbel za mobilizacijo na terenu. Neuradno po dogovoru s komandirjem in politkomisarjem pa sem bfl še starešina tabora z vsemi pooblastili, kar jih predvideva vojaška služba, čeprav nisem bil nikoli vojak. Takoj ko je Vene poročal, sem sklical zbor vseh navzočih v taboru in jim povedal vest, ki jo je prinesel Vene. Sklep je bil, da se novodošli tovariši pripeljejo v tabor, da jih jaz še z dvema partizanom pričakam kakšnih 60 metrov pred taborom ostali pa zavzamejo položaj levo in desno od mene okrog in okrog tabora. Veneta sem poslal nazaj in čez dobro uro so bili že pri nas. Ko sem jih zagledal pred seboj, sem imel takoj občutek, da je vse v redu. Bili so zelo utrujeni. Njihov vodja je stopil naprej, pozdravila sva se s pestjo ob čelu in „Smrt fašizmv - svoboda narodu!*4 ter si podala roke. Ves ceremonial je bfl prisrčen in tovariški, prav nič ni imel skupnega s staro vojsko. Povedal mi je vse še enkrat, kar je sporočil Vene, in še posebej prosil za pomoč bolnim. Povedal sem mu, da komandirja in politkomisarja ni v taboru, vse k a-kor pa bosta kmalu prišla. Do tega časa pa bomo uredili vse, kar je nujno potrebno. Sli smo v tabor. Dobro uro zatem se je vinil komandir. Pričakal sem ga pred tabo- rom in mu raportiiaL. Novico je sprejel brez pripombe, zanimalo ga je le, kako bo s kosilom za novince. Stopila sva v tabor. Poklical sem vodjo novincev, ki je bil v bližini, in predstavil našega komandirja. S tem je bilo moje delo trenutno končano. Tovariše, ki so prišli s Korduna, ni nihče vprašal, ali so katoliki ali pravoslavni, Hrvatje ali Srbi. Za nas so bfli takoj samo partizani, od prve minute prihoda v naš tabor smo bili tovariši. Takoj so se vključili v naše življenje. Od tega dohodka naprej je bilo sodelovanje slovenskih in hrvaških partizanov na tem področju trajno. 2e junija so se žumberški borci začasno umaknili na slovensko stran in zdravili svoje ranjence na Oštrcu in v Avguštinah. Zaradi nevarnosti bombardiranja pa so kmalu ustanovili svojo bolnico. Prva postojanka je bila v zidanicah v Vinjardu pod Pnišnjo vasjo, pozneje pa so jo preselili v Polžnico, kjer je ostala do Poznega poletja. Sredi avgusta sta sekretar novomeškega okrožja Dušan Jereb in član Vinko Paderšič želela vzpostaviti neposreden stik tudi s političnim vodstvom na Žumberku. Po informacijah naj bi se nahajal sedež le-tega nekje pri. Mrzlem polju. S sedeža gorjanskega podokrožja v Vrhpolju sem jih spremljal jaz. Krenili smo čez Vodenice, Oštrc in Prušnjo vas na hrvaško stran. Ko pa smo prišli v Mrzlo polje, smo zvedeli, da je ves komite odšel nekam proti Samoboni. Vrnili smo se preko Opatove gore, ne da bi kaj opravili. Nedaleč od kraja prvega srečanja v maju sta se novembra meseca slučajno srečali Cankarjeva brigada, ki je bia na pohodu v napad na belogardistično postojanko v Podbočju, in žumer&a, poznejša trinajsta brigada. Žumberčani so čanlcar-jevcem za to akcijo posodili minomet. Postavitev spominskega obeležja na kraju prvega srečanja na Opatovi gori sta predlagala Jože Zamljen in Martin Bajc že kmalu potem, k o je bil ustanovljen odbor Gorjanskega bataljona 1967. Akcije za širše koristi prebivalcev pod Gorjanci, ki jih je odbor vzpodbujal, so iz leta v leto odrivale postavitev tega obeležja. Letos sije mladina iz občin Brežice, Krško, Novo mesto, Črnomelj in Mi-'lika s slovenske ter Ozalj, Jastre-barsko in Samobor s hrvaške strani izbrala za svoje vsakoletno majsko srečanje kraj pri Pogani jami na meji med Opatovo goro in Blaževim brdom. Odbor Gorjanskega bataljona pa bo v sodelovanju z družbenimi organizacijami občine Krško in kra-' jevne skupnosti Kostanjevica 26. oktobra pri bivši žičnici na Opatovi gori odkril spominsko ploščo, da bo mladi rod spominjala na dogodek iz leta 1942. JOŽEPENCA-DEČKO Polno cvetja, tišina je boleča! V poslednjem počivališču največjega sinu naših narodov — Tja in nazaj skozi herojske kraje /ep et^eSet nas je bHo v Viator-zi ^ globusu, ki je drsr' sko-za^i do Karlovca, kje, smo cesto na tno^erno avtomobilsko •fribrfdrŽeČO proti ZaSrebu-t> čno 0b sedmih bomo v je povedal vodič bi bilo osem neka} vsakdanjega, yrnega. des^ n. ,nas Je pozdravil s tisoč, Ca*ni, v tri št ^ bi Z?,8* VSe prebivalce Metlike, pa *akai. ta*° nekaj prostih stanovanj sta, ij:110 črnomaljsko družino. Ce-Hesto « P°Vezuje hrvatsko glavno fe°gradu ur ne- *is°č, sto tisoč gorečimi žarni-v tri Moki. Stavim, da bi Prome. Prestolnico Jugoslavije, je Prom a- na njej se zgodi veliko ^eij! nesreč, domala na vsa-Naš av.e®u je že tekla človeška kri. d ° . Se *e s težavo prebija "ti brem017^3*^’ naloženimi s težkimi, jjj en‘> med osebnimi avtomo-?**strskn!ma^0.z8olj jugoslovanskih ^li o ampak so na plo- * ki Pečajo o tem, da l° Jug d 111 vz^oc* *n zahod, sever Vs*n>.'ki ? Smo odf>rti na vse strani, ^ av*^!8^0 P°^tene namene. sP»nec ° u Pa se nas prijemlje Sttnjeni vozeči žarometi v \,4eih knt°. , . ^ zd‘j° utrujenim n *avest svetleči se insekti u butJ*3 na prebujajočem se &an’. niti nad glavo. Nič čudnega m, fantje, ki morajo največ delati ^ utežmi - to so zlasti metalci -tožijo, da so si v tej luknji nakop bolezni. Podobno je s slačilnico kopalnico. Pozimi sc atleti prhajo kopalnici, kjer temperatura ne P®" . sega 4 stopinje Celzija! In v t®*® pogojih se še tako utrjen in mo organizem ne more ubraniti ang1"’ prehladov, vnetij. Tako je P°vSe, razumljivo, da so Okleščen, CujW Malnar in drugi fantje, katerih i ski trening je v največji meri sesta ljen iz dviganja uteži, jasno poved j da ne mislijo trenirati v takih P _ gojih. Povsem jasno pa je, da o« | zimskega treninga prihodnje leto bo dobrih rezultatov. Z jzgradnjo novomeške ^P01® dvorane je odlično poskrbljeno nadaljnji razvoj košarke, oc* j,! rokometa in gimnastike. V n'v lahko priredijo evropsko prvenS’v° teh športnih panogah, za prionte atletik o pa je v tej dvorani " poskrbljeno. Pred začetkom dvorane so atleti želeli, da bi nar® li še 20 metrov dolg, 6 m S10*; 2,5 m visok podaljšek, ne mjj tunel, tako da bi lahko renirali W šprint. Seveda tem željam ni n prisluhnil. „V teh razmerah je novoflie® klub dosegel največ, kar se še d* se pogoji ne bodo izboljšali« začela novomeška atletika nMa vati. Tudi če bomo obdržali kvalitetno raven, ne bomo nwj obdržati tako visokega mesta, »Ju drugi bodo napredovali hitre"', pravijo novomeški atleti. Na novomeškem sta(*!0X| kak ršen že je, ni moč organi^ niti tekmovanj najnižjega rang®* -zen občinskih tekem in *° , športnih dnevov. „Nam ni do t«, da bi na našem stadionu balkanska prvenstva, prizadevaj pa si, in to glede na vse t verjj tno upravičeno, da bi lahk° tem stadionu trenirali za nastop« balkanskih in drugih pome^j prvenstvih in tekmovanjih," P° ..0 jajo tekmovalci, ki seveda do vidijo, da je bil marsikje denar P ^ rabljen za zamisli, ki so sPr slovensko prioriteto v telesni A. BARTKLl M ŽE SE PRIBLIŽUJE ČAS, KI GA SMUČARJI GOTOVO TEŽKO ČAKAJO IN DA BODO SMUČI PRAVOČASNO NARED, JE POSKRBELA VELEBLAGOVNICA 0 n uma KOČEVJE S KOMPLETNIM ASORTIMENTOM PRIZNANIH IN VRHUNSKIH SMUČI „ELAN", ki jih že lahko kupite na športnem oddelku. --------------------------------------------------- »ZBOR DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE HYDROVOD KOCEVJE-RIBNICA, KOČEVJE, RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE ✓ — tehničnega vod je Dela in naloge se razpisujejo za dobo štirih let. Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo šolo strojne smeri in — pet let delovnih izkušenj. Pismene ponudbe o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Hydrovod Kočevje—Ribnica — razpisni komisiji, Kočevje, Ljubljanska cesta v 15 dneh od objave razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izboru." 753/42-80 V____________________________________________________S H Železniško gospodarstvo Ljubljana ZTO NOVO MESTO, n. sol. o. TOZD TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO OBVEŠČA cenjene potnike na relaciji Novo mesto — Metlika, da bomo od dne 15. oktobra do približno 20. novembra zaradi obnove proge Kandija — Birčna vas prevažali potnike z avtobusom iz Kandije do Birčne vasi. Potniki prestopijo v Kandiji z vlaka na avtobus ob 9.53, avtobus odpelje do Birčne vasi, kjer potniki ponovno prestopijo z avtobusa na vlak,, ki počaka na postaji Birčna vas in odpeij? naprej z majhno zamudo. Potnike prosimo za razumevanje. 761/42-80 v j _____________________________ Z osvojitvijo petega mesta na ekipnem prvenstvu Jugoslavije v atletiki so novomeški atleti ne samo več kot uspešno zaključili letošnjo tekmovalno atletsko sezono, marveč je to peto mesto v državi doslej največji uspeh novomeškega atletskega kluba in verjetno tudi novomeškega športa sploh. Kako velik je ta uspeh, pove med drugim tudi dejstvo, da so atleti iz Novega mesta v tem tekmovanju premagali tako rekoč vso hrvaško atletsko elito: v kvalifikacijah so zbrali več točk kot atleti iz Splita, v finalu v Celju pa so se uvrstili pred zagrebškim Dinamom. Nesporno in trdno so se novomeški atleti v Sloveniji usidrali na drugo mesto, za celjskim Kladivarjem. Vendar se novomeška atletika ne ponaša zgolj z ekipnimi uspehi, marveč nekateri člani tega atletskega kolektiva že več let sodijo v republiški in celo državni atletski vrh. Nasletošnjem državnem prvenstvu je zlato medaljo v metu diska osvojil Boris Okleščen, Janez Penca je bd drugi v teku na 400 metrov z ovirami, Metod Žužek tretji v teku na 3.000 metrov z ovirami, na balkanskih igrah pa je Cujnik osvojil srebrno medaljo v deseteroboju. Letošnja republiška prvaka sta postala Okleščen v disku in Kranjčič v troskoku, Novomeščani pa so si priborili še sedem srebrnih medalj ali kar 35 odstotkov vseh srebrnih medalj na tem prvenstvu. ŠTIRJE V REPREZENTANCI Kar štirje novomeški atleti so bili letos člani jugoslovanske atletske reprezentance: Okleščen, Cujnik, Žužek in Penca so skupaj sedemkrat oblekli dres z državnim grbom, od tega Boris Okleščen, ki se je letos prvič uvrstil v reprezentanco, kar trikrat. Od sekipnih uspehov velja poleg petega mesta v državi omeniti še drugo mesto v republiki (za celjskim Kladivarjem) in zmago na kriteriju slovenskih mest; na stem tekmovanju so dekleta zasedla tretje mesto. Ko smo že pri uspehih, naj nanizamo še boljše dolenjske rekor- de, ki so jih novomeški atleti postavili v letošnjem letu: 100 m Vane Keržan (10,8 sek.), disk B. Okleščen (53,66 m), kladivo S. Malnar (50,84), 200 m Keržan (21,9 sek.), 3.000 m zapreke Žužek (8:43,7), 5.000 m Žužek (14:00,9), 1.500 m Žužek (3:49,4), skok8s palico Koleta (4,50 m). Med odličnimi rezultati je treba omeniti še met Igorja Primca, ki je na pionirskem prvenstvu Slovenije vrgel disk skoraj 60 metrov ir> kar za pet metrov izboljšal prejšnji Pečarjev rekord. Pa tudi sicer je v pionirskih in mladinskih vrstah veliko obetavnih atletov, ki bi lahko nadaljevali in ohranjali sloves, ki si gaje pridobila novomeška altetika. Lahko, če ... NJIVA ATLETIKE Tekmovalci zatrjujejo, da so letošnji uspehi, zlasti pa peto mesto v državi, največ, kar lahko ta klub v takih pogojih, v kak ršnih dela že ves čas, doseže, številni pogovori novomeških atletov se kot po pravilu, pa naj govorijo o čemer koli, končajo pri njihovem ..osnovnem sredstvu" — 'stadionu. In v te pogovore se meša vedno več grenkobe. Novomeški stadion je star 20 let in zadnjih pet let ga praktično ne vzdržujejo več, ker je ves čas v zraku obljubljena prenova tega objekta, v prvi vrsti gre tu za položitev plastične mase na tekališču. Zaradi stalnega odlaganja iz najrazličnejših razlogov je trenint novomeških atletov zlasti v zimskem času močno okrnjen. Zelo dobro je to stanje označil atlet, kije dejal, da je novomeški stadion njiva novomeške atletike v pravem ih prenesenem pomenu. Dandanes traja atletski trening 365 dni na leto in si tekmovalec, če hoče napredovati ali vsaj obrdžati svoje dosedanje zmožnosti, ne more privoščiti, da bi s pozimi »malo počival". Največ, kar si aktiven atlet lahko privošči, je 14 dni tako imenovanega aktivnega počitka na leto; v teh dveh tednih »počiva" tako, da vsak dan teče kros od pol do ene ure. V ostalih dneh pa je treba trenirati tudi po dvakrat na dan. Gotovo dandanes ni prav veliko mladih fantov in deklet, ki bi bili pripravljeni s toliko prostega časa posvetiti trdemu treningu, pa naj bi bili pogoji zanj še tako dobri; če pa so slabi, pozimi celo nemogoči, je to »opravičljivo" le s tistim, čemur že ZA STROKOVNO MONTAŽO VEZI JE, SEVEDA’ TUDI POSKRBLJENO V NOVO SMUČARSKO SEZONO Z DOBRIMI SMUČMI. KI VAM JIH NUD> B nama KOČEVJE Novomeški atleti, drugi v Sloveniji in peti v državi, trenirajo v slabih pogojih — Največji problem je zastarel stadion, katerega prenovo prestavljajo iz leta v leto — Se bo atletska steza prevesila navzdol? razpisuje delovno mesto za STROJNIKA II Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — tečaj za strojnike KV — končana ali nedokončana osnovna šola — pet let delovnih izkušenj s strojem — vozniški izpit B - kategorije, zaželen je izpit C kat. — starost nad 20 let — odslužen vojaški rok — poskusna doba 3 mes. — izpit iz varstva pri delu Vloge pošljite 10 dni po objavi na naslov: Cestno podjeti® Novo mesto, TOZD »Vzdrževanje cest", Novo m^0' pripisom: »Za razpisno komisijo". Osebni dohodek j® ™ samoupravnem sporazumu. Stanovanja ne moremo nuditi- 759/42"° V__________________________________________________________________________________________________________________________________ Revni dvori uspešne kraljice atletike CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD »VZDRŽEVANJE CEST" NOVO MESTO ŠPORTNI KOMENTAR Recept sam še ne ozdravi Natanko teden dni je da-*}es od skupne seje zveznih konferenc SZDL J in ZSMJ v Beogradu, na kateri je bilo govora o aktualnih vpraša-nl'h razpravljalcev je dalo Pomemben delež k obliko-vanju dogovorov in sklepov, znajo biti odločilnega po-"iena za dolgoročnejšo usmeritev na področju tekinekulture. . Raz korak m ed kakovos tjo 1n množičnostjo je še preočiten navzlic temu, da gre Za dejavnosti s posebnimi značilnosti, vendar znotraj skupne idejne zasnove. Množičnost kot osnova kvalitete le le del resnice, ki pa še ne vodi do rezultatov. Tudi stabilizacija v športu je ob očitni rasti ogromnega apa-rata (tudi tekmovalnega), tisočih vzporednih ambicij, ki Priznavajo zgolj sebe, le beseda. In se ob takšnih in Podobnih ugotovitvah čudi-^noJco našim športnikom in športom zmanjkuje moči le slab korak pre uspehom!? Že v prihodnjem mesecu bo v Novem mestu skupščina občinskih telesnokulturnih delavcev, tako TTKS kot ZTKO pa ne bosta smeli mimo nekaterih beograjskih ugotovitev. Ne samo v duhu stabilizacije bo potrebno preveriti prioritetne panoge v občini in se navzlic nekaterim pritiskom o razširitvi seznama odločiti za nasprotno. Pomemben dodatek beograjske seje je namreč tudi v tem, da občine sarrtie presojajo o pravilnosti prioritetnega seznama in ga po potrebi in zmogljivostih širijo ali krčijo. Ob pogledu na novomeški seznam (na njem so atletika, košarka in rokomet) bi veljalo zadnja dva pojma podrobneje razčleniti Kajti v republiškem in zveznem merilu nekaj pomenita le ženski rokomet in moška košarka, g BUDJA Drugoligašem poln izkupiček Zmaga Ribničanov doma in Novomeščank v gosteh - Šentjernejčanke klonile po „zaslugi" sodnikov — Tudi Kočevke na pragu presenečenja Novomeščanke nadaljujejo z dobrimi igrami. To ugotovitev so dolenjske rokometašice potrdile tudi v nedeljskem 6. kolu H. zvezne rokometne lige-sever, ko so v Sisku ugnale tamkajšnje vrste Ine s 17:13. Po daljšem času so svoje navijače razveselili tudi rokometaši ribniškega drugoligaša z zmago nad Union Dalmacijo, medtem ko sta dolenjski ekipi v slovenski rokometni ligi pri dekletih ostali praznih rok, Šentjernejčanke predvsem po ,.zaslugi” sodnikov. največjih konkurentk za dno prvenstvene razpredelnice, ekipo Ine. Novomeščanke so sicer po prvem delu zaostajale za domačinkami za dva zadetka, vendar so v drugem polčasu pokazale povsem novo podobo in zasluženo preokrenile rezultat v svojo korist. Ponovno se je izkazala Grgičeva, ki je dosegla kar 7 zadetkov in bila med najboljšimi igralkami srečanja. Novo mesto: J. Štrukelj, Grgič 7, Turk, D. Štrukelj 2, Iličin 1, Sitar 3, Bon 1, Mršnik 3, Udovč. Po šestih odigranih kolih so Novomeščanke na presenetljivo dobrem 7. mestu s 6 točkami, v naslednjem kolu ga igrajo doma z doslej se neporaženo in vodilno vrsto Union Dalmacije. 'ZA OKTOBER u STOKANOVIČ . Marjan Stokanovič je prvak v »ropoteznem prvenstvu Novega esta za mesec oktober. Med 16 udeleženci je Stokanovič zbral 12,5 točke, enako kot drugouvrščeni Avsec, tretji je bil s točko manj Milič, 4. Lapajne 10, 5. Škerlj 9, 6. Picek 8,5, 7. Sušnjar 8, itd. INLES -UNION DALMACIJA 18:16(11:6) Srečanje z vrsto Union Dalmacije je bilo za domačine, ki so slabo startali v novo prvenstvo, izrednega pomena. Zato nič čudnega, če so z borbenostjo in požrtvovalnostjo navdušili preko 300 domačih navijačev. ..Lesarji” so v prvem polčasu prikazali igro, ki je spominjala na njihove najboljše čase, v drugem delu pa po visokem vodstvu ob polčasu (11:6) nekoliko popustili, Inles: Gelze, Križman 1, Ilc 2, Radid 5, Fajdiga, Žug, Karpov 2, Andoljsek, Amorožič 1, Mate 4, Putre 3, Kljun. Po odigranem šestem kolu so Ribničani s 4 točkami deveti, v naslednjem kolu pa jih čaka težko gostovanje pri vrsti vodilnih Celjanov. ' INA - NOVO MESTO 13:17(10:8) Kot kaže, odlična igra Novomeščank v prejšnjem kolu proti vrsti Borova ni bila naključje, kar so Dolenjke potrdile tudi na gostovanju v Sisku, kjer so premagale eno SODNIKI OŠKODOVALI ŠENTJERNEJČANKE Šentjernej - drava io:i2 (6:7) - Šentjernejčanke so z igro dokazale, da so sposobne premagati slehernega nasprotnika v ligi Navzlic nemogočim igralnim pogojem, saj so srečanje igrali na prostem med močnim dežjem, so domačinke pokazale boljšo igro od vodilnih in še neporaženih Ptujčank in bi si nedvomno zaslužile celo zmago. Žal pa je bil celjski sodnik Plahuta tokrat naklonjen gostjam in maloštevilni gledalci v Orehovici so dobili občutek, da domačinke tudi s še tako dobro igro tokrat ne bi mogle zmagati. MLINOTEST - ITAS KOČEVJE 23:18 (11:10) Navzlic porazoma sta Šentjernej in Kočevje še zmeraj na solidnem šestem, oziroma sedmem mestu na prvenstveni razpredelnici, s 6 točkami. Se posebno zadovoljne so lahko šentjernejčanke, saj njihova igra v zadnjih kolih govori o dobri formi. Odbojka: pokal ostal v Novem mestu Na mednarodnem turnirju Pionir premagal Novi Zagreb in S. G. al Natisone Zal skorajda brez gledalcev, ki za prireditev niso imeli leje zvedeti, saj je zatajila propaganda, je v nedeljo v športni dvorani v Novem mestu, potekal zanimiv mednarodni odbojkarski turnir, prirejen v čast občinskega praznika - za pokal Novega mesta. Privlačnost je povečala izenačenost moštev, njihova borbenost in do konca negotov izid. Pokal je vendarle ostal v Novem mestu, saj je Pionir zasluženo premagal oba £ lil m 0,^* največje presenečenje v nedeljskem 8. kolu slovenske m«čne zahodne nogometne lige so poskrbeli Čmomaljčani, ki so vsem napovedim premagali v gosteh nogometaše Tabor—Ja-'n se tako po nekaj zaporednih uspehih prebili ha prvenstveni kpPtedelnici na 5. mesto, pravipolom pa sta doživeli enajsterici ®na in Kočevja, ki sta prejeli vsaka po pet zadetkov. Tabor—jadran - bela krajina 0:2 (0:2) n ih *o bili domačini po števil- ko, složnostih mnogo bliže zmagi ^no k njci’ ven(lar s°'(pstje s vaij obr'lmbo in borbenostjo refc-vratj ‘jVaiI}e situacije pred svojimi oubjja| 08aM° se je celo, da so žogo str^j w PrdZnih vrat. Na drugi dalci s? .tC)krat iznajdljivi napa- »ti, v. k°ristili tisto malo priložno-moitvi SoJih imeli, in svojemu Zadplf Priigrali dragoceno zmago. Mirk v->Vai ' ,rad>c>onalnemu atletskemu ekip0 /f najboljšo osnovnošolsko ! Jjifi . . eiem so slavit Brežicam 247 (■ *™-kami, sledijo. Bizeljsko Va 2U- Artiče 177, Glo-u 1 '6 in Piše« 83. \ č°lani0^nSA!h ‘^mavanjih pa so °^*nsk.> " , kinlw' pomerili se za aslove. v posameznih ka- 1 "Jlh Oxvojili. Moški - '•500 m 7?.lvc' 400 m: RcAnšek, r!On, daljava: Žnideršič, nwtZu’ Skok s Pai,c°: Ska: Onitrl kr0£le: Senica, met n"»zu >o met kopja Zofič. Zenske - 100 m: Ilovar, 4olTm: Sevnica, 800 m: Vinšek, skok v daljavo: Bosina, skok v višino: Korber, met krogle: Šepetave, met diska: Rodman m met kopja: Rodma n. „A tletski dan“ v Brežicah je lepo uspel, tako po množičnosti, kot po kvalitetnih dosežkih, za kar gredo zasluge predvsem prizadevnim organizatorjem AK Brežice. P. ROVAN BADOVINAC NI USPEL V Šoštanju in Kamniku je bilo A<-t natri ramiKlivUn nastopil ,uu. ulUv vinac, ki pa se mu tokrat ni posrečilo uvrstiti se med najboljše in s priboriti pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Med 61 nastopajočimi je zasedel 19. mesto s 3.458 podrtimi keglji. N. GOLES li • itjLu ’ žcSHF j‘ 4 * M. Ob »predvideni” spektakl Polfinale košarkarskega pokala SRS: Novo mesto — TIMA Maribor 68 : 79 (40 : 34) — Zelje o gostovanju Bosne so se razblinile av tako z 2:1 (11 - 14,10). jrebčani so moštvo iz Vidma (Udine) premagali s 3:0 (9,13,13). ■Novomeško moštvo, ki je tokrat nastopilo brez Toneta Skr beta in Zdravka Pluta, ki sta odšla v JLA, že žanje prve sadove intenzivne in kvalitetne vadbe pod vodstvom prof. ODLOČIL DRUG* POLČAS — Sobotno pokalno srečanje med Novim mestom in košarkarji anborske TIME je zadovoljilo blizu 800 gledalcev v novomeški športni dvorani. Navzlic porazu ovomeščani niso razočarali, še posebej, ker v letošnji sezoni nastopno oslabljeni, poleg tega pa še z ^m in neizkušenim treneijem. (Foto: B. Budja) Črnomaljci presenetili v Sežani Nadejan uspeh Bele krajine proti Tabor—Jadranu — Huda poraza kočevskih in novomeških nogometašev — V soboto se prične drugi „krog" Vsak poraz na športnem polju je bolj ali manj boleč, sobotni, * srečanju polfinala za poka 1 SRS med košarkarji Novega mesta in Maribora, pa za domače gledalce tudi' presneto poučen. Novomeški košarkarji, ki so z uvrstitvijo v II. zvezno ligo dosegli prejšnjo sezono enega svojih največjih uspehov, so bili v soboto objektivno precej slabši od Mariborčanov, kar naj bo domačim ?;ledalcem v merilo, da v prihodnjih igaških nastopih ne bodo zahtevali od svojih igralcev zmage za vsa ko ceno'in da bo sleherna zmaga doma že majhno presenečenje. Se toliko bolj, ker Novomeščani letos nastopajo oslabljeni. Brez pomena pa tudi! ni dejstvo, da so Mariborčani povsem sredice kvalitetno moštvo v! ligi, v kateri bodo startali tudi Novomeščani. Pa se povrnimo k sobotnemu večeru! Pričetek je bil več kot presenetljiv, saj so domačini domala ves prvi polčas držali vajeti v svojih rokah in vodili z 2 do 4 koši prednosti, odločilno prednost v prvem polčasu pa so si domačini nabrali med 15. in 18. minuto, ko Mladost in strokovnost na pohodu v vrh Kočevje: Salika, Rajšelj, Martič, Oken, Klarič, Buzuk, Kovač, Kuzma, Osmak, Zečič. STOLHELAN 5:1 (3:0) Preti novincu v ligi, ki je z letošnjimi igrami presenetil vse- poznavalce nogometa, so Novomeščani zasluženo krepko izgubili. Resda so imeli Novomeščani nekaj priložnosti, da dosežejo ugodnejši izid, vendar so bili njihovi napadalci vse premalo odločni, še posebej, ko je sredi drugega dela sodnik Jakančič izključil gostujočega napadalca Bradača. Edini zadetek so Novomeščani dosegli po Janežiču v 63. minuti. Elan: Pugelj, Petretič, Avbar, Pavlin, Janežič, Primc, Gajič, Venta, Pevec, Goričkič, Bradač. Po nedeljskem 8. kolu so Crno-maljčani 5. s šestimi točkami, Novomeščani 7. s petimi in Kočevci zadnji, 8., samo z dvema točkama. V naslednjem kolu igrajo: Bela krajina- Primorje, Kočevje - Jesenice in Litija -Elan. • Odbojkarska zveza Jugoslavije je dokončno odločila, da za leto 1980 zaupa Novemu mestu orfpnizacijo odbojkar skega balkanskega prvenstva. Ta največja športna prireditev v zgodovini Novega mesta bo maja prihodnje leto. Ljubiteljev modeme odbojke, ki je na mnogih velikih tekmovanjih uradno priznana najbolj privlačna športna panogp, ni treba posebej opozaijati, kakšne igre se obetajo, saj bodo na balkanskem prvenstvu nastopile ekipe Bolgarije, ki je bila druga na olimpijskih igrah v Moskvi, Romunija, kije bila tretja, Jugoslavije, ki je bfla šesta, Grčija, kije sedanji balkanski prvak, in verjetno tudi Albanije, kjer je odbojka ena najvažnejših športnih zvrsti. Novomeški odbojkarji startajo na prvo mesto v SOL so povedli že s 7 koši. Ob tem moramo zapisati, da ključnim igralcem Mariborčanov, \D0br1nu, Peljhanu in trenerju ter igralcu Olujiču, ni uspelo prav nič, nasprotno pa so domačini po zaslugi razpoloženega Muniha, Zupevca, Plan-tana in bratov Seničarjev neutrudno polnili koš gostov. Po odmoru pa je prišla do izraza večja izkušenost m višina gostujočih igralcev. Že v 25. minuti je bilo 51:42 za goste, žarek upanja pa se je domačinom pokazal čez 2 minuti, ko so znižali na 50:52, to pa je bilo tudi vse. Olujič in Peljhan sta popolnoma razbila obrambo NovomesČanov, tako da tudi Skobe in Ivančič,^ sta kasneje stopila na igrišče, nista prav nič poživila igre domačinov. Sicer pa igralcem in trenerju Puclju, ki mu je bil to krst na trenerski klopi, ne gre ničesar zameriti: Mogoče le to, da ie Ivančič nekoliko predolgo sedel na klopi, saj je bila premoč gostov v višini očitna. Novo mesto: P. Seničar 12, 2u-pevec 11, Munih 25, Plantan 14, S. Seničar 2, Ivančič 4. B. BUDJA Žreb parov letošni ijega Icofu prvenstva je že v prvem ko prinesel zanimivo srečanje. Novomeščani se bodo namreč v soboto ob 20. uri doma pomerili z odbojkaši Izole, enim najnevarnejših konkurentov Dolenjcem za vrii tablice. Vladimirja Jankoviča iz Zagreba. Napredek je opazen zlasti pri igri posameznikov, predvsem ob mreži, prej ko slej pa ostaja igra v polju šibka točka. Kljub temu se lahko nadejamo nadaljnjih uspehov na tekmovanju v slovenski ugi, ki se začelja v soboto, 18. oktobra. Pionir premore dovolj dobrih igralcev in! resne pripravljenosti, da lahko raču na na republiški naslov in na uvrstitev v višjo tekmovalno ligo. (Več o tem v razgovoru s trener jem Jankovičem). M. L. 2e nekaj časa je v mestu ob Krki čutiti pospešen odbojkarski utrip, ki pa mu je doslej manjkalo rezultatskih »poživil”. Resda so bili Novomeščani vselej trd oreh za ligaške nasprotnike, preneka-; teremu favoritu na papirju so zmešali štrene, vendar je obveljalo mnenje, da je šlo zgolj za trenutne prebliske v igri ekipe, ki so jo vsi proglašali za eno najperspektivnejših kar jih je dolenjska metropola- doslej imela. Iz prerokovanj pa se uspehi ne žanjejo, kar je konec koncev pokazal tudi lansko-* letni nastop v slovenski odbojkarski ligi. Vse pa kaže, da je novomeška odbojka pričela pisati novo poglavje, in nobena skrivnost ni,l da pomeni sobotni start v republiški ligi pohod na prvo mesto in iskanje mesta, ki si ga dolenjska odbojka po bogati preteklosti tudi zasluži. Pa ne zgolj v slovenskem merilu. Ni v navadi in tudi priporočljivo ni prerokovati uspehe, toda mlada in perspektivna ekipa, predvsem pa zares strokovno in trdo, domala dvomesečno delo znanega odbojkarskega strokovnjaka, celih deset let nepogrešljivega člana naše državne reprezentance, kasneje tudi njenega trenerja pa vaditelja zagrebške Mladosti in tržaškega Kontovela, Vladimirja Jankoviča, je temu dovolj veliko zagotovilo. Sicer pa novi trener, ki je novomeško vrsto prevzel v letošnjem avgustu, pravi takole: ,.V mesto ob Krki me je iz Zagreba privedel Janko Goleš, s katerim sva v igri ob mreži ie v mladosti sklenila trdno prijateljstvo- Že moj prvi obisk treninga novomeške ekipe je potrdil njegove besede, da gre za izredno obetavno vrsto, ki lahko še mnogo doseže. Za odbojko je pomembna! nadarjenost, volja, višina m hitrost, to pa novomeški igralci imajo. Vse ostalo se da narediti z delom. Zato nič čudnega, če pred startom v prvenstvo ne skrivamo želje po prvem mestu, računamo V SOBOTO STARTAJO — Igralci, ki bodo v letošnji republiški odbojkarski Ugi nosili glavno breme v boju za naslov prvaka (stojijo oid leve): Brulec, Vemig, Primc, Kosmina, Babnik, trener Jankovič; (čepijo): Pečar, Pecelj, Zajc, Kolarič. (Foto: Budja) to ekii pr" ligi. Sele ce bomo vse to res pa celo, da si bomo s to ekipo v Itiiih letih priborili mesto v I. B dosegli, potem lahko govorimo o mojem uspešnem delu in tudi sam bom šele takrat zadovoljen.” Novomeški odbojkarji so pred sobotnim startom v prvenstvo trdo delali. S'pripravami pod taktirko Vladimirja Jankoviča so pričeli že 22. avgusta, vmes pa> odigrali nekaj prijateljskih in po- & naše najboljše vrste. Zal pa nam manjka dober organizator igre, kajti dosedanja srečanja so pokazala veliko slabost pri sprejemanju servisa, kar se še kako pozna v kasnejši igri Pa tudi sicer gre za dokaj mlado in neizkušeno ekipo, ki ji predvsem na področju psihične pripravljenosti še precej manjka. To so pokazala tudi zadnja srečanja s F uS nar jem, Beldom in še kom, ko smo imeli možnosti za zmago, pa kot da so se fantje tega ustrašili.” S Sicer pa lahko Jankovič v sobo-! to računa na trenutno najmočnejšo šesterico: Brulec, Kolarič, Babnik, Primc, Vemig in Kos- Jankovič: „V štirih letih d<> I B zvezne odbojkarske lige.” kalnih srečanj, ki so vsa po vrsti pokazala viden napicdek v igri novomeške ekipe. ..Imamo 3 do 4 ,gritlte, (Bruler, Primc, Kosminm '-mig - op. p.), ki bi lahko r^stopih v kateremkoli ligašu. Še posebej imam v mislih mladega Bo ana Brulca, ki vse močneje trka tudi na vrata mina, ki bo nosila tudi največie breme na prvenstvu, tu pa so še mladi, ki jim Jankovič posveča enako pozornosti: Černač, brata Plut in se kdo. „ Pogoji za delo v Novem mestu so dobri, veseli me tudi vzorno sodelovanje strokovnega vodstva in IO kluba, kar je konec koncev tudi porok, da rezultati ne bodo izostali,“ je zaključil Jankovič;' Poroki so pa tudi desetletni igralski pa kasneje nekajletni trenerski staž v reprezentanci pa dosežki Mladosti, ki jo je vodil Jankovič, in ne , imenovane he-mfliinn^ ,.okuženih kar 200 tisa fi J jUc^- Virusi hepati-nih stiu-u Prenašajo ob intimnih j Preko krvi, injekcij-kaže L i, me in izločil. Kot ljivj i i 0 ^daj tudi ta nalez-staro *„ezeakmalu preselila v ki iim ro’ med tiste bolezni, 5Pone ;^e ,^oveški um nadel kakšnonvii0nemogočil- In avstralski lmaJ° P" tem Večino rodci? priPravliainPtr0.t-ivirusnih cepiv rijsko i J j !ak°- dalaborato-Segrejej ane viruse tako da postanejo ne-n° toliu’ Ven^ar pa so še vedejo in,,, ^ivni, da spodbu-Sa /juniteto. Virus hepatitisih ne „uspeva v labora-Nch' ri je dr. Je odjerit g iz Filadelfi-V krvi avstralskih P^obna -Snov’ k> je zelo Je. da . virusu. Izkazalo se Pridobit; daJ° u te snovi fi lea a”tite'esca za hepati-r bi končno le lahko Cepivo, ki se daje v dveh obrokih z enomesečnim presledkom in nato še z eno dozo šest mesecev pozneje, se bo v prvi vrsti uporabljalo na področjih, kjer so možnosti okužbe največje: na delovnih mestih v bolnicah in zobnih ambulantah, kjer je osebje vsak dan v tesnih stikih s pacienti. JULIJINA »TAJNICA“ - Na veronski pošti se vsak mesec znajde tudi po več kot sto pisem, ki so v vseh mogočih jezikih in pisavah naslovljena na — Shakespearovo Julijo. Poštarji niso v zagati, pisma nosijo v mestno hišo, kjer jih prevzema Paola Sella, študentka ekonomije, in v prostem času na pisma celo odgovarja, kajpak v Julijinem imenu. Ali je to ali ono pismo naslovljeno tudi na Romea, ni znano. IZGUBLJENA 5 KAM JE PRISPEL? - Schmiedov je na Nemškem kolikor hočete, v podeželskem mestecu pa sta živela dva v isti ulici, celo ime jima je bilo enako. Eden od njiju je bil ugleden posvetni gospod drugi pa duhovni gospod Schmied. Ko se je posvetni Schmied odpravil na pot v Indijo, je duhovni gospod umrl. Iz Indije je prišel telegram, ki ga je pomotoma prejela duhovnikova žena. Malo je manjkalo, da je ni zadela kap, ko je. 'brala tele besede: „Srečno prispel. Hudičevo vroče je tukaj.“ Dr. Szmuness z novim cepivom in vzorec krvi pod mikroskopom. Protitelesca so v belih poljih, virus hepatitisa B so črni krogci. Gospodarstvo je lezlo nazaj kakor rak. K stanm dolgovom je trebalo delati nove. Tresel sem se, da mi ne bo'hotel nihče posoditi. Korakal sem k bogatinu Struceljnu, mu razodel nadloge in ga prosil za pomoč. Mož mi poda toko in me vpraša sladko: .Koliko pa bi rad, Matiček? Milijonov ti ne morem nasuti, ali če ti morem ustreči s kakim stotakom, ti ga dam od srca rad, ker vem, da si mož, da si poštenjak, da mi ne boš odrekel krčanskih obresti.’ Te besede so me tako ganile, da so mi stopile solze v oči; midil sem, da me je pripeljal k blagemu dobrotniku sam Bog. Rekel sem mu, da mi zadostuje za zdaj sto goldinarjev, obresti ■naj si ugane sam. Ker vidim, da postopa z mano tako po človeško, mu bom radovoljno plačal vse, kar spozna za pravo. Strucelj mi našteje stotino in pravi: .Obresti te ne bodo obtežile. Imaš gozdov, katerih ne rabiš. V najdaljnem delu bom posekal s tvojim privoljenjem dvajset smrečic. Če jih poderemo kakih pet več, se ne boš smel jeziti. Tebi ta hosta škodi, plačuješ za njo davek, prihodka pa nimaš iz nje nobenega. Zdaj odračunaš z njo lahko letne obresti, pa živiš brez skrbi. Če si mojih misli, udari!’ Vesel mu sežem v roko, se mu zahvalim za milost, katero pii je izkazal, in odidem. Ko so zvedeli najino pogodbo sosedje, so se smejali in govorili: ,Matiček je Štruceljna lepo navihal. Oderuh je našel mojstra, ki mu je kos. S smrekami ni težko plačevati obresti. Raste jih povsod kakor plevela, zato so pa tudi komaj kaj vač vredne. Bukve, orehi, hrasti - to so možje, to; smreka je pila scstrSčino s koprivo; kdor jih kupi zapet goldinarjev sto, so še preplačane.’ Strucelj mi je posekal skoraj vso hosto, vse, kar je bilo bolj^ga. ne pa tistih petindvajset smrek, kakor sva se bila zmenila. Jaz sem molčal in dejal: Bog mu blagoslovi! Ni sc mi zdelo vredno, da bi se togotil in ugovarjal. Taki božji volk i pa niso bili samo moji vaš Čanje. Pri nas se je bila vpeljala že od nekdaj navada, da smo odiajtovali obresti z lesom in šc še veselili, če smo se mogli tako pogoditi. S tem salom so se debelili naši bogatini. Dolgovi ne poznajo usmiljenja; klali so nas, da je bilo joj, obresti pa so nas ne le klale, amapk zaklale. Poštenjak Mahaček je bil nekam odpotoval, drugače bi me bil gotovo posvaril. Ko se je vinil in zvedel moj ugovor s ^truceljnom, me je takoj poklical k sebi. Kar križal sc je in J Veliki rdeči ford, vajen širokih nemških avto cest, je bil % t videti prav smešen, ko je poskakoval po razmočenem vaškem { 4 kolovozu. Darila, darilca, polno drobnarij, nametanih na J ^ zadnjem sedežu, 'orodje v prtljažniku - vse to je ropotalo. * g Lutka, oblečena v kdove katero narodno nošo, se je divje J J zibala pod vzvratnim ogledalom. * Boži je razbijalo v sencih. ^ * Koliko let je preteklo od tistega deževnega jutra, ko se je z ^ J obrabljenim kovčkom v premraženi roki napotila v Brežice ^ j na avtobus, od tam naprej na Nemško. Ni vedela, kaj bo J £ počela na tujem, nemško ni znala. Teta ji je poslala denar za ^ £ pot, pisala ji je, da jo bo počakala tam in tam. In tako se je ^ 5 odločila, saj od revne domačije ni imela kar pričakovati. 2 Tiho je sedela poleg voznika. „Reci no kaj,” jo je pobaral * { Richard, „utrujena si videti.” ^ £ Ni bila utrujena, le kri ji je vse močneje pritiskala na ^ * senca. * J Bizeljsko. Kako drugačna je bila ta vas takrat, ko je ^ * odhajala. Nehote je sklonila glavo, ko sta zapeljala v naselje, k £ Ko da bi se bala, da jo bo kdo spoznal. ^ £ Cesta proti Orešju. Asfalt in nove hiše, novi hlevi, { J traktorji. Opazovala je okoliške griče. Kolikokrat se je ^ vzpenjala po strm;h stezah, ko je nosila malico delavcem, ko ^ £ je gnala krave na pašo! ^ £ Ali ne bi bilo vseeno, če bi ostala doma? Spomnila se je, ^ JJ kako se je vlekel čas v nemški tovarni, pomislila je na vlažno ^ 4 barako, v kateri je stanovala po prihodu na tuje, zadreg pri ^ J učenju nemščine ni pozabila. Veliko ie prejokala. ^ £ Vsi so bili doma. Boža ^ni mogla nagledati mladeži, ^ / mnoge je poznala samo iz pfem. Veseli so bili ti prazniki, S £ polni smeha, oče je ves sijoč nalival vino v kozarce. »Takega ^ / v Nemčiji nimate, kaj? ” »i Ko sta se vračala, je Boža spet molčala. „Pa ne, da te daje * j domotožje? ” jo je podražil Richard. Nič ni reic la. ? M. M. £ d 80 leti pisale Dolenjske Ilovice Stourni SOS Ker je bilo v zadnjem času vse več pomorskih nesreč, v katerih so mladje nenadno potonile in niso mogle niti pošteno poklicati na pomoč, so v neki norveški tovarni za elektroniko izdelali alarmni ladijski sistem, ki naj bi v takih nesrečah opravil pomembno vlogo: še po nesreči in potopitvi oddaja signale, s pomočjo katerih reševalne ladje najdejo mesto nesreče in pobero preživele brodolomce. * Elektronska naprava sc samodejno vključi v primeru, da pride 3 do 5 metrov pod morsko površina Iz ležišča na palubi splava na površje in prične oddajati radijske signale na dveh frekvancah. Na zalogi ima toliko energije, da deluje neprekinjeno 100 ur, njeni signali pa sežejo preko 200 km daleč. V primeru, da se naprava pomotoma vključi, jo je mogoče lakoj izključiti Mogoče pa jo je tudi sprožiti, ko je ladja še na površju. Za norveški izum se zanimajo tudi zavarovalnice. Upajo, da bo skrivnostnih potopitev manj. (Prvo pravilo) umnega kletarsstva se { glasi: imej-sode vedno polne. Da imamo tu v • m!.slih sode, v katerih leži vino za prodaj, ali # sploh za daljšo shranitev namenjeno, ne pa tiste, £ iz katerih se vsak dan toči, vsak sdan pije; f razume se pač samo po sebi. In zakaj naj bodo 1 pa sodi vedno polni? Gatos, da se ne dela na S površju vina kan in da se vino ne veši. Kaj je • glivica, je živo bitje, katero se živi od alkohola • vina, torej od najvažnejše vinske tvarine. Ako se Z pusti, da nastaja na vinu kan, postajalo bode 9 vino vedno slabotnejše. In ako se končno kan # tako namnoži, da postane toliko težak, da se v 2 vinu potaplja, potem je tako vinoza preč zliti, • ker nima nič več moči v sebi in je tudi kalno. • Vedno polne se pa obdrže sode na ta način, da 2 se jih čez kake tri tedne potem, ko se jih je ob • trgatvi polnilo, pa ne prav do vehe napolnilo, 2 konečno prav do vehe napolni ter zabije, potem 2 pa vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni zalije. • (Trgatev na) Dolenjskem. Letošnja 2 vinska letinja je srednja. V krajih, kjer je toča • pobila, je dolgčas, da se Bogu usmili. Kjer pa 2 toče ki bilo in so pravilno škropili, je po množini srednje, po kakovosti pa tako fino blago, kakor že mnoga leta ne. (Huda vročina) je vladala zadnje dni, vodnjaki so se posušili, in daleč so morali ljudje po vodo hoditi. Potok Sušica pri Gor. Sušicah se je tudi do cela posušil; veliko rib in rakov je konec storilo; deset naramnih košev so nabrali in zakopali. (Med vsemi) stanovi vsake države zavzema trgovski stan je dno prvih mest, tako glede svojega poklica, kakor tudi glede ogromnih prispevkov, ki jih plačuje za državne potrebščine. Važen poklic tega stanu pa zahteva, posebno v današnjem času napredka, ne le temeljito izobražbo drugih ved, temveč tudi organizacijo, katere namen mora biti varovati in braniti pravice, ter pospeševati koristi njegove. (Se j m i) , v Kandiji. Ministrstvo notranjih zadev je potrdilo staro pravico občine za izvrševanje tedenskih sejmov sleherni pone-deijek. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1900) POTA m sm? Pot na ustavno sodišče zaman Krajani Grma vložiii na Ustavno sodišče SFRJ pobudo za oceno ustavnosti sklepa SO Novo mesto, s katerim so izgubili del Trdinove ceste ponšajB Veliko besed so že izrekli občani krajevne skupnosti Grm, veliko papirja je bilo popisanega o vse težjih pogojih za normalno življenje v tem delu Novega mesta. Vsa stvar je šla celo tako daleč, da so občani KS Grm vložili na Ustavno sodišče Jugoslavije pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa SO Novo mesto, ki pravi, da Trdinova cesta od hiše s številko 27 pa do zemljišča Tovarne ploskovnega pohištva Novoles preneha biti javna cesta. skupnosti, tako Kandija—Grm, kot Gotna vas, imeli dovolj možnosti, da sc preko svojih delegatov aktivno vključijo v postopek ukinjanja dela Trdinove ceste, še posebej, ker je bil predlog sklepa z obrazložitvijo objavljen v delegatski prilogi »Odločaj- NI »vzdržal” NA TEHNIČNEM — Dosti dela so imeli novomeški miličniki prejšnji torek z zasebnim avtoprevoznikom Velimirom Jovanovičem iz Pasjače pri Nišu. Patrulja prometnih miličnikov je omenjenega dne ugotovila, da so na Jovanovičevem vozilu tehnične okvare, zato so ga napotili na tehnični pregled. Jovanovič je vozilo res peljal na servis v Ločno, vendar najbolj ni bil navdušen nad vsem tem. Sčasoma je postajal vse bolj pogumen, čakanje na popravilo pa. je izrabil za preklinjanje m zmerjanje, tako da si je s svojim početjem prislužil počitek na Jerebovi. Čaka ;a še razgovor pri sodniku za prc-crške. RAZGRAJAL IN SE PRETEPAL - Novomeški miličniki so v soboto gi dr žali do iztreznitve 27-letnega merja Bešiča iz Novega mesta, ker je razgrajal in se pretepal v kolo dvorski restavraciji. Čaka ga razgovor pri sodniku za prekrške. RAZBIJAL STEKLENINO - V prostorih za pridržanje na Jerebovi se je v nedeljo zvečer znašel tudi Novomeščan Zvonko Jelič, ki je omenjeni večer razgrajal in razbijal steklenino v Hotelu Kandija. Zoper pjega je romala prijava k sodniku za prekrške. I Krajani Grma so v svojem dopisu Ustavnemu sodišču SFRJ navajali nemogoče življenjske razmere, ki se s širitvijo Industrije motornih vozil Novo mesto iz dneva v dan slabšajo, za nameček pa jim je sklep SO Novo mesto vzel še cesto, kar je po njihovem nasploh v nasprotju z ustavnimi odločbami o varstvu okolja. Ne nazadnje pa so občani v svojem dopisu navedli še, da pred izdajo sklepa o tem, da del Trdinove ceste preneha biti javna pot, niso bili povprašam za mnenje, čeprav so seveda oni tisti, ki jih takšna odločitev najbolj prizadeva. Pobudo krajanov Grma je pred dnevi obravnavalo Ustavno sodišče SRS in sklenilo, da se ta ne sprejme in da se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa SO Novo mesto ne prične. V obrazložitvi dobesedno stoji tole: „Iz zbranih podatkov izhaja, daje SO Novo mesto že z odlokom o ..''prejemu urbanističnega načrta mesta določila predel ob ukinjenem delu Trdinove ceste za razvojno območje 1MV. O ukinitvi omenjenega dela ceste sta razpravljali skupščina KS Kandija-Grm in skupščina KS Gotna vas in obe z ukinitvijo soglašali, zahtevali pa sta določene prometne in druge ureditvene posege ... O teh sta zbora KS in združenega dela sprejela sklep, s katerim naročata pristojnim organom, da zahteve krajanov realizirajo.” Vse je torej nekako izzvenelo v to, da so občani obeh krajevnih Pred kratkim je ŽTO Novo mesto - TOZD za promet organiziral posvet s predstavniki novomeških šol o problema tiči, ki sojo sprožili »Prizadeti vozači", v glavnem o spremembi voznega reda za potniške vlake. Največ pripomb je bflo pravzaprav na to, da vlak, ki pripelje iz trebanjske smeri na br9jinsko postajo zjutraj ob 6.28 - v glavnem Tatovi se izgovarjajo na energetsko krizo Kolesa z motorji izginjajo Mogoče zaradi energetske krize ali še česa so kolesa z motorjem vse bolj privlačna za tatove. To pričajo tudi vse številnejše kraje zadnjih dni. Tako je bil prejšnji teden ob kolo Vinko Pirc iz dolnjih Lakovnic; vozilo, vredno 12.000 din. je pustil pred železniško postajo v Bučni vasi. Prav tako je kolo / motorjem izginilo Francu Dobleharju iz Zdinje vasi; kolo je parkiral v Novoteksovi kolesarnici. Nič boljše volje ni bil Marjan Oberč iz Vinjega vrha, ko je pogruntal, da mu je nekdo izpred Jordanove hiše v Drag; prav l ike odpeljal prevozno sredstvo. Naj --6-jo predrznost pa so si /m’i ayti privoščili 6. oktobra, ko sr ar >ol-dne izpred Mercatorjeve rrgjvine v Šentjerneju odpeljali kir tn pony kolesa. Lastniki so tač brezskrbno kupovali v trgovini, zlkovci pa sojo mahnili v neznano. dijake novomeških srednjih šol in delavce — ne zapelje potnikov do nedavno urejenega postajališča Center, kljub temu da je ŽTP obvestilo potnike, da tu ustavljajo vsi potniški vlaki Direktor organizacije Ante Stipanovič je povedal, da tega ni mogoče spremeniti, pa če se še tako trudijo ustreči potnikom. Nekaj po 7. uri namreč odpelje v Ljubljano zeleni vlak, srečanje na tirih pa, žal, ni možno tako kot na cesti in je na eni progi v določenem časovnem razmik u lahko le cn vlak. Se manj možnosti, da bi ta vlak zapeljal do Centra, bo z novembrom, ko bo začel voziti zeleni vlak iz Metlike preko Novega mesta v Ljubljano. Tako bo ta jutranji vlak stal še naprej le na postaji v Bršljinu, saj morajo železničarji v prvi vrsti poskrbeti za varnost potnikov. Sicer pa so vozni red potniških vlakov na Dolenjskem skušali čimbolj prilagoditi željam in potrebam potnikov, je povedal tovariš Stipanovič. vsem se pa vedno tako ne da ustreči. Da bi vsaj delno razbremeni li konico, ki vlada tudi na vlakih ob odhajanju z dopoldanskega dela in iz šol, so prestavili odhod „šolske-ga“ vlaka v trebanjsko smer — odpelje iz Kandijc in stoji tudi ua postajališču Center - od 13.45 na 12.45 tudi v prepričanju, da oi bili dijaki radi čimprej doma. Prve izkušnje so pokazale, da sc jc nekje zataknilo. Vlak vozi namreč na pol prazen — predstavniki večine srednjih šol so zatrdili, da sc jim pouk v glavnem končuje tako, da b> ta vlak dijaki lahko ujeli - vlaki po drugi uri pa so še naprej prenatrpani. Z. L. D. PO DOLENJSKI DEŽELI • Novomeški miličniki so v petek popoldne pridržali do iz-treznitve 21-letnega Božidarja Urajnerja iz Hudej. Božidar je razgrajal v restavraciji kegljišča »Pri vodnjaku”, mimogrede pa je razbil tudi kakšno bolj vitko steklenico, verjetno misleč, da gre za keglje. Koliko „devetk” je imel Urajner, bo določil sodnik za prekrške. • Črnomaljski miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve Ivico Petroviča, ker je očitno .vinjen razgrajal na Trgu svobode v Črnomlju. V podrobnejši razčlembi Petrovičevih grehov stoji, da je občane, ki so čakali na avtobus, zmerjal, jim grozil in se z njimi celo hotel pretepati. Nemara bi ga še razumeli, ko bi se namesto na potnike, spravil nad avtobusarje. • V poznih četrtkovih nočnih urah so novomeški prometni miličniki na magistralki pri Otročcu zalotili za volanom vinjenega Djordja Stančeviča iz Novega mesta. Seveda so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, kar pa si Stančevič očitno ni vzel preveč k srcu, saj so ga čez kratek čas ponovno zalotili med vožnjo pri Mačkovcu. Čeprav smo Novomeščani znani po velikodušnem izdajanju nalepk za vožnjo parnim ali nepanjjm voznikom, pa nalepke za vožnjo pod vplivom alkohola zaenkrat še nimamo. Miličniki so to upoštevali. mo”. In najsi tisti, ki nekoliko bolje pozna življenjski utrip v tem delu Novega mesta, še tako prisluhne težavam krajanov, ostaja, da so prebivalci Grma zamudili ponudeno in edino pravo pot za reševanje zapletov okoli ukinitve dela Trdinove ceste. B. B. IZGUBILA RAVNOTEŽJE Prejšnjo sredo zjutraj se je 12-let-na Hermina Korenič iz Gornje Gomile peljala na kolesu od doma proti Dragi. Koreničeva je v eni roki držala torbo, v drugi pa krmilo. Pred mostom je med vožnjo izgubila ravnotežje in padla. Pri tem se je hudo' poškodovala in so jo morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Usodna je bila druga mina Nesreča med miniranjem za temelje hiše v Raztezu V vasi Raztez pri Brestanici je prišlo v soboto okoli 17. ure do hude nesreče med miniranjem skal na zemljišču za temelje stanovanjske hiše. S hudimi poškodbami stajo skupila 20-lctni Martin Pribožič iz Gorice pri Brestanici in 21-letni Andrej Zupevc iz Sotelskega. Pribožič iz Zupevc sta v soboto dopoldne skupaj z minerjem Elektra Krško, 33-letnim Antonom Asičem, pripravljala in minirala jame za električne drogove v Raztezu. Po 14. uri je Asič odšel domov, eksploziv in ostale pripomočke za miniranje pa je pustil pri Zupevcu. Taje namreč Asiča naprosil, naj bi mu tistega dne pomagal pri miniranju za temelje na parceli, vendar Asič ni imel časa. Zupevc se je lake odločil, da bo delo opravil sam-Na pomoč je poklical še Pribori' ča in Franca Kolčana iz Lokev, da so skupaj s strojem, ki ga je priskrbel Asič, naredili potrebne vrtine in vanje vložili razstrelivo-Tega so tudi aktivirali, vendarje v predvidenem času prišlo d° eksplozije le ene od dveh vrtin-Zato sta se Zupevc in Pribožič odpravila do luknje, da ugotovita napako. Takrat pa je prišlo do eksplozije, ki je oba hudo poškodovala po obrazu in rokah, tako da se sedaj zdravita v novomeški bolnišnici Krški delavci UJV bodo zoper Asiča in Zupevca podali kazensko ovadbo javnemu tožilcu. ^ Cez križišče v buldožer Devet mesecev zapora za Matjaža Suhadolnika Zaradi hudega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom, do katere je prišlo predlanskega maja in ki je lep čas burkala duhove v Novem mestu, je minuli teden sedel na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto Matjaž Suhadolnik. Suhodolnika je obtožnica bremenila, da je predlanskega maja, v noči od petka na soboto, s „stoenko” povzročil v Ločni na delu ceste, ki so jo obnavljali, hudo prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje 20-letni sopotnik Novomeščan Franc Jordan, 21-letni dekleti v avtomobilu, Vesna Turkelj iz Otočca in Bojana Brajenovič iz Zagreba, pa skupaj z voznikom hude poškodbe, zaradi katerih so se zdravili v novomeški bolnišnici Do nesreče je prišlo, ko je Suhadolnik zaradi prehitre vožnje silovito čelno tržil v buldožer na delovišču ceste v Ločni. Senat novomeškega sodišča je Suhadolnika spoznal za krivega nesreče in mu prisodil kazen devetih mesecev zapora, pri tem pa upošteval kopico olajševalnih okoliščin. Suhadolnik je bil mlad voznik, svego napako je na sojenju odkrito in skesano priznaval, poleg tega je sodišče ugotovilo, da prometna signalizacija, ki naj bi voznike opozaijala na delovišče in nevarnost, ni bila popolna in tudi ne pravilna, seveda pa sodišče tudi ni moglo mimo dejstva, da je Suhadolnik prevozil semaforizirano križišče s hitrostjo okoli 80 km/h. Sodba še ni pravnomočna. TRČILA V OVINKU V petek nekaj po 12. uri -j* 24—letni Stefan Zlatko iz Kumr°v, med vožnjo v osebnim avtom menja val kaseto v radiu, pri tem pa ?3ie.V ovinku zaneslo v levo, tako da J? trčil v nasproti vozeči avtomo Ivana Zinrajha iz Kumna. . _________________________ NA MAGISTRALKI DO SMRTI POVOZIL PEŠCA V soboto ob 19.55 je prišlo na magistralki pri priključku cest na Drnovem do hude prometne nesreče, ki je terjala življenje 50-letnega pešca Franca Zoriča iz Dmovega. Omenjeni večer se je turški državljan Fel-ger peljal z osebnim avtom in pri Drnovem trčil v pešca, da ga je vrglo kar 35 metrov daleč. Zaradi hudih poškodb je Zorič na mestu nesreče umrl, medtem ko je Turek ustavil za kratek čas in potem odpeljal naprej proti Otočcu, kjer pa so ga novomeški miličniki prijeli. Podan je sum, da je bil pešec pod vplivom alkohola. Na vozilu je za 20.000 din škode. - Hotel „pohvalno” odpoved ZNAKI V ZABAVO? - Večkra tne akcije novomeških miličnikov po mestu z radarjem so pokazale, da se večina voznikov požvižga na prometne znake, ki omejujejo hitrost v naselju. Tako miličniki v enem samem dopoldnevu najdejo tudi po sto in več kršiteliev. (Foto: Budja) Prva je varnost potnikov Na posvetu predstavnikov novomeških šol iz 2TO Novo mesto pojasnili, zakaj jutranji vlak ne pelje do centra Ker v odločbi o prenehanju dela niso bile zapisane njegove zasluge, je Bačlija sprožil spor pred sodiščem Novomeško sodišče -združenega delaje pred časom odločalo o sporu med Miroslavom Bačlijo iz Petrovaradina in IMV, tozd Commerce Novo mesto, ki je svojemu delavcu izdalo odločbo o prenehanju delovnega razmerja, kar je Bačlija tudi sam zaprosil. Vsa stvar pa se je, kot kaže, zapletla, ker IMV v odločbi o prenehanju delovnega razmerja ni zapisal Bačlijevih »zaslug za IMV, njegovega vzornega dela in še česa, kar si je delavec pač želel v odločbi. In zaradi tega se je Bačlija obrnil na sodišče združenega dela, pri tem pa uporabljal argumente, kot: o Peterica ranjenih v Iskrinem kombiju Huda nesreča v Kotu Gosta megla je prejšnji torek zakrivila hudo prometno nesrečo, do katere je prišlo v jutranjih urah v Kotu pri Semiču. Omenjenega dne je 29-letni Anton Golobič s Kala pri Semiču peljal kombibus semiške Iskre s 15 potniki od Črmošnjic v službo. V Kotu je kombi dohitel tovornjak, ki ga jc vozil Ladislav Zajc iz Dolnje Pake. Tisto jutro je bila gosta megla, vidljivost pa vsega nekaj metrov, tako da jc Golobič opazil tovornjak .">a komaj nekaj metrov. Zaradi prevelike hitrosti vozila ni mogel pravi čas ustaviti in je trčil v tovornjak pred seboj. Pri silovitem trčenju se jc pet potnikov poškodovalo, od tega Boris Mavsar, Mirahka Jankovič in Anja Erič huje in so jih odpeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico, laže pa Marija Skrinj Ar in njena enoletna hči Darja: oljema so pomoč nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu. Tudi materialna škoda je bila precejšnja: kar 50.000 din. prenehanju delovnega razmerja ni odločal pristojni organ; oblika in vsebina odločbe b prenehanju delovnega razmerja ni primerna; ni mogel izkoristiti vsega dopusta in še kaj. V IMV so seveda odgovarjali, da so postopek izpeljali kot vse podobne doslej, da je Bačlija sam zaprosil za sporazumno prenehanje delovnega razmerja in se v svoji prošnji za to žc 'naprej zahvalil in da je bila pn-tožba Bačlije na njihovo odločbo ' prekasna. Sodišče je nedvoumno ugotovilo, da je Bačlija sam zaprosil za prenehanje delovnega razmerja kot vodja prodajnega skladišča v Novem Sadu in da je postopek IMV povsem zakonit, enako tudi odločba. Bačli-jevo izgovarjanje, da v odločbi niso nikjer zapisane njegove zasluge, vzorno delo in še kaj, kar bi mu verjetno prišlo prav kot dokaz, da gre za dobrega delavca pri dmgem delodajalcu, je sodišče ovrglo, saj ne more nihče zahtevati zase posebne, „ncšablonske” odločbe, pa četudi je ni podpisal sam direktor (Bačlija se jc izgovarjal tudi na to). Zato je bilo enakega mnenja tudi sodišče -SRS, kamor se jc Bačlija po odločbi novomeškega sodišča zatekel po morebitno varstvo svojih pravic. MED VOŽNJO JI JE IZTRGAL VREČKO Metličanka Ivanka M. je 7. septembra šla peš po cesti bratstva in enotnosti v Metliki Pa se je pri bifeju za njo pripeljal neznan moški in ji iz rok iztrgal polivinilasto vrečko in odbrzel naprej. Vsa stvar ne bi bila tako tragična, ko v vrečki ne bi bila denarnica s 400 din in dokumenti, za nameček pa še-zlati uhani in obesek v vrednosti 2.000 din. Ivanka je najprej pomislila, da gre za šalo, ko pa »šaljivca” le ni bilo od nikoder, je sklenila poiskati miličnike. Mestni avtobusi preko Glavnega trga v obe smeri Spremenjen prometni režim v Novem mestu radi zapore Ceste heroje' Zaradi obnovitvenih del jc 01 včeraj dalje zaprta Cesta heroji v Novem mestu. Zapora velja z* ves promet, kar je seveda p°v' zročilo nekaj sprememb v prij metnem režimu mesta. NajveCJ-je seveda ta, da bo za avtobu*‘ lokalnega in primestnega pro'ne' ta poslej odprt dvosmerni P[0 met po novomeškem Glavne3 trgu vse od Skrabčeve uliče n* prej. Ti avtobusi bodo vozili posebno nalepko, medtem ko* ostale udeležence v prome velja dosedanji režim vožnje P mestu. - Zaradi popolne zapore Ce* herojev bodo morali tovorni** nad 3 tone skupne težeposjej 3’ obvoz preko Mačkovca ali ^ teljevega, medtem ko bodo tr torji s širine do 2,40 metra snj preko starega novome^ mostu. Za pešce bo odprta^. pot, za katero so odgovorni ^ jalci del; z motornimi v0z !, v omogočen dovoz do Petro* Ločni in do vrtnarije. P°JL|0-zapora bo veljala le od Ko*'1 ve ulice do vrtnarije. k0t Če bodo vsa dela steki3’ ^ planirajo, bo popolna ^ ukinjena nekje 25. decetn® (V bo urejena zasilna voznaV- t času, ko bodo dela zaia^ mirovala. V. Z MOTORJEM POD CESTO -Jože Skcdelj iz Valčkove vasi se je 6. septembra zvečer peljal na kolesu z motorjem od Javorovice proti Selom, na zadnjem sedežu pa je imel še sopotnika Martina Gorenca iz Sel. Ko sta se družno peljala po k lancu navzdol, ju je zaneslo pod cesto, pri tem pa sta se oba poškodovala in so ju morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Na kolesu jc za 2 tisočaka škode. NEPREVIDNO NA CESTIŠČE -Prejšnji torej zjutraj jt Novomeščan Frartc Hodnik neprevidno zapeljal z motornim kolesom izpred kladišča Mercatorja na Cčsto herojev. Pri tem je trčil v osebni avtomobil Marjana Perašina iz Novega mesta. Pri padcu je Hodn>k dobil lažje poškodbe in so mu prvo pomoč nudili v novomeški bolnišnice Gmotne škode je bilo za 5.000 din. post« mimo avtobusa, ki je sta* 3l pri jališču. Takrat mu je n^Pf.^aC'1 peljal z osebnim avtom 0 jug)' Vinko Mlakar, ki navzlic u p0j|o> ni mogel preprečiti nesreče-^ g dovanima voznikoma in sopo poli* pomoč nudili v novome* jj„ it šnici, materialne škode P3 P 50.000 din. ^ POL URE ENOSM; REN PROMET 19-letni Silvo Zupančič iz Dolenjega vrha pri Irebnjem seje 8. ■ y vDrjttef-r,- SKO/I kiifCf ooP‘ririt 2 °%bn“YVtr VouSŽnta 'Frančiška Eršič po magistralki proti Zagrebu. Na vrhu poljanskega klanca je dohitel tovornjak in ga pričel prehitevata 'takrat so nasproti pripeljala druga vozila, zato je Zupančič zavrl, pii tem pa ga je zaneslo v tovornjak Ljubljančana Andreja Juriše, iiiio pa še v tovornjak Kemhatda Boni 'erja, prav tako iz Ljubljane. Pri trčenju -e je Zupančič poškodoval, gmotne škode pa je bilo za 18.000 din. Zaradi omenjene nezgode je bil ptdniet na magistralki pol ure enosmeren NI MU USPELj PREHITETI PE* * Jože Malnartč iz Kota P- pjitf se jc 6. septembra pelj3* v. .0lni), avtomobilu od Lokev pro“ ^ cCi Ručetm vasi pa je uPaz„.jlo * 17-le*nega pešca Jožeta t Kota. Malnarič je zavil v pešca prehitel, vendar S3 L^jlo1 temu zadel in zbil po t*e , jnjšli3-* odp-Jjali v novomeško _ j.Oo jev sterto zvečer zapeljala z osebnim avtomobilom skozi križišče v Žabji vasi pri zeleni luči, na njeno presenečenje pa Se je takrat v križišču znašlo tudi vozilo Karla Kantužarja iz Dolnjega Suhadola. Ta je zapeljal kar mimo rdeče luči ir. povzročil trčenje, v katerem sta se oba voznika poškodovala, mateualne škode pa jc bilo za 50.000 dni. MIMO AVTOBUSA V NESREČO - Novomeščan Miroslav Kralj sc je v soboto peljal z osebnim avtom skozi BroJ. pri tem pa Je zapeljal temu zadel in zbil po tlc odp-Jjali v novomeško gmotne škode pa je bilo din. „ „pr pri Pionirju, v Novole-J su> metliški Beti in v IMV.” * s ." Ali zmogljivosti zdaj-0 njih računalnikov ustrezajo * * nekaj let? So predvideni J ^ novi računalniki in kje? 0 »Krka je na primer moč- * s,? Povečala zmogljivosti na 0 . °jem računalniku.; doslej 0 delala usluge za občino, P*pl. inž. Mirko Pečar: , .Računalnik ni za to, da bi j®čunal ,plače’, marveč za ■guljenje proizvodnje in da daJe osnovo za sprejemale Ustreznih odločitev.’ regionalno zdravstveno skupnost, za dobruški „Strešnik“ in Novoteks, pa so morali vsem odpovedati pogodbe. Vseh pet računalniških sistemov je izkoriščenih več kot stoodstotno. Delajo noč in dan. V novem srednjeročnem obdobju pa bomo predlagali, naj se razvijejo računalniški centri še v Zdravstvenem centru, se-miški Iskri, trebanjski tovarni Trimo, na občini Novo mesto pa v Iskri Šentjernej. Hkrati bodo vseh pet zdajšnjih centrov povečevali. Spet dajem za primer ,Krko‘, ki povečuje z nabavo nove opreme zmogljivosti na računalniku za šestkrat.” - Zakaj tako povečanje? M;:r so v delovnih organizacijah spoznali koristnost računalnika ali pa gre le za neke vrste prestiž? Če ima ta, bomo pa še mi... „Ni računalnik zato, da izračunava osebne dohodke, kot je sprva marsikdo mislil. Lahko dela tudi to, vendar je smotrna nabava računalnika v tem, da dela vrsto analiz, razvija obdelavo poslovnih dogodkov in krmili proizvodnjo, na kateri slonijo poslovne odločitve. Res pa je, da se pri nas še premalo zavedamo računalništva kot informacijskega sistema, ki omogoča izredno hitro osnovo za ustrezne odločitve poslovodnim organom. Težava je v tem, ker zlasti v manjših delovnih organizacijah ne vedo, kaj bi od računalnika sploh radi. Kdor pa ga ima in ga zna uporabljati, ve, da je nepogrešljiv.” - Koliko ima Dolenjska kadrov, ki so vešči dela na računalnikih vključno z najbolj zahtevnim programiranjem? „Na srečo smo na Dolenjskem hkrati z razvojem računalništva vlagali tudi v kadre, tako imamo danes že lepe desetine kreativnih kadrov. V novem srednjeročnem obdobju pa računamo na okrog 160 ljudi, ki bi se na Dolenjskem bavili z računalniško stroko.” R. BACER v * * >* s * * v N * i * * * * s i KRKA SILI ČEZ BREG — Nekajdnevno deževje je tudi v gornjem toku Krke pri Žužemberku povzročilo poplave. Na fotografiji je zaliti travnik na Loki v Žužemberku, kjer je voda prodrla tudi do niš. (Foto: R. Bačer) Glavno bo letos v Šentjerneju V počastitev občinskega praznika 29. oktobra niz prireditev po vsej občini, osrednji dogodek pa bo otvoritev nove šole z odkritjem spomenika heroju Martinu Kotarju Letošnja počastitev novomeškega občinskega praznika 29. oktobra bo stabilizacijsko obarvana, kljub vsemu pa se od 12. oktobra do 28. novembra vrstijo pomembni dogodki in srečanja. Začelo seje 12. oktobra v Novem novomeškega okrožja. Isti dan, 22. mestu z odbojkarskim turnirjem, novembra, bo v Domu ostarelih nadaljuje se 19. oktobra z otvoritvijo bratske planinske poti na poti Ljubljana-Zagreb. Proslava bo pri Gospodični na Gorjancih. Za ljubitelje športa bo gotovo izpolnitev dolgoletnih želja kronana 25. oktobra z otvoritvijo teniških igrišč v' Novem mestu, za del prebivalcev S>.ihe krajine pa bo prav tako važen mejnik napredka 26. oktober, ko bodo v Šmihelu pri Žužemberku odprli vodovod. Isti dan bodo v Gabrju odprli kulturni dom. 27. oktobra bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca odprta knjižna razstava ob 80-letnici rojstva Mirana Jarca, dan kasneje pa se začno slavja v Šentjerneju. Tako bodo 28. oktobra v novi šoli odprli razstavo del 10. slikarske kolonije Novoteks, imeli pa bodo tudi kulturno prireditev v čast občinskemu prazniku. Na sam praznični dan 29. oktober bo v Scntjemjeu v novi šoli slavnostna seja občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, zatem pa bo slavnostna otvoritev nove šole in odkritje doprsnega kipa narodnemu heroju Martinu Kotaiju. Tradicionalno srečanje borcev in mladine bo tudi letos na osnovni šoli Smarjeta, in sicer 7. novembra. V Dol. Toplicah bo 21. novembra slovesna seja občinske konference ZK v počastitev 40-letnice partijske konference novomeškega okrožja, 22. novembra pa bo v novomeškem muzeju NOB otvoritev stalne zbirke in zbor aktivistov OF nekdanjega srečanje staršev in žena padlih borcev NOB; 28. novembra pa pridejo na vrsto Stražani s težko pričakovano otvoritvijo nove zdravstvene postaje. O Znanje naj bo luč napredka petletki ima občinska raziskovalna skupnost v načrtu okrog 50 raziskav. Približno pol stroškov zanje naj bi zagotovili z redno prispevno stopnjo Kocka je vendarle padla! Na Cikavi bo nova hladilnica za meso in sadje Znano je, da je bilo v preteklosti za gradnjo hladilnice in klavnice že nič koliko planov in besed, da je bilo na ogledu že čez 50 lokacij, pa je enkrat nasprotoval ta, drugič oni, tako da do gradnje ni prišlo, ko bi bilo še razmeroma lahko priti do sredstev. Glede na perečo oskrbo v novomeški občini in ob dejstvu, da sploh nimamo ne skladišč in ne hladilnice, da se meso in ostali pridelki sproti dovažajo in razprodajo, je postala gradnja hladilnice in obrata za predelavo mesa spet vroča tema na mnogih sestankih. V zadnjem času je tudi izvršni svet o tem že nekajkrat premleval zbrano gradivo in tehtal argumente. Ko so 7. oktobra o tem spet razpravljali, pa je bila vendarle sprejeta odločitev. Rojena je bila sicer po dolgotrajni debati in tudi z nekaterimi pomisleki, pa vendarle! Po predložitvi možnih lokacij v Srebrničah, Češči vasi, na Cikavi in na Grabnu (od strani strokovnjakov z Zavoda za družbeno planiranje) so se odločili za Cikavo. Čeprav do gradnje še ne bo prišlo ne danes ne jutri, ker je potrebno prej zbrati vso dokumentacijo, predvsem pa združiti potrebna sredstva, je za velik napredek šteti kljub vsemu dejstvo, da je storjen prvi korak. Odločili so se za Cikavo, kjer je zemljišče komunalno urejeno, kjer bo v bodočnosti morda izpeljan tudi železniški tir in kjer je kasneje možno bolj proti šentjoški hosti zgraditi tudi klavnico. Če ... Če bodo vsa pripravljalna dela potekala po zdajšnji možni oceni, potem bi zares lahko' začeli kopati zemljo spomladi 1981 in v letu dni bi bila hladilnica gotova. Medtem pa bo najbrž potrebno poiskati zasilno in začasno rešitev R. B. Dvopasovnica bo nared v osmih mesecih Včeraj so se začela dela na novomeški Cesti herojev Pred dvema letoma, ob konferenci mest v Novem mestu, je bila obljubljena in načrtovana rekonstrukcija Ceste Herojev, šele zdaj pa je prišlo tako daleč, da se je gradnja začela. S 15. oktobrom je postala ta cesta neprevozna za ves promet, razen za peš pot, Pionir .in Cestno podjetje pa sta se zavezala do 1. junija 1981 predati novo cesto namenu. Investitorje Komunalna skupnost Novo mesto, ki prispeva za cesto -polovico sredstev, ostalo polovico pa Republiška skupnost za ceste. Zaenkrat bo preurejena cesta od črpalke v Ločni do Ivanetičeve hiše pri križišču s Koštialovo ulico. Tu bo nastala dvopasovna cesta, ob kateri bo potekal tudi kanal S, za katerega so občani že izglasovali referendum in zanj plačujejo samoprispevek. Resda se gradnja ni začela v najprimernejšem času, ker pa skušajo graditelji izkoristiti kolikor mogoče ugodno vreme, »o sklenili začeti čimpiej. Gradnja je namreč zelo zahtevna, ker bo potrebno zgraditi nekaj podpornih zidov nad Krko. Gradnja tega kilometra ceste bo po zdajšnjih predračunih veljala 46 milijonov dinarjev. Ker bo med rekonstrukcijo močno trpel ves promet v mestu - uveden bo nov prometni režim, o čemer poročamo posebej — bodo graditelji delali v dveh izmenah, če bo vreme, tudi ob sobotah in nedeljah. Če bodo vremenske razmere ugodne, bo cesta lahko končana še pred rokom. OCEN A DELA PRED KOMITEJEM Za torek, 14. oktobra, je bilo sklicano zasedanje komiteja novomeški. Občinske konference ZK. Na dnevnem redu je bila obravnava ocene delovanja komunistov v krajevni skupnosti Žužemberk, razpravljali so o nalogah komunistov v akciji „NNNP’* v letu 1981 in obravnavali predloge za priznanja,.ki jih podeljujejo ob vsakoletnem občinskem prazniku. Več prihodnjič. Hi salon novoies pohiSKd komandanta staneta 38 tel.: (068) 25-091 sj^^ženo delo bo v kratkem dobilo v pretres in podpis nostj^vni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupin^ In njen program dela za daljše obdobje. Tako skupnost že *a vendar je zaradi spremenjene zakonodaje potrebna v 01 drugačna sestava in nov način financiranja. hi 2a n nt’ gre, da gre v tem primera, ■ 0v° obremenitev gospodar-PriSpevk SlCer predlagajo 0,12 odst. a’ s katerimi bo raziskoval-v občini s približno stroškov financirala razne vse usmerjene v napredek naj bi v prihodnje ne »na pamet", po presoji ‘“anstv ,ana*^1» marveč na osno-stvu, D' n*h dognanj v gospodar-^Ulo Šolstvu, kulturi itd. *pevali ?_■ ovic° stroškov naj bi pri-Ve. PredvlntercSiraniza take raziska- VSE v PROSTEM ČASU Pobude k dejanjem sta S*tuPšči„Pr^dse k0 Popoldne,1 naJ hi bile seje v °,b» OrnT .m . Času- Tako sta ^Pno c ? Ze 'me*a 13« oktobra VjJa pa °h 18. uri,»bravna- |,°ta o a uUničevanje dogo- u l98rf?0rejanju dohodka v oh;.,. ln Poročilo komisije V blskov pri kršiteljih. soudeležbo republiških sredstev, namenjenih raziskovanju. Ko so nedavno tega v novomeškem izvršnem svetu tehtali oba dokumenta, so ju po daljši razpravi podprli. Menili pa so, da bo potrebno določiti prioritetni red raziskav glede na potrebe združenega dela in občine in organizirati zlasti domače strokovnjake, da bodo take raziskave delali. Za leto 1980 je na primer že sklenjena pogodba med Zavodom za družbeno planiranje in raziskovalno skupnostjo za raziskavo na področju energetike in potrošnje energije, ker brez te ni moč načrtovati ne novih gospodarskih naložb in ne stanovanjske izgradnje. Ob razpravi o obeh predloženih dokumentih so v izvršnem svetu menili, da bo v bodoče potrebno med prvimi predvidenimi raziskavami proučiti racionalno in vsestransko izkoriščanje dosegljivih domačih surovin, pri čemer je v občini najbolj poitjemben kremenčev pesek. Zdaj ga na primer izvažamo domala zastonj, uvažamo pa za drage devize lak za ploščice, čeravno je v tem laku iz našega kremenčevega peska okrog 98 odstotka sestavin. Drug primer je slabo obdelano področje agroživilstva, premalo so nam znane razne možnosti za izkoriščanje lesa in podobno. Natančnejše podatke s potrebnimi analizami bodo dale raziskave, na osnovi teh pa bo možno sprejeti odločitve za bodoče naložbe in usmeritve v gospodarstvu. Razen teh dveh primerov je še cela vrsta naravnost kričečih potreb po znanstvenem pristopu, da bi načrtovanje bodočnosti prineslo več uspeha kot doslej. ZA 10 ODSTOTKOV BOLJE V prvi polovici letošnjega leta je po podatkih občinske zdravstvene skupnosti vsakodnevna odsotnost z dela v novomeški občini znašala 499 zavarovancev, kar je za 10,09 odst. manj kot v preteklem letu. Tako je bilo letos zaradi bolezni na dan poprečno odsotnih 337 ljudi (lani 384), zaradi nesreč pri delu je bilo po 29 manjkajočih v združenem delu (lani 39), zaradi nege družinskega člana pa je letos izostajal . poprečno eden več kot lani, in sicer je bilo dnevno odsotnih zaradi tega 133 oseb. Novomeška kronika se je te dni izpolnila, ko je Ljubljanska banka Novo mesto odprla v Žužemberku svojo"poslovalnico. Na fotografiji vidimo selitev, tik preden so sodobni lokal ob glavni ulici odprli. (Foto: R. Bačer) PREKOPAJO IN PUSTIJO - V Novem mestu, kjer je na vseh koncih vrsta gradbišč, se dogaja, da morajo prekopavati tudi cesto, ampak potem je ne spravijo v prejšnje stanje. Lep primer takega prekopavanja, ki ga vsak dan občuti na stotine avtomobilistov, je tik za prehodom čez železniško progo na Drski. Ostri jarek dan na dan uničuje gume vozil. KURJENJE MALO PREJ - Čeprav je bil začetek uradno določene kurilne sezone v blokih določen za 15. oktober, so večinoma že 3 dni prej začeli kuriti, ker so se ljudje pritoževali nad mrazom. V stanovanjih s 14 do 15 stopinjami temperature res ni bilo mogoče previjati dojenčkov. TA TEDEN S LA E PRIRAST -Samo enega novega meščančka smo dobili prejšnji teden, in sicer deklico, ki jo je rodila Nevenka Malnar iz Ragovskc ulice 14. GNEČA PRI SVEČAH - Precejšnja ponudba sveč na novomeški tržnici še traja. Čeprav so s tem blagom dobro založene tudi trgovi- ne, so kupci navalili na sveče na trgu. Morda se boje, da bo tudi tega zmanjkalo. Sicer pa je tržnica nudila dobro izbiro sadja in zelenjave, cene pa se od prejšnjega tedna niso spremenile. Edino jajca so bila za najmanj 50 par dražja. Zdaj veljajo 4.50 dinarjev, nekatere prodajalke pa jih cenijo tudi več. Ena gospa je rekla, da ni potreben tak preplah trgovcev ob novem prometnem režimu v mestu za časa gradnje Ceste herojev. Najmanj pa se je bati, kako bodo dovažali meso v mesnice: tega namreč tako in tako ni veliko... oktobra 1980 DOLENJSKI LIST Polovica želja uresničenih V začetku novembra bodo v Mokronogu odprli nove prostore za obrat Induplati V začetku novembra se bo 63-im delavkam mokronoškega obrata Induplati uresničila polovica dolgoletnih želja: končno se bodo preselile v nove, primernejše prostore za proizvodnjo, medtem ko bo druga polovica ostala še nekaj časa neuresničena. Za ustanovitev temeljne organizacije bo treba opraviti še nekaj izračunov. Za zdaj pa še potekajo dela v nekdanji mokronoški osnovni šoli, kjer bodo pridobili 480 kvadratnih metrov koristnih površin, kar je štirikrat več kot v nekdanjih prostorih. Stane Marolt, vodja investicij v Induplati- prostorih bodo delavke pridobile tudi nove in udobne sanitarije s kopalnicami, prostor za delitev hrane itd. Prenova prostorov bo veljala več kot štiri nost. Računajo pa, da bodo zaradi boljših pogojev dela ob enaki zaposlenosti povečali proizvodnjo za 5 do 10 odstotkov. Radi pa bi, če bodo seveda sredstva za to, izboljšali strojni park, ki je tu pa tam že dotrajan. Zora Hribar, predsednica osnovne -organizacije sindikata v tem obratu, je povedala, da so delavke komaj čakale na obnovo stare šole v Mokronogu. Največ vredno je to, da bodo zdaj vsi pod eno streho in ne bo samo lažje organizirati proizvodni proces, marveč tudi različne sestanke in podobno. Prav tako pa so delavke, ki so si že malo ogledale bodoče prostore, izredno zadovoljne z ostalimi prostori. V dosedanjih so bili namreč nemogoči pogoji tako za proizvodnjo kot za ostale dejavnosti. J. S. Stane Štih ju, je povedal, da je zgradba zdaj kot nova. V njej so zamenjali vsa okna, tako da so pridobili več svetlobe, ki je za tako delo nujna, pa nova vrsta in tlake in še kaj. Skratka, od stare šole so ostali samo goli štirje zidovi. V novih proizvodnih Kam z malčki? Prenovljeni prostori v stari šoli so po mnenju inšpektorjev neprimerni — So kje boljši? Komaj je skupnost otroškega varstva trebanjske občine z obnovo prostorov v stari šoli v Trebnjem za silo rešila vprašanje pomanjkanja prosto še se je znašla pred novimi < "amu V prosto- rih, ki /in je prevzela od stroke iih služb SIS, namreč malčki po odločitvi zavoda za socialno medicino in higieno dela ne morejo več prebivati Proti temu govori vrsta razlogov, nihče pa ne more v Trebnjem ta hip ponuditi boljših prostorov. Da je zdaj tako, kot pač je, je krivda na več straneh, skoraj najmanjša pa na strani te skupnosti, ki se je vendarle toliko potrudila, da je našla vsaj te prostore. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so padli v vodo vsi drugi dobri sklepi in namere. Tako naj bi se že avgusta na pobudo izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine sestali predstavniki združenega dela. Iz tega sestanka pa ni bilo nič, tako kot ni bilo nič s pomočjo ostalih organizacij. Na seji občinske konference so se delegati namreč zavzemali za hitro rešitev tega vprašanja, celo za ceno dopustov. Dopusti so sicer potem bili, za kolikor toliko udobno ali ustrezno namestitev malčkov pa ni bilo narejenega skoraj nič. Dejstvo je, da je vprašanje prostora za malčke ta hip v ospredju pri starših teh malčkov, zčradi česar je mogoče motena tudi njihova storilnost. Malo manj pozornosti pa uživa to vprašanje pri odgovornih, ki so si rok za rešitev stega vprašanja s poletnih mesecev pomaknili v deževno jesen. Starši malčkov si žele, da se ta rok ne bi podaljšal do bele zime ali celo do naslednjega srednjeročnega obdobja. Vse to pa seveda velja samo pogojno: če inšpektorji ne bodo nepopustljivi in bodo na te probleme gledali s človeškimi očmi, pofem bodo malčki lahko ostali še nekaj časa v dosedanjih prostorih. J. SIMČIČ Zora Hribar milijone in pol, pri gradnji pa se je posebej dobro odrezal graditelj, to je SGP Grosuplje, ki je v kratkih dveh mesecih in pol_ resnično solidno opravilo vsa dela. Vodja obrata Stane Štih je povedal, da se kljub prenovljenim prostorom, v katerih bodo veliko boljši pogoji za delo, obseg proizvodnje ne bo bistveno povečal. Na enaki ravni kot zdaj pa bo ostala tudi zaposle- SEJA OBČINSKEGA SVETA SINDIKATA V ponedeljek, 13. oktobra, je bila v Trebnjem seja občinskega sveta Zveze sindikatov. Na seji so obravnavali dejavnost sindikata na področju uresničevanja stabilizacije in sistema delitve po delu. Na seji so obravnavali tudi zaključke z javne razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov SIS gospodarstva in družbenih dejavnosti. DVOJNA OBNOVA - Potem ko so v mirenski Kolinski obnovili stro- je, s katerimi predelujejo krompir in zelenjavo, je zdaj prišla na vrsto še njihova menza. Lotili so se je ples- karji in ostali obrtniki, da bi jo olepšali in bi v njej zaužita malica bol) teknila. POLHARSKA NoC NA DEBEN-CU - Čeprav bi se kmalu zgodilo, da bi bilo na Debencu več polharjev kot pa ujetih polhov, so se udeleženci izredno pohvalili Poleg polhov, bogato začinjenih z gobami so vrli polharji dali na zob prenekateri liter šmarnice, ki postaja že prava redkost. Skoraj nemogoče pa je govoriti o tem, kako zadovoljni so bili polharji, ki so se za eno noč izognili TOVARNA SE SELI V ŠOLO — V temeljito obnovljeno staro mokronoško šolo se bodo v kratkem preselile delavke obrata Induplati. Obnova šole je veljala več kot štiri milijone dinarjev, opravili pa so jo v rekordno kratkem času delavci SGP Grosuplje. (Foto: J. S.) IZ KRAJA V KRAJ TEZ A VE S TELEFONOM - Nesrečni (bodoči) lastniki telefonov zdaj, ko so slišali, koliko težav lahko ta napravva povzroči, nič več ne jadikujejo, zakaj jim pošta ne montira hitreje teh čudežnih napravic. Te naprave so namreč v resnici čudežne: pokličeš na primer Novoles, svojim boljšim polovicam. Kaj pa so te boljše polovice delala medtem, ne ve nihče izmed polharjev. ne: poicnces na primer Novoles, pa se ti oglasi Trimo. Če pa pokličeš Trimo, se ti ne oglasi Novoles, ampak kaj drugega. Kot kakšna družabna igrica! PA SE ENA POULIČNA - S trebanjskih ulic so zdaj izginili poulični prodajalci zelenjave. Tako bo vprašanje ureditve tržnega prostora; katerega Trebnje kot občinsko sre-' dišče se kako potrebuje, ostalo odprto do naslednje spomladi ko se bodo ti prodajalci spet pojavili na glavni ulici in ustvarili v Trebnjem' videz kakšnega vzhodnjaškega bazarja TREBANJSKE NOVICE S* bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon:064-77 - 661 telegram:lip bled telex:34525 yu lipex PRODAJALNE: DOLENJKA - BLAGOVNICA TREBNJE POSLOVALNICE MERCATORJA: METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA KOČEVJE IN KRŠKO VSE POSLOVALNICE SLOVENIJALESA V LJUBLJANI STRUŽENO POHIŽTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvdbaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost m trpeznost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, pjijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi ■\ r AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO, razpisuje JAVNO LICITACIJO \ za prodajo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 LETNIK 79 Licitacija bo 20. 10. 1980 ob 15. uri na Ljubljanski cesti 8/b. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo. 758/42-80 KIT-KMETIJSKA ZADRUGA „ V Žužemberk razpis uje po sklepu zadružnega sveta JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: TOVORNI AVTO TAM 5500, letnik 1974, nevozen — izklic. cena 55.000.— HIDROFOR, pokvarjen — izklic. cena 1.000.— Licitacija bo v soboto, 18. 10. 1980, ob 9. uri v skladb Kmetijske zadruge v Žužemberku. V izklicnih cenah ni vračunan prometni davek. Vse informacije dobite po telefonu 068/84-103. 754/42-»° SLOVIN - DO BIZELJSKO-BRE2ICE objavlja javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev. Licitacija bi se opravl1 dne 20. 10. 1980 ob 8. uri v Brežicah, Cesta prvih borcev 5. a) SODI LE2AKI V KLETI „RDECA ZVEZDA", STARA VAS, BIZELJSK0 Sod ležak invent. št. 11013 litr. 3023 izkl. cena 13.603,50 Sod ležak invent. št. 11006 litr. 1870 izkl. cena 6-311.25 Sod ležak invent. št. 11005 litr. 1582 izkl. cena 4.449,37 i Sod ležak invent. št. 11007 litr. 2250 izkl. cena 6.328,12 Sod ležak invent. št. 11008 litr. 2690 izkl. cena 7.565,62 b) ODKUPNA POSTAJA STARA VAS, BIZELJSKO Sod ležak invent. št. 10886 litr. 3069 izkl. cena 10.357,87 Sod ležak invent. št. 10887 litr. 3050 izkl. cena 6.862,50 Sod ležak invent. št. 1088” litr. 2631 izkl. cena 2.071,91 c) KLET BREŽINA Sod ležak invent. št. 10986 litr. 1000 izkl. cena 2.250,00 Sod ležak invent. št. 5023 litr. 4200 izkl. cenaš3.450,00 Sod ležak invent. št. 50?0 litr. 3500 izkl. cena 8.662,50 Sod ležak invent. št. 10953 litr. 2600 izkl. cena 7.312,50 Sod ležak invent. št. 1094.? litr. 3063 izkl. cena 4.135,05 Sod ležak invent. št. 10954 litr. 2765 izkl. cena 6.221,25 . Od izklicne cene do izlicitirane cene se dodatno obračuna še prometni davek v višini 2 P Vsak licitant je dolžan pred licitacijo položiti pri naši blagajni 10% od izklicne c varščino. S tem potrdilom o vplačilu se lahko prijavi na licitacijo. tnein V primeru, da licitant izlicitira predmet in nato odstopi, se varščina zadrži, v naspro primeru pa vrne. 753/42-80 čas za iztreznitev prihaja jutrišnji razvoj je odvisen od možnosti, ne od želja — Rolj pazljivo pri investicijah sebj0Se^a kritiziramo, če s svojim inačrti sega pod oblake, pri želi ^ S(*'° prizanesljivi in se sprijaznimo tudi s pretiranimi nih sn* Streznitve pa že trka na vrata in osnutki samouprav-0b.ivorazumov o temeljih planov za naslednjo petietko v brežiški uu doživljajo številne kritične 'ocene in zahteve po temi da nonuno ostati na realnih tleh. prilagoditvam bi lahko rekli pristajanje na trdnih tleh. Se bo tokrat posrečilo? j. T. nie t k° Popeljalo usklajeva-tei’ Programi izobraževalne, nosti ltUrne,in zdravstvene skup-odst ^reSe6aJ° dovoljene meje za 6 din' °z*romaza skoraj 53 milijonov Mjev. Javna razprava bo to pora-vaiSpravila.v tealen obseg. Izobliko-J|?] J** tudi stališča do planov mpr v. ^ ter dogovora o te-(Nmžbenega plana občine, cmske interesne skupnosti bo-^se?0J° P013'30 morale prilagoditi tasti tnemu zaostajanju za dJ°. družbenega produkta, saj ^videvajo, da ta ne bo naraščal Zat ^Stot^ov’ ampak počasneje. nnt° , v predlogih sporazumov P°Pravki- IjLL- s^e interesne skupnosti o v okviru dovoljene porabe “Ujejo po mnenju izvršnega sve-v investicije, ki so opredeljene referendumskem programu. Isti tgan priporoča, naj ima pri razvoju ■ po družbenih dejavnosti prednost otroško varstvo. Izvršni svet opozarja ♦udi na to, daje treba razvoj interesnih skupnosti materialne proizvodnje uskladiti z dogovorom o temeljih plana, Dogovor opredeljuje tudi vire za financiranje krajevnih skupnosti, o katerih zbiranju bo naknadno moral biti sklenjen sporazum. Tak način naj bi končno zagotovil reden dotok sredstev za razvoj KS. Pred nosilci gospodarskega razvoja pa je ta čas tudi velika odgovornost za ponovno presojo investicij. Gre za usklajevanje med nosilci planiranja kakor tudi za usklajevanje s finančnimi možnostmi ter sporazumi o temeljih planov. Vsem tem PARTIZANSKE 30LNICE V MUZEJU Posavski muzej v Brežicah se bo v sodelovanju z Muzejem ljudske revolucije v Ljubljani vključil v praznovanje občinskega praznika Brežic z razstavo „ Partizanske delavnice na Slovenskem". Odprta bo 24. oktobra. Na otvoritvi bo gledališki igralec Dare Ulaga predstavil Partljičevo komedijo Nekoč in danes. POBRATENJE Z GEVGELIJO Za letošnji občinski praznik brežiške občine se obeta novo pobratimstvo. Listino o pobratenju bosta tokrat podpisali občini Brežice in Gevgelija iz Makedonije. V krog pobratenih občin sodita do zdaj hrvaška Občinar Zelina in srbska občina Velika Plana. Za Gevgelijo £ režice niso nekaj neznanega. Občino poznajo, ker imajo veliko poslovnih stikov z Agrario, zato so predlagali, da bi stike razširili tudi na druga področja. Rožene stojnice - °Kler bo dovolj paprike in fadižnika, za malico ne bo Bi*«®6" *>osnete*c j® s tržnice v Mat3*1’ kjer prodajalci iz ■ r^donije in drugih krajev 55*. ■tS£SWo ponudbe‘ NAJ SE VE, KDO ŽELI VIŠJE CENE! V brežiški občini so dali pobudo, da bi organizacije združenega dela pošiljale po en izvod zahtevkov za zviševanje cen njihovih izdelkov tudi izvršnemu svetu občinske skupščine. To bo omogočilo pregled nad cenami in hkrati ukrepe proti neupravičenim zahtevam. Zahteva po boljšem tovrstnem pregledu seje oblikovala v javni razpravi. Podprli sta jo občinska konferenca SZDL in zbori občinske skupščine. Novo v Brežicah PREJ STISKA, ZDAJ PREVEC PROSTORA - V Brežicah bodo za občinski praznik 28. oktober odprli novi dijaški dom. Zgradili so ga z9 240 učencev, zdaj pa ga bodo le s težavo napolnili. V šolstvu se stvari hitro spreminjajo, učencev v Šolskem centru je manj, in tako kaže, da jih bo dom sprejel pod streho le kakih 150. KUPCI POTEŠENI. Septembra so v Brežicah prodali 45 ton pralnega praška in tako se že zgodi, da gre marsikateri kupec mirno mimo police s tem tako iskanim blagom v zadnjih mesecih. Najnujnejšim potrebam'je zadoščeno. K temu je zagotovo pripomogla tudi bolje organizirana prodaja. DOLGA POT DO USTANOVITVE. V brežiški občini bodo končno le dobili težko pričakovano samoupravno interesno skupnost za pospeševanje kmetijstva in oskrbo s: kmetijskimi pridelki. Predlog samo upravnega sporazuma o ryeni ustanovitvi je na dnevnem redu seje' občinske skupščine dne 22. oktobra. POGREŠAJO SODELOVANJE. Kolektiv brežiške Jutranjke je razočaran, ker je pričakoval več skupnega snovanja načrtov za jutrišnjo podobo krajevnih skupnosti. Sprašuje se, kako je mogoče planirati mimo delovnih organizacij, če so interesi krajanov iri delavcev tesno povezani med seboj. Zaposlovanje pod načrtovanim V sevniški občinj v prvem polletju zaposlovali zelo umirjeno — Največ novih delavcev v negospodarstvu — Ženske predstavljajo več kot polovico vseh zaposlenih Letos je v sevniški občini z občinsko resolucijo predvidena triodstotna rast števila zaposlenih. Podatki za prvo polletje, s katerimi so nam postreli v občinski skupnosti za zaposlovanje v Sevnici, kažejo, da ta stopnja letos ne bo dosežena, saj so bdi v prvih šestih mesecih zaposleni celo štirje delavci manj kot v enakem lanskem obdobju. Ob koncu junija je bilo v občini zaposlenih 5.388 delavcev, od tega 82,5 odst. v gospodarstvu, 13,8 odst. v negospodarstvu in 3,7 odst v zasebnem sektorju. Analitik Irena Pirc pojasnjuje, da je bilo v tem polletju zaposlovanje precej umirjeno, da pa je do konca leta pričakovati porast števila zaposlenih. Stopnja zaposlovanja po občinski resoluciji pa verjetno ne bo dosežena. V gospodarstvu in pri zasebnikih se je število delavcev zmanjšalo, v negospodarstvu pa povečalo za 16 oseb. V gospodarstvu je manj zaposlenih v gradbeništvu in v trgovini, število zaposlenih pa je porastlo v gostinstvu in kmetijstvu, v zdravstvu, socialnem varstvu, interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in v občinski skupščini Že vrsto let je značilnost sevniške občine veliko zaposlenih žensk, saj jih je kar 51,3 odst. vseh zaposlenih. Vsi odgovorni za kadrovsko politiko pa bi se morali resno zamisliti ob podatku, da so od 668 prijavljenih potreb po delavcih zapolnili komaj 184 mest. Še zlasti pa glede na razvojne ambicije občine vzbuja skrb podatek, da se je poslabšala izobrazbena sestava potreb. Skoraj polovica potreb po delavcih ozkega profila namreč spet odpira vprašanje nujnosti prestrukturiranja sevniške-ga gospodarstva in potrebo, da se ob BOLJŠE DELO? Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin v Sevnici je že pred časom sklenil boM^iga-nizirati starešine v krajanih skupnostih. Krajevne organizacije naj bi bolj skrbele za stik s šolami in za dodatno izobraževanje. Nič manj ni pomembna akcija „Naša obramba v vsako hišo.” Pričakovali so, da bo po uspešnih in zelo dobro obiskanih zborih izven Sevnice, končno zaživela tudi mestna organizacija. Toda vsi ustanovni zbori so bili nesldepčni, saj je prišla komaj desetina vabljenih. SLOVESNO OB ZAKLJUČKU AKCIJE - Vojaki iz vojne pošte 4680 iz Celja so v soboto v Jelovcu s skromno slovesnostjo zaključili štiri mesece in pol napornega in zahtevnega dela pri posodobitvi dobrih trdi kilometrov mirenske ceste. (Foto: P. PERC) zagotavljanju sredstev za nove naložbe vlaga tudi v potrebne kadre. PAVEL PERC Vojaki so držali svojo obljubo Sevnica še računa nanje Že lani so inženirci JLA prekosili pričakovanja, ko so se lotili težkih zemeljskih del na cesti Morkonog -Sevnica, letos pa so vojaki starešine Save Neškoviča, ..oboroženi” s sodobnejšo mehanizacijo in izkušnjami še bolj razveselili. Enota je, kljub slabemu vremenu, od konca maja pa do minule sobote izbojevala novo pomembno delovno . zmago, saj so se vojaki na vsakem mestru trase od Jelovca do Rado-vanjskega potoka spopadali z izjemno tečkim terenom. Izkopali so preko 120.000 m3 materiala, prepeljali okoli 14.000 kamionskih tovorov in samo na dobrih treh kilometrih ceste prevozili okoli 100.000 kilometrov. Vojaki so vedno presegali norme, delali po deset ur na dan, vsako soboto, veeno pa jim tudi ni bilo, kako preživeti ure počitka. Z mladimi iz okoliških krajev so razvili sodelovanje na kulutmo-zabavnem in športnem področju, obiskali so sevniške tovarne, spominska obeležja NOB in se pogovarjali z borci. Do Boštanja ostaja tako še 4 km ozke, ne p os o4p bij e ne mirenske ceste. V Sevnici so prepričani, da bi cesto lahko v kratkem posodobili le, če bodo tudi prihodnje leto lahko računali na nenadomestljivo pomoč vojakov - inženircev. V dveh do treh letih bi se potemtakem že lahko po asfaltu peljali od Mokronoga do Sevnice. V soboto je v Jelovcu predsednik sevniške občinske skupščine Janko Rebernik izročil enoti barvni televizor, starešini Savu Neškoviču pa skulpturo kiparja Rudija Stoparja. Vojaki pa so se bolj kot praktičnih dani razveselili nagradnega dopusta, ki so si ga prislužili z marljivim delom. p_ p SKVHfiKIVmiK Odeja je vselej prekratka Kaj vse snuje krajevna skupnost Kostanjevica za boljše življenje pod Gorjanci V zahvalo darovalcem krvi Krvodajalec Peter Šemrov je daroval kri že 50-krat _ j ij.i____________•______ .___ del °^atek’ da imajo v kostanjeviški krajevni skupnosti že okoli 56 mest, pove, da se to obm rje zadnja leta hitreje razvija. p0 ^°j prinaša s seboj tudi nove probleme, s katerimi se krajani ^o spoprijemajo, ne morejo pa rešiti vseh obenem. loJed;cdnik krajevne skupnosti p0vz ~ernoša je povedal, da jim Ha k a največ glavobola neureje-»ov0ana*'zacija. ,,Ta ni rešena za Ljub]. naSelje ob Grajski cesti, ob cesti cest' ‘n °b Gorjanski tutfj 0 Globočic. Zaskrbljeni smo °dPlakaradi PrekoPe> kjer su vse ®°jim Stekaj° v obcestni graben, da l 0 Se odlaganja, čeravno vemo, pOsto 010 ,e stvari morali urejati kos. 7>0ma 'n da j>m sam' ne l>°nio ni, ^ ato smo bili tembolj razočara-P°tH1(jIj|V Programu, katerega nam je .. a v razpravo stanov anjsko- ŠOLANJE PAPirničARJEV p bajine BAŠTE Potoval tedn°m dni je v Krško pri-Pobfat a s*cuPina desetih fantov iz BaJta ,Srbs'ce občine Bajina "* Hlač iso Mučili v pouk v birajo"1 em centru, kjer si nabj Papirni«, .z.nanJe na no.vi poklicni klanja v **Prav vs‘bodo za časa v Krhkem štipendisti tovarne m papirja „Djuro Salaj". Pa l*kljUAu Pomeni, da bi se po Krilci r>ki ^an-ia morali zaposliti v Vitlov '• Lahko se bodo vrnili v Baiin^r?6^' v tovarni kartonaže sedanj ' • Sicer pa bodo od Uč^3 štipenditorja dobivali za ^sečn V gosP°darstvu že običajne tildi dee na8rade, obljubili pa so jim ne povnafza Počitniške ali praznič-t*U sg domov. V Šolskem cen-n°Y> uč • potrudili, da bi 0koije čim manj občutili novo 'lili p' | odatni pouk jim bodo nu-Pa tU(j: VSem Pri slovenskem jeziku Nrebn^n drugih predmetih, če bo komunalna skupnost, Kostanjevica sploh ni omenjena. S tem se ne moremo sprijazniti in zahtevamo delež iz združenih sredstev. V skrbeh smo nadalje zaradi pitne vode, ker se bojimo okužbe. Pijemo Studeno, nad njenim izvirom pa so naselja Dolšce inOštrc, Avguštine in del Globočic, katerih odplake se stekajo v votli kraški svet. Na Oštrcu je tudi pokopališče, kar še povečuje nevarnost. Sedanji vodovod napaja 800 gospodinjstev v kostanjeviški, podboški in šentjernejski krajevni skupnosti, zato smo upravičeno zask rbljeni za zdravje naših občanov. Nevarnosti se bomo izognili z ureditvijo kanalizacije ali pa z zajetjem Sušice v Strašnem jarku. Za komunalne objekte bomo občani prispevali iz žepov, ko se bo konec prihodnjega avgusta iztekel samoprispevek za osnovno šolo. Plačujemo ga že štiri leta in ga nameravamo podaljšati za naslednjih pet let Zbirali ga bomo tudi za mrliško vežico in po potrebi za opremo nove zdravstvene postaje. Iz prispevka, kateremu se je odpovedala krajevna skupnost v korist šole, urejajo ta čas kanalizacijo ob gorjanski cesti, da bodo nanjo priključili prizidek osnovne šole. - Boste šolo odprli za krajevni praznik 21. oktober? VEČER KULTURE IZ SRBIJE Krog sodelujočih iz dveh pobratenih občin, krike in baji-nobaštanske, se bo še ta mesec razširil. Za 17. ’ oktober so napovedali v krškem Delavskem domu večer amaterske kulturne dejavnosti iz srbske občine, na katerem se bodo predstavili dramska in folklorna skupina ter zabavnoglasbeni orkester. — Ne, ker ni dokončana. Zdaj obnavljajo še staro poslopje, ker brez funkcionalne povezave obeh objektov pouk ne more normalno steči. Zahteva ni nova. S tem smo računali že tedaj, ko smo začeli akcijo za samouprispevek. Sola bo za naš okoliš velika pridobitev, enako tudi Iskrin obrat, ki bo zaposlil tudi nekaj novih delavcev. Ta objekk ne bo v celoti dokončan do praznika, čeprav v njegovi hali prirejamo srečanje z borci gorjanskega bataljona in aktivisti gorjanskega območja. J. TEPPEY KRŠKE NOVICE JUTRI ODPRO VRATA - Velika blagovnica, katere rast smo v Krškem že dolgo spremljali, bo jutri odprla svoja vrata. Uradna in sloves^ na otvoritev bo v kasnih dopoldanskih urah, nato pa bo že na voljo vsakdanjim kupcem. PRIZNANJA ZA PRAZNIK -Na Zdolah so minulo soboto že četrtič zapored praznovali krajevni praznik. Na osrednji slovesnosti so podelili četvero bronastih znakov »Osvobodilne fronte“; izročili so jih Alojzu Omerzi, Viktorju Pavliču, Jožetu Vodopivcu in zdolski osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine. VABILO MLADIM - V Krškem nameravajo ponovno zbrati mlade, ki jih zanima izrazni ples. Novi pobudnik za ustanovitev take skupine je občinska Zveza kulturnih organizacij. VEC ZA ..PRIORITETO" - Dejavnosti, kot so otroško varstvo, izobraževanje in zdravstvo, naj bi bile tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju v krški občini deležne večje denarne podpore. Predsedstva OK SZDL, ZSMS in OSS, komite OK ZKS in predsedstvo občinske skupščine so zato na skupni seji ob obravnavi temeljev planov interesnih skupnosti predlagali zbiranje dodatnih denarnih sredstev. Za imenovane tri dejavnosti naj bi to bil odstotek od bruto osebnih dohodkov! Predpreteklo nedeljo je bila v Mokronogu prireditev, na kateri so se srečali krvodajalci iz trebanjske občine. Na njej so podelili priznanja, prireditev pa so popestrili tudi domači kulturniki. V trebanjski občini je dobilo priznanja za petkrat darovano kri 78 krvodajalcev, za desetkrat darovano kri 46 krvodajalcev, za petnajstkrat darovano kri 30 krvodajalcev, za dvajsetkrat darovano kri 22 in osem krvodajalcev, ki so dali kri 25-krat: Viktor Gričar, Mirko Hrovat, Milka Kralj, Ciril Lamovšek, Slavka Peruš, Anton Pravne, Franc Strajnar in Dušan Zakrajšek, Rekorder med rekorderji pa je prav gotovo Peter Šemrov, ki je kri daroval že 50-krat. Na slovesnosti je govoril Igor Slak, sekretar OK ZK Trebnje, kije še posebej poudaril pomen tako humanih dejanj. Priznanja so bila podeljena tudi organizatoijem krvodajalskih akcij, med njimi Združenju šoferjev in avtomehanikov in aktivom mladih članov Rdečega križa mirenske, mokronoške, šentruper-ške in trebanjske osnovne šole. V okviru proslave, ki je bila v nekdanjem zadružnem domu, so pripravili razstavo ročnih del, na kateri so sodelovale pretežno ženske, ki so prikazale vrsto prtičkov,’ tapiserij in gobelinov. OSNUTKI PLANOV DO ROKA Na nedavnem skupnem sestanku komisij za planiranje pri izvršnem svetu trebanjske občinske skupščine in občinski konferenci SZDL so se dogovorili, do katerega časa je treba pripraviti osnutke temeljev družbenih planov razvoja za naslednje srednjeročno obdobje. Medtem ko bodo v družbenih dejavnostih lahko pripravili osnutke planov do 20, oktobra, je videti, da bodo nekoliko zaostajali v organizacijah združenega dela. Hkrati s pripravo planov, ki bodo morali biti kljub težavam pripravljeni do konca leta, bodo ocenili tudi vse investicije in potrebe sploh, ki bo^o morele biti usklajene z republiškimi temelji planov. RAZSTAVA ROČNIH DEL — Hkrati s proslavo, na kateri so najboljšim krvodajalcem podelili priznanja, so v Mokronogu pripra-; vili tudi razstavo ročnih del, slik in nekaj starin. Na razstavi je sodelovalo okoli 30 razstavljalcev, na ogled pa je bilo več kot 100 eksponatov. Nemočni kupci Tudi Mokronog ie že prizadelo pomanjkanje različnih dobrin, največkrat zmanjka s pretekli teden ni bilo v mokronoski mesnici (le med njimi mesa, katerega ves kaj ta čas počne mesar? ), pa olja, masti in drugih dobrin. Seveda manjka tudi gradbenega materiala, dobiti- ni hladilnih skrinj in bele tehnike sploh, zadnje čase pa tudi kuriva ne. Potrošniški svet pri mokrono-ški krajevni skupnosti se je zat< pretekli teden v četrtek sestal s poslovodji mokronoških trgovin. Vendar zaradi pomanjkanja teh dobrin tudi sami poslovodje ne morejo kaj dosti, ker teh ni. Zato je sestanek minil predvsem v znamenju razgrinjanja perečih vprašanj preskrbe, medtem ko ni uspelo nakazati rešitev, sjcateri-mi bi te pojave omilili. Anton Krese, predsednik trošniškega sveta v mokronoski krajevni skupnosti, >je povedal, da so z vsemi vprašanji, ki sojih obravnavali na nedavnem sestanku potrošniškega sveta, seznanili vse dejavnike v občini. Prav tako so zaprosili vse 'predstavnike podjetij, da bi poiskali rešitev vsaj za kurivo, ker se nezadržno bliža zima. Tako so predstavniki trgovine zagotovili, da bo ta teden meso prišlo v Mokronog, ostalih dobrinah pa bodo pn poskrbeli za pravičnejšo delitev. Tako naj bi pralni prašek prodajali samo v popoldanskih urah, olja pa naj bi vsakemu prodaliie po 2 litra. „Težave imamo tudi s preskrbo kruha," je rekel Krese. »Dogaja se, da ga dobimo ali ob desetih ali ob dvanajstih, nikoli pa do 8. ure zjutraj. Skratka, na tem področju nas čaka še precej nalog, vendar se v tem trenutku zdi, da je naš svet, ki ie imel to pot drugi sestanek, nekako brez moči.” TREBANJSKE NOVICE St Boljša obrambna pripravljenost I Evidentirajo novega predsednika Kljub precejšnjemu napredku na področju SLO in družbene samozaščite so pomanjkljivosti — Težave z obrambnimi načrti in pomanjkanjem strokovnjakov Minuli teden ni bil še nihče evidentiran, kavarniške kuhinje pa so že delovale Osrednja pozornost na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju je bila posvečena oceni stanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter nadaljnjim nalogam Zveze komunistov na tem pomembnem področju. »Popravna” vaja Te dni bo komite za SLO pri občinski konferenci ZSMS Črnomelj v Drežniku pri Vinici pripravil letošnjo drugo vojaško vajo. „To bo pravzaprav nekakšen popravni izpit, kajti prva taka vaja ni uspela tako, kot bi morala,” je povedala predsednica tega komiteja Zvezdana Simonič, sicer dijakinja črnomaljske gimnazije. Prve vaje, na kateri se naj bi predsedniki mladinskih osnovnih organizacij, člani predsedstva in mladinci, prostovoljci enot teritorialne obrambe seznanili z orožjem, opravili streljanje in poslušali predvanje o družbenoekonomskem položaju črnomaljske občine, se je od 140 vabljenih udeležilo le okoli 90 mladih. »Konec meseca pa bomo prizkusili, kako hitro se lahko na določenem kraju zberejo člani komisij za SLO pri osnovnih organizacijah," pravi Suzana, ki poudari, da ima njihov komite dobre stike s štabom teritorialne obrambe in da se zavzemajo, da bi se čim več mladih vključilo v enote teritorialne obrambe, da bi v teh enotah ustanavljali mladinske aktive. ,,Prav tako si prizadevamo, da bi se več mladih, zlasti deklet, vključevalo v civilno zaščito, skratka tudi mladi naj v čim večji meri pripomorejo k podružbljanju SLO,“je sklenila mlada predsednica v. - Tako so med drugim v razpravi, ki se je razvila o obširnem gradivu, poudarili, da so v občini v zadnjem času naredili precejšen korak naprej kar se tiče obrambne pripravljenosti in da se v obrambne priprave vključuje vedno več delovnih ljudi in občanov, krepi pa se tudi vloga družbenopolitičnih organizacij, nosilk obrambnih priprav. Napredek ugotavljajo na vseh področjih: pri civilni zaščiti in teritorialni obrambi. Seveda pa sc tako v gradivu kot v razpravi niso ognili pomanjkljivostim. Tako nosilci obrambnih priprav ^y>bčini, zlasti organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in interesne skupnosti še vedno ni-majp v celoti izdelanih obrambnih načrtov. Ko je beseda tekla o tem, so poudarjali precejšnje pomanjkanje usposobljenih ljudi, zlasti v krajevnih skupnostih. Eden od razprav-ljalcev pa je opozoril na zelo zapletene in marsikdaj celo za strokovnjaka težko razumljive smernice za izdelavo obrambnih načrtov. Res pa je, da nosilci obrambnih priprav SOLA „UMRLA“ PO STO LETIH Po sto letih je v šoli v Črešnjevcu utihnil otroški živžav. V začetku letošnjega šolskega leta namreč >v šolsko stavbo v tej vasi, ki so jo pred stoletjem zgradili vaščani s prostovoljnim delom, niso več prišli šolarji iz Črešnjevca, Cerovca in Krvavčjega vrha. Sohi rje iz teh vasi bodo poslej vozili v celodnevno osnovno šolo v 6 km oddaljeni Semič, šolo v Črešnjevcu pa so menda zaprli predvsem zaradi tega, ker je težko dobiti učitelje, ki bi bili pripravljeni priti v tako odročne kraje. Vse do druge svetovne vojne je v tej šoli potekal pouk v vseh osmih razredih, med vojno je bila v šoli upravna partizanske bolnišnice Topolovec, po vojni pa so vse do letos v tej stavbi znanje nabirali učenci prvih štirih razredov. premalo sodelujejo; tako se dogaja, da obrambni načrti niso povsem usklajeni. Lep napredek pa je dosežen na področju strokovnega usposabljanja pripadnikov enot civilne zaščite, saj je lani sodelovalo v raznih vajah več kot 1.300 pripadnikov enot in štabov civilne zaščite, vendar njihova opremljenost še vedno ni zadovoljiva. Vsekakor bo treba več pozornosti v bodoče posvetiti tudi narodni zaščiti, ki je ponekje niso še niti ustanovili, nasploh pa je usposabljanje teh pripadnikov prepočasno. Da bi te in še nekatere druge pomanjkljivosti čim prej odpravili in da bi SLO in družbena samozaščita res postali „last“ najširšega kroga delovnih ljudi in občanov, so na konferenci sprejeli številne sklepe in predloge, ki zavezujejo vse komuniste, da si aktivno prizadevajo za | njihovo uresničitev. A. B. Na seji občin&ega komiteja ZK Kočevje so najprej sklenili, da bodo svoj osnutek progama za akcijo NNNP dali v razpravo , še komiteju za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. O predlaganem aneksu k samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za lani niso mogli zavzeti stališča, ker so menili, da je posr» dovani material nejasen. Zahtevali so jasnejšo in podrobnejšo informacijo. Sklenili so, da bo delovna skupnosti komiteja podpisala sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine. Menili pa so, da bo treba v sporazu- mu zagotoviti večji vpliv stanovalcev na gospodarjenje s stanarinami in dopolniti še nekatere zadeve v sporazuma Strinjali so se tudi s predlaganim postopkom za izvolitev novega predsednika občinske skupščine. Eo rokovniku naj bi bilo evidentirale zaključeno do 20. oktobra, do 23. oktobra naj bi oblikovali predlog za kandidata, ki bi bil nato v široki javni razpravi od 25. oktobra do 20. novembra, zaključna razprava in sprejetje sklepa o kandidaturi pa naj bi bila 25. novembra. Novi predsednik bi bil tako lahko izvoljen že v decembra Strinjali so se s predvidenimi kadrovskimi spremembami v občinski konferenci ZSM (novi predsednik Milan Simičič iz ITAS, nova podpredsednica Nevenka Eršte iz ČRNOMALJSKI DROBIR Neodgovorno do otrok Prekoračen rok za dograditev vrtca v Stari cerkvi SEDAJ PA TEHTANJE? - Po naboru, ki je bU pred kratkim v občinski sejni sobi, je tam ostala tehtnica. Mizo za namizni tenis, ki je v tej sobi tudi našla začasno streho nad glavo, so medtem že umaknili, upajmo, da na kakšen bolj primeren prostor. Tako se delegati in ostali „sejalci“ nc morejo pomeriti z loparji za zeleno mizo, lahko pa natančno kontrolirajo svojo težo in ugotovijo, koliko jih je med naporno sejo ..pobralo”. SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — Priljubljena radijska oddaja s tem naslovom bo prihodnji mesec v Črnomlju, ekipe, ki se bodo pomerile, pa bodo odgovarjale na vprašanja o Titu, njegovem življenju in delu. Vsako ekipo bo sestavljalo pet članov, Črnomelj bo zastopala ekipa, sestavljena iz dijakov centra srednjih šol, ki so obširen material dobili in se že vestno pripravljajo. Gotovo ne bodo razočarali številnih navijačev. Vrtec za 60 otrok v Stari cerkvi pri Kočevju bi moral biti po pogodbi z Marlesom popolnoma dokončan in predan vzgojnovarstvenemu zavodu že 16. julija letos. Pri VVZ so resno računali, da bodo vrtec odprli s 1. avgustom ali najkasneje s 1. septembrom, saj so s tem datumom zaposlili tudi že pet vzgojiteljic za ta vrtec, ki še danes ni odprt. Pri VVZ Kočevje menijo, da je zakasnitev kriv malomaren odnos Marlesa. Zataknilo se je namreč pri nakupu peči za centralno kurjavo pa tudi pri odpravljanju drugih napak. Peč bi morala biti na tekoče in trdo gorivo. Vendar Marles te peči ni nabavil, ker je dotedanji proizvajalec opustil proizvodnjo. Zdaj so se dogovorili za manjšo peč, ki bo grela le na tekoče gorivo. Žal bo ta peč dajala dovolj toplote le do takrat, kadar bo zunanja temperatura do 18 stopinj pod ničlo. Na Kočevskem pa v hudih zimah zdrkne živo srebro še precej niže. To pa ni edina pomanjkljivost. Pri vodstvu VVZ smo zvedeli, daje bilo med gradnjo vrtca narejenih več manjših ali večjih napak. Nanje je' nadzorni organ gradnje izvajalca del sproti opozarjal, ta pa pripomb, opozoril in zahtev ni upošteval. Zato je vprašanje, kdaj bo vrtec sploh odprt, čeprav je bil tehnični pre-vze m predviden za te dni. J. PRIMC ZKGP, novi tajnik, ki bi edini s*# dolžnost opravljal poklicno, p» šan Zamida, strojni ključavničar je končal tudi srednjo politih šolo). Razpravlja li so še o nekat®1 drugih zadevah. GERMANI K V KOČEVJU Bronasto poprsje, ki so 8? nekateri pripisali rimskemu v# skovodju Germaniku in kiso t med vojno Nemci odpeljali Slovenije ter ga podarili zlog!**" nemu nacističnemu ministru z notranje zadeve H. Himmleij11' je tudi prik azan na „Rešena arheološka dedišcuj Slovenije 1945 do 1980“, v Pokrajinskem muzeju v Koč«' ju še vsako dopoldne (ob del** nikih) do 27. oktobra, P°Pol^f. pa ob torkih in četrtkih, razstavi so prikazane tudi njj10*’ druge znane najdbe iz vse Slov nije, med njimi tudi iz dole r skih občin. DROBNE IZ KOČEVJA POL LETA ODPRT KANAL našem časopisu pa tudi na . (j zborov občinske skupščine 9 že pol leta opozarjajo, daje P klavnico na Roški cesti °dPr,/v:sn0 zacijski jašek, iz katerega obca . teče odpadna voda in onesnaz J cesto. Razen tega lahko kdo v ja ' e ________________________ *.Ai niM' sejah ki ni pravilno zavarovan, tudi p V tej polovici leta se je *aa J0 toliko premaknila naprej,. *)a menda ugotovili, iz katere hise VRTEC V GLAVNEM DOKONČAN — Ne manjka mnogo in vrtec v Stari cerkvi pri Kočevju bo lahko sprejel varovance. (Foto: Primc) kanalizacija in kdo jo je do*** popraviti. Kdaj bo zadeva ureje se pa seveda še ne ve. - V VRTCIH NI DOVOLJ Pr(< ŠTORA - V kočevskih Vrtc, eb-prostora za vse otroke, ki so p°tre ni varstva. To skušajo vsaj del*1® reševati tako, da dajejo otrolf® ^ varstvo družinam. Trenutno je varstvu pri tako imenovanih var*” nih družinah 56 otrok. Tako varsw ima tudi nekatere prednosti. »Dolenjski list«H v vsako družino! NOUI^ Vse dlje seže sloves Kolpa-saoa Dobro poslovanje in novi načrti tozd Novolesa v Metliki — Več v izvoz Kljub težavam pri preskrbi z nekaterimi reprodukcijskimi IZVOLJEN NOV IZVRŠNI SVET Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Metlika so ■ izvolili novega predsednika in člane izvršnega sveta. Predsednik je Milan Vajda, dosedanji predsednik OK SZDL, člani pa: Nikola Ladika, Drago Vlah, Anton Plut, Jože Jankovič, Stane Bajuk, Frenk Molek in Jože Mihelčič. Dosedanji predsednik izvršnega sveta Anton Pezdirc odhaja na novo odgovorno dolžnost v okviru dolenjske regije. Na seji predsedstva OK SZDL pa so za novega sekretarja OK SZDL Metlika, ki bo poslej to delo opravljal poklicno, evidentirali Toneta Krašovca. GASILSKO TEKMOVANJE Pred dnevi je bilo v Metliki tek-) movanje belokranjskih gasilcev, posvečeno 35-letnici osvoboditve in) 20-letnici delovne organizacije Ko-r.iet, ki je bila tudi pokrovitelj.' f astopilo je sedem tekmovalnih e iot, štiri Iz črnomaljske občine, tri pa iz metliške. Poleg gasilcev so se tekmovanja udeležile še tri enote c vilne zaščite. Prvak Bele krajine za U tošnje leto je postala tekmovalna eiota gasilskega društva Zuniči. materiali in embalažo ter velike-m» povečanju cen kemijskim izdelkom, ki včasih meji že na pravo izsiljevanje, je metiiška Novolesova temeljna organizacija Tovarna kopalniške opreme dokaj ugodno zaključila prvo polletje. Medtem ko je sedaj v TKO zaposlenih 83 ljudi in poteka delo v eni izmeni, povečana prodaja in sploh zanimanje za program Kolpa-san silita vodstvo tozda, da že razmišljajo o povečanju števila zaposlenih ter o uvedbi eno in polizmenskega dela. V okviru programa Kolpa-san v Metliki sedaj izdelujejo opremo za kopalnice in sanitarije, in sicer v šestih barvah. Medtem ko so v začetku največ prodali v Sloveniji in Hrvaški, zadnje čase opažajo, da se je za ta program ogrel zlasti Beograd. ..Predvsem nameravamo še razširiti izbor naših izdelkov, zlasti bomo povečali izbiro kopalnih kadi in program dopolnili še z nekaterimi elementi, tako da bo res pririteren za vsak o kopalnico in za vsak žep,” pravi direktor TKO Peter Drenik. Vrednost mesečne proizvodnje je okoli 9 milijonov dinarjev, večina zaposlenih pa je nekvalificiranih delavcev z obeh strani Kolpe. „Naš program je kapitalno intenziven in ne zahteva veliko zaposlenih, marveč jesrečji poudarek na tehnologiji, ' moralo biti: nima zaSči*1*1^ c) 11 tega * „e v£ ODPADKI KRIVI ZA - Strokovnjaki za vodno 1K stvo menijo, da so za P r ;g \\ zadnja leta večkrat Pnza niško občino, krivi predvsen, stlUge sami, ki mečejo odpadke ^ini^ P_°!okov rek in poiokov ic* ■. • in Bistrice, Ribnice, Tržišči „ju 30" nišče. Samo pri enem c* 0žir^^v m struge Bistrice in njS11tovorn-l knv sn nnhrali H kov so nabrali *a odpadkov. REŠETg novo les NOVO MESTO VAM NUDI IZ SVOJEGA PROGRAMA: • STILNO POHIŠTVO »MARSEILLE" • MODERNO POHIŠTVO »KRKA" • KOPALNIŠKI PROGRAM »KOLPA-SAN" Programe drugih proizvajalcev za opremo stanovanjskih prostorov, kuhinj, belo tehniko in notranjo dekoracijo. novoles-novo mesto, Komandanta Staneta 38, telefon (068)25-091 Stalna prodaja kopalniških olementov kolpasan s tovarniško napako - po nlijih cenah ZAPORA ŠEGOVE ULICE SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD izpisuje za leto 1981 NAGRADO krke DIJAKE SREDNJIH SOL c OBMOČJA DOLENJSKE f.; £ KRKA !^amen nagrade KRKE je spodbuditi dijake k raziskovalne-u in ustvarjalnemu delu. a-teme ' Sinteza, izolacija, biosinteza in oblikovanje zdra-2 ^'1 in zdravilnih učinkovin 3 MStvo okolia na Dolenjskem ' Možnosti izkoriščanja naravnih in sekundarnih ^ surovin na Dolenjskem ■ Razvojne možnosti športa in rekreacije na Do-g ®njskem ' Rodovina farmacije na Dolenjskem NaP°Goji se lahko prijavijo učenci srednjih šol z območja v 'njske. Da bi spodbudili skupinsko delo, se mora za ,|J*° nalogo prijaviti skupina od 3 do 5 učencev, ki bo 'zdelala naloga V nalogi morajo biti navedeni viri in Sku^*608 literatura- Naloge morajo biti tipkane in vezane, do on00 moraio poslati svoje naloge v 3 izvodih najkasneje NnJ aprila 1981 na naslov: KRKA, tovarna zdravil, 68000 H/lgj0.mesto. Cesta herojev 45 (za Sldad Krkinih nagrad). P ®k'alne stroške v zvezi z nalogami bomo na osnovi Izhodnih dogovorov nagrajenim skupinam povrnili, če M„n° nalogo izdelali posebej za razpis. odl^Brajene naloge lahko Svet Sklada Krkinih nagrad Predi?10 VSe skuP'ne. ki se belijo odzvati razpisu, da se ^et *kupaj s svojimi mentorji na šoli, povežejo s Cj. °m Sldada Krkinih nagrad zaradi podrobnejših informa-fg' ^Pradelitve naloge in eventualne mentorske pomoči. Avt naloge so last organizacije združenega dela. O' 'majo pravico, da nalogo objavijo, morajo pa zno navesti, da je bila naloga nagrajena z nagrado Krke. Vi^GRADE 1 'na nagrad: 2 Ua9rada = 3.000 din 3’ ^grada = 2.700 din S|a = 2400 din junV.n°stna podelitev Krkinih nagrad bo v maju ali ju 198*1. v 762/42-80 01 salon novoies poHiSKd komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 160-53 (890) :T3) 8£ e;aue)S ejuepueiuo^ CAjSILpd UO|DS ID A ULIC, C E sameva CESTI tZATOHA RTIZANSKA CESTA SMIHELSKA CESTA UL. MILKE Š05AB, OBVESTILO SGP »PIONIR" TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO kot izvajalec del na objektu »Center usmerjenega izobraževanja" OBVEŠČA VSE OBČANE da bo del šegove ulice od 20. oktobra 1980 do 31. decembra 1981 zaprt za ves promet. Skladno z odločbo št. K-93/80 bo obvoz urejen po Smihelski cesti in ulici Milke Šobar. 757/42-80 V_ vse za vse r~ novi nakupovalni center Mercator Preskrba Krško PREHRAMBENO IN TEHNIČNO BLAGO DISKONTNA PRODAJA BANKA IN TURISTIČNA AGENCIJA CVETLIČARNA POTROŠNIŠKI KREDITI DOSTAVA NA DOM UREJENO PARKIRIŠČE Mercator vabljeni Preskrba J i y M I M M IV n 11VI * tedensK6ie 135 Četrtek, 16. oktobra - Hedvika Petek, 17. oktobra - Ignac Sobota, 18. oktobra - Luka Nedelja, 19. oktobra - Etbin Ponedeljek, 20. oktobra - Irena Torek, 21. oktobra - Uršula Sreda, 22. oktobra - Zorislav Četrtek, 23. oktobra - Severin , LUNINE MENE 17. oktobra ob 4.47 — prvi krajec 23. oktobra ob 21.2 - sčip BREŽICE: 17. in 18. 10 ameriški barvni film Proti vsem zastavam. 19. in 20. 10. angleški barvni film Skrivnost zapuščene hiše. 21. in 22. 10. nemško-jugoslovanski barvni film Kotorski mornarji. KOSTANJEVICA: 18. 10. hong-konški film Pest velikega zmaja. 19. 10. ameriški film Obračun pri O. K. Koralu. 22. 10. italijanski film Tudi Angleži vozijo divje. KRŠKO: 18. in 19. 10. jugoslovanski film Partizanska eskadrila. 19. 10. matineja Tom in Jerry. 22. 10. francoski film Avtopsija neke zarote. 23. 10. angleški film 39 stopnic. MOKRONOG: 18. in 19. 10. hongkonški film Zmaji težko umirajo. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 17. do 19. 10. hongkonški barvni film Človek Dinama. 20. in 21. 10. kanadski barvni film Tek je moje življenje. 22. in 23. 10. jugoslovanski barvni film Trofeja. SEVNICA: 18. in 19. 10. italijanski barvni film Profesorica ima lepe noge. 22. 10. ameriški barvni film Srečanje 3. vrste. 23. 10. ameriški barvni film Kino za groš. SLUŽBO DOBI lSCEM DEKLE za delo v gostilni, lahko brez kvalifikacije. Osebni dohodek po dogovoru, stanovanjc in hrana v hiši, nedelje proste. Pernar Rozika, gostilna, 68273 Leskovec. ZAPOSLIM delavko za polni delovni čas. Sodavičarstvo More, Prešernov trg 3, Novo mesto. IŠC£M dimnikarskega vajenca. Pogoj 6 razredov osnovne šole oskrba v hiši. TeL 76-780, Jože Primc, Zelena pot 8, Črnomelj. SLUŽBO ISCE V VARSTVO VZAMEM OTROKA. Kajič, Kettejev drevored 49, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM SOBO samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (3843/80). EKONOMISTKA nujno potrebuje enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu, po možnosti v bloku. Naslov v upravi lista (3844/80). OGREVANO SOBO s kopalnico in (možnostjo kuhanja), iščem v Krškem. Šifra ..PRIPRAVNICA”. lSCEM garsonjero ali stanovanje v Novem mestu na tel 21-134. Grdun Hinko, 68000 Novo mesto. V dopoldanskem času) ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Božič, Dilančeva 11, Novo mesto. MAMICA s šestletnim fantkom nujno išče stanovanje v Brežicah. Korošec, Crnc 86 a. Motorna vozila PRODAM Z 1100 lux, letnik 1977. Slavko Jarkovič, Šentjernej 85, tel. 85-330. VW- hrošč, letnik 1970, prodam po delih (brez motoma). Informacije v popoldanskem času po tel. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1978. Informacije po tel. 22-526 popoldan. PRODAM R 12, letnik 1975, registriran do septembra 1981. Jože Barle, Rimska cesta 5, Trebnje, tel. 83- 080. ZASTAVO 750, letnik 1970/79 preurejeno, prodam ali zamenjam za vozilo srednjega razreda. Jeri-ček J., Trdinova 2, Črnomelj. PRODAM Z 101, letnik 1974. registrirano do septembra 1981. Naslov v upravi lista (3845/80). UGODNO PRODAM Z 850. Rudi Cekuta, Dol. Prekopa 1, 68311 Kostanjevica na Krki. POCENI PRODAM FIAT 750, letnik 1973. Gor. Dobrava 1, Trebnje. PRODAM MOPED TOMOS APN 4 ali avtomatik 3, oba v odličnem stanju in obrana jabolka več vrst. Brane Prešeren, Smarjcta, Šmarješke Toplice. PRODAM Z 640 AD, letnik 1979. Metod Gabrijel, Pristava 4, Trebnje, tel. 83 -089. R 8 po delih, prodam. Informacije na tel. 25-9bl. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976. Janez Ivanetič, Osojnik 13, Semič. R 4 letnik 1974, ohranjen, ugodno prodam. Bruno-Povše, Prelesje 8, Šentrupert. PRODAM gliser G 370 kvarnerpla-stika s prikolico in motorjem T 18 ali zamenjam za kredit. Naslov v upravi lista. PRODAM AUDI 60, letnik 70 ali zamenjam za Fiatr 750. Naslov v upravi lista. FIAT 850 šport coupe prodam. Franc Blaznik, DoL Boštanj 56, Sevnica. PRODAM ŠKODO, letnik 1974, registriran do konca maja 1981, lahko tudi na kredit. Alojz Pavlič, Gor. Maharovec n. h., Šentjernej. UGODNO PRODAM R 4, letnik 1979, karamboliran. Informacije na tel. 22-270 od 16. ure dalje. PRODAM Z 101 po delih. Slavko Jurejevč ič, Črnomelj, Cankarjeva . 6, teL 76-593. PRODAM Z 101, letnik 1973. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško i mesto —_ USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL DOLENJSKI LIST, Novo Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Riha:. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jlože Simčič, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Laza-. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 dn, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun S2100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS fcS (št 421-1/7........... ije davek od prom* TEKOČI RAČUN skupščine SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne P* upSči ačuje rometa proizvodov. UN pri podružnici SDK v Novem mestu: ^ -Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon'068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih 5210 (F603-30624 v. luiiu m ciuiii. uuien Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Ogled vsak dan popoldan. Milan Bevc, Veniše 40, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM SPACKA, letnik 1974. Oklešen, Trdinova 5/c, Novo mesto. PRODAM FIAT 125 P. Stane Muhič, like Vaštetove 16, Novo mesto (pri Malus). PRODAM Z 750, letnik 1974, registrirano do septembra 1981. Janez Ajdič, Cemše 1, Mirna ped POCF.NI PRODAM FIAT 1300, odličen avtoradio, večjo peč na olje in kupim raztegljiv kavč. Robert Romih, Kettejev drevored 39, Novo mesto. PRODAM WARTBURG delux, letnik 1974, motor 1978, registriran do septembra 1981. Stanislav Pcteh, Ločka cesta n. h., Črnomelj. Ogled vsak dan popoldan. PRODAM Z 750, letnik 1974, po zelo ugodni ceni. Javite se pri lastniku Antonu Zajcu, Velike , Poljane 9, Škocjan, vsak dan od 17. ure dalje. PRODAM FIAT 850, registriran dri 15. 10. 1980. Jože Dular, Srebrniče 5, Novo mesto. PRODAM TAM 2001 kiper. Mirana Jarca 20, Novo mesto. PRODAM PKUDAM skoraj novo kolo na tn prestave z amortizeiji in dve skoraj novi ročni uri z datumom. Robert Zibcrt, Jelenk 10, 68274 Raka. MLIN - pecljovnik, delo mojstra Fišteija iz Metlike, prodam. Mišica, Stražni vrh pri Črnomlju, tel. 76-574. PRODAM termoakomulacijsko peč. Alojz Gorše, Dol. Toplice 135. ODDAM dobro ohranjen invalidski arega brak im. Kodrič, KUPIM KUPIM ovce za pleme, posamezne ali večjo čreda Ponudbe pošljite na naslov: Anton Hutar, Rožni dol 8, Semič. KUPIM starejšo hišo v Novem mestu ali bližnji okolici, lahko potrebno adaptacije ali ^ novogradnjo do prve plošče za gotovina Tel. 25-362. voziček. Naslov v upravi lista (3846/80). PRODAM 4 jpesece starega brak jazbečarja z rodovnil Sutna 24, Podbočje. PRODAM kombiniran otroški voziček, mrežasto stajico, avtosedež in peč na olje. Anica Božič, Smolenja vas 15 c, Novo mesto. PRODAM leseno garažo v Bršljinu pri Pionirju. Naslov v upravi lista. (3847/80). PRODAM 8 kosov armaturnih mrež 8x6. Naslov v upravi lista. (3847/80). UGODNO PRODAM orgle TIGER, električne bobne in 100W ojačevalec Vrgan. Ogled popoldne. Zvone Gačnik, Sela pri Ratežu 8, Otočec. PRODAM 22 špirovcev dolžine 7,45 in 8,45 ter 2 m3 smrekovih plohov. Informacije po tel. 24-704 po 19. uri. ZA 2.500 din prodam ohranjen šivalni stroj. Branka Bojanič, Nad mlini 24, Novo mesto. SOBNO POHIŠTVO, tudi po kosih, ugodno prodam. Kozole, Nad mlmi 19, Novo mesto, tel. (068) 25-178. PRODAM hrastove plohe in deske. Naslov v upravi Usta (3849/80). PRODAM garažo na Čardako v Črnomlju. Informacije po tel. 76-155 PRODAM čmobelo televizijo in globok" otroški voziček. Leskovšek, Segova 3, Novo mesto, tel. 23-300. UGODNO PRODAM sadike žive meje. Pokomy, Drejčetova pot 11, Novo mesto. PO ZNI2ANI CENI PRODAM novo! plinsko peč Iskra . Zagorc, Reger-ča vas 120, Novo mesto. PRODAM 15 m suhih bukovih drv. Naslov v upravi lista (3840/80) PRODAM za 3.000 din pralni stroj Zopas v delovnem stanju, Pirc, Majde Sile 2, Novo mesto. PRODAM po ugodni ceni spalnico z iogi vložki Baitolj, Ruperč vrh 4, Novo mesto. PRODAM GROZDJE (žametno črnino, rizling, kraljevino in plaveč) Jožo Pavlič, 68310 Šentjernej 124. PRODAM HITACHI - stereo kasete fape deck D2360. Ogled vsak dan po 15. url Vukomanovič, Zagrebška 18, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno kraljico peči kuepersbusch, in nekaj pohištva. Naslov v upravi Usta (3841/80). PRODAM GARAŽO v Kajuhovem naselju. Tel. 852-144 Kočevje. PRODAM 1000-litrski vinski sod. Franc Gorenc, Cesta herojev 44, Novo mesto, teL 22-602. PRALNI STROJ OBOD1N super de lux še v garanciji, ugodno prodam. Ogled mogoč vsak dan od 15. ure dalje. Jazbec, Npvo mesto, Trdinova 15 a. PRODAM RADIO El de lux stereo kasetofon Grundig, mikser in 4 zvočnike ter 80 kaset. Naslov v upravi lista (3842/80). GRADBENO PARCELO z urejeno dokumentacijo, prodam v Cerkljah. Oglasite sc pri Kožarju na Dol. Pirošici 3. V SREDINI KOSTANJEVICE NA KRKI PRODAM stanovanjsko hišo z gaspodarskim poslopjem, primemo za dve družini ali obrt. Milan Skrjanc, Oražnova 12, Kostanjevica, tel. 69-725. PRODAM 8 a vinograda z zidanico v Zavodih nad Kostanjevica Informacije na naslov: Sivec, Na Tratah 15, Novo mesto, tel. 21-288 od 16. do 17. ure. PRODAM GRADBENO PARCELO (J000 m2) z gradbenim dovoljenjem v Dobovi, na zelo lepem kraju. Informacije na tel. (041) 517-622 ob delavnikih od 7. do 14. ure. Ivkovič, Zagreb. V BREŽICAH, na Črncu 18, pro dam skoraj novo hišo, ugodno za zdomce. Vlado Kožar, Dol. Piro-šica 17/a , Cerklje ob Krki- PRODAM NJIVO v velikosti 56 a, primemo tudi za vinograd in vikend. Informacije dobite pri Mariji Cimermančič, Vrhe pri Dolžu, Stopiče. RAZNO ZELO RAD BI NAPIS NA SPOMENIKU mojega očeta. Mogoče pa bi se našel kdo, ki bi to delo opravil do 1. novembra. Kdor bi utegnil to storiti, naj se javi na teL (068) 83-019 ah na naslov: Jože Vovko, Trebnje. ^OBVESTILA I SERVIS CANDI CORDES INI OSTALI GOSPODINJSKI STROJI Obveščamo cenjene stranke, da se bo delavnica preselila od 10.: 10. 80 iz Ceste komandanta Staneta 3 na Glavni trg 4 (nasproti gostilne Vrhovnik). Delovni čas od 15. do 20. ure, tel. 24-314, Dančulovič. NOVOST! V eni minuti izdelam 4 črno-bele ali barvne fotografije za osebno izkaznico, vozniško do-! voljenje in potni list. Fotografiram samo doma ob ponedeljkih in petkih od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Cena fotografij je zelo ugodna. Fotografiram tudi ■otroke ob rojstnih dnevih (na domovih), poroke in pogrebe. Vsako soboto fotografiram po-! roke na magistratu v Novem mestu. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Šmarješke Toplice. OBVEŠČAMO ceniene stranke, da bo Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih, ponovno redno odprt od 18. oktobra vsak dan razen ponedeljka in torka od 9. do 22. ure. Za obisk se priporočamo! Gostišče Igor Zupanič. ^ Kmetijski strojij TRAKTOR ZETOR 4911, skoraj nov (300 delovnih ur), s kabino prodam. Franc Molan, Arnovo selo 17, 68253 Artiče pri Brežicah. PRODAM kosilnico, staro 4 leta. Marija Mesojedec, Cešča vas 19, Novo mesto. PRODAM TRAKTOR IMT (35 KM), -traktorsko prikolico brez kiperja, lesen sod za razvaianje gnojnice in hrastov sod (630 1) za vino. Anton Zura, Mačkovec 5, Novo mesto. ’ PRODAM traktor Porsche 18 KS. Alojz Novak, Loka 22, Šentjernej. m JANEZ ČAMPA iz Šentjerneja 34, prepovedujem pašo kokoši in živine po mojih njivah. Kdor tega ne bo upošteval, bo sodno preganjan. DRAGI HČERKI IN SESTRI MILKI ŽAGAR iz Muhaberja za 30. rojstni dan iskreno čestitajo! mama, ata, brat in sestre z družinami DRAGI PRIJATELJICI IN SODELAVKI ZLATI TRATNIK za 29. rojstni dan in 10. obletnico poroke iskreno čestita družina RAJK z Broda in ji želi še mnogo srečnih dni v življenju, zdravja in družinskega razumevanja. Enake želje možu, hčerki in sinu. Lep pozdrav tudi družini Kovačič iz Zameškega. DRAGI MAMI TEREZIJI MAVSAR iz Rumanje vasi 36, za 60. rojstni dan želijo vse lepo, največ pa zdravja hčerke Rezka, Cirila, Metoda in Jožica z družinami, vnuki pa jo lepo pozdravljaja SLOVENIJALES—STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA TOZD Stilno pohištvo Na podlagi 9., 10. in 11. člena pravilnika o delovnih razmerjih sklepa delavskega sveta TOZD Stilno pohištvo oglaša dela in naloge PRODAJNEGA REFERENTA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri 2. 3—5 let delovnih izkušenj 3. kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki b° trajalo 2 meseca. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del na naslov-Kadrovski oddelek „SIovenijales—Stilles", Sevnica. K prijavi je potrebno predložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v oglasu. Izbira kandidata bo opravljena najpozneje 30 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. 755/42-80 ALPETOUR BEOGRAD — programi za zaključene skupine SIMONOV ZALIV, PORTOROŽ, PULA, MEDULlN -aranžmaji za DAN REPUBLIKE IN NOVO LETO DO IZVIROV DRAVE IN ZILJE - 2. oktobra, 2 dni z avtobusom PRAGA — 29. novembra, 3 dni z avtobusom BOHINJ, PECA, KORALPE, BAD KLEINKIRCHHEIM, SESTO - program zimskih počitnic 1980/81 INFORMACIJE IN PRIJAVE v turističnih poslovalnicah ALPETOUR: LJUBLJANA, Šubičeva 1, telefon: 061/20 - 188 in 20 -189 ŠKOFJA LOKA, telefon: 064/60 - 960, KRANJ, telefon: 064/21 -022 BLED, telefon: 064/77 - 575 RADOVLJICA, telefon: 064/77 - 575 emona globtour novo mesto VABIMO VAS NA OGLED SEJMOV: -PARIŠ - PRET A PORTER FEMININ, Salon damske konfekcije in Salon Boutique, 18. do 22. oktobra 1980 - PARIŠ - Salon du Bricolage (NAREDI Sl SAM), 2. do &• novembra 1980 - MUENCHEN - ELEKTRONIKA, 8. do 12. novembra 1980 - PRAGA - PRAGOTHERM, 11. do 14". novembra 1980 - MILANO — PLAS, 17.do 23. novembra 1980 DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER PRE2IVITE Z NAMI V: - PRAGI od 28. novembra do 1. decembra 1980 - VZHODNEM IN ZAHODNEM BERLINU IN POTSDA' MU, o628. novembra do 1. decembra 1980 - NA AŽURNI OBALI, od 26. novembra do 1. decembre 1980 NA SMUČIŠČIH KAPRUNA, od 28. novembra do z-decembra 1980 INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19, tefefo" 068/25—125, 25—789, in v ostalih poslovalnicah GLO T0UR' 743/41A V SPOMIN To leto mineva prežalostno leto, odkar je umrla draga mama in žena JOŽEFA ŽABKAR iz Grmovelj Spomin nanjo je vedno bolj boleč in njena izguba je nas nenadomestljiva. Vedno boš ostala v naših srcih. Vsi njeni za V SPOMIN 16. oktobra mineva žalostno 1®*®’ odkar nas je zapustil naš ljubi oc mož in sin ANTON janževec iz Zameškega 5, ŠentjemeJ Spomin nate je ostal svež. Ne moremo se sprijaz_zna. usodo, ki nas je tako prizadela, naša srca so ostala p Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žaiujoči: žena Vida, sinova Bernard in Tomaž ter n’^ DOLENJSKI LIST Št. 42 (1627) 16^ ZAHVALA V cvetu mladosti nas je komaj 20-leten zapustil naš najdražji sin, brat in stric BOJAN POŽUN iz Oovškega pri Senovem Iznose zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih naš Z .Haml s°čustvovali ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste “ e!nu Bojanu darovali cvetje, šopke in vence. Posebna zahvala za ves trud njegovim za hVCem Novoles-Sigmat iz Brestanice, zdravnikom in osebju zdravstvenega doma Senovo Sen °V neseB*čni trud. Hvala govorniku Sigmata za ganljive poslovilne besede, godbi Rudnika enk°V*°v, Pevcem za zapete žalostinke ob odprtem grobu ter župniku za poslovilni obred. Se nterat hvala vsem, ki ste našega dragega Bojana tako številno spremili na zadrgi poti in ki boste nami še dalje ohranili njegov spomin. Žalujoči: mama, ata, brat Lojze in brat Marjan z družino IZ NOVOMEŠKE PORODNjSNittSS ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA MUŠICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in rmiviV°vali z nami ali nam kakorkoli pomagali. Izraze zahvale izražamo KSK in družbeno-potitičnin, organizacijam Stražni vrh, GD Mavrlen, Rožič vrh in Rodine, GOK Črnomelj, klkopiesk-Termoplast Ljubljana in godbenikom pihalne godbe Črnomelj. Hvala osebju zalii - u^delka bolnice Novo mesto za vse, kar so dobrega storili za pokojnega. Posebna tov-*3 žuPn'ku za govor in lepo opravljeni obred, govornikoma za poslovilne besede, ovanšem gasilcem za dostojanstveno zadržanje in izkazano zadnjo čast. Žalujoči: vsi njegovi Stražni vrh, 28. 9. 1980 OSMRTNICA Sporočamo, da je tragično preminil naš dolgoletni sodelavec FRANC ZORIČ asfalterski delavec Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Cestno podjetje Novo mesto, TOZD „Gradnje” V času od 2. do 8. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Hudorovac iz Lokev - Zdravka, Marija Colarič iz Podbočja -Klavdijo, Katica Vrlinič iz Črnomlja - Damirja, Pavlina Kralj iz Črnomlja — Petro, Anica Gracar iz Trsteni-ka - Darinko. Marija Radi.i n iz Zakanjskega sela - Katarino, Marija Golib iz Dolnjega Gričevja - Natašo, Ivanka Brajkovič iz Zelobeja — Damjana, Grazyna Aleksandra Ja-godžinska Stakič iz Dolenjskih Toplic — Luka, Jožefa Zorič iz Zbur - Jožico, Alojzija Medvešek iz Krškega - Natalijo, Marija Hudoklin iz Gorenjega Vrhpolja - Boštjana, TRČILA V MOSTNO OGRAJO Prejšnji torek popoldne je Danica Miklič iz Ornuške vasi vozila osebni avto od Poljan proti domu, pred domačo vasjo pa je vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo, tako da je z zadnjim delom trčilo v kovinsko ograjo mostu. Mikličeva se je pri nesreči ranila in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotno škodo pa so ocenili na 30.000 din. rojstvo v ^ BEOGRADU Lepe spomine na sindikalni izlet v Beograd bo imela kuharica iz „Beti“, četudi se ji ni izpolnila velika želja obiskati „hišo cvetja” na Dedinj u. Ob prihodu v Beograd je namreč začutila, da se je približal čas poroda. In res: kmalu za tem, ko’ so jo pripeljali do ene beograjskih bolnišnic, je rodila krepkega sina. Pri Viatorju, ki je bil organizator izleta , pravijo, da bodo šli za botra in da se bodo izkazali z lepim darilom. j ,IZ ERtŽIŽKf Jr PORODNlSNICt • V času od 4. do 10. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Etelka Pudrovčan iz Brežic - Deana, Majda Lisec iz Ledin - Darjo, Pavica Milakovič iz Samo bora - Gordano, Štefanija Klemenčič iz Dobove -Katarino, Silva Zvar s Pokleka -Jerneja, Verica Andrejaš iz Hrastja - Natašo, Marinka Fabrički iz Ce-mehovca - Dario, Ivanka Cančer iz Mihalovca - Vesno Zinka Ban iz Okljukove gore - Majdo, Štefanija Librič iz Vel. Jazbine - Martino, Zorica Krčelič iz Gradne - Damirja, Arica Dobranič iz Braslavja - Vladko, Pavica Vitko iz Farkaševca -Krunoslava, Dragica Niki iz Rud -Maria, Bariča Gluščič iz Kostanjevca - Marijo, Verica Glavič iz Otruševca - Gabrijela, Milena Švajger iz Pie terja - Janjo, Vlasta Štritof iz Slogon-skega - Petro, Tatjana Adamovič iz Brežic - Tomaža. ČESTITAMO! ZAHVALA ^leči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica in tasta ANTONA VRŠČAJA k . krojaškega mojstra v pokoju “Uhane* zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ^dnjo ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovo rt h™ ,mi1 darovali cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili iC I V. *. * OSfihna fohoaln IvrslaDthmm T aIkrm. A n I Ul: ŽS 1? Ij0f u.. . - — -J — — •••"•• “** **1 V» • V 1I.AU anki C® zahvala kolektivom Lekarne Črnomelj, Ljublj !ian„ ®et‘ Metlika in obratu Črnomelj, Veletekstilu itPr 7o /s_______*• As______ «• . ™>ala i. 7'«r organizaciji ZB Črnomelj, GD Črnomelj, godbi nirPhi Mu* "f obrtnikov Črnomelj. Posebna zahvala gov govor-Banovcu za a?ov|»rK"uu Slmcu’ U,VIU Remsu in Janku ___________________ Paj in ,„ ,sec*e ter župniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem vsakemu posebej iskrena hvala. Žahjjoči: žena in otroci z družinami Črnomelj, 6. 10. 1980 ZAHVALA V 78. letu starosti je nenadoma umrla IVANA GOLE iz Lisca, Pofcmič Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, Lesjakovim za venec, za nesebično pomoč Rokavčevim, Primčevim, vaščanom, Spančkovim, Novakovi, pogrebcem ter pevkam za zapete žalostinke. Hvala duhovniku za lepo opravljem obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni 1 dot ZAHVALA bolezni nas je v 88. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Marija kuzma iz Mihovice pri Šentjerneju « • >eWtrZahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v žunn!lUtki}l’,sorPdnikom 1x1 vranom za darovane Ai111’ ki ste l. P^anu za ^eP° opravljeni obred ter bjotij. P°k°jno spremili na njeno zadnjo pot. •nož Jože, hčetka Marija z družino in ostalo CnrnrlcNrA ZAHVALA V 55. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, oče, brat, stric in stari ata JOŽE STRUNA iz Slovenske vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili vence in cvetje ter ga spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZKGP, Trikon, Vezenine, sestri Berti, zdravstvenemu osebju, govornikom ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Katarina, hčerke Darinka, Jožica in Marija z družinami, sestri Majda in Marija ter brat Fogdan z družinami ter ostalo sorodstvo Marija Strasberger iz Šmarje te -Martino, Terezija Boršinarz Vrha -Lidijo, Milena Jelen iz Krškega — Andrejo, Nevenka Povše iz Drganjih sel - Ireno, Anica Mlakar iz Velikega Mraševega - Suzano, Zvezdana Antončič iz Gornjega Gradišča - Elvisa, Marjeta Planinc iz Krškega -Petro, Slavka Mam iz Otočca — dečka, Ana Filak iz Gribelj - deklico, Majda Gregoršanec iz Leskovca — dečka, Jožica Hranilovič iz Metlike — dečka in Marija Grabnar iz Razdrtega - deklico. Čestitamo!' ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani smrti nas je v 48. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, brat in stric FRANC MEŠIČEK iz Pokleka nad Blanco Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in šopke ter za spremstvo pokojnega k veliko preranemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni godbi iz Zidanega mosta in kolektivu ter njegovim sodelavcem iz Dobove za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mimi, sin Franci, hčeika Danica z družino ter brat, sestre z družinami in ostali sorodniki ja ZAIIVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE GORNIK iz Grabrovca 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence m cvetje ter pokojno spremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se organizaciji ZZB Grabrovec in tov. Dragovanu in ležaku za poslovilne besede. Posebna hvala OOZS Beti TOZD obred311 'r°*na’ s°delavcem ter duhovniku za opravljeni Žalujoči: otroci Tone, Micka in Ivan z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža IVANA ČRVA iz Mokronoga 148 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izreldi sožalje, darovali pokojnemu cvetje in vence ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Rezka, sestra Marija z družino, svakinji in svaka z družinami ter ostalo sorodstvo A ni ZAHVALA V 73. letu starosti nas je tiho za vedno zapustil ljubljeni mož, oče in stari oče ANTON CUNK upokojenec z Griča pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Frlanu za večletno zdravljenje, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fani, hčerke Tončka, Fani in Ivanka z * družinami ]6 oktobra 1980 ■: , . ■ iviw--.rs, MSM23 jr JJ j Vzgojiteljica treh rodov s Nima odlikovanj, ni bila deležna javnih dmžbenih priznanj in sploh ni znana osebnost v javnem življenju. Pa vendar mi prav Marija Božič prihaja v misel vselej, kadarkoli govorimo o letu otroka, o tednu otroka ali o otroški vzgoji nasploh. Pred skoro tremi desetletji je bila prva šolana mlada vzgojitelji- v skupini In zgodilo se je že delo, da je varovala mamico in sinka v kratkem pa se ji obeta že prvi primer vnuka, se pravi tretja generacija. Ko se že ob Tednu otroka oči vse javnosti upirajo v svetovne razmere in milijone lačnih otrok po svetu, v. težke življenjske pogoje malčkov v marsikateri nerazviti ca v Novem mestu, ki je deželi, morda ni napak, da začela orati ledino v vzgoji pogledamo malo bliže, kaj se predšolskih otrok na sodobnejši način Njena pripoved iz tistih časov se danes sliši neverjetno: „V bivši Medicevi vili je bil zasilno urejen prvi povojni vrtec v Novem mestu. Poleg mene je bila še ena starejša vzgojiteljica, upravnica in snažilka To je bilo vse osebje za kakih 30 otrok. Pa kako težko smo jih dobili skupaj! Starši so takrat tiščali otroke doma, mame niso bile v službah in prav z družbeno akcijo so. začeli „napredni“ starši pošiljati otroke v vzgojnovar stveno ustanovo. Tudi po hišah smo hodili in prepričevali starše V takratnem vrtcu smo imeli otroke od dojenčkov, starih devet mesecev, do večjih pred vstopom v šolo. Ni bilo nobenih skupin, ampak kar vsi skupaj, smo peli, se igrali in se pazili Sele od leta 1953 dalje se je začelo otroško varstvo postavljati na sodobnejše osnove “ K tovarišici Mariji je doslej hodilo v vrtec okrog 900 otrok. Nekaj je med njimi že babic, nekateri njeni „mal-čki“ so postali doktorji znanosti, so zdravniki, so prav-, nice, frizerke ali dobri mojstri Nemalokrat jo ogo-, vori na primer brkat možakar, obrtnik dobrega slovesa, pa se izkaže, da je bil pri njej je v 30 letih v otrokov prid spremenilo pri nas. V naši najbližji okolici Tovarišica Marija je to lepo povedala: ,jfe bi naštevala bistveno boljših gmotnih razmer, v katerih danes odraščajo naši otroci Te lahko vsak vidi od modemih vrtcev do najsodobnejše vzgoje in dobre hrane Pred 30 leti so prihajali v vrtec v veliko prevelikih čevljih, v zakrpanih hlačkah, v tankih jopicah, pletenih iz raznih koncev. Danes je domala vsako jutro majhna modna revija.. . Bistven napredek pa je narejen v miselnosti staršev. Takrat je veljalo načelo: bodo že zrasli (misleč otroke), kakor smo mi! Starši so v veliki večini menili, da so naredili za otroka dovolj, če so mu dali jesti, ga oblekli, ga kdaj pa kdaj našeškali in ga včasih ljubkovali. Danes, se velika večina staršev zavestno bavi z vzgojo otroka." Marija Božičeva zadnja tri leta ne dela več neposredno z otroki, pač pa z njimi še vedno čuti in živi zanje, čeprav kot pedagoški vodja za nekaj mestnih vrtcev v njej je poseben čut, zaradi katerega se je po toliko letih, nekdanji malčki še danes radi spominjajo. R. BACER s ! S s s % ZALILO JIM JE KLET IN GOSPODARSKO POSLOPJE -Dimičevi so še o pravem času umaknili k sovaščanom prašiče in pridelke, škoda pa je vseeno velika. Po podatkih, ki jih je zbral izvršni svet občinske skupščine v Brežicah, je voda zalila 65 stanovanjskih in kletnih prostorov, eno delovno organizacijo in veliko gospodarskih poslopij- (Foto: J. Teppey) MORJE NA POLJU — Koruzno letino je mnogim kmetoffl poplava. Samo v brežiški občini je bilo pod vodo 4001 hektarov koruznih polj. Enaka usoda je zadela tudi Voda se le počasi umika, njive pa so polne blata in drugih Skoda še ni ocenjena. Po prvih vtisih računajo, da do lanske. (Foto: J. Teppey) Podivjane vode so uničile letino Največje površine je zalilo v brežiški občini — Dramatičen spopad z vodno ujmo na gradbišču jedrske Krško — Neprevozne so bile dve cesti v brežiški in ena v sevniški občini Vode so upadle, opustošenje je ostalo. Največje površine v Posavju je zalilo v brežiški občini, kjer po prvih približnih ocenah računajo, da je bilo pod vodo vsaj toliko zemljišč kot 29. januarja lanu Voda je tedaj, preplavila 2600 hektarov površin, le da so bile njive tedaj prazne, zdaj pa polne pridelkov, koruze in okopavin. Samo koruznih polj je pod vodo 400 do 500 hektarov. Škoda je torej ogromna. Za boljšo predstavo samo podatek, da je bila ta lani, ko pridelki niso bili uničeni, ocenjena na 26 milijonov dinarjev (po takratnih cenah). Vodno ujmo sta tokrat najbolj občutila Mostec in Loče. Na Mostec je narasla Sava zečela prodirati 9. oktobra okrog 8.30, so pripovedovali vaščani. Pričakovali so, da jim bo deževje zagodlo, zato so se pravočasno pripravili na najhujše. Iz najbolj izpostavljenih hiš, hlevov in gospodarskih poslopij so začeli umikati prašiče, krave, poljedelske in druge stroje, krompir in vse drugo, kar bi voda lahko uničila. Sosedska pomoč je v teh krajih globoko zakoreninjena in vsaka hiša že vnaprej ve, kje iskati zatočišče zase, za živino in drugo imetje. Če se za poplave ne bi tako dobro organizirali, bi bile posledice dosti hujše. Na Mostcu je tudi letos zalilo cesto, tako da so morali usmeriti avtobusni promet od Brežic do Dobove in naprej na Bizeljsko skozi Sela. Popoldne okoli petih so upali, da je najhujše mimo, saj so zvedeli, da je Sava v Radečah ob IS. uri začela upadati. To je pomenilo, d da se čez dve uri tudi oni lahko nadejajo umika vode in da jim ponoči ne bo treba več bedeti v strahu pred nadaljnjo škodo. Pa ni bilo tako. Naslednji val vode je pridrl po polnoči, ko ga niso več pričakovali Mojster za polšje pasti Alojz Florjančič z Laz, eden zadnjih, ki se še ukvarja izdelovanjem pasti za gozdne kosmatorepce Lovska soba pri Florjančičevih na Lazah je polna trofej, ki jih oče Alojz z veseljem pokaže. Zaveda se, da se zbirka ne bo povečala, čeprav stara dvocevka še vedno visi na svojem mestu. Roka je z leti postala tresoča, pa tudi divjadi ni več toliko kot nekoč. Zlasti takoj po vojni je bilo dovolj, ve povedati stari lovec, sedaj pa je zaradi lova, onesnaževanja okolja s škropivi in gozdnih cest zdesetkana. .Divjega zajca že ne vidiš več!“ Laze leže ob stičišču gorjanskih ih kočevskih gozdov in tu je lov že tradicija. V jeseni je zlasti pogost polšji lov. V stari Jugoslaviji so se polharji podajali celo tja na hrvaški Klek za temi mastnimi glodalci, saj jih Hrvatje niso marali, preveč so jih spominjali na podgane. Slovencem so šli dobro v slast, čislane pa so bile tudi značilne slovenske polhovke. Florjančičev oče se ni nikoli preveč navduševal za poljši lov zaradi polhov samih, ampak ga je vedno bolj zanimala tehnika lova. 2e dolgo namreč izdeluje daleč naokoli sloveče poljše pasti, v katere se je ujel že prenekateri kosmati repek. Polšjih pasti je več vrst. So enojne, dvojne, na vzmet in na zaporni- co, pa tudi materiali so različni Lahko so iz bukovega, lipovega, orehovega ali gabrovega lesa. Ti vonji so polhom najbolj domači in obdelava tega lesa je najlažja. Florjančičev oče dela pasti izključno iz orehovine, same tehnike izdelovanja pa se je naučil od Ribničanov, s tem da je nekoliko spremenil rep pasti Podaljšal ga je tako, da se z lahkoto zatakne na vejo. Tako polšji lovec pusti past in palico, na kateri je nataknjena, na drevesu in jo z lahkoto potem na obhodu zopet sname. Takih pasti je napravil že več kot tisoč, ve pa tudi povedati, s čim se past namaže in kaj je treba nastaviti, da privabi čimveč glodalcev. Dlje pa, kot pravi, njegov polšji lov ne seže. Dolgi zimski večeri pa tudi ne minejo brez zaposlitve. T. JAKŠE nova pot bratstva Tedaj so se iz savskega kcuj^ nove količine vode in polja, ceste, gospodarski • Zaradi narasle bile zaprte ceste Škocjan pri Drami, Zameško pri Mršeči Dragi je zaprt most z*«*®1?1 re, Zalog-Cešča vas, t& u rasle Kolpe pa Vinica-^ d. Sava jo je tokrat prebivalcem Trnja in Skopicah pa je vdrla ' podjetja Kamnik. Tudi stopila bregove in se razlil* cah in Krški vasi V poplavljala Če mati narava „ponori” So kot lešniki debeli orehi iz Mirne peči znak, da so spremembe v našem podnebju prevelike? PRIMERJAVA: šnfld orehi ŠE EN VELIKAN - Tega 0,85 ki o grama težkega jesenskega „jurčka” je pred kratkim našel v bližnjem gozdu Milan Žiberna iz Velikih Brusnic. Še en dokaz letošnje dobre gobarske letine je ovekovečil na sliki z mlajšim bratom Danijelom. (Foto: Milim Žiberna) Letošnja pomlad je bila muhasta, poletje hladno, jesensko deževje in hlad pa ravno sedaj občutimo na svoji koži. Se- je v naravi kolešček zavrtel narobe ali pa inul tukaj svoje prste vmes že človekdv poseg v okolje? Se bo treba na te pojave privaditi kot na davek za onesnaževanje atmosfere? Prejšnji teden se je v uredništvu , oglasila Ana Perpar iz Malenške vasi pri Mimi peči in nam prinesla vrečko orehov, ki niso bili večji kot lešniki. Pravi, da so dozoreli na orehovem drevesu blizu hiše. To drevo je do sedaj vedno dajalo normalno debele sadove, kot se za dolenjske orehe spodobi, kadar jih ne prizadene mraz seveda. Letos pa se tudi ubogo drevo ni znašlo v vrtincu vremenskih sprememb in je porodilo obilo drobnih skazkov. Enega smo slikali skupaj s škatlico vžigalic za lažjo primerjavo. Končno »Dolenjski list« v vsako družino torej le nekaj manjšega na tej strani po krompirjevih in gobjih velikanih. T. J. Alojz Floijančič: na tisoče pasti je že prišlo izpod njegovih rok Na slovesnost, ki bo ob 12. uri pri Gospodični bo vozil avtobus Poročali smo že, da bo to nedeljo, 19. oktobra, pri Gospodični na Gorjancih otvoritev Bratske planinske poti Ljublja-na-Zagreb. Krajša proslava se bo pričela ob 12. uri Udeležencem slovesnosti so na voljo tri pristopne pati do Doma Vinka Paderšiča pri Gospodični, ki bodo do nedelje na novo označene: s Tolstega vrha, do koder se lahko pripeljete po asfaltirani cesti, potem pa vas čaka še dobri dve uri hoje; iz Gabrja, od koder je okrog uro in pol hoje, ali s Hrušice preko Pangrč grma, kjer je hoje za približno dve uri in pol. Za motorizirane obiskovalce sta na voljo dve poti: preko Vah te ali preko Gabrja. Do Gabrja bo obiskovalce ob 9. uri odpeljal iz novomeške avtobusne postaje tudi poseben avtobus, ki se bo vračal v Novo mesto ob 16. uri. Organizatorji predvidevajo za nedeljo tudi enosmerni promet do Gospodične. Na slovesnosti bo moč kupiti vodnik te poti in spominsko značko ter dobiti spominski kontrolni žig pa tudi žig Trdinove poti, ki obsega kot obvezno kontrolno točko tudi ta dom. Seveda bo v domu moč dobiti tudi kaj za pod zob. Sromljica. sta bili dve cesti: Brežic*' in Bizeljsko-Klanjec, v Sevo* celo magistralna cesta. Krka je napravila prec*j krški občini, zlasti na ob®®T stanjevice. Hudo prizadet* tudi tokrat vas Koprivnik* Najbolj dramatične ure ljali v jedrski elektrarni pokvarile hidravlične na pr* ganje zapornic na jezu. ® občinskim štabom --p obrambe in štabom za cnj"1! ^ to, s pristojnimi republiškim1 y projektantom in izvajal«® ^ ukrenili vse, da bi zmanl^nii dice, ki so grozile JE. O še ne moremo poročati, o^>rJ so nas, da podivjana S*v» ** dovala nobenega objekta. JO 21CA1^ CB-KANAl^j Vabimo ljubitelje s ^ ■* ročja, da pridejo na ponedeljek, 20. 10. 19® uri v prostore Radiott# mesto, Novi trg 9, kje* včlanijo v CB sekcijo. .M ustanovni novoles , komandanta sta*1^ tel.: (068) 25 salo!1 poh^ DOKAZ - JOPA NA OBEŠALNIKU nV<>% Klotilda Zračnikova je bila pisarniški molj, seveda ženskega spola. Bila je tipična uradnica. Se pravi, da je žlampala kavico ob jutrih in po malici, da je ogovarjala sosede, prijatelje in prijateljice, daje bila nezadovoljna z osebnim do hodkom, da jo je rada pobrisala domov pred štirinajsto ter da je med delovnim časom izhlapela iz pisarne, ne da bi ?ovedala sodelavcu Tonetu redalniku, kam jo nesejo le pe noge. ..Tovarišice Zračnik ove ni? “ so spraševali krajani, ki so iskali pri uradnici Klotildi različna potrdila. „Ne, tovarišice Zračnikove ne, vendar pa ne more biti daleč, saj visi na obešalniku njena jopa,“ je potrpežljivo odgovarjal Tone Predalnik, medtem ko je reševal križanko v Pavlihi. V tem času pa je Zračnikova kupovala na tržnici krompir, salato in korenček, odnesla si je podaljšat vozniško dovoljenje, s prijateljico je pojedla košček sadne torte v mestni slaščičarni, pri edinem čevljarju v mestu je pustila čevlje z odlomljeno peto, pri frizerki Škarjevič si je dala skrajšati lase, nekaj časa pa se je zadržala tudi v Mercatorjevi trgovini, kjer je kupila blago za obleko. Potem se je vrnila v pisarno, po telefonu je nahru- lila neko žensko, ki je hotela vedeti, če mora prinesti s seboj sliko ali naj pride brez nje. „Še okvir privlecite s seboj !“ je spustila v slušalko in že je ni bilo več. Na vratih bi' skoraj podrla po kmečko oblečeno krajanko, ki je vprašala Toneta Predalnika, če bi lahko govorila s tovarišico Zrač-nikovo, ki seveda teh njenih besed ni mogla več slišati. ..Tovarišice Zračnikove trenutno ni v pisarni. Gotovo ni! daleč. Na obešalniku visi njena jopa , v sami majici se ni podala iz stavbe, saj je zunaj precei hladno,“ je pojasnil Predalnik in je naprej reševal križanko v Anteni. Zračnikova pa je šivilji, naj ji obleke *' preveč ne stisne, saj j« jr J videti kot žaba. Tej spodobi se je smejala štiri minute. Predalnik pa osemnajstič ta dan „Ne, tovarišice Zračni* fr trenutno ni v pi*afl£ _ jop* ne more biti daleč. NjeIV d vici na obešalniku,“ 1 tem iskal po možgan«1 , * štirimi črkami, da ^5» čno rešil križanko iz k0 Predalnik se je že vadil na ponavljajoče de, da ni niti v nožne . pomislil, da ima Zia. svoji garderobi - dv^jj.