SLOVENSKE VISIM CELOVEC PETEK 31. MAR. 1989 Letnik XL!V. Štev.24(2447) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P. b. b. F. Wieser: ,, Koristen razgovor" Predstavniki ZSO (predsednik dipi. inž. Feiiks Wie-ser in tajnik dr. Marjan Sturm) in NSKS (predsednik dr. Matevž Grilc in drž. posl. Karel Smolle) so pretekli petek v Beogradu jugoslovanskega zunanjega ministra Budimira Lončarja seznanili s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Wieser in Sturm, ki sta razgovor ocenila kot koristen, sta pri tem posebno izpostavila, da ločevalni šolski model negativno vpliva na izobraževalni sistem manjšine. Poudarila sta, da asimilacija napreduje in da se politična atmosfera zaostruje, kar je razvidno tudi iz vzpona desničarja Haiderja. Jugoslovanski zunanji minister je podčrtal, daje manjšinsko vprašanje za Jugoslo-vijo v bilateralnih odnosih z Avstrijo integralnega pomena, ter da bo to vprašanje tudi na dnevnem redu ob obisku avstrijskega zunanjega ministra Mocka, ki se je na začetku tedna mudil v Beogradu. Slovencem je izrekel podporo glede memoranduma in drugih odprtih vprašanj v zvezi s 7. členom ADP. Delegacija koroških Slovencev je obiskala tudi avstrijskega ambasadorja v Beogradu. ,Dober dan, Koroška' Z uvedbo televizijskih oddaj za narodne skupnosti in zdomce je avstrijska radijska in televizijska hiša ORF sledila mednarodnemu razvoju, delno ugodila zahtevam narodnih skupin in uresničila lastna programska izhodišča. Na Koroškem bomo sprejemali oddajo „Dober dan, Koroška", gradiščanski Hrvati bodo ob istem času gledali odajo „Dobar dan, Hrvati", vključeni bodo tudi prispevki v madžarščini, v ostalih zveznih deželah pa bo tekel spored za zdomce z naslovom „Heimat, fremde Heimat" (to bodo predvsem oddaje v turščini in srbohrvaščini). V prvi fazi bodo oddaje posnete na trak, kasneje pa je predvideno oddajanje v živo. Slovensko uredništvo sestavljajo Horst Ogris, Jurij Perč in Marjan Velik, glavni urednik je Mirko Bogataj. Kot zunanji sodelavci so vključeni še Rezika Iskra, Tatjana Angerer, dr. Franc Mer-kač, Jožica Druml-Čertov, Štefan Pinter, Martin Pan-del, Franci Sadolšek, Janko Tolmajer in Miha Pasterk. Tehnični sodelavec je Daniel Bogataj. Jedro oddaj bodo informacijski, zabavni, kulturni in športni prispevki, ob začetku bo kratek dvojezičen pozdrav s slovensko pesmijo. Tv-oddaje za manjšine so lahko samo prvi korak „Mislim, da smo v zgodovinskem trenutku", je dejal generalni intendant Avstrijskega radia in televizije Teddy Podgorski, ko je v sredo v Celovcu predstavljal novo televizijsko oddajo za koroške Slovence „Dober dan, Koroška". Poudaril je, da je bila uvedba manjšinskih oddaj samostojna odločitev ORF in izrazil zadovoljstvo, da je bil sklep za takšno oddajo v odborih soglasen! Podgorski je izpostavil po- membnost komunikacije v materinskem jeziku za ohranjevanje samostojnosti narodne skupnosti. „Mi, ki imamo vsak dan opravka z jezikom in komunikacijo, se zavedamo pomena prisotnosti jezikov v masovih občilih". Uvedba take oddaje pa je bila mogoča šele z nastankom lokalne televizije, ki se je že uveljavila. Ljudje imajo pač potrebo zvedeti novice iz naj-bližnje okolice. Še bolj razumljivo pa je, da ima manjšina enako potrebo biti seznanjena o sebi, je dejal Podgorski. Še posebej pa je izpostavil, da se avstrijska zavest ne more razvijati, če na samoumeven način ne upošteva jezik in potrebe narodnih skupnosti. Iz lastne izkušnje pa ve, „da ni nujno potreben nemški jezik, če kdo hoče biti dober Avstrijec" je menil Podgorski. Številne zastopnike političnega in družbenega življenja Koroške je na predstavitvi televizijske oddaje „Dober dan, Koroška" pozdravil koroški deželni intendant Heinz Felsbach, ki je izrazil prepričanje, da bodo gledalci oddajo pozitivno sprejeli. Navzoči smo imeli možnost ogleda ene izmed pilotnih oddaj, s katero se je pokazalo, da so sodelavci slovenskih oddaj v petih mesecih priprav dosegli razmeroma visoko raven dela z novim medijem. Vinko Wieser Na Kosovu že 29 mrtvih! PREBERiTE 2 V nedeljo prva televizijska oddaja v slovenščini 3 Trije aktivisti oproščeni pred sodiščem 4 Heute im Slovenski vestnik 4 Odličje svobode našim kulturnikom 5 Koroška v zrcalu 5 Pred premiero na Brnci 6 Koledar prireditev 7 V tem tednu na televiziji in v radiu 8 Pred začetkom nogometnega prvenstva Za posledicami krvavih spopadov po sprejemu nove srbske ustave, ki Šrbiji s pristankom kosovskega parlamenta daje več kompetenc v pokrajini, je na Kosovu do včeraj po uradnih podatkih izgubilo življenje najmanj 29 ljudi, od tega 27 demonstrantov albanske narodnosti in dva miličnika. Žarišča demonstracij so bila mesta Priština, Djakovica, Prizren in Titova Mitroviča. Nekatera mesta novinarjem niso dostopna, po celi pokrajini pa velja prepoved gibanja in zbiranja. Prepovedane so vse kulturne in športne prireditve, zaprte so tudi vse šole in univerza v Prištini. Kako se bo kosovska tragedija razvijala dalje, se trenutno nihče neupaprognozirati. s/Aa.AP B. Lončar o manjšinah: Nadaljevati diaiog med strokovnjaki Jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar je v razgovoru z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Aloisem Mockom v sredo poudaril, da Jugoslavija vztraja na stališču, da se nadaljuje dialog med avstrijskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Po informacijah tiskovne agencije Tanjug je Lončar informiral svojega ministrskega kolega iz Avstrije, da je pred obiskom sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji in da so ga le-ti seznanili s položajem slovenske manjšine v Avstriji ter ga konfrontirali z dejstvom, da 7. člen Avstrijske državne pogodbe ni izpolnjen v celoti. SPO: Uspeh za miadino! Soc/a/Zst/čna stranka se je končno osvesf//a pomembnost m/ad/ne vpo//-f/k/. Predsedstvo je sk/en/-/o, da bo m/ad/ Peter Ka/-ser (s//ka desnoj dob/7 pos/ansko mesto v koroškem deže/nem zbore, /d/ob dejstvu, da je b/7 na /(and/datn/ //st/ še/e na 29. mestu... vodit/nega/no sodetavca/sodelavko za opravljanje organizacijskega deia Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov, organizacijske sposobnosti. Nudimo w stimulativno plačo po dogovoru w možnost nadaljnjega izobraževanja w možnost napredovanja * zanimivo deiovno področje Nastop siužbe takoj po končanem razpisu. Ponudbe pošljite do 15. aprila pod šifro „Perspek-tivna služba" na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Interesenti/ke naj ob prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izobrazbi. Vsi/e prijavljeni/e kandidati/ke bodo povabljeni/e na osebni razgovor. KEL: ..Samostojno naprej" Predsedstvo KEL je na seji dne 20. marca 1989 razpravljalo o izidu volitev in ..kritično in samokritično ocenilo izid volitev". V izjavi za tisk je rečeno, da je KEL sklenila, da bo z delom nadaljevala kot samostojno gibanje pri volitvah kot avtonomna organizacija in je kot takšna tudi v naprej odprta za sodelovanje in zavezništvo z drugimi skupinami, zlasti z Zeleno alternativo, ki se resno zavzemajo za narodnostne pravice, reševanje ekoloških problemov in družbene enakopravnost neglede na jezikovno pripadnost. V tem smislu bo KEL, beremo v tiskovni izjavi predsedstva, tesneje sodelovala z vsemi samostojnimi listami na občinski ravni in jim nudila vsestransko pomoč. „Za nas veiik izziv, za narod pridobitev" MIRKO BOGATAJ, VODJA SLOVENSKEGA ODDELKA, ORF-KOROŠKA Narodnostna manjšina živi dotlej, dokler ima svoj jezik; a če je jezik omejen le na domačo hišo, onstran plota pa se ga ne goji, zamre. Jezik je v človeški komunikaciji odločilni posredovalec, je največja dragocenost, ki jo ima narod, ki spoštuje svoje dostojanstvo. Jezik ne obstaja le iz golih besed. Izžareva dušo in srce naroda, vodi do njegovih korenin, živi, se stalno razvija in se prilagaja zahtevam časa, da ne zastari. In kar se pri jezikih, ki jih govore milijonski narodi, dogaja tako rekoč avtomatično, zahteva pri jezikih malih skupnosti posebne napore. Avstrijska radiote)evizija2. aprila 1989 uvaja tedensko stalnico za narodnostne manjšine pa tudi za zdomce, in s tem prispeva k nezamenljivi in enkratni kulturi države. Na Gradiščanskem bodo iz Železnega oddajali v njihovi lepi, arhaični hrvaščini, na Koroškem v slovenščini, v vseh ostalih avstrijskih zveznih deželah pa bodo ob istem času oddaje za zdomce, predvsem v turškem in v jezikih jugoslovanskih narodnosti. Od 2. aprila dalje torej vsako nedeljo ob trinajstih. V tem letu za uvajanje najprej po dvajset, prihodnje leto po trideset minut. Tak je začetek. 29. marca je generalni intendant Teddy Podgorski v Celovcu javnosti predstavil projekt, ki pomeni za slovenske urednike Avstrijske radiotelevizije velik izziv, za rojake v deželi pa pridobitev, ki bo nedvomno rodila svoje sadove. Po 6. januarju leta 1946, ko so začeli z radijskim sporedom, pa pomeni to korak dalje v elektronsko stoletje. Vendar, za patetične ugotovitve je še prezgodaj, v tem trenutku je mogoče izpostaviti predvsem cilj oddaj: slovenski radijski in televizijski spored na Koroškem naj bi prispeval predvsem k temu, da bodo koroški Slovenci lahko razvijali svojo identiteto, da bi na ta način po elektronski komunikacijski ponudbi za narodnostno skupnost lahko doprinesli do refleksije navzven in navznoter, do iniciativ in do kreativnih dejavnosti. Seveda bo slovenska televizija neposredno sovplivala na politično, gospodarsko in družbeno ozračje na Koroškem. Še pred njenim porodom je bilo v deželi ponekod slišati vik in krik in zaznati krče, ne toliko pri tistih, ki bodo odgovorni za spored, kot bolj v drugih strukturah, kljub temu, da za Avstrijsko radiotelevizijo kot edino sredstvo javnega obveščanja v Avstriji velja poseben zakon z ustavno veljavo s pravico pritožbe vsakega državljana, ki meni, da je ORF krši) načela objektivnega poročanja. Po tem zakonu je ORF povsem izven političnih strank ati družbenopolitičnih organizacij. Tako seveda tudi slovensko uredništvo. Programske smernice za ORF so povsem jasne: uredniki ne smejo dajati prednosti eni verziji o dogodkih in enemu samemu stališču, zlasti, če gre za sporne teme javnega interesa. Objektivnost terja upoštevanje vseh dosegljivih zanesljivih virov, natančno preverjanje zanesljivosti, pravilnosti in resnice, in seveda informativne vrednosti. Prepovedano je nuditi strankam, skupinam ali organizacijam enostransko prednost. Ne zgolj iz novinarskega gledališča: če v novinarskem poročanju prevladujejo negativne vrednote in jih oblikovalci sporeda vsebinsko in po obsegu precenjujejo, se začne ustvarjati pesimistično in vse bolj nihilistično vzdušje. To vzdušje nato odseva na vsa področja družbenega življenja. Ljudje se boje prihodnosti, ustvarja se vtis, da napredek ni mogoč, in občutek „no futu-re" sam po sebi prav gotovo ne krepi hrbtenice poslušalcev in gledalcev. To seveda ne pomeni, da bi iz želje po harmoniji v koroških družbi kolegi novinarji na radiu in televiziji odrivali neprijetnosti ali celo zamolčevati škandale. Pri našem delu gre vedno znova za sorazmerje. To je sicer poziv, ki ne velja le novinarjem, temveč tudi in predvsem politikom, ki nam sicer nudijo veliko snovi in virov za poročanje. Seveda bo slovenski televizijski spored zaobjel - tako kot radijski - celoten spekter življenja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Oblikovala ga bo vrsta mladih, tudi novih sodelavcev, ki je že prestala ognjeni krst v štirih pilotskih oddajah. Avstrijsko radiotelevizijo bo vsaka posamezna slovenska televizijska oddaja stala več kot 100.000 šilingov, stroški po 1. januarju 1990, ko bo spored za deset minut daljši, pa bodo ustrezno večji. KSŠŠ/D brez perspektive? č<3,s'/ s/oven- .skc it;;<7cr;/ar;ye so oč/O/o pr; krajtt. 0<76or-u/k/ s7ovcn.sk;7; .(/;/- c/cntov o; .(7;;&7i/k /;