URN_NBN_SI_doc-MHK373FO

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI ZBIRA IN HRANI TUDI TISK S SOVRAŽNO VSEBINO Milica Strgar »Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani se pošiljajo tudi take knjige in druge tiskane stvari, katerih razpečavanje je iz ka­ terih koli razlogov prepovedano«, je določil 6. člen ustanovne U red­ be o Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, objavljene v Uradnem listu SNOS in NVS, 1945, št. 46. Besedilo je pravzaprav obvezovalo izdajatelje takega tiska. Toda prav tisti, ki so ga največ izdajali, niso hoteli priznavati takih uredb. Izdajala sta ga namreč predvsem slovenska povojna poli­ tična emigracija in tisti del slovenskega zamejstva, ki ni bilo na­ klonjeno politični in družbeni ureditvi nove Jugoslavije. Zato se je statut, ki ga je NUK sprejela 1974. leta, pravno oprl na citirano zakonsko določilo, a naložil v 14. členu sami Narodni in univerzitetni knjižnici naslednjo obveznost: »Knjižnica zbira in hrani tudi tako knjižnično gradivo, katerega širjenje iz katerega koli razloga ni dovoljeno, sodi pa med gradivo, ki ga je knjižnica dolžna zbirati in hraniti.« Tudi novi zakon o knjižničarstvu bo predpisoval narodni knjiž­ nici: »Zbira in hrani vse knjižnično gradivo, nastalo na območju SR Slovenije, knjižnično gradivo o SR Sloveniji, o Slovencih (...) ter izdaje slovenskih avtorjev v tujini ter drugo knjižnično gradivo iz tujine, natisnjeno v slovenskem jeziku.« (Predlog Zakona o knjiž­ ničarstvu, Poročevalec Skupščine SR Slovenije, VIII, št. 9, 10. 5. 1982.) Toda ti zakonski in interni pravni akti nalagajo Narodni in univerzitetni knjižnici zbirati in hraniti tisto tiskano gradivo, ki ga druga veljavna, zvezna in republiška zakonodaja prepoveduje vna­ šati v Jugoslavijo. Ni pa samo to nasprotje vzrok, še več drugih je, da je zbiranje tega tiska za NUK obveznost, ki je še danes ne more popolnoma K njižnica 26(1982)3-4 203