St. 83. V Mariboru, četrtek 20. julija. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 ROM,, za pol lete fl golcl, za četrt lota'2 golo. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrsto 6 kr. M oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če s« dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ne no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški uliti hišn. štev. 220. Op ravni št v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije. oznanila, tj. administrativne reči, je v tiskamici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Ministerske besede, dejanja in birokracija. Povzdignili smo glas: dajte nam Slovencem poštene, z našim narodom mislece uradnike, od-pravite ■OVrainftte njegove h stolov, ktere davek našega naroda drago plačuje! In ministri so obetali, obetajo še vedno, in pravijo: pritožite se, Če se Vam krivica godi. Evo vam pritožbe! Mi ostanemo pri svoji besedi, nc samo da se nam ni še skoro nič starih krivic odpravilo, nego da se pod novim mini ste rstvom Slovencem nove krivice delajo, ter da, ako ministerstvo pošteno misli svoj program glede ravnopravnosti izpeljati, goljufajo in varajo ga visi in nižji spredaj in zadaj, na svojo korist, a na škodo našemu narodu! Samo nekaj dokazov. V Celji imata biti imenovana dva svetovalca deželne sodnije. Ministerski ukaz veli, da morajo kompetcuti slovenski znati, in to je pravično, ker na spodnjem »Štajerskem . žive Slovenci (še 5% Nemcev ni.) Pa kdo je uasvetovan vladi V Čujemo da: 1. gospod Fridrib Perko. 2. gospod Viktor Lcitmeier. Od tveh dveh nobeden slovenski ne zna pisati, oba sta se izkazala za velika protivnika Slovencev. flovoriti zna eden slovenski toliko, kolikor zna K letno kmečko dete, drugi malo več. Če je torej tisti, ki ju je nasvetoval, zapisal, da znata, ni resnice govoril. Naj se preišče. V Mariboru je nasvetovan g. Sok za ad-juukta. Že smo rekli, in dotični broj na ministerstvo poslali, da Sok ne zna slovenski. Čujemo pa, da seje počelo novo povpraševanje, ali uradniki viši in niži so sklopljeni kakor okrogi na verigi in drže vkup, in dozdaj z začudenjem slišimo, da je gospod Sok nasvetovan I pristavkom, da zna dovolj slovenski! To pa ni čudo, da se tako godi. Kajti v Celji in v Gradci stoje gospodje na čelu, ki so anražirani Nemci, protivniki Slovanov, možje ki imajo več zaslug za Berlin nego za avstrijske Slovence. Imenujemo le eno ime tlenes: \Vascr! — Torej še enkrat „a capite piscis foetet." Ko bi že samo ti bili kompetenti, naj bi bilo, izpričavati bi se še dalo tako kričeče dejanje. Ali mi čujemo, da so se za imenovana mesta oglašali tudi slovenski juristi, ki so imeuovanim kar znanja in izkustva tiče, več ko dorasli, a znajo tudi jezik našega ljudstva govoriti in pisati. Mi smo tu naveli samo tri konkretne slučaje. Bog zna koliko jih je po vsej Sloveniji enačili, kterih nc zvemo, ker ni lebko pogledati za kulise naši birokraciji, ki kakor kaže dunajski rsekeions-ichef" F i d 1 e r, same ministre vara. Nemci. Nek rusinski pregovor pravi: Nemec je kakor vrba ako jo na potok posadiš, na vsaki zemlji raste in se razraste. In da je to res, vemo tako mi Slovenci, kakor skoro vsak narod, s kterim se Nemci dotikajo. Kakor jc nekdaj Grk v Indijo rinil, Rimljan ves svet obseči hotel, tako seNtmiec širi dan denes: Nemška „domovina mora večja biti", nemški interesi se morajo varovati, kultura se mora na vzhod nositi, nemce je pionir napredka — tako in drugače se olepševalno glasi saniopridno razširjovanje samega sebe, včasi na smrtno škodo celo drugih, ki se morajo izpodriniti tam, kjer hote novovsajeni rasti in razrasti se. Povsod mu to nc idc srečno. Nasproti Busu, Italijanu in Angležu ne more dosti narodno prodreti. Bolje se mu je pa godilo glede družili slo-vjtnskib narodov. Do poslednjega časa se je množil v Cehah, med Slovenci, Poljaki, Magjari, Hr- vati itd. A kako različno se je obuašal tu in tam! Nemec je ljubeznjiv, velik, spoštovanje budeč v svoji umetnosti in literaturi. Tn je proizvel velikanske podobe, h kterim mora ves svet z občudovanjem gledati. In njegovi nazori, ktere je v knjigo založil, nam bodo še dolgo za šolo služili, kamor bodemo hodili učit se. A kako je drugačen Nemec v praktični politiki in v življenji. Tu ga najdemo, da je brez-oziren protivnik vsega nenemškega, kjer more, pa nasproti najbolj nemoško pokoren tam kjer ne more. Pri nas, na Češkem, povsod kjer je imel Nemec zaslombo od vlade, ni zahteval samo da bi bil ravnopravan državljan z dragimi ravnopravnimi, svobodnjak med svobodnjaki. Ni nam hotel biti brat, nego varh, tutor, višji nego smo mi; zato ni bil zadovoljen, da je za sebe svoj jezik in svoje lastitosti ohranil, tudi nam jib je rinil, in ker smo hoteli in hočemo svoje ohraniti, svoje razvijati, tam upije: izdajalstvo, nemštvo se zatira, na pomoč ! Isto tako je bilo nekaj časa na Magjarskeni. A ko so Magjari na vrh pri plavili, kako ueljubcz-njivo se je tudi Nemec razvil. Zatajil jc svojo narodnost in delal se nekaj časa za Magjara. Svoje ime Schinicd je prekrstil v Kovats, Feuchtinger v Moczarv, Fleischcr v Meszaros itd. Magjari so bili tega veseli in že so mislili, kako bode enako tem Nemcem pomagjaril se Hrvat, Srb, Kumuii, ves narod od Adrijc do Balkana. Ali kako kratko je bilo to veselje. Trav kmalu so zapazili, da se poleg vse te zoperne, navidezne servilnosti Nemec vendar le množi. Zato smo v zadnjem času čuli obujmo glase iz magjarskili novin, ki tožijo, kako se pri njih germanizacija širi. Vidimo torej po eni Strani, da so se Nemci na Magjarskem samo navidezno ma-gjarili, da bi svoj vpljiv neopazovani tem laglje širili; na drugi strani pa vidimo iz teh tožeb, da magjarski element, ki so se ga nekteri drznili kot Listek. Anton TTniolc. f Komaj smo pokopali enega naših najboljših delavcev na javnem polji narodnega prorojstva , še. niso nehala prihajati od vseh krajev Slovenije znamenja hvaležnosti in priznanja, doneski za spominek rajnega urednika Antona Tomšiča, — že imamo naznanjati britko novico, da je 15. t. ni. umrl drug, za našo literaturo jako zaslnžen mož, enako Tomšiču v cvetu moške starosti, urednik nBesednikau in učitelj slovenskega jezika na celovški gimnaziji, Anton U mek. Rajni je po svojem delovanji znan vsaeemu. kdor [pozna novoslovensko literaturo. V Janeži-čevem „Glasniku", v wNovieahM in ..Danici" je izšlo iz njegovega peresa mnogo pesem, ktere jo potem .lanožič v ,,C vetji" v dveh zveskih zbrane izdal. Posamezno veee delo „dkiškega", kakor se je Umok iz početka s pesniškim imenom imenoval, je „Abuna Soliman", v kteri opeva dela slavnega slovenskega misijonarja v Afriki, Ignacija Knobleharja. Ta knjiga se je več času na ljubljanski gimnaziji rubila kot berilo v zgornjem gimnaziji. Natančnih dat za obširneji njegov životopis nimamo pri roksik. Kolikor znamo, je to: linek je zvršil v Ljubljani gimnazijo. Bil je eden naj-marljivejih dijakov in se jc že kot gimnazijalce udeležil narodnega dela. „Novice" so ga tedaj, hvaleč njegovo duševno sodelovanje, imenovale prvaka gimnazije. Zvršivsi gimnazijo je šel na dunajsko vseučilišče kjer je, osodo mnogih slovenskih dijakov deleč, ki so od doma brc/, podpore sami sebi in svoji sreči in nesreči prepuščeni, zvršil ti-lozofijo in prevzel učiteljsko Btiplenturo v Oelovoi in uredništvo popularnega, beletristično-podučnega lista rlleseduiku. Čeravno 1'ntek kot pesnik ne spada med naše prve pesnike, vendar ostane njegovo ime v častni drugi vrsti literarnih mož našega novejšega slovstva. (V se njegovim pesmim ne prizna glo-bokost čuvstva, priznati se mora njegovim delom gladkost i/.raza in izbran jezik, kakoršnega mnogoteri slovenski pisatelj ni pisal, in ki je ob Mojem času gotovo tudi v obče imel svoj upliv na naše pisanje, Že nekaj let sem 1'inok ni kot pesnik nič delal, posebno pa kar je imel uredovanje „ Besednika. ** Prozaični članki, ktere je za ta list pisal, se odlikujejo po svojem stilu, linek je v nekterih teh člankov dokazal, da je med onim malim številom naših pisateljev, ki znajo popularno pisali. in le škoda je, da je v zadnjem času dolgo bolehal, kar mu je moralo veselje do dela jemati. Priporodevaje ga vsem Slovencem v večen spomin, kterega je zaslužil, da se mu večno ohrani, opomenimo tu, da Umek mnogo svojih — posebno erotičnih — pesmi, ktere smo pri njeni videli, ni izdal. Ako jih ni uničil, hvaležno bi bilo naše občinstvo za izdanje njegove literarne zapuščine. Protestantovska veru na Kranjskem v 16. stoletji. (l'o Valvazorji.) Nova protestantovska vera je tudi na Kranjskem Bosebno med plemenitaši veliko privrženikov našla. Ze 1. !.")l'T. l'<>. avgusta je Ferdinand, nadvojvoda avstrijanski poslal kranjskemu deželnemu poglavarjuVitu Turnskemu pismo, ktero je na Kranjskem ostro prepovedalo v Rimu zavrženi Luterjev verski nauk. Ta prepoved se je morala razglasiti po vsej deželi. Toda malo je hasnila v tistih nemirnih časih. Vzgled mnogih nemških knezov in velikašev je tudi mnogo kranjskih gospodov spodbadal, da so širili novo vero. Prvi, ki je očitno začel učiti protestantovsko vero, je bil ljubljanski kanonik Primož Trubar, V svojih pridigah je zagovarjal Luterjev nauk o obhajilu v obojni podobi in 0 zakonu duh venskem drugi ku S t ti rni element v monarhiji smatrati, ni pokazal nobene obrambeni moči. ko je vso oblast imel. Pri nas bi to bilo drugar.'. Mi neč-mo, da bi se ta pest Nemcev, ki so med nami naseljeni, poslovanila. Naj bodo za sebe kar hote. dovolj nam bode. da se rešimo njih sitnega, neopravičenega nadzorstva in anlmoštrovanja. Kolikor ima njih literatum, više izobražen je itd. moči v sebi, in če je ta mM po tebi opravičena, bode se kazala tudi med nami tako dolgo, dokler jih dosežemo. Doseči jih pa Slovani moremo, da, moremo jih v bodoče še preseči, ker v populariziranji vednosti, ki jo že uagroinade.no najdemo, smo menda, če prav še tako zauičljivo o nas govore, relativno in po Balom početku sodeč bitreji in smeji nego oni, Da pa nas nemltvo t močjo, ki v njem samem leži. ne bode preplavilo, nat izkustvo uči. Kajti med tem ko pred L'0 leti v Mariboru morda ni bilo narodnjakov, upamo si denes vendar našteti jih vsaj 100 le taeih, ki imajo volilno pravo. Ista je po druzih naših mestih. kjer se v najneugodnejših razmerah naša reč vendar le od leta do teta krepča. kar nam daje upanje in moč vstra-jati v boji, tudi Sa ne zmagujemo še. Domače in slovanske novosti. — Šolski nadzornik druzega reda g. Anton Kl odi č je prideljen šolskemu svetovalstvu za Štajersko. — 8 tem imenovanjem moremo popolnoma zadovoljni biti in upamo, da hode g. Klodič z vsemi silami slovenske šole na spodnjem Štajerskem podpiral, in skušal nagoiniljene krivice in nenaravnosti v naših ljudskih šolah in preparandija h odpraviti. — Profesor Maksimilijan Pleteršnik. znan kot slovenski pisatelj, pride od tržaške na ljubljansko gimnazijo. — Dr. And. Vrečko, uozdaj asistent pri fizikaličnem institutu na Dunaji je imenovan za profesorja na gimnaziji mariborski. — Bivši avskultant pri o. k. soduiji v Mariboru gosp. Kari Sock, kteregasmo se no vse kripljo uranili, je vendar ..post tot diseriinina re-riun" postal pristav pri stolni ji v Mariboru in je tako „Justament-Adjunkt" j ali pa vsled tega Imenovanja že slovenski brati zna, je še vsigdar nerešeno vprašanje. — Gosp. Vojteh Le vični k, avskultant v Zatičini, slovenščine izvrstno zmožen in narodnjak, pride za pristava v Slovensko Bistrico, kar bode Ji fcOVO Bacemu po godu. samo njemu menda ne. O. D. Kastelec, avskultant v Mokronogu slovenščine popolnem zmožen i:'re v nemško Ko- čevje kot pristav; — gosp. Jože Dre ni k, pristav v lir-/, in h pa mi okrajnega sodnika v Zatičuo. Gosp. Dragotin Kastelec bi bil vsakako po svojih jezikovih zmožnostih spadal v cisto slovensk okraj, razven, ako hote Kočevarje sloveniti, kar niti mi nečenio. To je zopet dokaz da Slovenci; stav-Ijajo v nemške kraje, potlej se pa izgovarjajo da slovonščine zmožnih uradnikov nemnjo, da torej našim tabtevam ne morejo ustreči. Gospoda Dre-nika pa v t. ni ozira ne poznamo. Jako po godu pa nanije, da so avskultanta Zeznlko premestili v .Iti-denburg. kjer so za ujegove politične nazore ugodnejša tla nego v Mariboru. Naj bi bili tudi za Soek-a znašli tudi kak Judenburg. — Pod naslovom „Hrvatska in Srbija" prinaša hrvatski „Branik" članek, ki konstatira spremembo politike srbske vlade in pravi, da Hrvati z radostjo v njej smatrajo zarodek stalnih, ker na narodnih koristili osnovanih odnošnjev. —• ., Kljubu opomeni, pravi, ktern dobivamo (Hrvati) iz NoVega Sada, mi mislimo da je novi pot, ki so ga nastopili v Belemgradu, iskren, ker vsi obziri, vse okolnosti, VSi dogodjaji, napotujejo Hrvatsko in Srbijo na srčno prijateljstvo. Ali tega ne morejo zahtevati v Belemgradu, da hrvatska narodna stranka srbskemu regeutstvu za voljo zavrže toliko plodonosno slogo s srbskimi brati v Hrvatski in Ogerski. V ljuti borbi z znjcduim protivnikom čini hrvatska iu srbska narodna stranka eno vojsko, ki more samo v največi edinosti končno zmago doseči. Kdor bi razbil ono vojsko. razbil bi vsako nado naše bolje bodočnosti. Ljuto neprijateljstvo med Belini gradom in Novim Sadom nam je tako poznato, kakor neljubo. Vemo. da vlada v Belemgradu veliko razdraženje, ki ima morda svoje veljavne uzroke: vemo, da je razdraženost tudi v Novem Sadu, ktero se laglje izpričati nego opravdati da. Dobra volja z obeh strani bo zacelila ljute te rane. Kolikor moremo mi, hočemo pomoči: ker samo potem, ako bodo vsi trije centri s prijateljstvom zvezani. moramo svoj cilj doseči. Da, ko bi hoteli daleč seči, morali bi dodati, da po dokazani posilnO-Sti nemški, mora to naše prijatelstvo prekoračit: tako ozke meje in razširiti na druga mesta, k t e r a bod e v s a k m i s 1 e č p o-1 i t i k a r s a m u g a n i l." — Na učiteljski shod v Zagrebu, kte-rega se bodo kakor v zadnjem listu povedano, tudi Husi udeležili, pošljejo tudi nektere češke občine omiliovska, praška i. dr.) svoje učitelje. — V Novem Sadu se ustanovi ja srbska narodna tiskarnioa na akcije. Raspečono je $12 akcij od oOO. Za predsednika je izbran na skupščini '.K t. m. dr. Miletič. Društvo misli ku- piti „Zastavo" in ta časnik, ki izhaja v velikem formata trikrat na teden, izdajati vsak dan. — Ceski ,,1'okrok" piše pod naslovom „še eno o uradnikih" obrambo proti razlaganju ka-koršttO so Nemci, t. j. ustavoverni časopisi, dali češkomu (in našemu) tirjanju. naj sc birokracija i/.čisti. „N. fr. Pr.'* kriči namreč zdaj, da Cehi (in Slovenci) hote nemške uradnike iz vse dežele pregnati, da je torej tu sovraštvo proti nemški narodnosti. ,,1'okrok" to odločno zavrača in konstatira, da med birokrati, protivninii češkemu narodu, niso sami Nemci, nego žalibog tudi rojeni Cehi, da torej zahtevanje naj se odpravijo, ne more na nemški narod meriti. O isti stvari pišejo tudi ,,Narodni Listv" in pravijo: Pred dvema leti je ,,N. fr. Pr." vedno Opita, naj se vsak uradnik odpravi, ki energično taborov ne razganja, ki na vso moč za ustavo-verne kandidate ne agitira in terorizira. In mi naj bomo zadovoljni svoje največe neprijatelje, ki so nas proganjali, obdržati? — Cehi ki so v Busiji naseljeni, hočejo, kakor beremo v ruskih novinah, za sobe narediti — husitsko cerkev. Bogoslužje bode v češkem jeziku iu svečenik bode Ceh, a nadzor bode imel ruski sinod. — Rus k e m u e a r j u namerava več odličnih amerikanskih meščanov iz Novega Jorka pokloniti v dar dve krasni podobi, kteri predstavljajo osvo-bodjenje ruskih kmetov in osvobodjenje amerikanskih črnih sužnjev. — Kolera se v Rusiji čedalje bolj širi posebno oli reki Moskvi. Koroško-sloven3ki tabor v liitliljal). V zadnjem listu objavljeno vabilo na tabor v Buldjah, ki bo G. avg. t. 1., so podpisali sledeči gospodje : Janez Krasnik, predsednik taborskega odbora, Štefan Primož, liižnar, kmeta, Janez Bazpotnik, Balant Božič, župnik, Anton Kesnar, duh. pomoč. Janez Pajer, Juri Kulterer, kmeta. Juri Vidmar, župnik, Janez Cibašek, farni oskrbnik, Tomaž Bister, župnik, Jože Beračnik, Lorene Iteračnik, Grega Tavšic, Jožef Tavšic, Janez Mužnar, Frane Karničnik, Miha Bieonik. France Stumpf, Andrej Zvander, Tomaž Podobnik, Štefan Mikula, Matija Pintar, lioštjan Andrč, Dragotin Majerbofer, Luka A staj, Janez Kulterer, Jakob Bauer, Matevž Lajt-ner, Janez Sigic, Franc Blatnik, Franc Mikula, vsi kmetje, Voksslav Ledvinko, kanonik itd. itd. dokler ga ni škof ljubljanski odstavil in mu prepovedal pridigovanje. Ali vzeli so ga deželni stanovi in pa mestno svetovalstvo ljubljansko v svoje varstvo in mu 1. L532 prepustili Spitalsko cerkev, v kteri je zopet začel BOVO vero oznanjati: mnogo plemenitaŠev in meščanov je spravil na svojo stran. Skof je poslal prošnjo do nadvojvoda, naj ga odpravijo, nadvojvoda je tudi tako povelje dal: ali nič ni kasnilo, ker so posvetni stanovi, po ve-čem že protestante, krepko za-nj potegovali se. Skusili bo ga tedaj z lepo odstraniti. Dali >o mu 1. 1">4<> razpisano Ložko taro. Ali od tistod ga je pregnal Brizinski škof pod kterega oblast je spadala tedaj Loka; tudi iz Laškega in iz Kadeč, kamor je potem prišel >.. ira pregnali. Med tem pa je v Ljubljani kedaj pa kedaj še kdo novi veri pristopil, tako kanonik Pavel \Vicuer; pa škof ga zatoži pri nadvojvodu 1. 1">47 in toliko opravi, da je moral iz dežele. Ravno tisto leto je prišlo Škofu povelje od nadvojvode, naj Trubarja da ujeti in zapreti. Trubar je bil tedaj župnik pri svetem Jarneji na polji; pa izvohal je bil že prej kaj tla nameravajo ž njim in jo potegnil na Nemško, kjer je 14 let na različnih krajih kot protestantovski pastor bival. Ko hitro je zbežal so po zapovedi škotovi v njegovo hišo predrli iu vse luterske spise iu knjige vzeli ter jih sežgali: Trubarja pa je škof iz cerkvene družbe izobčil. Trubar je zapustil na Kranjskem še dva druga duhovnika, ktera sta bila novi veri udana, namreč .Jan.-za Sercrja iu Jurija Kobilo. Ta dva sta se oženila, se drug dragega poročila in potem očitno s svojima ženama se kazala. Kakor že L ir>4^' so tudi 1. lf)4* deželni stanovi zopet poslali svoje poslance k državnemu zboru v Augsburg, tam rimskega kralja prosit, naj kranjske stanove zavoljo avgsburškega veroizpo-vedanja reč ne nadleguje. Ali mesto da bi bili uslišani, prišla je 1. 1654 ostra prepoved obhajila v dvojni podobi v vseh deželah nj. veličanstva. Precej drugo leto lf>;V> so združeni stanovi Kranjske, Stajarske in Koroške dežele poslali kralju razun Zborskcga še drugo posebno pismo, v kte-rem so vsi razun duhovnikov očitno spoznali protestantovski nauk iu so (britko pritožili čez omenjeno prej krepko protestovali zoper lanjsko prepoved. Kralj jim je vendar obljubil, da se bodo prihodnje leto v Avgsburškem državnem zboru verske reči poravuale. Ko se je med tem na Kranjskem nova vera posebno med plemstvom le vedno holj razširjala, je začel škof Urban sam proti njej pridigovati ter je posebno kmete opominjal naj ostanejo zvesti veri svojih očakov, in naj se ne dajo premotiti gospodi. Najimenitnejša je bila pridiga, ki jo je imel v Klanji na praznik cerkvenega posveščenja. Ker je tam zelo ostro proti novi veri govoril, so se plemenitaši razjezili in mu njegovo obnašanje v ostrem pismu očitali. Ljubljanski škof pa jim je. odgovoril, da je pripravljen očitno sc opravičiti, iu ko so bili kmalu potem stanovi v deželnem zboru zbrani je v pričo vseh ponovil vse to, kar je v Kranji bil zoper protestante rekel, ter pristavil, da ji1 namenjen tudi v Ljubljani tako pridigovati, ker mu škofovska dolžnost veleva varovati prosto ljudstvo zapeljivih naukov. Ko so sledečega leta L556 Turki na Ogrsko pridrli in so v ta namen bili stanovi nvstrijanskd dežel na Dunaj sklicani, so porabili to priložnost pritožno pismo zastran verskih reči izročiti kralju Ferdinandu in ga prositi naj se vsem protestantom dovoli svoje pridigarje in učitelje imeti. Ali opravili niso drugega kakor da so se „< leneralia" iu žugana ostra eksekue^ja začasno do prihodnjega državnega zbora ustavile. Ta čas pa so protestant je porabili, še bolj razširiti svojo vero. L. lT)f)!> je magister Mihael TiffcrnUB, rojen Kranjec, bogoslovski profesor v Tubingah ustanovil dve štipendiji za dva Kranjca, ki bi se na tamošnjem vseučilišči bogoslovja učila. Vsled tega Dopisi. —A. Jz I. MilU hI 114» 18. julija. [Izv. lop.I Kdor dopisnikov pisati kaj no ve, o čital-uičnih veselicah kroži in donel zadene mene taka osoda. Ker pa navaduo bralci slovenskih listov že nezadovoljni bero kolikor obširne toliko suhoparne in vedno enake popise o veselicah, si boni prizadejal biti kratek. Nedeljska veselica v čitalnici je bila nenavadno številno obiskana, kar gre nekaj pripisovati tami, ktera je v podobi raznih poreducžev raznesla vest, da pridejo Hrvatje, po kterih je vse povpraševalo in se radovedno oziralo. Potjo je bilo prav dobro, da si bi bil zbor lahko krepkeji in smo jih mnogo videli, kterili bild ni. Godba nam je posebno ustregla s prav srečno izbrano in novo sestavo narodnih pesmi, gosp. (Iraseli pa z izvrstnim govorom, zloženim po gospej Luizi Pesjakovi, kteremu je donelo večkratno navdušeno priznanji zlasti pri vrstah, ti-kajočib se hrvatskih bratov. Došlo je nekoliko telegramov, med kterimi se je posebno odlikoval krepkoj besedoj oni ltojansko čitalnice. Da je bilo živio- in slavaklicov v neštetem broji ter da je bilo mnogo tleska in pleska, se samo po sebi razume. Okolo polnoči je mladi svet zavrtel v čitalnični dvorani čile nožice in skazoval dolžno čast Torpsihori do belega dne. Ce še dostavim, da je bil čitalnični vrt nekoliko dekoriran, da je bilo občinstva, kakor pri malem taborji, da jih mnogo ni dobilo niti prostora, da je vladal jako ugoden domač tbn, bi bile glavne točke nedeljske veselic dogotovljene in razpravljene in moj dopis pri kraji. Ker pa treba tvariuo pobirati, kjer se dobi, naj omenim za slovenske statistikarje in take ki niso, še to, da se je v nedeljo v čitalnični dvorani iztočilo L?X sodčekov Kozlerjevega piva, kar je jako jasen dokaz prevelike vročine in primerno velike Žeje. Ker pa že od žeje govorim, naj povem še malo dogodhico, ki mi ravno pade na pamet. Žeja je prignala in obdržala v pivarni na Seut-peterskem predmestji četvorico nadcpnlnih neiueiir-jev tako dolgo. da so bili že v istem gotovem stanji, ko se mački „botra~ reče. Dva narodnjaka prideta tudi na vrt. se usedeta k sosednji mizi in so pogovarjata med seboj slovenski, kar je nomeureeke tako vzhitilo. da začno javkati „die \Vaoht am lihein." Gldsi so bili seveda hripavi in peli so, kakor bi žago pilil, pa vendar so spravili pesem čez en par taktov. Ko pa pridejo do ,.1'est steht-*, sc zvrne pevcev eden zbog prevelicega navdušenja znak in ker so mu morali drugi pomagati, niso utegnili izreči „und tron" in tako je bila pesem iu demonstracija spakedrana. Da se pri tej neprilici narodnjaka nista jokala, je naravno, ker je liila situvaeija presmešna, pa vredna nade — še bolj pa pivapoinih junakov. 1% 1'tUja. IB.JttL 'Izv. dop.i — Pivsvitli cesar je razstavnemu odboru dovolil za „eesurska darila" .'><><) gld., ki so se razdelili na 4 darila; 2 bo 60 gld. za vinogradnike in vinorejce, ki razstavijo najboljši pridelek svoje gorice, oziroma s\ oje kleti: 2 pa po D)i) gld. za najlepšo kobilo in žre-hico, ki še ni .'> leta stara. Kazven tega je vlada lovolila ")(>() gld. podpore in pa H) srebrnih svetinj, imenovane „državna darila". Vsaki dan so oglašujejo razstavljalci. ter zahtevajo, da sc jim prostor odkaže. Iz It OH Ji «• 17. jul. (lav. dop.i - V tukajšnji okolici se, mab» sliši ali čisto nič o narod nem gibanji. Zaspano rodoljub jo se ne more vz buditi, ker naši nasprotniki tukaj temveč rogovi lijo. Kako dobro bi pač bilo tukaj narodno čitalnico osnovati. Kar se tukajšnjih (Uradnikovpri o. k. sodni ji in davkariji tiče. znano je, da večina uradnikov slo vensko v govoru tolče in tere, ali razve g. Koemuta slov. jezika V govoril in pisavi zmožnega uradnika ne najdeš, ko bi po dnevu s svetilnieo po tukajšnjih pisarnieah lazil. Ce bode to še dolgo trpelo na naši slovenski zemlji, smo si sami krivi, kajt kmet. kteri davke plačuje, tudi naj zahteva ravno pravnost. V svojem njemu razumljivem jeziku na se mu uradu je. A kaj pomagajo tirjatve, ako vladi našemu pravičnemu zahtevanju noče pomagati. — Pred nekaj dnevi se je v Stranicah ženito vanje obhajalo. Ženin, kteri v konjiški okolic stanuje, snubil je žensko iz Stranic. Pri tej priložnosti so tirjali tamošnji fantje od ženinovega očeta lOOgold. odkupnine, s tem pristavkoni, ako se tej tir jatvi ne nstreže, no puste prej neveste pred oltar iu iz občine ne. Ker pa oče tej tirjatvi ni ustregel, so razuzdani tantali ni nevesti pred cerkvijo oblačilo raztrgali in njo sem ter tam suvali, tako da je nevesta s poškodovano obleko pred oltar stopila in poročena bila. Fantje s tem ne še zadovoljni, čakali so na odhod, ali ker so gostje več surovosti od njih pričakovali, se je po žandermerijo poslalo, ktera je kmalo na pomoč prišla in tako voče nadloge goste rešila. Dokaz, kako je treba — narodnega izobraž e nj a. Ogorsko. (id cele svote gre samo za vojsko 79*234.186 gld. Ceski listi ho poročali, da hoče ministerstvo želji češkega naroda ustreči in tiste nemške uradnike iz Češkega odpraviti, ki so za časa diske postavljeni iu so se udeležili proganjanja čeških narodnjakov. A zdaj ministerski listi nimajo nič bržega dela nego trditi, da so one novice čeških Usto? neresnične. Magjarski časniki, posebno vladni SC vo-trenjalko vladajo nasproti Hohonvvartovi politiki, ali bolje, nasproti njegovemu programu. Včeraj so bili protivnik! domu poslanega rajnsrata, d en os pa „P. Naplo" glasilo zborove magjarsko večine Nemce pod svoje, sicer res ne posebno trdno, krilo jemlje in zažuga 1 iohcuvvartii. naj se varuje Nemcem narodnost itd. oškodovati. X e in š k o - b a v a r s k a vojska je praznovala svoje francoske zmage s sijajnim dohodkom v Mo-nakovo. Mesto je bilo razsvetljeno in navdušenje baje veliko. Napisi so bombastično kazali, da so Nemci zdaj tako pijani svojih zmag, da kličejo vso Evropo na korajžo. V Carigrad u je Andrašijev agent Izročil All-paši . tnrškeniu ministru zunanjih reči pismo glede avstrijskega zastopnika Prokeš-Ostena, ktc-rega bi kakor znano Magjari radi izpodrinili in s kacMii svojim rojakom zamenili. Ali-paša baje ni prijazno odgovoril: poudarjal je namreč da bi sultanu neljubo bilo namesto imenovanega kako neznano osobo za poročnika bila. Bazne stvari, Politični razgled. Skopni proračun (bndget) za leto L872, kteri je v delegacijah skleueu znaša 98,438.61$ gld. Od teh pade na Avstrijo 65,145.402 gld. drugo na * i Dramatično društvo) prične — kakor se nam poroča — drugi teden razpošiljati, knjige za četrto društveno leto 1K70. Kazim 6 vezkov „Slovenske Tnlije" kteri bodo obsegali 1 1 IgTO-ka/.ov. bodo dobili družabniki tudi zanimivo letno p,.ročilo obsegajoče: poročilo, tajnikovo s kratkim ozimni na vso dosedanjo društveno delavnost, poročila blagajnikova, ktera utegnejo posebno zanimiva biti iu se tudi ozirajo na prejšnja leta. in imenik družabnikov. Iz tega poročila je razvidno kako se je društvo razvijalo v štirih letih svojega obstanka vkljub temu. da število podpornih družabnikov nikakor ne raste v primeri k VSpeSnemu delovanji tega prevažnoga narodnega zavoda. Vtem oziru nam kaže imenik le. jako pičel napredek. Ker je društvo, pričakovaje, da se izdatno pomnoži število podpornih družabnikov, dalo tiskati do je veliko Kranjcev tam doktorstvo bogoslovja si pridobilo. (Za Valvasorja pa se že niso več delile te štipendije i. Med tem so Kranjski deželni stanovi Trubarja zopet za svojega pridigarja v Ljubljano poklicali bili. Truber ki je bil tačas, že nekaj slovenskih knjig natisniti dal, bil se je po 14 letnem bivanji na tujem zopet v svojo domovino podal. Toda drag je bil njegov prihod le protestantom, katoličani pa so ga težko gledali. Zato je 1. L558 Ferdinand, ki je bil zdaj že nemški cesar na mestu svojega brata Karla, dal povedjo deželnim poslancem Kranjskim, naj Trubarja s tovarši: .Janežem Sererjetn, Kobilo Jurijem in Kusparjem Pokavceni iz Kranja v ječo zapro. Ker ko pa stanovi v svojem sporočilu do eesarja rekli bili, da Trubar ni odpadel od pravo vere, je moral pred Ljubljanskega škofa priti iu se tam zavoljo svoje vere zagovarjati. Pa pokazalo so je da je ndan novi evangelični veri. Prihodnje leto so morali dež. poslanci (Verordnete) zopet Trubarja h škofu poslati k verskemu izpraševanju, ktero se je vršilo v pričo deželnega oskrbnika (Land.-Ver-vveser), dež. poslancev, veliko drugih plemenitašcv in gospodov in pa ljubljanskega magistrata. 24 pra-šanj mu je predložil škof, ali na vsa ta prašanja je odgovoril v protikatoličnem smislu. Zato je rekel škof v svojem sporočilu, da ga Nj. veličan- stvo ne more več trpeti na Kranjskem, tožil ga je še tudi. da si- je drznil brez škofovega dovoljenja v špitalski cerkvi pridigovati. poročevati, krstiti itd. in mrliče pokopavati brez predpisanih ceremonij: da je seboj iz Nemčije pripeljal tiskarja, ki je tiskal zasramovalne pesmi zoper rimsko-kntoliško dubovništvo vrh tega da je 12 mašnikov, ki so tudi bili svojo veru zapustili in zarad tega bili od mnogih krajev pregnani, okoli po Kranjskom poslal ljuliko sejat med verno ljudstvo: in če so tem poslancem katoliški duhovniki zabranili pridi-govanje v katoliških cerkvah, so pridigovali po plemenitaških gradovih. kterih lastniki so ljudstvo silili, da jih je moralo poslušat prihajati. Pa kakor se zdi . Škofovo sporočilo ni imelo zaželenih nasledkov. Protestantovska vera se je le širila, tako. da so 1. L5C3 Trubarju že morali za pomočnika dati Sebastjana Krela, in v Ljubljani pri Lcouardu Budini so napravili prntcstantovsko šolo s plačanim šolnikom. L. 1565 pa je cesar Ferdinand umrl lu notranji' avstrijanske dežele, združene v eno skupino, je prevzel v vladanje njegov sin nadvojvoda Kari. Zdaj so se reči spremenile. Nadvojvoda je ostro prepovedal vsem pro-testantovskim pridigarjem posebno pa Trubarju še dalje v njegovih deželah ostati. Oh enem je tudi Trubarjev protestantovski crkveni red odpravil in poleg težke kazni prepovedal. Sicer so deželni stanovi odpravili poslanstvo do nadvojvode, naj bi za Trubarja izprosili dovoljenje ostati v deželi; ali niso drugega dosegli, kakor da se mu je obrok odhoda podaljšal za dva meseca. Ko je določeni čas iztekel, moral je z otroci in ženo vred zapustiti domovino ter se podati na Nemško. Tudi po drugih kranjskih mestih se je nova vera zmerom bolj širila. V Novem mestu so si mehčani 1.1567 nekega Gregorja Vlabovica za svojega pridigarja izbrali: pa ker mu dubovništvo ni hotelo nobene cerkve prepustiti, je bil prisiljen t hiši gospoda Seheuer-ja pridigovati. Tudi v Krško je bil prišel neki Janez Weyxler, KrSčanom od deželnih stanov za pridigarja priporočen. On se je drznil v farni cerkvi pridigovati in je s svojimi govori malo da ne vso meščane za novo vero pridobil. Nekokrat pa mu pride ravno med pridigo tamošnji župnik ter ga s prižniee in cerkve izpodi. Meščani pa so se vsled tega tako razljutili nad župnikom, da bi mu bili gotovo kaj zaloga storili, ko ne bi bil še o pravem času pete odmaknil. Ko je pa nadvojvoda Karel vse na tanko zvedel kako se je godilo, moral je Krški župan, in ž njim dva meščaua, ki sta bila šla po pridigarja, pred njega v Gradec priti, in tam jih je dal zapreti. (Da\je prih.) voljno število knyg, j* mogoče sc smiraj pristopiti za četrto društveno leto, in dobijo vsi novi družabniki, ki pošljejo dotični letni donesek 8 gld. a. v. društvene knjige in letno poročilo. 1'ri igro-kazib, ki so se tiskali se je poseben ozir jemal na potrebe ilovenskih čitalnic, ktere naj tedaj ue zamude prilike, si z malim letnim doneskom oskrbeti lepo zbirko igrokazov. Le z vsestransko izdatno dejansko podporo bode moglo draniatičuo društvo častno izvrševati svojo jako važno a tudi jako težavno nalogo. Izrekati moramo srčno željo da bi pristopilo prav veliko število novih podpornih družabnikov, * (Iz v i ž m a r s k c okolico) nani dohaja pritožba o odboru kterenmjc postaviti spominek viž-marskega taborja, prezira opravičene zahteve dotičnih prebivalcev, ktero pritožbo tu objavimo, da se morebiti še v enajsti uri krene na pravi tir da sc — kakor bi po našem priprostom mnenji bilo pravilno — stavi spominek na taborišči, ne pa kje drugje. * (Ptujska čitalnica) obhaja v nedeljo t. j. 2;J. t. m. god svojega predsednika, iskrenega Slovenca g. dr. Ploj-a. Hode tedaj beseda, ki se ob 8 uri zvečer prične s petjem. Potem sledi gle-diščna igra: rRavni pot, najboljši potw ; — in za njo se bodo govori s petjem vrstili. Vsi preč. udje čitalnic iu prijatelji slovanstva se s tem prav vljudno vabijo. Odbor. * (D od ae a stati s ti k a.) Mi smo v predzadnjem listu po rSočiw prinesli statistična data o GoriJkem. Denes posnamemo po uradnem listu statistiko preaivalstva na Kranjskem. — Kranjsko je štelo konca leta 1809 v 14. mestih, 2.H. trgih, 4194 vaseh, 468.273prebivalcev. Med temi 220.000 moških in 24.}.2b4 ženskih; po veri 4G2,.'}74 rimo-katolieanov, 242 grških unitarcev, 307 grških neuni-tarcev, .'5 armeuce, 212 luteranov, 22 Judov, 2 sicer nekristjaua. Po stanu: neoženjenih mož 148.880, oženjenih mož 68.068, udovecv 8(>20, ločen 1. Ženskih ncomoženih 168.857, omoženih 71.928, vdov 17.470. Nobene ločene. Domovjc: V Ljubljani, ki ima 22.509 stanovalcev, je 10.806 domačinov in 12.288 tujcev, t. j. ali taeih ki spadajo pod kako drugo občino kranjsko (tacih je 8842), ali pa pravih tujcev, ki spadajo deloma drugim kronovinam, (taeih je 8095) deloma še Avstrijci niso (taeih 851). *) Domačih Kranjcev je na tujem Stalno 57.250. Največ teh na Ogerskem (6540), v Primorji (42J48), na Hrvaškem (8988), v vojni granici 071, na Češkem 280, v Dalmaciji 185, na Stajarskcra (3170), na Koroškem 2182, v Galiciji 18, na Spodnjo-Avstrijskem 1541, na gornj.-Avstrijskem 590, v Tirolih in Vorarlbergo ;!40, v ne-avstrijskih zemljah 1589 in ne znano kje: 1248.— Za razuinljenje nemškutarstva je zanimljivo zvedeti, da je na Kranjskem Nemcev tujcev: iz Nemčije 286, iz Spodnje-Avstrijskega 42.'>, iz Zgnrnje-Avstrijskega 144, iz Švajce 102. iz Salcburga 31, iz Koroškega 801, iz Šlczije 84, iz Ogerskega 571, itd. * (Darvvin.) Nj. vel. cesar je potrdil volitev znanega angleškega natoroznanea ('harles Dar\vin-a za dopisujočega inostranskega uda niatematično-naravoznauskega razreda cesarske akademije znanosti na Dunaji. * (Rotbschild), znani Žid vseh kraljev in kralj vseh Židov je tako zugriznen sovražnik Nemcev, da je ukazal svojim poslom, ka morajo vsa darila, ktera jim je poklonil car Viljem -pri odhodu iz grada Ferrieres v Borolin poslati nazaj, sicer jih spodi iz službe. Posli so ubogali in ..ollc Willem" je dobil svoja darila nazaj. sodelavec in tako stereotipna tignra kakor Miiller in Schultzc v „Kladcradatsch-u". smo mu tudi odmerili poseben kot, v kterem bomo svetu javili njegovo uradno svnjeglavnost in nepravičnost ter bičali nesposobnost tega vladnega organa. Naslanjaje sc na lsuffon-ov izrek: rLc stvle e'est Y homme" podamo našim bralcem naslednji spis planinskega paše, iz kterega se razvidi, da ima mož preveč praznega časa, ter da, akoravno to drugim očitati hoče, vendar le sam prazno slamo mlati. Famozni spis so glasi: Št. 4077. Ghtpodu pervaku cestnega odbora, Francetu llren-u v Begriah. Na dopis od 1. junija 1*71 št. 10H s kterim je on podpisano c. kr. okrajno glavarstvo počastil, ne glede na nespodobnost in kazn jivost uloge, ktera ne tiče nobene cestne reči, odgovorim v stiski tolikanj potrebnih opravil: Sklepe v cestnih rečeh po cestni postavi, cestni zbor ali njegovi pervak nima predlagati okrajnemu glavarstvu; drugi sklepi, kteri ne tičejo ceste, pa presegajo njegovo področje (AVirkungskreis); jih tedaj nima delati! ako jih pa dela, prazno slamo mlati; zakaj, nič, ne veljajo; ininikakov ne vežejo; toraj tudi ne predpostavljeno okrajno glavarstvo, ktero je dolžan cestni odbor spoštovati! in njegove postavue ukaze vestno in nataujko spolnovati! nikoli pa se z njemo prepirati 5 zakaj, le pritožba mu je prosta, na visoko c. kr. deželno vlado, ako meni, da mu predpostavljeno okrajno glavarstvo kervico dela. Kar pa gospod pervak v temu dopisu žuga, ako okrajno glavarstvo njegovega ukaza! ! (sklepa cestnega odbora) ne bo spolnovalo, zavoljo neizrečeno veliko opravil in pomanjkanja uradnikov gospoda pervak a ne morem zagotoviti, da sc ho zanaprej zmiroin zgodilo, kar tirja dasiravno volje meni ne manjka, vsakemu želje spolniti, kakor hitro (ne prelomim postave, in nikomur, tudi ne prošnivcu kervice in škode, uo storim. Zagotoviti pa zamorem v potolaženje gospoda pervaka, da ga zanaprej, zdaj ko ni več župan, kot pervaka cestnega odbora, ako bo bolj, kakor do sedaj, cestno postavo spolnoval, in ceste oskrboval, da se ho moglo po njih brez nevarnosti za zdravje in življenje hoditi iu voziti, nikakor ne po nemško ne po kranjsko uadleževal; ako me bo pa prisilil, po 4?. 25 cestne postave ravnati, tako ga že naprej za nezamiro prosim« Kouečuo pa na podlagi cesarske postave od 20. aprila 18fi4, gospodu pervaku prepovem pisma, ali ukaze, naj bodo kranjsko, ali včasi kadar ni, krajnsko pisati mogoče, nemško pisane in napisane (adressirt) nazaj vračati, da mu jih ni potreba spolnovati, kakor se je dosedaj zgodilo, in mu za vsaki prestopek te prepovedi kazen od deset goldinarjev zažugam, zakaj poglavitna reč je vendar le, da se postava in dolžnost spolni, in za sploh dobro skrbi. Zoper to gospodu pervaku pritožba na visoko c. k. deželno vlado v 14. dneh prosta ostane. C k. (»krajno glavarstvo Logaško v Planini 8. julija 1871. Ogrinc 1. r. Taki so uradni odgovori gospoda Ogrinca na vloge vrlega gospoda Hrena, ki se poteza za narodno ravnopravnost. Prctresiino tedaj ta „Meisterstllcku nekoliko kritičnim okom : (Dalje prih.) Za Tomšičev spominek. Na Prencsek . G. Franjo Pcvič, e. k. vojni o-skrhniški uradnik v erdelj. Bclcmgradu...... „ Janez Lenart, mašiuist pri železnici v erdeljskem IJelem- gradu........ „ Karel Starej, c. k. svetnik pri vojnem staviteljstvu v er-deljskem Belemgradu . Reki nabral gosp. F. Blaž 35 gld., darovali so: G. Franc Blaž, trgovec . . . _ G. Blaž, trgovec Gospa Evgenija Blaž .... G. Marijan Derenčin, dr. bilježnik „ Tade Smieeklas, gimn. profesor ........ v Ivan Markovič, realke vodja „ L. Devet, posestnik . . . n J. Pečnjak, kavarnar . „ J. Šohcr, posestnik n Svetko Depolli, trgovce . „ Bičauič, lin. uradnik . „ Straussgitel, trgovce . . . n Skender Jenko, knjigovodja n Valentin Matežič, posestnik iu brodar....... „ Ivan Zupan, gimn. profesor „ Selander, fin. komisar . . „ A. Mazek, gimn. profesor „ Venceslav Plemelj, kr. upravitelj carinsk. skladištah . „ Andrej Galatia, tin. nadzornik 1240 gld. 70 kr. 2 gld. — kr. 1 - — 0 n 5 n 2 n 1 „ 1 r 1 n o - n 1 n 1 „ 1 n 1 n 1 „ 2 „ O ■ n 2 2 1 n Skup 1288 gld 70 kr. Ojrt-Mtftitoa Podpisani odbor daje na znanje, da hoče za slovensko gledališko saisono 1871/72 engaži-rati s stalno mesečno plačo več moških iu ženskih igralnih moči, osobito za spevoigro. Kdor želi o tej zadevi v razgovor stopiti z društvom, naj blagovoli svojo ponudbo poslati odboru dramatičnega društva do 15. avifiittttl. kjer zve tudi natančneje pogoje. "v 1 jjnl>ljo-iai, ls. julija 1871. Odbor dramatičnega društva. Arožć vedno trišne drote najfineje baie Ima dan na dan na prodaj Ant. Reimprecht v Mariboru na glavnem trgu, na kar naj ie blagovoljno obrača pozornost ». n. občinstva in gg. pekov i/, okolice. v-) IX MM Prva Ogrinčev kot. Ker je gospod okrajni glavar planinski vsled svojega birokratičnega duha in druzih enacih ue posebno hvalevrednih lastnosti postal naš stalni *) Ti tujci 8095 ve ;;:>i, menda sdaj vladajo v Ljubljani. L*i