Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 17. “E8LOVEHIA LIBRE” BUENOS AIRES. 24. APRILA (ABRIL) 1958 Kriza oholi Alžirije Razvoj položaja v Alžiriji je izzval v Franciji hudo vladno krizo. Gaillard, toliko obetajoči vladni predsednik, je moral odstopiti. Položaj v Alžiriji — vojaški ali politični — se ni poslabšal; moral je iti, ker je francoski parlament menil, da so zahodni zavezniki, zlasti pa Amerikanci, nastopili žaljivo v svo¬ jem posredovanju med Francijo in Tu¬ nizijo. Osebni zastopnik predsednika Eisenhowerja, Robert Murphy, je splo¬ šno ureditev položaja Francije v Afri¬ ki orisal v taki obliki, da je v parla¬ mentu nastal vihar. Desničarji so za¬ htevali odibčnejši nastop vlade. Sproži¬ li so zahtevo po novi politiki. Novo po¬ litiko v Severni Afriki bi naj uvedla no¬ va vlada, ki ne bi bila samostojnejša samo v afriških zadevah, ampak tudi v mednarodni politiki, to je med Francijo na eni in Ameriko ter Anglijo na dru¬ gi strani. Kriza razmerja med Francijo in nje¬ nim posestvi v Severni Afriki traja že od konca druge svetovne vojne. De¬ jansko pa traja ta kriza že od tedaj, ko se je Francija kot evropska velesila po¬ lastila tega področja. Francija je vlada¬ la v tem delu sveta tako, kakor je vla¬ dala nad svojim lastnim področjem do¬ ma. Francija je kot monarhija in po¬ zneje kot republika bila strogo centra¬ listična država in kakor je Francijo vladal sistem iz Pariza, tako je fran¬ cosko kolonijalno in čezmorsko posest vodil princip, da se tudi tam razteza francoska zemlja, ki jo je treba vlada¬ ti tako, kakor se vladajo departamenti in okraji v domovini. Sicer so imeli v vladi kolonijalno ministrstvo, ki je de¬ jansko tudi upravljalo nekaj kolonij, seveda čisto po kolonijalno, vendar so imeli še eno ministrstvo in to ministr¬ stvo je imelo ponosen naslov: la Fran¬ ce d’Outre mer — Francija z onstran morja, če so kolonije še smatrali kot nekaj tujega, tedaj so ozemlja te čez¬ morske Francije vedno bolj vrednotili kot ozemlje skupne francoskih domovi¬ ne in dasi so tam živeli Arabci ali celo črnci, so se njih otroci morali v šolah učiti, da so bili njih predniki Galci in njihovi prvi kralji iz rodu Frankov. To pojmovanje je na nesrečo zajelo tu¬ di najbližjo in najpomembnejšo fran¬ cosko čezmorsko posest — Alžirijo. Do- čim sta Maroko in Tunizija imela ved¬ no poseben kolonijalni statut, je Alži¬ rija bila department — oblast ali po naše neke vrste velika županija fran¬ coske republike. Vsi prebivalci v Alži¬ riji so bili Francozi. .. Dejansko pa so bili Francozi v veliki manjšini napram domačemu prebivalstvu in so manjšina še danes, dasi sega število v milijone. Razmerje med Francijo in Alžirijo sloni tedaj vsaj v očeh Francozov na čudnem paradoksu. Alžirija je že nad sto let francoska pokrajina, kakor je to Bretonska ali Burgundija. Francija je v njen napredek vložila ogromna sredstva, po vsej Alžiriji so kolonije Francozov, ki žive že v več zapored¬ nih generacijah kot ostali domačini, vendar so imeli pri upravi dežele še po¬ sebne predpravice. Ko je Francija mo¬ rala priznati poseben statut Mareku in Tuniziji, pogajanja niso bila prete- žavna, ker je šlo za ozemlje izven fran¬ coskega ustavnega okvira. Kdor zago¬ varja samostojnost ali izločitev Alžiri¬ je iz Francije, pa dela zločin izdaj¬ stva. In vendar ne gre samo za ureditev u- stavnega položaja Alžirije, ki ji kon¬ čno vlada sama hoče že dati poseben statut avtonomije, ali celo neodvisnosti v okviru bodoče širše državne zveze francoskih posesti. Veliki kolonijalni načrti francoskih strokovnjakov so v zadnjih letih rodili pomemben uspeh. V Sahari so odkrili petrolejske vrelce, ki so izredno bogati. Ob zadnji krizi o- koli Sueza je bila oskrba Francije s petrolejem v veliki nevarnosti. V Sa¬ hari so dela še pospešili in v nekaj le¬ tih bo produkcija tolikšna, da bi mogla Francija postati popolnoma neodvisna od tujih trgov. Toda dostop do teh polj je mogoč samo skozi Alžirijo. Sicer bi bil še možen izhod proti Dakarju, to¬ da tam je sedaj vmes samostojni Ma¬ roko. Od novih polj v Sahari do obale v Sredozemlju so že zgradili proge in Sovjeti proti bombnikom na straži Frank H. Bartholomew, predsednik novinske agencije United Press, je o- biskal severnoameriško letalsko strate¬ ško poveljstvo na ameriški letalski bazi Offutt v Nebraski. Vse, kar je tam vi¬ del in zvedel o severnoameriški obrambi, je popisal v članku, ki je bil objavljen 7. t. m. V njem je navedel, da je sever¬ noameriška obramba tako spopolnjena, da ni nevarnosti, da bi sovražnik mogel Severno Ameriko presenetiti s kakim a- tomskim napadom. Kajti, kakor hitro ra¬ darske postaje pokažejo kak temen pred¬ met odnosno temno liso, ki se bliža pro¬ ti zahodu, se z ameriških letalskih opo¬ rišč nemudoma dvignejo bombniki na reakcijski pogon B B2 ter z zalogami a- tomskih in hidrogenskih bomb lete v smeri proti Sovjetski zvezi. Tem slede drugi bombniki, vsi natovorjeni z atom¬ skimi bombami. To se ponavlja nepresta¬ no in med poletom ta letala tudi pre¬ izkušajo še druga nova orožja. Bombni¬ ki B 52 letajo tudi nad polarnimi kraji. Moštvo teh bombnikov je pa tako iz- vežbano, da vsak letalec čisto natačno ve za svojo nalogo. V tem pogledu je ta¬ ko izšolan, da bi lahko z zavezanimi oč¬ mi točno izvršil prejeto povelje. Letal¬ ski polkovnik ameriške obrambne ba¬ ze Offutt je predsedniku UP Bartholo- mew-u naglasil, da je glavna naloga teh severnoameriških letalskih posadk “bi¬ ti močan in neprestano jačati svoje mo¬ či, da ne bi nehali prepričevati sovraž¬ nika, naj nikar ne poskuša pošiljati vo¬ dene atomske izstrelke na našo deže¬ lo”. Poročilo, ki ga je o severnoameriških obrambnih ukrepih napisal predsednik UP Bartholomew, je odobrilo severno¬ ameriško obrambno ministrstvo in še¬ le nato je bilo objavljeno v listih. To je potrdil obrambni minister Murray Sny- der. Sovjetska zveza se je zaradi velikih in do popolnosti zgrajenih severnoameri¬ ških obrabnih naprav po vsem svetu močno razburila. Uvidela je, da zahodni zavezniki stvari jemljejo resno in da si bodo voditelji svetovnega komunizma dobro premislili, predno se bodo lotili napada na svobodni svet. Zato so se za¬ tekli zopet po svoje staro propagandno sredstvo in so se svetu znova začeli predstavljati kot čuvarje svetovnega miru. Po naročilu sovjetske vlade je namreč njen stalni zastopnik pri Organizaciji združenih narodov Arkadij Soboljev vlo¬ žil pri glavnem tajniku OZN Dag Ham- marskjoldu protest odnosno mu je izro¬ čil kopijo sovjetske vloge predsedniku Varnostnega sveta OZN, v katerim zah¬ teva, da se mora Varnostni svet čim- prej sestati, “da prepreči nadaljnje po¬ lete severnoameriškim vojaškim leta¬ lom do meja Sovjetske zveze, natovorje¬ nim z atomskimi in vodikovnimi bomba¬ mi”. Ti poleti da predstavljajo “resno nevarnost za svetovni mir”. Istočasno je sovjetski zunanji mini¬ ster Andrej Gromiko na časnikarski konferenci v Moskvi naglašal, da poleti letal pod poveljstvom severnoameriške- napadom. Dokler pa do tega ne pride, so Združene Ameriške Države dolžne u- kreniti vse potrebno, da zavarujejo svo¬ bodni svet pred nevarnostjo nenadnega napada. V Angliji so sovjetsko noto proti Združenim Ameriškim Državam obsodi¬ li z izjavo, da je sedaj malo upanja, da bi moglo priti do sestanka predsed¬ nikov velikih zaveznikov. V Zahodni Nemčiji pa sovjetsko potezo smatrajo za najnovejši sovjetski propagandistični manever. Varnostni svet Organizacije Združe¬ nih Narodov se je sestal v ponedeljek Naključje je naneslo, da je ta mesec nje¬ gov predsednik prav severnoameriški ga strateškega letalskega poveljstva I stalni zastopnik pri Organizaciji Zdru- proti Rusiji predstavljajo “igro z og-; ženih Narodov Cabot Lodge. Ta je krep- njem, igro, ki je preveč nevarna, da bi j ko zavrnil propagandistično sovjetsko jo mogli še naprej dopuščati”. I obtožbo in pridružili so se mu predstav- Na sovjetski protest proti poletom se- . riiki Kanade, nacionalne Kitajske, Fran- vernoameriških težkih bombnikov B 52 cije in Anglije. Angleški delegat na reakcijski pogon in drugih letal, ki so v zraku zaradi zaščite svobodnega sveta pred morebitnim napadom s stra¬ ni Sovjetske zveze, je odgovorilo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Naglasi¬ lo je med drugim, da je vse to, kar de¬ la svobodni svet, javnosti znano. Vse to, Crosthvvaite je izjavil, da je sovjetska pritožba bila iznešena zgolj iz propa¬ gandističnih razlogov in da pomenja zlorabo organizacij Združenih Narodov. Nato je bil tudi drugi sovjetski predlog, naj se posvetovanje o pritožbi preloži, odklonjen s šest glasovi proti dvem, kar se pa dogaja za železno zaveso in j medtem ko so se trije delegati vzdržali kar predstavlja grožnjo svetu, sovjeti skrbno prikrivajo. Združene Ameriške | Države bodo prav rade začele razpravo o tem vprašanju pred Varnostnim sve¬ tom. USA so tudi vedno pripravljene - sodelovati z vsemi državami za zmanj¬ šanje napetosti v svetu in zlasti za od¬ stranitev strahu pred kakim nenadnim glasovanja. Za preložitev sta glasovala samo sovjetski in švedski delegat, proti pa severnoameriški, francoski, angleški, kanadski, kolumbijski in panamski. Gla¬ sovanja so se zdržali japonski, iraški in kitajski delegat. Na večer istega dne je sovjetska vlada uradno umaknila pritož¬ bo proti ZDA. CALCULANSE 4.800.000 TONELADASDAS DE MAIZ La Direccion General de Economia Agropecuaria del Ministerio de Agricul- tura y Ganaderia de la Nacion dio a co- nocer la primera estimacion de la pro¬ duccion de maiž, que da para todo el pais 4.800.000 toneladas. De acuerdo con este calculo, se pro- nostica que la produccion de maiz para la campaha 1957-58, de 4.800.000 tonela¬ das, sera superior en el 77,9% a la del periodo anterior, superando tambien en el 53,3% y 40,2% a los promedios del decenio y quincenio ultimos 1.668.960 y 1.377.200 toneladas, respectivamente. En la distribucion geografka de la produccion se destaca Buenos Aires con el 35% sobre el total del pais, s-guiendo- le Santa Fe con el 33,6% y Cordoba con el 21.1 por ciento. Ademas se calcula el cupo exportable en valor de m$n 160.000.000.—. PRED LJUBLJANSKIM KONGRESOM ceste. Alžirija mora ostati trdno pod francoskim nadzorstvom, ako hočejo organizirati pravilno izrabljanje ute- kočinjega bogastva saharske puščave. Položaja v Alžiriji pa ne urejajo sa¬ mo francoski interesi. Področje je na nevarnem predelu svetovne politike, kjer morajo imeti NATO in Amerika svoje oporišča za primer krize v Evro¬ pi. V Maroku in Tuniziji so Amerikanci francoski vpliv že popo’noma izrinili; v Alžiriji mora Francija ohraniti postojan¬ ke, ki ji naj omogočajo nadaljevanje nje¬ nega vpliva kot evropske in afriške ve¬ lesile. Bližajo se važne mednarodne kon¬ ference. Francija ne more na te razgo¬ vore z zmanjšanim ugledom ali celo z umikom iz Alžirije. Listi so sicer pisali, da pripravlja tudi Francije že prve po¬ skuse z atomskmi bombami. Ko bo to do¬ seženo, bo položaj francoske vlade doma in v mednaradnem svetu trdnejši. Gaillardova vlada je padla, ker je par¬ lament menil, da so zavezniki ugledu Francije škodovali. Nova vlada ne bo imela kaj več izgledov na premostitev krize. Stoletna tradicija francoske poli¬ tike, da je centralizem najboljša oblika v’adanja, se pe more odpraviti ali izbri¬ sati kar v nekaj letih ali celo desetlet¬ jih. Sicer govore v Parizu o neki novi Uniji francoskih posesti. Toda v tej Uniji bo le malo mesta za bodoče Alžirijo — avtonomno ali samostojno. Volitve, ki so bile v nedeljo v Franciji, so pokazale, da zmagujejo tisti, ki menijo, da je te¬ melj vse francoske po v itike v okreplje¬ nem centralizmu. Sodobna politika pa mora biti prožna. Dasi so dogodki polni elementov prožnosti, so ljudie še toliko zasidrani v svoje tradicije, da jim le tež¬ ko slede, prožno in z veliko dobre volje. Na osnovi marčnih volitev je zvezna skupščina v Beogradu izvolila Josipa Broza že tretjič za predsednika republi¬ ke Jugoslavije. Ob tem zasedanju je Ti¬ to imel triurni govor, k katerem je naj¬ prej podal pregled vseh važnejših dogod¬ kov od leta 1956 daljč in se dalj časa pomudil pri pripravah na konferenco ve¬ likih štirih; poudaril je, da bi pri takih konferencah morali sodelovati tudi nevtralci, tako Indijci, Švedi in Jugoslo¬ vani; da je njena izvedba vsekakor mo¬ goča, ako bo le dovolj dobre volje na obeh straneh. Tito v svojem eksposeju ni omenil sovj. vdora v Madžarsko, pač pa se je razburjal nad dejstvom, da je zah. nemška vlada sklenila oborožiti svojo vojsko z atomskim orožjem in da zah. zavezniki mislijo še ostale države Atlantskega pakta založiti z vsem po¬ trebnim atomskim materialom. Z radostjo je povedal Tito svojim po¬ slancem, da so se v zadnjem času tudi popolnoma normalizirale razmere med ZSSR in FLRJ in med ostalimi ljudski¬ mi republikami in FLRJ; omenil je da¬ lje, da so tudi odnošaji z zah. državami dobri, kljub različnosti vladajočih siste¬ mov. Po uvodnem zasedanju parlamenta je Tito izbral sodelavce v novi zvezni vla¬ di in je resore podelil takole: zun. min. Koča Popovič, obrambni min. Ivan Goš- vič, finančni Nikola Mince in trgovinski Marijan Brecelj. V to urejeno skladnost je moskovski radio razširil v svet članek iz Komuni¬ sta, v katerem spet sovj. KP obdelava jug. Soc. zvezo del. ljudstva in za njo stoječi ožji krog jug. KP zaradi njenih ideoloških načel in postavk, ki jih na¬ meravajo na ljubljanskem kongresu ob¬ ravnavati. In kakor vse spontano pride iz Moskve, tako so že vse različne par¬ tijske delegacije udeležbo omejile samo na prisotnost posameznih ambasadorjev, odn. opazovalcev. Tanjug sam je javil, da delegacij KP ZSSR, Kitajske, Bol¬ garije, ČSR, Madžarske, Mongolije, Polj¬ ske, Švedske in Anglije ne bo, kakor tudi ne bodo prišli delegati iz Albanije, Rumunije, Vzh. Nemčije. Kakor vse kaže, bi se dalo sklepati, da je sovj.- jug. partijsko sodelovanje že tako tesno, da je bilo treba zah. svetu pokazati na “nova nasprotja”, da vendar ne bo nihče zaslutil, da je Beograd spet popolnoma v naročju Moskve. ★ V torek se je začel v Ljubljani sedmi kongres komunistične stranke. Otvori¬ tveni govor pred 1800 delegati je imel Tito, kjer je med drugim odklonil po njegovem mnenju neopravičeno kritiko Moskve in njenih satelitov ter podčrtal njak, notranji min. Svetislav Stefano-zlasti dobre odnošaje z vlado ZDA. IZ TEDNA V TEDEN 24. vlada francoske republike po IT. svetovni vojni je pretekli teden padla. Bivši preds. vlade Gaillard, 38 leten mož, je sklenil, da bo odstopil, ako mu parlament ne bo izstavil zaupnice v nje¬ govi politiki napram Alžiru. Gaillard je hotel sprejeti ameriško-angleške nasve¬ te o razgovorih s Alžirci, proti čemur je bila večina parlamenta. Tako je se¬ daj predsednik republike kot prvemu ponudil sestavo vlade biv. zun. min. in preds. vlade kršč. dem. poslancu Geor- ges Bidaultu, ki je nalogo sprejel. Nje¬ govi napori za sestavo vlade pa naleta¬ vajo na težave v lastnem taboru, kjer večina kršč. dem. poslancev zagovarja bolj milo politiko in -sodelovanje z Al¬ žirci kakor pa Bidault sam, ki je v tem pogledu še nacionalist. Podprli ga tudi niso socialisti, tako da bi mu preostalo sodelovanje desničarjev, dela radikalov in tekaterih neodvisnih, ker je to pre¬ malo, je Bidault odklonil; novi kandidat je Pleven. Togliatti ima kljub volitvam v maju politične počitnice in ga trenutno nado¬ mešča Longo. Menijo, da bo v vrhovih ital. KP čistka, verjetno pa šele po vo¬ litvah. Vsekakor je za KP bil udarec, ker se je Nenni, vodja ves čas komuni¬ stom naklonjenih socialistov, odločil, dr bo šel na volitve s samostojno listo kljub ultimatu, ki mu ga je partija po¬ slala. S samostojnim nastopom računa Nenni, tako menijo opazovalci, da bo lahko pomagal pri sestavi nove koali¬ cijske vlade, kajti levo krilo kršč. dem stranke naj bi zagovarjalo skupen na¬ stop z njegovimi socialisti. Proti sleher nemu takšnemu okretu na levo pa je dvignil glas 87-letni senator don Stur- zo, dejanski početnik ital. kršč. demo¬ kracije. — Volilna kampanja se je pri¬ čela preteklo nedeljo; kandidira 6059 o- seb na 506 poslanskih mest in 2012 na mesta 237 senatorjev. Drž. vojna v Indoneziji se nadaljuje. Kljub uspehom vladnih čet, ki so na premnogih krajih na Sumatri izrinilo upornike iz njihovih dosedanjih posto¬ jank, se le ti drže na številnih popri- ščih. Njih vlada izjavlja, da se utegne notranji konflikt razširiti v svetovnega, kajti uporaba sovj. orožja, ki ga je le¬ galna vlada nakupila pred nedavnih, bo vodila v neko novo Korejo, spričo kate- PRIDELEK KORUZE CENIJO NA 4.800.000 TON Glavna direkcija za poljedeljstvo je iz¬ dala prvo cenitev pridelka koruze, ki bo predvidoma 4.800.000 ton. Po teh raču¬ nih bo cenjeni pridelek koruze za leto 1957-58 večji za 77,9% od zadnjega pri¬ delka. Prav tako presega za 53,3% po¬ vprečje zadnjih desetih let in za 40,2% povprečje zadnjih petih let. V tonah pa ta presežek znaša 1.668.960 in 1.377.200 za obe omenjeni obdobji. Ves pridelek pa je geografsko takole razdeljen: Prov. Buenos Aires 35% ce¬ lotnega pridelka, Prov. Santa Fe 33,6%, in Cordoba 21,1%. Računajo tudi, da bo mogoče izvoziti pridelek v vrednosti 160.000.000.— pe¬ sov. re, tako pravi uporniška vlada, svet ne bo mogel ostati brezbrižen. 33 sindikalnih podružnic bolivijskih rudarjev je sklenilo izključiti iz vrst svojih predstavnikov senatorja Juana Lechina, dosedanjega absolutnega vodjo vseh rudarjev, ki je pri nedavnem spo¬ ru s predsednikom vlade Siles Zuazom zavzel zelo levičarsko, skorajda komuni¬ stično stališče. Ensenhower je izjavil, da je vse izgra¬ jevanje obrambnega omrežja zah. sveta z USA na čelu samo zato, da se pre¬ preči vojna odn. “da jo dobimo, ako bi morda prišlo do te tragedije”. Zavzel se je za enotno poveljstvo vseh različnih sil znotraj USA in opozoril senatorje in poslance, da je skrajni čas že, ako ho¬ čejo pravilno razumeti njegov poziv. V državi Ghana, nekdanji angl. kolo¬ niji ob Zlati obali, se je začela konfe¬ renca predstavnikov osmih afriških dr¬ žav: Tunis, Maroko, Združena arabska republika (Sirija -— Egipt), Libija, Su¬ dan, Abesinija, Liberija in Ghana. Na konferenci bodo sklepali tako o večji povezanosti neodvisnih afriških dežel med seboj kakor tudi o afriškem sode¬ lovanju pri utrjevanju evropskega skup¬ nega trga. Sestanek v Ghani smatrajo za prvi korak k združevanju vse Afri¬ ke, s čemer bi na svetovno poprišče sto pil nov kontinent, ki je doslej živel ob robovih svetovne politike. Gospodarski konferenci latinskoameri¬ ških držav v Santiago de Chile o pove¬ zavi v enoten gospodarski trg je dal poudarek obisk dr. Frondizija v sosed¬ nih deželah, kjer se je zlasti zavzel za skupen gospodarski nastop in najožje možno sodelovanje vseh držav Južne Amerike. K temu združevanju Južno- amerikance sili ne samo gospodarsko- finančno stanje posameznih držav in prepogosto premajhno upoštevanje Se¬ verne Amerike potreb prebivalstva Juž¬ ne Amerike, ampak tudi vedno bolj na¬ raščajoča pomembnost evropske gospo¬ darske skupnosti, oprte na afriške do¬ bave, ki utegnejo marsikatere produkte Južne Amerike izriniti iz evropskega tr¬ ga. Dasi so Brazilci že pričeli groziti z bojkotom zah. evropskega izvoza v Juž¬ no Ameriko, ako se bo Evropa preveč nagibala na Afriko, vendar so drugi predstavniki Južne Amerike bolj oprez¬ ni v svojih izjavah in poudarjajo samo nujno potrebo vskladenja potreb in za¬ htev posameznih blokov, v katere se se¬ daj združujejo države po posameznih kontinentih. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24, IV. 1958 Resen opomin Kdorkoli je v letošnjem Zborniku Ko¬ ledarju pregledal članek Zdravka Nova¬ ka o slov. založbah in knjigah med po¬ vojno emigracijo, bo lahko prišel do ene¬ ga samega zaključka: pri vsej čudovi¬ ti plodnosti in produktivnosti, ki zavze¬ ma najširša možna področja, pri vsej pestrosti avtorjev in obravnavane snovi, pri vsej raztresenosti po raznih konti¬ nentih, vsa politična, antikomunistična emigracija ni bila v stanu izdati v teh desetih letih, odkar nas je večina že pre¬ ko morja, knjige, ki naj bi govorila o re¬ voluciji na naših tleh z našega stališča. Nimamo pri tem v mislih nekega podob¬ nega dela, kakor je bil v domovini napi¬ sani Sajetov Belogardizem, v katerem mrgoli potvorb in se bohotita sovraštvo in maščevalnost. V mislih imamo knji¬ go, ki naj bi s stvarnim in čim bolj dokumentiranim pisanjem dokazala in za vse kasnejše rodove pričala o pravil¬ nosti našega stališča v boju s komuniz¬ mom; v mislih imamo delo, ki naj bi ga odlikovala resnicoljubnost, tehtnost in iskrenost napram narodu, iz katerega smo izšli, napram mrtvim in napram nam samim. Tako pa moramo zapisati, da so vse grozote preteklih let iz časov revolucije in maja 1945 ostale zapisane samo v posameznih odlomkih. Med temi je poleg špansko pisane Historia de un fusilado, registracij v Šmartinskem vestniku, pri¬ ložnostnih člankov v sedanjem Vestni¬ ku, drugih naših publikacijah in revijah >— pa še to ne v vseh. Resno delo je bi¬ lo načeto v nekaterih letnikih Koledar¬ ja Zbornika Svobodne Slovenije. To pa je tudi vse, bi lahko rekli. Na vsak na¬ čin premalo in v sedanjih razmerah, ko še večina prič živi, absolutno neopravič¬ ljivo. Pred nami pa je sedaj drugi del knji¬ ge msgr. Matija škerbca Krivda rdeče fronte. Msgr. Škerbec, ki je prejšnja le¬ ta zbral nekaj najbolj kričečih prime¬ rov iz revolucije v štirih zvezkih zbir¬ ke Rdeča zver •— pijana krvi in to delo nadaljeval s prvim delom Krivde rdeče fronte je s pričujočim drugim delom po¬ kazal dvoje nujnosti: o naši neposredni preteklosti je treba pisati, če ne bomo pisali mi, ki smo ta čas doživeli, ga ne bo nihče več in v zgodovini bodo osta¬ li popisi, kakor jih danes po nalogu KP fabricirajo v Ljubljani odn. Beogradu. Druga nujnost pa je: o preteklosti je treba pisati stvarno, dokumentarično, trezno, brez ihte in rohnenja. Le tako se bomo približali resnici, katere zma¬ go smo ves čas zagovarjali in se zanjo borili. V tem je namreč odlika te Škerbčeve knjige. Večinoma so zapiski, overovljeni po severnoameriških notarjih, prič, ki so vsak čas in tudi pred kakršno koli za¬ konito oblastjo pripravljene pričati o resničnosti navedb. Tako so popisane v tej knjigi fare Št. Jošt nad Vrhniko, Horjul, Brezovica pri Ljubljani, Dobro- j va in Loški potok. Tem pričevanjem so j dodani dokumenti o vračanju iz Vetrinj, j izjava iz morišč rešenih, seznami pobi¬ tih duhovnikov in bogoslovcev, seznam masovnih morišč v Sloveniji in prikaz sedanjega stanja Cerkve v Jugoslaviji, Precej snovi, mnogo številk in zgovor¬ nih podatkov je zbranih. Treba je pri¬ znati in hkrati ugotoviti, da je ta knji¬ ga lep doprinos k pravilnemu prikazo¬ vanju naše preteklosti in eden izmed trdnih stebrov, na katere se bodo kas¬ neje kdaj nepristranski zgodovinarji mogli opirati. In kakor je msgr. Šker¬ bec storil svojo dolžnost, tako bi jo mo¬ ral vsakdo izmed nas. Ni s tem rečeno, da bi se moral vsak posameznik lotili pisanja spominov ali knjige. Lotiti pa bi se bilo treba vsaj letos, ko ob 15- letnici Turjaka prehajamo v najtežje obdobje komunistične revolucije na na¬ ših tleh, dela, katerega izid bi moral biti skupna naloga vseh protikomuni¬ stičnih emigrantov. Ob knjigi msgr. škerbca Krivda rde¬ če fronte se je treba zamisliti samo za nekaj desetletij naprej, ko morda ne bo nikogar več med živimi, ki bi krivdo rdeče fronte med Slovenci lahko še ob¬ širneje in temeljiteje izpričal in dokazal. Mrtvi ne govore, je veljalo, velja in bo veljalo. Priložnostno pisanje po šte¬ vilnih listih in lističih je koristno — a ga bo čez desetletja težko zbrati — ako ne bomo mogli kmalu, čim prej, poka¬ zati v okviru enih samih platnic doku¬ mentirano zgodovino slovenske Kalva¬ rije. et Naročajte in širite Svobodno Slovenijo MATERINSKA PROSLAVA Enkrat na leto se vsi spomnimo naših mater. Tradicionalno materinsko prosla¬ vo prirejamo in tako počastimo spomin mater, ki nas morda čuvajo iz višav, drugim pa se oddolžimo za vse, kar so za nas in zaradi nas pretrpele. Letošnjo proslavo je priredil Mladin¬ ski odsek Društva Slovencev s sodelova¬ njem Slov. Fantovske Zveze in Slov. de¬ kliškega odseka, že pred napovedano uro je bila farna dvorana v Ramos Mejia da- leko premajhna, da bi mogla udobno sprejeti vse naše mamice in očete z dro¬ bižem. V bodoče bo vsekakor misliti na večjo dvorano in to pravočasno. Vse pa bi bilo rešeno, če bi res kdaj tudi mi Slovenci prišli do lastne dvorane. Koli¬ ko nevšečnosti bi bilo prihranjenih ne samo igralcem ampak tudi vsem, ki so neimenovani sodelavci ob takih prilikah. Kajti priprave za kakršnokoli igro nujno zahtevajo časa in vaje na odru, ob vsa¬ kem času, so vse kaj drugega, kakor improvizirani prostori. Pred začetkom se je g. M. Magister opravičil prisotnim, ker je nastala ne¬ prijetna zamuda. Zbolel je dan pred predstavo Savellijev Julček, pa so upali, da bo le mogel nastopiti. Toda bolezen je le prehuda stvar in tako so morali pač prireditelji stvar rešiti, kot se je pač moglo. Nato se je v kratkem govoru predsed¬ nik Slov. Fantovske Zveze zahvalil ma¬ teram za njihovo skrb in vse težave, ki so jih imele z nami, nas pa vzpodbujal k poboljšanju, da naj bi mislili vedno na matere in ne samo enkrat na leto. Mecen, ki želi ostati neimenovan, je dal s svojim darom Slovenski kulturni akciji možnost, da tudi za leto 1958 raz¬ pisuje Božične knjižne nagrade v skup¬ nem znesku 10.000 argentinskih pesov z namenom, da se poživi slovensko ustvar¬ jalno delo. 1. Nagrade so tri in sicer v zneskih 5.000.—, 3.000.— in 2.000.— argentin¬ skih pesov; 2. Prispevski morajo biti izvirna le¬ poslovna ali znanstvena dela, ki še niso bila objavljena ali izvajana (roman, po¬ vest, drama, zbirka esejev, pesmi, novel ali črtic; razprava iz humanističnih ved, iz slovenskih domoznanskih področij, pa tudi drugačen izsledek slovenskega znanstvenika); 3. Sodelovati more vsak kjerkoli ži¬ veči. slovenski književnik ali znanstve¬ nik razen članov žirije in nagrajencev predhodnega natečaja; 4. Rokopis je treba poslati do 31. okto¬ bra 1958 v dveh na stroj pisanih izvo¬ dih na naslov: Slovenska kultura akci¬ je (Knjižne nagrade, Alvarado 350, Ra¬ mos Mejia, Prov. Buenos Aires, Argen¬ tina.) ; 5. Rokopisi moraje biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim, katere¬ ga nosilec pa mora biti znan vsaj ene¬ mu članu razsodišča, je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve izida, to je dne 22. decembra 1958. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev; 5. Slovenska kulturna akcija si pridrži pravico za morebitno objavo nagrajenih del ali njih uprizoritev, seveda šele po dogovoru z avtorjem; V zadnjem času ugotavljajo razni znanstveni laboratoriji, ki v Evropi in na Japonskem nadzirajo radioaktivnost ozračja v zvezi z poskusnimi eksplozi¬ jami atomskih bomb v USA in v Sovje- tiji, da se je radioaktivnost .ozračja znantno povečala. Ta povečava radio¬ aktivnosti še ni nevarna, ker pa bo o- stala nezmanjšana leta in leta, pomeni to, da bodo nove atomske eksplozije ra¬ dioaktivnost vedno bolj zviševale. Skok v povečani radioaktivnosti ozračja je po zadnjih ugotovitvah precej večji, kot je bil doslej običajen. Povzročila ga je a- tomska eksplozija v Sovjetski Zvezi. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da je bi¬ la ta slednja atomska eksplozija v Sov- jetiji ne navaden poskus z atomsko bombo, ampak najbrž velikanska eksplo¬ zija kake celotne atomske naprave, to¬ varne ali skladišča atomskih bomb. Ker Sovjeti o vseh svojih poskusih molče in o njih ostali svet zve šele na podlagi meritev radioaktivnosti ozračja, te domneve doslej še niso dobile ni¬ kakršnega uradnega potrdila. Pač pa je že več evropskih časopisov prineslo iz različnih virov izza železne zavese no¬ vico, da se je dejansko zgodila v Sovjeti- V naslednji točki je zborček deklet, ki ga je vodila gdč. A. Savellijeva, zapel dve pesmi v čast materam. Sledila je p. Krizostoma igrica v 4 prizorih: Pavelčkova piščalka. Sodelova¬ li so otroci iz Ramos Mejie, Morona in Capitala, palčki so bili otroci iz San Ju¬ sta, vile pa dekleta iz San Martina. Igri¬ co je lepo in skrbno pripravila ga. Mar¬ jana Batageljeva. Otroci in odrasli so z zanimanjem sle¬ dili prijetni igrici naših otrok, ki so kar dobro rešili svoje vloge in želi obilo ploskanja za svoje vloge. Ob tej priliki je seveda prav, da ome¬ nimo požrtvovalnost naših staršev, in predvsem mamic, ki so nastopajoče otro¬ ke pošiljale na vaje za igro in še poma¬ gale tik pred predstavo. Zahvala gre gdč. A. Klanjškovi, ki je pripravila na¬ stop palčkov, gdč. Mirjam Zupančičevi, ki je zamislila in izvedla prizore z vila¬ mi in gdč. A. Savellijevi, ki je spremja- la na klavirju prizore palčkov in vil. Zahvala gre tudi fantom in dekletom mladinskih organizacij za priprave sce¬ ne in še za vse ostalo delo in g. N. Češarku za maskiranje. Prav posebna za¬ hvala pa gre ge. Marjani Batageljevi, ki se ni ustrašila težav, ki so v zvezi z režijo in pripravo otroške igre. Odšli smo vsi zadovoljno domov v za¬ vesti, da naša mladina more ohraniti svojo narodno zavest, če jo bomo še na¬ dalje seznanjali z domačimi tradicijami. Naše materinske proslave so tudi že tra¬ dicija, zato je ravno ta proslava dopri¬ nesla lep delež k temu. 7. Materialistično usmerjeno delo ne pride v poštev; 8. Nagrade so izplačljive v Buenos Ai¬ resu; 9. Žirijo sestavljajo gg. dr. Vinko Bru¬ men, prof. Alojzij Geržinič, Ruda Jur- čec, dr. Milan Komar, Karel Rakovec in dr. Branko Rozman. Za presojo znan¬ stvenih del, za katero je potrebna poseb¬ na razgledanost, kooptira žirija 1 do 3 člane. Na sejo, pri kateri se dokončno odloča o razdelitvi nagrad, pridejo red¬ ni in pa kooptirani člani in vsi imajo e- nako glasovalno pravico; 10. Glasovanje razsodišča je tajno; 11. Razsodišče ima pravico proglasiti kako nagrado za nepodeljeno. Prav tako ima pravico združiti dve ali več nagrad in jih razdeliti. Buenos Aires, dne 15. aprila 1958. Slovenska kulturna akcija DROBNE IZ SVETA Drugi ameriški satelit “Vanguard” kroži okrog zemlje v višini od 600 do 6000 km s hitrostjo 8 km na sekundo. Ravnatelj medplanetarnega raketnega programa ameriške mornarice John Harding je izjavil, da so meritve dogna¬ le, da satelit skoraj prav nič ne izgub¬ lja hitrosti in da bo zato krožil okrog zemlje okrog 200 let. Dva nova satelita nameravajo izstre¬ liti v Sev. Ameriki še ta teden. Eden od teh naj bi dosegel višino 8800 km, če bo šlo vse po sreči. Svetovna razstava v Bruslju je bila odprta prejšnji teden, čeprav še niso bili pripravljeni vsi paviljoni. Minulo soboto je razstavo obiskalo 300.000 lju- ji neka atomska katastrofa. To je tem bolj verjetno, ker je kmalu po tej eksplo¬ ziji Sovjetska Zveza z velikim propa¬ gandnim poudarkom objavila vsemu svetu, da se prostovoljno odpoveduje nadaljnjim poskusom z eksplozijami a- tomskih bomb. Naivnež taki objavi lah¬ ko veruje dobesedno; realno misleč člo¬ vek, ki vsaj kolikor toliko pozna komu¬ nistično taktiko, pa bo pravilno sklepal, da Sovjeti ali ne potrebujejo več no¬ vih poskusov ali pa se jih zaradi zadnje eksplozije boje ponavljati. Možnost, da ne potrebujejo več novih poskusov, ker so že dosegli zadostno iz¬ popolnitev atomskih in vodikovih bomb v tem smislu, da te ne bodo več povzro¬ čale znatnega porasta radioaktivnosti ozračja, je lahko verjetna. Saj javljajo iz USA, da bodo v kratkem v Tihem morju na atolu Eniwetok preizkusili vo¬ dikovo bombo, ki bo povzročila kar za 96% manj radioaktivnosti ozračja ka¬ kor kaka prejšnja iste jakosti. Vodikova bomba, ki jo bodo preizkusili, bo odgo¬ varjala eksploziji 1 milijona ton razstre¬ liva TNT. Bcmba, ki je svoj čas padla na japonsko mesto Hiroshima pa je po¬ vzročila le eksplozijo, ki je odgovarjala VISOKO PRIZNANJE Škof dr. Gregorij Rožman je poslal iz Kalifornije Društvu Slovencev v Ar¬ gentini pismo, v katerem se zahvaljuje za pozdrave z občnega zbora in za vo¬ ščila za Božične praznike in Novo le¬ to. Med drugim je naš prevzvišeni Nad- pastir napisal tudi tole: “Tudi najostrejši kritik mora priznati, da je Društvo Slovencev storilo mnogo koristnega za slovenske novonaseljence in da še vedno v starem duhu to delo vrši. In k temu čestitam ter želim, da bi tudi v bodoče moglo društvo vršiti svojo nalogo v prid Slovencem v Argen¬ tini. Čim več bo imelo članov, tem bolj¬ še bo moglo delati v korist ne samo čla¬ nov, ampak vseh Slovencev. Naj Vas Bog podpre, da vstrajate v tem ne rav¬ no lahkem delu, ki osebno ne prinaša koristi, a skupnost to delo potrebuje in ob njem raste. Pozdrav in blagoslov f Gregorij Rožman, škof DVA GLASOVA O ZBORNIKU Katoliški glas iz Gorice je 13. febr. Zbornik Koledar označil takole: “Med Slovenci je bilo vsako leto: lepo število koledarjev. Tudi letos jih imamo precej. Med njimi se zelo krepko uve¬ ljavlja Zbornik Koledar za leto 1958, ki ga je izda^ Svobodna Slovenija v Bue¬ nos Airesu, v tu ! em kulturnem okolju, z velikimi težavami, a tudi z velikim u- spehom. O tej politični slovenski dia¬ spori bi lahko rekli: Živeti hočejo. Vr¬ sta Koledarjev Svobodne Slovenije se daljša. Letošnji je že deseti. A s tem, ko čas nevzdržno poteka, nastajajo nova vprašanja, katerih Slovencci, prebivajo¬ či na strnjenem slovenskem ozemlju, ne poznajo. Gre za nič manj kot za obsta¬ nek slovenske narodne in kulturne sa¬ mostojnosti in zavesti. Težišče odgovor¬ nosti za ohranitev slovenstva v diaspori prehaja polagoma na drugi rod, pravi uredništvo v uvodni besedi. In ta odgo¬ vornost postaja vedno večja, kajti od tega rodu odvisi, “ali bodo slov. izseljen¬ ci tudi v bodoče ostali živa, cvetoča ve¬ ja na slovenskem narodnem telesu, ka¬ tero bodo: hranili sokovi močne volje, ne¬ zlomljive vztrajnosti ter vere v zmago krščanstva in slovenstva.” Kat. glas zatem našteva vse-č'anke v posameznih zaglavjih Zbornika in zak¬ ljučuje: “Zato ta koledar vsakomur toplo priporočamo. Utrpi, literarna priloga Slov. pro¬ svetne matice na Tržaškem, je pa Zbor¬ nik Koledar Svobodne Slovenije 1958 registrirala takole: “Zelo pomembni so prispevki v poglavju Dokumenti in raz¬ prave tako o sodobnih vprašanih kot o dokumentih prejšnjih desetletij. Tudi 1'teraml prispevki so za zamejske Slo¬ vence s tako omejenimi sredstvi in či- tateliskim krogom v ponos slovenski zamejski književni ustvarjalnosti.” di. V ponedeljek je bil odprt vatikanski paviljon. V sovjetskem paviljonu je raz¬ stavljen model “Sputnika I” v naravni velikosti. Sputnik II. je 14. aprila zgorel na področju med Karibskimi otoki in se¬ verno Brazilijo. Iz Švedske pa javljajo, da je tamkaj v Goeteborgu padlo na ne¬ ko hišo nekaj drobcev, o katerih sklepa¬ jo, da so ostanki Sputnika. S Sputnikom je zgorela tudi Lajka. 20.000 tonam TNT. Zmanjšana radioaktivnost vodikovih bomb, ki so jo Američani že dosegli, po¬ meni, da šele 25 novih vodikovih bomb poveča radioaktivnost ozračja za toliko, kot je to storila prej eksplozija ene sa¬ me prav tako močne vodikove bombe, če se je Sovjetom posrečilo isto, potem lah¬ ko nehajo s poskusi. Zato pa se ni voj¬ na nevarnost prav nič zmanjšala. Nas¬ protno ! Dokler so bile atomske bombe take da so zastrupljale v znatni meri ozračje z radioaktivnostjo, je vedel tudi tisti, ki bi hotel napasti z atomskimi bombami, da ga bo celo zmaga z atomskimi bomba¬ mi pogubila. Ker zmage ne bi bilo mo¬ goče doseči z majhnim številom bomb in ker bi se tudi napadeni branil z atomski¬ mi bombami v protinapadu, bi v krat¬ kem eksplodiralo toliko atomskih bomb, da bi postalo vse ozračje zemlje nevar¬ no radioaktivno, če bi premagani našel pod bombami hitro smrt, bi zmagovalec v nekaj letih prav tako počasi izhiral na radioaktivnem zastrupljenju. Ne sa¬ mo zramgovalec. Verjetno večina zemlja¬ nov. Ko pa ta nevarnost ne bo več grozila v taki meri, bo manj tvegano seči po a- tomskih bombah. ARGENTINA Dr. Frondizi je moral prekiniti svoje potovanje in ni mogel obiskati Ekvador¬ ja zaradi močne gripe. Prejšnji petek se je vrnil iz Peruja v Buenos Aires. Bolezen sicer ni ravno nevarna, vendar mu je zdravnik predpisal popolen poči¬ tek. Pred njegovim povratkom se je di¬ plomatski zbor v Limi zanimal za bol¬ nikovo stanje. Kljub bolezni pa je dr. Frondizi sprejel znane perujske politič¬ ne osebnosti; ni pa se mogel odzvati va¬ bilu na kosilo, na katerega ga je povabil predsednik Peruja dr. Prado. Argentinski poslanik v Ekvadorju je sporočil vladi te republike, da bo dr. Frondizi preložil obisk na čas prevzemu oblasti. Ne bo mogel bliskati Paraguaja, kot je bilo predvideno. Pripraviti nam¬ reč mora svoj programski govor ob na¬ stopu vlade. Zato je bilo sporočeno, da bo tudi Paraguaj in še Bolivijo obiskal po 1. maju. V ponedeljek pa je dr. Frondizi po¬ novno začel s svojimi delom kljub gripi V palači Občinskega Sveta mesta Bue¬ nos Aires se je prejšnji teden sestala komisija, ki pripravlja spremebe pravil¬ nika poslovanja tega Sveta. Komisija, sestoječa iz članov vseh strank, ki ima¬ jo svoje zastopnike v Svetu, je pripra¬ vila v soglasju predlog za reformo, če bodo tudi vodstva strank pristala na predlog, bodo letega predložili v odobri¬ tev na 1. zasedanju Občinskega sveta dne 1. maja. Ministrstvo za komunikacije je izda¬ lo novo naredbo, ki preureja poštno služ¬ bo “po povzetju” (contrareembolso). Isto ministrstvo je izdalo nove znamke v spomin na obisk predsednika Arambu- ruja v Boliviji. Hišo z zemljiščem, v San Francisco del Monte de Oro (Prov. San Luis), kjer je poučeval D.F. Sarmiento, je kupila provincialna vlada in jo bo preuredila v narodni spomenik. Z dekretom vlade province Buenos Ai¬ res je bila podeljena nadškofiji v La Plati podpora $ 197.265.—. Od skupne vsote je $ 20.000.— z dodeljenih semeni- ški knjižnici, ostalo pa za popravilo in vzdrževanje semenišča. Poleg tega so u- stanovili tudi 6 štipendij po $ 60.— in 2 po $ 200.— na mesec za semeniščnike. Guverner prov. Buenos Aires bo pre¬ jemal odslej 25.000. —$ plače, (dosedaj 10.000.—), podguverner pa 20.000.— (do¬ slej 5.000.—), ministri pa po 15.000.—. Zvišali so tudi prejemke višjih funkcio¬ narjev Sodne oblasti. Bodoči občinski svetovalci glavnega mesta bodo prejemali za potne stroške $ 5.000.— Sami pa so naslovili na pred¬ sednika republike, naj bi se ti prejem¬ ki zvišali na $ 7.500,-—. Leta 1941 so ob¬ činski svetovalci prejemali v iste name- no $ 600.—; Peron je enostavno uki¬ nil Občinski svet, v palačo Občinskega sveta pa je prenesel Ministerstvo za de¬ lo in socialno preskrbo. To palačo sedaj ponovno preurejajo za potrebe novega Občinskega sveta. Športnemu klubu Eistudiantes v La Plati je provincialna vlada odobrila pod¬ poro v višini $ 3.000.000.—. Od teh bo $ 500.000.— prejel klub v tekočem letu. Podporo bodo porabili za povečavo šport¬ nih prostorov in naprav. Ženski odbor za zahvalo sedanjim ob¬ lastem je priredil v soboto veliko zboro¬ vanje na Majskem trgu v čast predsed¬ niku Aramburuju 'in podpredsedniku Ro- jasu. Občinstvo je napolnilo prostrani trg, ob spomeniku M. Belgranu pa je bil postavljen oder. Zborovanju je prisostvo¬ vala predsednikova soproga ga. Sara H. de Aramburu. Zborovanje se je pričelo z državno himno, nato pa so govorile gdč. Blanca Tristani, ki je med drugim počastila gen. Lonardija s tem, da je na¬ prosila prisotne, naj se z enominutnim molkom zahvalijo borcu za svobodo. Da¬ lje so govorile gdč. E. Pintos, Susana B. Guevara in Olga Barreiro. Prebrali so tudi sporočilo predsednika Aramburuja, ki se je zahvalil vsem za udeležbo. Po koncu zborovanja je navdušena množi¬ ca odšla pred stanovanje podpredsedni¬ ka Rojasa in mu vzklikala, dokler se ni prikazal na balkonu in se zahvalil za do¬ kaz hvaležnosti. Zunanji minister dr. Cevallos je na izrecno željo dr. Frondizija, bodočega predsednika republike, imenoval za na¬ slednika dr. Yadarole, poslanika v Was- hingtonu, dr. Cesarja Barrosa Hurtada. NE ODLAŠAJTE s plačilom naročnine do konca leta ali še pozneje. Uprava Svobodne Slovenije mora račune v tiskarni in druge stroške plačevati sproti tedensko. Pomagajte ji tako. da poravnate čimpreje tekoče naročnino. Razpis knjižnih nagrad Slovenske kulturne akeije za leto 1958 Atomska katastrofa v Sovjetski Zvezi? Buenos Aires, 24. IV. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz enye*- Turizem v Jugoslaviji Po uradnih podatkih, ki so jih obja¬ vili v Beogradu, so od turistov v Jugo¬ slaviji največ potrošili lansko poletje a- meriški in sovjetski turisti. Povprečni ameriški turist je v Jugo¬ slaviji potrošil 2632 dinarjev dnevno, medtem ko je sovjetski turist potrošil 2171 dinarjev na dan. Za njimi pride¬ jo Čehi, ki so porabili dnevno 2.067 dinarjev, Madžari 1886 dinarjev in Ro¬ muni 1837 din. Angleški, danski,, fran¬ coski, švicarski, švedski in poljski tu¬ rist je dnevno v Jugoslaviji potrošil 1300 do 1600 dinarjev, medtem ko je Zahodni Nemec varčeval in porabil na dan samo 804 din, Avstrijec pa celo 516 din. Največji skopuhi so bili Kanad¬ čani, ki so povprečno potrošili 432 din dnevno v Jugoslaviji. Vsega je Jugoslavijo lansko leto o- biskalo 486.886 turistov, ki so potroši¬ li tujih valut v vrednosti 1900 milijo¬ nov dinarjev. Med obiskovalci Bleda je poleg tujih gostov večina le iz domačih krajev. Za te so pa cene po blejskih restavracijah, zlasti pa, če hoče kdo popiti kozarec vi¬ na v baru, silno visoke. Saj je bila cena v bleiskem baru za steklenico vina 600 do 750 dinarjev. V prve letnike devetih fakultet na ljubljanski univerzi se je v zimskem se¬ mestru vpisalo okoli 1850 študentov in študentk. V naknadnem roku se jih je vpisalo še nekaj nad sto, tako, da je v zinskem semestru začelo študij na ljub¬ ljanski univerzi okoli 2000 novih študen¬ tov. Predlanskim jih jo bilo 2257. Za teh¬ niški študij se jih je prijavilo 822 (1956 leta 929) in sicer na elektrotehniko 170, strojništvo 144, kemijo 130, tekstilstvo 111, arhitekturo 98, gradbeništvo 74, geodezijo 38, metalurgijo 35 po 11 pa na rudarstvo in tehniško fiziko. Med ostalimi fakultetami se je največ štu¬ dentov prijavilo za študij ekonomije (295). Na pravno fakulteto se jih je vpi¬ salo 152, na fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo 138 študen¬ tov, od tega za agronomijo 66, gozdar¬ stvo 48 in veterinarstvo 24. Za medi¬ cinsko fakulteto je bil tudi letos' omejen vpis. Sprejeli so samo 135 novincev, od katerih se je odločilo za študij stomato¬ logije 51. Na 15 študijskih oddelkih na¬ ravoslovne fakultete pa 130. Največ za¬ nimanja študentov je bilo za pedagoške skupine in sicer za germanistiko 70, ma¬ tematiko 27, najmanj pa za fiziko— sa¬ mo 3 — in za kemijo — tudi samo 7. V Portorožu so člani mešane jugo- slovansko-avstrijske dravske komisije razpravljali o italijanskem predlogu za odvajalne vode reke Žile z območja Dra- Kadar nalagaš svoje prihranke, misli predvsem, kdaj in kako jih boš dobil vrnjene. Zato se ne zanašaj samo na lasten preudarek! Vprašaj za nasvet znanca ali prijatelja, ki je mogoče že dvignil iz potrebe svojo naložbo pri “PROMETU” in se boš kaj lahko odlo¬ čil, komu boš zaupal svoj denar. PROMET SRL, Capital m$n. 100.000, (edina družabnika brata Krištof), 25 de Mayo 533/III., Buenos Aires — T. E. 31 - 6435. ve v Italijo za potrebe italijanskih elek¬ trarn. Proti temu načrtu so nastopili ta¬ ko Jugoslovani, kakor Avstrijci, ker bi bile z njegovo izvedno resno ogrožene sedanje avstrijske in jugoslovanske e- lektrarne na Dravi. Na razstavi jugoslovske grafike v Meksiku, ki jo je organiziral Mehiški nacionalni zavod za lepo umetnost so so¬ delovali s svojimi deli tudi naslednji slo¬ venski likovni umetniki: Janez Bernik, Riko Debenjak, Božidar Jakac, Tone Kralj, Miha Maleš, Marijan Tršar in Karel Zelenko. V Ljubljani je bil III. kongres Zveze prevajalcev Jugoslavije. Na sporedu je bilo več referatov o problemih, ki so v zvezi s prevajanjem in izdajanjem tu¬ jih del. V svoji resoluciji so prevajalci pou¬ darili zlasti nenehno skrb za izboljšanje izbora prevodov, za izboljšanje njihove kvalitete in za čim tesnejše sodelovanje med društvi prevajalcev, založniškimi sveti in ostalimi sorodnimi ustanovami. Za predsednika zveze je bil izvoljen Fran Albreht. V okviru kongresa je bilo še več dru gih prireditev, tako razstava prevodne literature narodov Jugoslavije,katero je pripravila Narodna in vseučiliška knjiž¬ nica, odprl jo je pa njen ravnatelj dr. Mirko Rupel. Za tajnika Izvršnega sveta za promet je imenovan Bojan Polak, general v p. V Ljubljani je bil III. kongres der- mato-venerolcgov Jugoslavije. Navzočih je bilo okoli 170 strokovnjakov iz vse države, pa tudi iz inozemstva. Za čast¬ nega predsednika kongresa je bil izvo¬ ljen prof. dr. Jernej Demšar, prvi in dolgo letni predstojnik dermatološke klinike v Ljubljani. Medtem, ko so na II. kongresu predvsem razpravljali o spolnih boleznih, je bilo delo III. kon¬ gresa posvečeno uspehom in problemom kožpih obolenj. Na Poljanah v Ljubljani so odprli no¬ vo šolo. Imenovali so jo po Tonetu Tomšiču, katerega so Italijani pred 15. leti ustrelili v Gramozni jami kot vodil¬ nega slovenskega komunista, komuni- stična ? stranka ga je pa proglasila za “narodnega heroja”. Postavili so mu tu¬ di spomehik, delo akad. kiparja Borisa Kalina. Slovenska akademija znanosti in u- metnosti bo v Piranu ustanovila oceano¬ grafsko postajo. Na sestanku Sveta za šolstvo LRS so ugotovili, da “neprivlačnost pedagoške¬ ga poklica ogroža raven vzgojnega in izobraževalnega dela v šolah in postaja pereč družbeni problem”. Do te ugoto¬ vitve so prišli na podlagi dejstva, da po¬ trebujejo v letošnjem šolskem letu 1303 učnih moči, za zasedbo teh mest je pa bilo po razpisu na razpolago samo 220 diplomantov učiteljišč, 53 absolventov srednje vzgojiteljske šole in samo 60 diplomantov Višje pedagoške šole ter fi¬ lozofske in naravoslovne fakultete. Sklenili so opozoriti Izvršni svet na nuj¬ ne ukrepe, ki jih bo treba podvzeti, da bodo napravili pedagoški študij privlač¬ nejši, za sedaj bodo pa skušali potrebi odpomoči na ta način, da bodo v učitelj¬ sko službo sprejemali gimnazijske ma¬ turante. Razdelili so tudi Žagarjeve na¬ grade najbolj zaslužnim pedagoškim de¬ lavcem v preteklem šolskem letu. Prvo nagrado po 100.000 din so dobili Avgust Gojkovič, ravnatelj osemletne šole v Ravnu pri Kopru, Vladimir Mušič, di¬ rektor gradbene srednje šole v Ljubljani in Gustav Šilih, profesor iz Maribora. Drugo nagrado po 50.000 din so prejeli Velimir Batič, ravnatelj nižje gimnazi¬ je v Leskovcu pri Krškem, Mirko Bru¬ men, ravnatelj Kmetijske šole v Svečini, Lado Smrekar, ravnatelj nižje gimnazi¬ je v Kostanjevici in Jože Unverdorben, ravnatelj pomožne šole v Celju. Bolničarji v Sloveniji so si v Ljub¬ ljani ustanovili svoje društvo, ki bo že v začetku imelo nad 1000 članov. V Piranski remontni ladjedelnici Splošne plovbe so splovili prvič v njeni zgodovini 1.000 tonski železni tanker za prevoz naftnih derivatov. Naročil jo je Donavski Lloyd iz Siska. “Hiša pod vrhom” je naslov romanu, ki ga je napisal Ignac Koprivc. Obrav¬ nava s sedanjega vidika kmečko proble¬ matiko Slovenskih goric. Na II. kongresu Zveze društev rudar¬ skih in metalurških inžinerjev-montani- stov in tehnikov FLRJ so navajali ve¬ lik razvoj povojnega rudarstva v Ju¬ goslaviji in to pri premogu, nafti, črni in barvasti metalurgiji in pri nekovi¬ nah. Iz referata inž. Korošca “Kadri v rudarstvu” pa je razvidno, da je v rud¬ nikih v Jugoslaviji zaposlenih samo o- ko'i 400 inžinerjev in 1200 tehnikov. Povečanje proizvodnje z razširitvijo se¬ danjih in izgraditvijo novih premogov¬ nikov pa za.Ji.teva v nad. štirih letih vzojo novih 350 ipžemrjev in 1300 teh- nikov-montanistov. Iz referatov, poda¬ nih na kongresu, »e bilo tudi razvidno močno povečanje ' pridobivanje nekovin, kar je dalo ljubljanski mcntanlstični fa¬ kulteti pobudo, da je poleg dosedanjega rudarskega in metalurškega oddelka u- stanovila še oddelek za nekovine. Umrli so. V Ljubljani: Marija Kranjc, roj. Erjavec, upokojenka. Ljudmila Man¬ koč, roj. Foerster, Katarina čerček, Mi¬ lan Čeme, Jakob Debevec, Marija Ga¬ le, roj. žulj, Josipina Bole, roj. Smerič- nik, vdova po v. davčem kontrolorju, Staša Bahovec, Josip Pokorn, biv. čev¬ ljarski mojster, Emilija Potočnik, Josip Vončina, šolski upravitelj v p., Malči Pavlovič, roj. Koprivc, Ana Lediha, Ma¬ rija štibernik, roj. Rant, Jakob Goli, pos., Frida Tomc, roj. Švajger, upok., Edo Srems, knjigovodja klinične bol¬ nišnice, Marija Verbič, Alojzija Zemljak, upokojenka Tob. tovarne, Helena Dekle¬ va, roj. Srebot, Milan Mesojedec, inva¬ lid, Franc Šemerl, livarski delavec in Terezija Gore, roj. Grmovšek v Šent- lovrencu ob ob Temenici, Franc Dekleva v Slavini, Josipina Hlebonja, učit. v p. na Jesenicah Ivan Ditz, fin. nadsvetnik v p. v Celju, Janez Medic, cestar v Lo¬ gatcu, Amalija Ravnikar, vdova biv. tr¬ govca v Celju, Frančiška Košak, roj. Kuhar, posestnica v Kostanjevici, kri- stina Krek, roj. Faganel v Škofji Loki, Marija Kralj, roj. Artač v Podpeči, A- lojzij Majcen v Boštanju, Francka Ga- lovič, učit. v p. na Viču, Ivana Podbev- šek v Mengšu, Cecilija Oder, roj. Ulčnik, upok. v Žičah, Valentin Čarman, šef od¬ seka za vzgojo in varstvo gozdov v No¬ vem mestu, dr. Peter Sokolov, zdravnik v Vidmu ob Ščavnici, Neža Zapušek v Jablanici, Antonija Celarc na Vrhniki, Ivan Cimprič, revirski lovski čuvaj v Podpreski, Janez Kovarik, direktor in¬ dustrije obutve v Novem mestu in Ivan Cecilija, skladiščnik v Polju. Vsak teden ena KDO ROJEN PRIHODNJIH. Valentin Vodnik Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel? Ne zvenka ne cvenka, pa bati se nič; živi se brez plenka ob petju ko tič. Kar mati učila, me mika zapet, kar starka zložila, jo lično posnet. Redila me Sava, ljubljansko polje, navdale Triglava me snežne kope. Vršaca Parnasa zgolj svojega znam, inacega glasa iz gosli ne dam. Latinske, helenske, tevtonske učim, za pevke slovenske živim in gorim. Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojo. SLOVENCI V ARGENTINI ka Rezlja iz Novega mesta. Dosegel je naslov civilnega inženirja in geometra (ingeniero civil y agrimensor nacional). Mladi inženir je prvi med slovenskimi novonaseljenci, ki je diplomiral na tu¬ kajšnji tehnični fakultet:. Iskreno česti¬ tamo! G. Marko Kremžar je diplomiral na e~ konomski fakulteti Univerze v Buenos Airesu in si je pridobil naslov contador publico. Čestitamo! Slovenska kulturna akcija je pričela v soboto 19. t. m. z redno “zimsko” se¬ zono svojih kulturnih večerov. Kot že dve leti sem, so tudi letos v Bullri- chevi dvoranici v ulici Sarandi 41. Za letošnje leto je pripravil obširen pro¬ gram zlasti filozofski odsek, ki je tudi sezono pričel. Večer je uvedel vodja od¬ seka dr. Brumen, ki je pozdravil poslu¬ šalce, podal nekaj vodilnih misli o de¬ lovanju odseka in podelil besedo preda¬ vatelju dr. Milanu Komarju, ki je govo¬ ril o človekovi podobi v Ajshilovi trage¬ diji. V dveurnem predavanju je preda¬ vatelj zajel najprej ob Ajshilu veliko- srčnost in osebno ponižnost tragedovih junakov, bistvo etičnih lastnosti grškega človeka, kot so predmet opevanja od ar¬ haičnega Homerja in vzor do že heleni¬ stičnega Aristotela, katerega je. pravil¬ no doumel na zapadu sv. Tomaž Akv., na vzhodu pa bizantinstvo do modemih ruskih mislecev, ob neumevanju sicer tudi v antiko zaverovanih klasicistov — racionalistov. Predavanje je nudilo “sta¬ rim humanistom” prav toliko novosti kot mladim filozofom in je bilo deležno velikega odobravanja. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Pavle¬ ta Fajdige in njegove žene ge Irene roj. Zajec, se je v soboto 19. t. m. rodil sin¬ ček. Srečni družini naše čestitke. Novi slovenski inženir. Na tehnični fakulteti buenosaireške univerze je di¬ plomiral g. Ježe Rezelj, sin pok. sodni- DOPOLNILO V poročilu o Slovenskem dnevu v Bue¬ nos Airesu smo v zadnji številki naše¬ ga lista poročali, kateri pevci so peli v združenih pevskih zborih pri dopoldan¬ ski sv. maši. Pri tem je pomotoma iz* padel pevski zbor iz San Justa, ki je tu¬ di sodeloval. KOLEDAR HRVATSKI GLAS V Kanadi izhaja že 29 let tednik Hr- vatski glas. Je prvi in najstarejši hr- vatski list v tej deželi, piše pa v duhu naukov in politike bratov dr. Ante in Štefana Radiča ter je uradno glasilo moških in ženskih organizacij Hrvatske seljačke stranke v inozemstvu. Tednik Hrvatski glas vsako leto izda tudi koledar. Izšel je tudi za leto 1958 in je že 23. po številu. Obsega 192 stra¬ ni. Za koledarskim delom je objavljen daljši članek dr. Milana Martinoviča “Moje uspomene iz velikog doba”. V članku avtor popisuje zadržanje HSS v Jugoslaviji pred vojno in med vojno, zlasti pa delo njenega predsednika dr. Vladka Mačeka. Govori o hrvatsko-srb- skem sporazumu, o udeležbi HSS v vla¬ di, o marčnem puču leta 1941 v Beogra¬ du, o Simovičevi vladi, o zasedbi Hrvat¬ ske po Nemcih in Italijanih, o tkz. N. D. H. Do ustaškega režima zavzema od¬ ločno odklonilo stališče. Med ostalim političnim, zgodovinskim in beletristič- nim gradivom je objavljen tudi kratek opis obiska v Postojanski jami in to pod naslovom “Jedan dan u čarobnom car¬ stvu kamena i vode”. Pismo prijateljem in znancem Cordoba, v začetku aprila Kot naročnik Svobodne S ovenije se Vam oglašam iz novega kraja, že pred časom sem Vam sporočil, da sva se z ženo preselila v lastno hišo v Cordobi. V prijetnem domu se večkrat spomi¬ njam vseh dogodkov pred štirinajstimi leti doma. Pred rdečimi nasilniki smo se umaknili na Koroško, v Avstrijo. Nič nismo vedeli kam vse nas bo vodila pot. Huda in težka so bila begunska le¬ ta. Nestrpno smo pričakovali izselitve. Prišel je tudi ta dan in zapustili smo Avstrijo in Evropo ter se odpeljali v Argentino. Začelo se je novo življenje. Začetek je bil trd in težak. Nismo znali jezika, nikamor se sami nismo znali obrniti. Pa smo se končno le privadili. Saj stari slo¬ venski pregovor pravi: Sila kola lomi. Tako je bilo tudi z mano. Prijel sem za delo in začel sem se učiti jezika, da bi se bolje vživel v nove razmere in se seznanil z domačini. Zase moram pri¬ znati, da so mi bili domačini zelo na¬ klonjeni. Pomagali so mi pri delu in pri ureditvi novega življenja. Pa tudi Bog nas ni zapustil. Iz leta v leto je bilo boljfe in zaslužpk vedno boljši. Tudi žena je šla v službo, da bi več zaslužila in si mogla več prihraniti in si pozneje kupiti lastno hišo. Polnih devet let sem garal v kordob- skih planinah pri graditivi velikih jezov. Sedaj je to že vse za mano. Z ženo sem se preselil v Cordobo, ki je res lepo mesto, še več kot to je pa zavest, da sva v lastnem domu, v katerem bova z ženo lahko mirno živela na stara leta. Imel sem tudi srečo, da sem dobil v bliži¬ ni primerno zaposlitev. Dela tudi tu ne manjka, samo, če človek hoče prijeti zanj. Hiša naju je stala 80.000. Vse sva plačala. Tako sva vsaj za starost zava¬ rovana v lepem in ovojem stanovanju. Pošiljam Vam te vratiče s prošnjo, da bi jih objavili v Svobodni Sloveniji. Prilagam tudi sliko, na kateri sva z že¬ no pred vhodom v hišo, da bodo videli prijatelji in znanci, kako sva si uredila življenje v izseljenstvu. Zelo bom vesel, če me bo kdo od pri¬ jateljev in znancev obiskal na domu, če ga bo slučajno zanesla pot v Cordobo. Iskreno Vas pozdravlja Vaš prijatelj i Matevž Jenko z ženo Jelo G. Matevž Jenko z ženo Jelo pred svojo hišo LETOŠNJE SLOVENSKO ROMANJE V LUJAN sovpada s stoletnim jubilejem, ki ga praznuje katoliški svet v zve¬ zi s prikazovanji Mctere božje v Lurdu. Nam sicer ne bo dano, da bi ta sveti kraj letos mogli osebno obiskati, kjer se je Marija razodela kot Brezmadežno spočetje. Dano pa nam je, da kot vsako leto pohitimo k Marijinemu pre¬ stolu v Lujanu. V mesecu, ko doma dehtijo šmarnice in so polne vsako jutro in vsak večer naše cerkve in kapele vernih Slovencev, bomo tudi letos na drugo nedeljo v maju opravili svoje božjepotno romanje. To romanje naj bi bilo javen izraz naše vdanosti do nebeške matere; naj bi dalo istočasno povdarka jubilejnemu letu, ko ves svet obhaja stoletnico lurških prikazovanj in naj bi nas utrdilo' v prepričanju, da brez Marije ni mogoče najti Jezusa, Njenega Sina. Lahko nam je obrniti hrbet Odrešeniku in polniti razum s stvarmi, ki niso iz Resnice. Težko — da, nemogoče — pa nam je samim najti pot nazaj. Zato pa: O Marija prečista. Sedež modrosti, Ti nam pomagaj, da se zdaj in vedno vrnemo k Jezusu in pri Njem vso večnost ostanemo! SPORED ROMANJA Ob 7,15 odpelje v nedeljo 11. maja poseben romarski vlak z gornje postaje Once. V njem bo prostora za 1200 oseb. Nikomur, ki bi imel navadno vozovnico, ne bo dovoljen vstop na ta vlak. Tudi bo lahko vsakdo imel pravico le do tistega sedeža, ki ga bo zasedel. Rezerviranje sedežev ne bo upoštevano. Ob 7,40 se bo ustavil vlak v Liniersu, ob 7,44 pa v Ramos Mejii. Prihod v Lujan ob 8.52. Romarji bodo s postaje odšli v proce¬ siji v baziliko, kjer bo približno ob 9.30 sv. maša za vse slovenske izseljence v Argentini. Opra¬ vil jo bo g. direktor Anton Orehar. Med sv. mašo, ki bo z ljudskim petjem, prilika za sv. spoved. Ob 15 pričetek popoldanske pobožnosti. Pridiga g. Janka Mer¬ nika SDB, darovanje ob izhodu iz cerkve, procesija po trgu, nato pete litanije Matere božje. Ob 17.47 bo odpeljal vlak z lujanske glavne postaje. Ustavil se bo le v Haedu, ob 19.00. Prihod na postajo Once ob 19,30. Cena voznim listkom (tja in nazaj) je $ 10,50. Za otroke od 3 do 12. leta je cena polovična. Otroških vozovnic je na razpolago 200 . Vozovnice so na razpolago v slovenski dušnopastirski pisarni, Ramon Falcon 4158, in pri poverjenikih "Oznanila"; od 5. maja opoldne pa samo še v dušnopastirski pisarni. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 24. IV. 1958 - No. 17 PO ŠPORTNEM SVETU V nedeljo je Argentina v Asuncionu izgubila s Paraguajem 0:1. Kljub porazu pa so športni kritiki deloma zadovoljni z igro državnega moštva, predvsem v drugem polčasu, ko je le smola hotela, da niso mogli vsaj izenačiti. V Montevideu se je te dni pričelo juž¬ noameriško prvenstvo v lahki atletiki. Padlo je že nekaj južnoameriških viškov Argentina se je po prvem dnevu uvrstila na drugo mesto, tako v moških kot žen¬ skih disciplinah za Brazilom, ki ima vse možnosti, da tudi končno zmaga na tem prvenstvu. Tretje mesto pa je dosegla reprezentanca čila. Franjo Mihalič, znani jugoslovanski dolgoprogaš, je osvojil prvo mesto v ma¬ ratonu v Bostonu. Namesto tekem za prvenstvo AFA (Argent. nog. zveze), ki je prekinjeno zaradi prvenstva na Švedskem, so priče¬ li s turnirjem, ki so ga nazvali “Pokal Švedska”. Pa ta turnir ne vleče gledal¬ cev, kot borba ža “pike”. Botvinik je v 18 partiji premagal Smislova, sedanjega svetovnega prvaka, in bo verjetno ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka v šahu. Botvinik ima sedaj 11 točk, Smislov pa 7; morata pa odigrati še 6 partij. OTROCI! NEKAJ POSEBNEGA ZA VAS! 40 vaših prijateljčkov iz Sloven¬ ske vasi v Lanusu Vam bo zape¬ lo nad 20 lepih slovenskih pesmic na koncertu, ki ga za vas in za vse druge rojake prirede "LANUŠKI PEVČKT v cerkveni dvorani v San Justo v nedeljo, 4. maja ob 4. popoldne. OTROCI! Naj nobeden od vas ne manjka! Prosite • mamice, da vas peljejo na ta koncert, ki ga res ne smete zamuditi! SLOVENCI KANADA Osebne novice iz Toronta. Krščeni so bili: Božidar Jožef Filip, sinček Jožefa in Cecilije, rojene Kavas; Marija Ana Kokelj, hčerkica Franca in Ane, rojene Zorc; dvojčka Mark Joseph in Dorothy Ann Lenarčič, sinček in hčerkica Jože¬ fa in Frančiške, rojene Lenarčič; Dra¬ go Karel Pintarič, sinček Karla in Ane, rojene Košir; Stanislav Roman Ugovšek, sinček Stanislav in Marije, rojene Udovč; Mary Anna Lavriša, hčerkica Valentina in Marije, rojene Zdešar; Štefan Vinčec, sinček Štefana in Tere¬ zije, rojene žoldaš. P O SVETU Poročili so se: G. Štefan Biro iz Len¬ dave in gdč. Stanislava Bogolin 'iz Le¬ skovca pri Krškem; g. Jožef Pušnik in gdč. Eva Marija Novak, oba iz Maribo¬ ra; g. Vencelj Krašna iz Št. Jerneja na Dolenjskem in gdČ. Tatjana Logar iz Maribora; g. Martin Kreslin iz Beltin¬ cev in gdč. Edita Cigan iz Dolnje Len¬ dave; g. Paul Ernest von Matt iz Stan- sa v Švici in gdč. Antonija Delost iz Knežaka; g. Alfred A vreli j Laganis iz Opartalja v Istri in gdč. Slavica Aloj¬ zija Fenos iz Pertoče; g. Franc Tomec iz Vinice in gdč. Ana Trstenjak iz Ma¬ ribora. SOVJETSKE RAKETNE BAZE Kakor javlja severnoameriška revija Missiles and Rockets, so Sovjeti zadevo z raketami, njih bazami za uporabo in študijskimi centri vzeli resno, kar naj bi dokazali naslednji podatki: Baze za izstrelitev so v krajih: Har- kov, Kijev, Minsk, Smolensk, Leningrad, Kaluga, Riga, Kola, Moskva, Stalin¬ grad, Kazan, Magnitogorsk, Tajmir, ča- tanga, Nordvik, Anadir, Nikolajevsk, Komsomolsk, Kamčatka. Študijski centri: Leningrad, Kalinin, Kazan, Kujbišev, Tomsk, Novosibirsk, Moskva. Tovarne za izdelavo raket: Riga, Le¬ ningrad, Smolensk, Ribinsk, Harkov, Sa¬ ratov, Sverdlovsk, Magnitogorsk, Taš¬ kent, Tomsk, Novosibirsk, Komsomolsk, Omsk. Tovarne za protiletalsko obrambo: Ki¬ jev, Lrkutsk. Poskusno ozemlje za raketne izstrel¬ ke: Kara-kum, Ust-urt, Magnitogorsk, Stalingrad. Centri za šolanje osebja: Leningrad, Kaluga, Harkov, Saratov, Sverdlovsk, Magnitogorsk, Novosibirsk, Taškent. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Svobodna beseda. Leto V. Štev. 1. jan.-marec 1958. Vsebina: Volitve (A. Pipan); Jugoslovanaka vojska in nje¬ ne možnosti v novi vojni (A.C.); Ob pr¬ vi letošnji številki “Slovenske države” —- pismo Svobodni Besedi (C.J.); Re¬ volucionarni katekizem (Historicus); "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires Kruščev-novi Stalin ? (An); Kaj ni so¬ cializem (Leszek Kolakowski). Svobod¬ no besedo izdajajo člani Slov. dem. strake, vendar ni nj^no glasilo. Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikom. borcev. Leto IX. štev. 4. Vsebina: Vstajenje (F. Gr.); Spoštuj- no zaslužne može (K. Škulj); Simbol slovenske bitnosti (Albin Magister ml.); Kurat Ježe Šolar (V. Levstik); Zberimo zgodovinsko gradivo o vetrinj¬ ski tragediji (Dr. Miha Krek); Edvard Kardelj-morilec; Materi (France Balan¬ tič) ; Spomini (V. Dolenc); Pismo sobor¬ ca (Sgt. Marijan Kovačič); Veliko in važno delo; Zveza slov. protikomunist, borcev; Upor delavcev v Sloveniji; Ma¬ tica mrtvih. LOJZE NOVAK izključno zastopstvo HUMAR, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. Pakete za Evropo vsakovrstne, kakor f tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! OBVESTILA Proslava desetletnega obstoja organi¬ zacije Družabna Pravda bo dne 1. maja z naslednjim sporedom: ob 9. uri dop. sv. maša in nagovor v kapeli Slovenske hiše na Ramon Falconu (prof. dr. Ivan Ah¬ čin); ob 10. uri kratko slavnostno zbo¬ rovanje; nato redni občni zbor organiza¬ cije. K tej proslavi vabi Družabna Prav¬ da vse slovenske delavce in podjetnike in vse ostale slovenske rojake, ki se za¬ nimajo za krščanski socialni nauk. II. kulturni večer SKA bo v soboto 3. maja t. 1. ob sedmih zvečer v Bullriche- vem salonu, Sarandi 41, Capital v pri¬ redbi Literarnega odseka. Predaval, bo predsednik Ruda Jurčec o svetu Ljub¬ ljanskega triptiha. Pisateljeva krajevna in časovna označba dejanja bo gotovo zelo dvignila užitek pri branju romana. Toliko' lepih slovenskih pesmic iz otroških ust naenkrat v tujini še nismo slišali, kot jih bomo na koncertu, ki nam ga bodo pripravili “LANUŠKI PEVČKI” v nedeljo dne 4. maja v cerkveni dvorani San Justo z začetkom ob 16! Tele nam bodo zažvrgoleli: Že slavčki žvrgolijo; Komaj so grlice zapele; Prelepe cvetke trgamo; Lepše kakor sonce; Po raju Jezus hodi. — Odmor — Gor čez izaro; Pojte, drobne ptice; Dobro jutro, fantje, vstajajte! Venček narodnih: Jaz pa pojdem na Go¬ renjsko, Moj očka ima, Kje so tiste rož- ce moje, Navzgor se širi; Slišala sem ptičko pet. — Pevska prizorčka: čev¬ ljarček in mizarček — Spomlad se men’ prav luštno zdi, Izak, Jakob; Bežimo, tecimo; Sonček čez hribček gre; Pastirc na pase; Lahko noč; Ko bi jaz zvonček bil. Kdo ne bi rad prisluhnil tem lepim pesmicam ? Zato bodo rojaki iz vseh strani velikega Buenos Airesa napolnili dvorano v San Justo in v otroški pesmi zaživeli naše svetinje: Mati, domovina, Bog! Članom Mladinskega Doma sporoča¬ mo, da bomo imeli dne 1. maja zvečer ob 8. uri, družabni večer, ki je prirejen v čast našim športnikom. Na sporedu bodo zanimive točke. —.Le tako je mogoče globlje razu¬ meti spopad med krščanstvom in komu- ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina > n w S o 2- M »i ■ o FRANQUEO PAGADO Concesion N? b775 TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282 nizmom. Kako so posameznik zabredli v mlin “novega” človeka? .. .v odsevu no¬ tranjih dogajanj glavnih treh oseb... zremo torej bistvo zgodovinskih doga¬ janj in priznavamo skrite vezi časa z večnostjo...” (Geržinič, GLAS V— 5/6) LJUBLJANSKI TRIPTIH, roman o so¬ dobni Ljubljani Rude Jurčeca, je že na razpolago pri poverjenikih in tudi v Duš- nopastirski pisarni Ramon Falcon 4158. Broš.: 40.—-, vez. 55.— pesov. Vse slovenske rojake v Argentini po¬ novno lepo prosimo: darujte v mladinski sklad Društva Slovencev mesečno po dva pesa, da bomo obdržali prepotreb¬ ne slovenske šolske tečaje. Casimires ROCHA Vam nudi Krojaška delavnica NOVAK po ceni “por mayor” Cerrito 2245 — Lomas de Mirador Dohod s Colectivom št. 2 iz Ramos Mejia Izstopiti San Martin 2200 JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Imprenta "Dorrego" Dorrego 1102, T. E. 54 -4644 Dne 21. aprila 1958 je dotrpela članica Društva Slovencev gospa Rafaela Malavašič V življenju in v trpljenju nam je bila zgled požrtvovalne katoliške žene. Ohranimo jo v lepem spominu in molimo za pokoj njene duše! Društvo Slovencev Buenos Aires, 21. IV. 1958. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere v ponedeljek 21. aprila 1958 ob 11 dopoldne za vedno zapustila nepozabna žena in sestra gospa Rafaela Malavašič , roj. Malovrh K večnemu počitku smo jo položili v torek 22. aprila 1958 na pokopa-< lišču v San Justo. Priporočamo jo v molitev in blag spomin! Mož Valentin, sestre Ivana, Marija, Frančiška, brat Jože in ostali sorodniki Ramos Mejia, št. Jošt, Žiri, Šmarje pri Jelšah. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (82) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Drugo jutro je hotela Bernardka vsta¬ ti, toda ni mogla. Noge so ji kakor od¬ mrle. Po več poizkusih, da bi se vzdigni¬ la,, je utrujena legla nazaj. Pošla ji je sapa. Napad astme, močan kakor že dol¬ go ne. Pritisnila je tudi vročina. Doktor Dozous je moral odboru za svečanosti sporočiti, da ni misliti, da bi se deklica mogla udeležiti procesije. Vsi zvonovi so pričeli zvoniti. Stotisoči so napolnili uli¬ co in dolino Gave. Ljudstvo je željno, da bi mali Soubirous, svojemu otroku pri¬ pravilo slovesen triumf. Bernardka je slišala šumenje zunaj. Ni se brigala zanj. Dovolj ima posla s tem, da se bo¬ ri za sapo. Točno ob dvanajstih je slo¬ vesnost končana. Točno ob dvanajstih je Bernardka spet zdrava. Napad je trajal natančno tako dolgo, da je preprečil nje¬ no zemsko srečo, prav kakor je napove¬ dala Gospa. * * * Monseigneur Forcade, škof neverski, je vprašal po tem in onem. Bernardka Soubirous je odgovarjala, nazadnje pa rekla, da se ji ne zdi samo potrebno, temveč ji je dobro došlo, če se bo mo¬ gla odpovedati svetu in vzeti tančico pri neverskih sestrah, ki jih je od mla¬ dosti spoštovala. Vjsoki gospod je ob tem sklepu prijazno pokimal in se izra¬ zil, da je rad pripravljen napraviti na¬ daljnje korake. Svojo besedo je nena¬ vadno hitro izpolnil in kmalu je Ber¬ nardka dobila poziv. Dve nuni sta bili pooblaščeni, da jo iz Lurda pripeljeta v Nevers v materinsko hišo. Zakonca Soubirous že eno leto uprav¬ ljata gornji Lapaca mlin. Posel jima ne gre slabo. Pripraven mlinček spraviti na psa bi bila danes v Lurdu že umetnost, zakaj Lurd je poln tujcev. Vsakega pol leta odpre vrata nov hotel. Restavracije cveto. Debeli pek Maisongrosse je dobil mnoge tekmecev. In če sedaj Fracois Soubirous stopi k Maisongrosseu, je vse drugače sprejet kakor leta oseminpetde¬ setega. Prijazno se priklanja debeluh za mizo in mu brž postreže s kozarčkom starega napolenca. Tudi poštar in hote¬ lir Cazenave ni več Francoisov krušni gospodar, temveč prijatelj in najboljši odjemalec. Le redkokdaj sliši iz Soubi- rousovih ust priimek “mon capitaine”. Pri očetu Babau, kjer se včasih mlinar še prikaže, si oborožena sila ne upa nič več poskušati z umazano igro. Brigadir d’Angla, orožnik Belhaehe in policist Callet se pred Bernardkinim očetom spoštljivo dvignejo in strumno salutira¬ jo. Soubirous je visoko zrasel prek vseh sosedov iz Rue des Petites Fossees. Cachot je prazen. Stric Sajou ga ne dajs več v najem. Toda danes, ob deževnem poletnem dnevu, se drenjajo stari sosed¬ je pred temačno jetnišnico. Bernardka odhaja, da prične svoj novicijat. Vsi pri¬ jatelji, sovražniki, pristaši in tajilci iz preteklosti, vsi premaganci ji hočejo že¬ leti srečno pot. Na čuden domislek, da bi slovo obhajali v Cachotu, je prišla grbava šivilja Antonija Peyret. Delav¬ nik je. Nov transport bolnikov je ravno prišel. Ljudje imajo polne roke dela in gornji Lapaca mlin leži precej daleč. Zadnje tedne je preživela Bernardka pri svojih domačih. Ti so jo tudi pregovo¬ rili, da ustreže Sajou in drugim sose¬ dom in pride v Cachot. Vlažna soba s debelim zidom in z ne¬ enakima zamreženima okencema je prazna. Zapuščeni Cachot je podoben žalostni hiši, iz katere so pravkar odne¬ sli mrliča. Družina Soubirous je sveča¬ no razporejena. Poleg Francoisa in Luize sta oba otroka Jean Marija in Justin, ki sta pa tudi že precej velika. Trinajstletni Jean Marija in dvanajst¬ letni Justin nosita na suknjičih častni prah mlinarskega poklica, ker sta že očetova pomočnika, čudno slovo je, ki ga Bernardka mora prestati. Ljudje ho¬ dijo mimo nje, ji dajejo roko, skušajo poljubljati Bernardkine roke, nekateri jo objemajo in mnogi imajo solze v očeh. Soseda Bouhouhortsova je prišla z otro¬ kom, ki je tudi star že osem let in zdrav kot dren kljub sabljastim nogam. “Le poglej tega angela še enkrat, mal¬ ček,” je zajokala gospa Bouhouhorts. “Vse življenje boš mislil na to uro, in če bi še sto let živel. ..” Otrok s prestrašeno radovednostjo gleda v Bernardko, nato se hitro pri¬ kloni in umakne. Dolga je bila proce¬ sija poslavljajočih, ki so romali mimo negibnih, prijaznih Bernardkinih oči. “Au revoir, gospod Buriette, au re- voir teta Piguno, au revoir Gospa Ra- val, au revoir, gospod Barringue... ” Antonija Peyret trepeta v bolesti. “Ne pozabi, da sem bila prva, ki sem verovala vate.” In gospa Millet jo je pritisnila na mogočne prsi. “Moli zame, nesrečno zapuščenko.” Teta Bernarda, družinsko preročišče, ki je hitro dala nekaj pametnih navo¬ dil za samostansko življenje. Tiha teta Lucija ji je stisnila v roko zlat križec in šepnila: “Kako te zavidam, kako te zavidam, otrok...” In nazadnje se je prikazal tudi župan Lacade z zabojčkom posladkanjih sade¬ žev: “Majhna popotnica za blagoslovljene¬ ga lurškega otroka...” Bernardka se je čudila, da med po¬ slavljajočimi še ni Antona Nicolaua. Zdaj je tudi to mimo in ostali so sa¬ mi. Družina spremi Bernardko do bolni¬ ce, kjer že čaka voz, ki naj jo z nuna¬ ma prepelje v Tarbes. Slovo je precej kratko. Francois Soubirous, v katerem se borita očetovska čast in neznana bo¬ lečina, se kaže v trdni in temni veličast¬ nosti, kakor vedno v velikih trenutkih. Čeprav še mu ustnice tresejo, vendar se mu zdi, da je dolžan dati hčerki na pot še kakšen nauk. “Bodi pridna, otrok moj in delaj čast svojim staršem tudi v samostanu.” Mama, ki je v zadnjih letih zgubila prednje zobe, je videti stara in zmuče- na. Vsa je v praznih opravkih matere, ki jemlje slovo od svojega otroka. Hi¬ tro zgrabi še enkrat za obrabljeno torbo z Bernardkinimi stvarcami. Vzame tu¬ di svileno ruto, ki jo je dobila kot dari¬ lo ob slovesu. Bernardka ima novo črno obleko, ukrojeno po mestnem kroju. “Deni ruto na glavo, dragica,” prosi Soubirousova. “Naj vidijo, kako je moj otrok čeden...” Poslušna ji hčerka izpolni željo. Gos¬ pa Soubirous je nenadoma posivela v obraz. “Nikoli več se ne bova videli, Ber¬ nardka ...” “Toda mama,” se skuša nasmehniti dekle. “Zakaj bi se ne videli več?” “Praoubo de jou, daleč boš, tako da¬ leč od mene,” plane končno Soubirouso¬ va v jok. Bernardka skuša govoriti kar se da toplo. “Obiski so dovoljeni, mama, in z vla¬ kom prideš hitro v Nevers. In oče se¬ daj dobro zasluži. Lahko si privoščite lepo vožnjo. ..” Šele ko je voz zdrdral po cesti in je izgubila svoje domače spred oči, jo je obšla ostra bolečina. Toda bolečina ne prihaja toliko od slovesa, bolj je podob¬ na neizraznemu usmiljenju s starši in bratoma, usmiljenju brez tolažbe. Spremljevalki sta opazili, kako se Bernardka z zaprtimi očmi in napetimi udi stiska v kot voza. Spogledata se. Že prej sta se domenili, da bosta deklici napravili zadnje veselje. Naj vzame slo¬ vo od ljubljene votline in naj še enkrat pomoli k Nevidni v skalnati votlini. Ko- čijaž, ki je za odločitev že vedel, je u- stavil voz na novi ravnici, ki je bila od¬ daljena tri minute od Massabielle. To¬ da kako razočarani sta bili dobri se¬ stri, ker se Bernardka ni z ihto vrgla na kelena, kakor v velikih časih, temveč se je samo navadno prekrižala. Stala je pred votlino kakor pošten človek pred grobom. Kar je za desettisoče kraj ču¬ dežev, to je za Bernardko grob ljubezni. Drugi sprejemajo, kar je ona izgubila. Nič več ne vidi resnične Gospe. Na nje¬ nem mestu stoji Marija mojstra Fabi- cha, ki ponavlja, kar je bilo že milijon- krat ponovljeno in kar je živi Preljub- Ijeni še neskončno manj podobno kakor nagrobnik mrtvemu pod njim. Dovolj težko je bilo že po slovesu vseh sloves gledati v zapuščeno vdolbino.