Registered for posting as a publication (Category A) mf Mednarodno LETO OTROKA •4 7 LETO XXVIII. JUNIJ 1979 kitu (THOUGHTS) INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 Izdajajo slovenski frančiškani Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101. Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., 19 a’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101 — Tel. 861 7787 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Slava: Polyprim (Vic). Ply. Ud. 1 Dods St., Brunswick, Vic. 3056 Tisk: Distinction Priming, 164 Victoria St., Brunswick, 3056 UtlAWtuy K SLIKI NA PLATNICAH: Tudi mladi obrazek otroka jc kaj lahko poln skrbi ... A naša deklica ima vsaj nekoga, h kateremu steguje svoje ročice v upanju, da jo bo dvignil v varno naročje. Toliko otrok po svetu žal nima nikogar, ki bi jih zares ljubil in jim pomagal rasti v varnem zavetju srečne družine . . . NAROČI IN BERI! P. Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, 1. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena I. dela $7.-, II. dela $8.50. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. KUHARSKA UMETNOST AZIJE. Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40.- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KAKLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsetn trem delom $10,- OČE UBOGIH — Vincencij P avelski (Življenjepisno povest o svetniku je napisal znani pisatelj Wilhelm HUnermann). Cena vezani knjigi $3.50, nevezani $2.50. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2,- in 3.- (v platno vezana). V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50. STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anton Trstenjak) - cena $1.50. ZAKONCA — SE POZNATA? — (Vital Vider) — cena $1.00. ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI (Baraga in Marija) -256 strani — Zbral dr. Filip Žakelj — Cena $2.50. BARAGA USI.IŠUJE — 468 strani Zbral in uredil dr. Filip Žakelj — Cena $2.50. Pri MISLIH lahko naročite razne DOKUMENTARNE KNJIGE, ki so izšle v svobodnem svetu po revoluciji in /govorno služijo /.a razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941-1945). Doma te prilik*-’ nimajo niti študentje. Pa je prav, da spoznamo dobo (udi iz svobodnih virov. Vse te knjige so prispevek objektivni slovenski zgodovini, ki bo nekoč napisana brez krivljenja resnice. Trenutno imamo na razpolago sledeče dokumentarne knjige: TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o lehar-skih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1., 2., 3., in 4. zvezek (zbral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2,— * V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJE POMAGAJ in pa SV El®” GORSKE MATERE BOŽJE v barvah. Cena vsake jc brez poštnin6 dva dolarja. Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. CELOVŠKE MOHORJEVKE 1979 so Se na razpolago po naših verskih središčih. Sezite po njih! Cena celotne zbirke (štiri vredne knjige!) jc $10.—. GORIŠKE MOHORJEVKE 1979 so pošle, čakamo pa nove pošiljke. Cena zbirke štirih lepih knjig je $12.— Zagotovite si jih še prcc prihodom! SPET GRE JUNIJ MIMO NAS. PRED nekaj dnevi smo v Avstraliji poslušali med radijskimi novicami, da je Japonska poslala skupino svojih ljudi, ki bodo raziskovali morje nad našo celino. Ob obali Nove Gvineje je bilo med zadnjo vojno — petintrideset let je tega — uničenih nekaj japonskih vojnih ladij in podmornic. Vsaj za šest so gotovi, da so se tamkaj potopile s posadko vred. Zdaj bi jih radi izsledili v upanju, da bodo morda našli v njih še kake ostanke svojih mornarjev ter jih dostojno pokopali. Po več kot treh desetletjih — pa niso pozabili teh borcev svoje poražene mornarice. To me je spomnilo tudi na film “Holocaust”, ki smo ga pred nekaj meseci videli na televizijskem ekranu. Kakor mi tukaj, so ga gledali tudi po Ameriki in Evropi. Z njim so Judje po več kot tridesetih letih povedali vsemu svetu, da niso pozabili strahot nacističnih taborišč in plinskih celic, kjer so umirali njih rojaki v stotisočih . . . Ne ob tem in ne ob prvem dokodku, ki je prišel na naše novice, n>sem nikjer zasledil v časopisu ali slišal kakega radijskega komentatorja, da bi se nad tem spotikal, češ: Po več kot treh desetletjih Je pa že čas, da na vse skupaj pozabimo in ne obujamo grenkih sPominov. Svet gre svojo pot in srečava nove probleme — kar Se je zgodilo pred tremi desetletji, je že zgodovina . . . Zanimivo: prav med nami pa slišimo take in podobne glasove Vsakikrat, ko le mimogrede kdo omeni dvanajsttisoč vrnjenih in °d lastnih bratov po krvi pobitih, brez sodbe, že po končani v°jni, ko so se iz vseh ujetniških taborišč vračali tisoči v svoje domovine, v objem materam, svojim družinam in izvoljenkam . . . ■*unij, mesec žalostne obletnice tistega junija 1945, bi moral nemo 'flinio nas samo zato, ker se takratni krivci množičnih grobov °je svoje vesti. V molk je zagrnjen Kočevski Rog — niti po r'desetih letih ne more nihče poklekniti ob prepadih ter prižgati Svečko tisočem mučencev v spomin. Kako dolgo še? Če je že Rodovina — vzemimo je kot dejstvo, da se narod končno “reši •flore”, kakor je izjavil pred nekaj leti v priznanju teh množičnih Paolov povojni minister Kocbek. Težko je krivcu priznati zločin in morda bo treba res nove ®cneracijc, da bo storila korak sprave. To še nekako razumem. Ni Razumljivo pa mi je, da bi morali o tem molčati tudi v svobod-ni svetu samo zato, ker morajo molčati doma. Bi bilo to častno? a molk bi bil sramotno izdajstvo resnice — izdajstvo, ki posa-?niku prinaša težko vest, narodu pa prekletstvo. Urednik MIIL1 in c/o veste L. 28 — JUNIJ 1979 VSEBINA: ST. 6 Spet gre junij mimo nas . . . — Urednik — stran 161 Mi čakamo, čakamo (lz recitacije) — Marko Kremžar — stran 162 Ob letu otroka (lz dokumentov rimske komisije) — stran 163 Med mejniki (črtica) — Vinko Beličič — stran 164 Pismo (pesem) — Karel Mauser — stran 166 Čenstohova, luč na gori — Roman Rus — stran 167 Potop — M. T. — stran 168 Še o potresu — s. Gregorija — stran 170 Izpcd sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 171 Nove orgle za Sv. Rafaela! — Dr. Mihael Colja — stran 173 Izpod Triglava — stran 174 “Glejte, da vas kdo ne premoti: (Scientology Church) — stran 176 Pota božja, povest (konec) — Srečko Selivec — stran 178 Znamenje križa — Romano Gjardini — stran 178 Naše nabirke — stran 180 Kaj pravite? Nevarni smo postali... — P Bazilij — stran 181 Odšla je k Bogu (t D. Gojak) — P. Filip — stran 183 P. Bazilij tipka ... — stran 184 Z vseh vetrov . — stran 186 Kotiček naših malih — stran 188 Križem avstralske Slovenije — stran 189 Mi čakamo, čakamo, Slišim Šumenje sozdov, slišim tuljenje vetrov . .. Slišimo časa tek . . . Čakamo . .. čakamo, da sc izpolnil bo vek. Čakamo v temi grobov, čakamo strnjeni v prst ! Bratje, soborci — junakov sinovi . . ., mi čakamo, da v rokah nekoga iz vaših vrst, zdrobijo sc lažnega molka okovi; da vrne resnica zagon vam za rast in našim imenom ukradeno čast . . . Pokopljejo naj naše trudne kosti, da končno, za vedno, naš duh se sprosti . . . Prost, prost, prost. ..! Zadnjih želja in zadnjih skrbi ! Skrbi zate, ki si mojega rodu rod ! Skrbi zate, ki nadaljuješ mojo pretrgano pot! Skrbi zate, ki te niso prekrili gozdovi. . . Želja, da iz naše prelite krvi pognali bi narodu zvesti sinovi! Da iz vas, ki ste seme rodu, zraste potomstvo: Sloveniji v slavo in Stvarniku v čast ! £ Slišim šumenje gozdov, slišim tuljenje vetrov . . . Čakain ... Pozabi ... pozabi .,. pozabi. . , ! Kje je že čas ! Tudi oni so že pozabili na nas. Kdo spomni se nas, ki ležimo v Kogu ? Kdo spomni sc bratov v trboveljskem rovu ? Rili smo izdani — pobiti — poklani. Zdaj tukaj smo sanii, smo sami, smo sami .. Z a nami zapira se čas. Telesa troline — a človeški nemir je še vedno pri nas! Strašno nepriznana pravica boli . . . Sin — vnuk — soborec! Ti veš za resnico! Povej, kdo je kriv ! Tvoja dolžnost je! Ti si še živ ! Vaš molk sc je zgrnil prek naših kosti . . . Vaš molk, sinovi, vas same razkraja! Vaš molk, soborci, vaš molk je — izdaja ! Zaupaj, brat moj, zaupaj, zaupaj ! Še vedno ostalo zadosti je prič . . . Saj smo še včeraj borili se skupaj ! Prijateljstvo veže preko grobov. Uoklcr bo eden od našili živel, bo pričal resnico, da zve je ves svet, in svet sc ho zdrznil od groze — vzkipel ! Zaupajte, bratje, zvestobi rodov ! .. . MARK« KRKM'M1* (Iz zborne recitacije “Mladina novega dne llustr. Bara Remčeva (Iz knjige “Žalost zmagoslavja”) ”) OB LETU OTROKA (Iz dokumentacije rimske komisije /a družino) OTROŠTVO je življenjska doba, ki je potrebna za počlovečenje osebe in družbe. Otrok ima svoje posebnosti, ki so potrebne tudi družini in Cerkvi. Pomaga nam na primer, da postanemo preprostejši, da znamo zapaziti tudi malenkostne in manj pomembe stvari ter odkriti njihovo vrednost. Otrok je ‘partner”, to se pravi: popoln in enakopraven Član družbe, ki ji pripada. Z doraščanjem mora dobivati vedno več prostora v celotncm življenju družbe: v družini, šoli, župniji, organizacijah. Ko sprejemamo odločitve, moramo poslušati tudi njihov glas. Pavel VI. je 19. decembra 1977 za Dan miru rekel: “Tudi vi, otroci in mladina, morate spregovoriti svojo besedo. Vi lahko pomagate odraslim, da od vas slišijo sveže, izvirne in nove stvari.” OTROK IN POKLICNO DELO STARŠEV V družini atomske dobe je na eni strani tehtnicc otrok, na drugi pa poklicna zaposlenost staršev. Otroku le poklicna dejavnost staršev še tuj svet. Ankete med otroki so pokazale, da si otroci predvsem želijo družinske ljubezni. Otrok bi bil rad ljubljen in zavarovan v krogu svojih domačih. Šola, tovariši in družba ninegokrat zavrnejo slabotnega, medtem ko ima prav družina vso možnost, da ga sprejme in pravilno vred-n°ti. Otrok vidi, da je ljubljen, ko se ta ljubezen kaže v najmanjših podrobnostih družinskega življenja: v iasU, ki mu ga posvečamo, v pogledu, ki mu ga damo, v 'grački ali drugi dobroti. Nobena stvar ne more otroku nadomestiti sloge in zvestobe med očetom in Materjo. VREDNOST IN SVETOST OTROKA Konstitucija o Cerovi v sodobnem svetu predstavlja "troke kot "žive člane družine, ki na svoj način prispevajo k posvečenju staršev". Odlok o laikih pa pravi, ,l tudi otroci delujejo apostolsko n;> njim lasten način. 0 žive Kristusove priče med svojimi tovariši in vrstniki, 'ivel vi. v dokumentu o evangelizaciji trdi, da so v užini vsi evangelizirani in vsi evangelizirajo. Starši sanio sporočajo otrokom evangelij, ampak ga glo-n° doživetega tudi sprejemajo od otrok nazaj. Vred- nost otroštva je tako velika, da celo Gospod od nas •ahteva, da se moramo povrniti nazaj v otroštvo, če ‘mo priti v nebeško kraljestvo. orlCli ,cilji’ki si jih Postav|ia mednarodno leto se nekatere teh perspektiv ne nahajajo, Je prav, da Cerkev nanje opozori z besedo in delom ter jih vključuje v pastoralne programe, ki se nanašajo na družino in otroke. V tem letu bi bilo treba obrniti pozornost zlasti na tiste otroke, ki so nepreskrbljeni in zapuščeni. Takih otrok je danes veliko ne samo v Tretjem svetu, ampak tudi v razvitih industrijskih deželah. Statistični podatki povedo, da je na svetu zaposlenih 52 milijonov otrok, ki še niso dosegli štirinajstega leta. Mnoge delodajalci tudi izkoriščajo. Bilo bi nevarno, če bi to zadevo reševali samo z ustanavljanjem različnih socialnih zavodov. Najprej bi bile treba prevzgaj.iti ljudi in jim odpirali nova stališča do teh zapuščenih otrok. Drugo, kar bi v mednarodnem letu otroka morali storiti, pa je izboljšanje položaja, ki ga imajo otroci v družini, v družbi in pastorali Cerkve. Treba je spreminjati javno mnenje. SKRB ZA DRUŽINO Mnogokaj bi bilo treba spremeniti glede družine. Prcfesor Urie Bronfcnbrenner opisuje položaj, v kakršnem >:e nahaja ameriška družina, ločena od Vružbe, razdeljena in osamljena v svoji vzgojiteljski vlogi. Vse več družinskih mater hodi na delo, polovica teh ima šolske otroke, ena tretjina otroke pod šestim letom in ena tretjina pod tremi leti. Istočasno p.t je vedijio manj odraslih, ki bi ostali doma in se ukvarjali z otroki. Vedno manj je močnih in normalnih družin. Vsak šesti otrok živi v družini s samo enim izmed staršev (nezakonski otroci, otroci ločencev). In kdo sc danes sploh ukvarja z ameriškim otrokom? Istočasno je imenovani profesor ugotovil, da je pozornost strokovnjakov (sociologov, psihologov, zdravnikov .. .) usmerjena na “družinske bolezni”, medtem ko normalne in številne družine niso več zanimive; tem se samo čudijo ali pa jih celo pomilujejo. V takih razmerah otrok lahko postane “obroben" član človeške družbe, izločen iz družbe, breme ali pa predmet kalkulacije zakoncev, ki ga enačijo — če že ni bil umorjen v prvih urah življenja — s tem ali onim materialnim blagom, ki si ga je treba omisliti. NEKAJ NASVHTOV OB LETU OTROKA Materinstvo bi bilo treba rehabilitirati in ga postaviti na njegovo mesto, saj je prav materinstvo ena najglobljih resničnosti, vpisano globoko v človeško naravo. Materinstvo morajo sprejeti žena, mož, družina in čružba kot naravno in srečno dejstvo. V tem bi bilo tudi izhodišče akcije za zaščito otroka, ki ga je treba roditi in ki že v materinem naročju doživlja odločilne ure za svoje bodoče življenje. Za otroke je življenjskega pomena zgodnje otroštvo. Vsi strokovnjaki — medicinski, psihološki in pedagoški — so soglasni v tem, da mora otroka v njegovi najnežnejši mladosti vzgajati mati. Njegov razvoj bo megel biti popoln le, če ga bo vodila mati. Ali je scdcbnu družba tako urejena, da bi imele matere takšne možnosti? Kaj ni ravno nasprotno? Mati Terezija iz Kalkute je rekla ob neki priliki: “Največja nesreča Indije ni v siromaštvu, ampak v razkroju družine”. V enem izmed priporočil Mednarodne konfcrencc o otroku in nacionalnem razvoju (leta 1975 v Saigonu) je bilo rečeno: “Če so starši otrok umrli ali niso zmožni, da bi zanje skrbeli, je treba najprej poiskati pomoč v ‘razširjeni družini', v družini, ki bo otroka sprejela in osvojila. Pomoč v socialnih ustanovah je zadnje zatočišče, pa tudi te ustanove se morajo truditi za naravno in družinsko okolje otroka”. V nekaterih deželah imamo že danes šolske vzgojne izkušnje, katerih namen je integracija staršev v novi tip vzgoje ob sodelovanju med starši in šolo. Čim popolnejša je uresničitev družinskega okolja, tem popolneje morejo starši in otroci, tudi tisti, ki so na robu, razvijati vse svoje zmožnosti in talente. m) Med mejniki “Ti, Bariča? Kakšno iznenadenje, da te po tolikem času vidim!” (Cesta med dehtečimi njivami avgusta, bel prah se vzdiguje z nje, voz mladine pa hiti dalje v petju in smehu; sence romarskih cerkvic, kjer južinajo in se zaljubljeno spogledujejo; kresovi v mlačnih večerih s črnim gorskim gozdom v ozadju; 'široka, od sonca presijana poletna reka, kjer glasovi nekako oglušijo, kakor se trtja po brežinah utapljajo v poletno megličavost, ko začne mehčati grozdje . . . vse to je Travnik videl pred sabo onkraj voda, ki so se od takrat pretekle.) “Rekla sem si: prej ko se začne šola, pogledam malo čez mejo. Znala sem, da ste le-tu, ves čas sem znala, in sem si dopovedovala: enkrat moram tja.” “Kaj si učiteljica?” je vprašal. “Ne, na šolskem tajništvu imam službo. In pomisli, Oton: v domačem kraju!” “Pa . . . družina?” “Sama sem. Starši so umrli, brat in Marjan sta pa . . . nekje ostala.” Vanj so gledale velike, črne, vprašujoče oči. “Bila sta domobranca.” Lahno je prikimal in uprl pogled v praznino. Že spet ta strašna senca iz minulosti. Moral je preiti mučni trenutek molka in povedati kaj o sebi. "Jaz . . . saj veš . . . sem leta petinštirideset kot iskalec večje svobode na begu iz ognja obstal tule, kjer se križajo mejniki. Nihče me ni poklical, nihče me ni poslal. Toda vse je na novo nastajalo, in potrebni so bili ljudje. Našel sent delo po svojem srcu in sposobnostih — in kruh po svojih potrebah." Dve sinici sta imeli živo gostijo na zreli sončnici onkraj okna, vse se je pozibavalo v sapici. “Kakšen dolg praznik je bil to!” je vzdihnil-“Razcvet upanja, ko se zdi človeku vse doseg' Ijivo. Kdor je bil priča tistemu času — navduše- nju, pogumu, fanfaram, zastavam, koračnicam in sprevodom — ga ne bo pozabil. Takrat je bila pomlad . . . zdaj, po tridesetih letih, čuti človek jesen.” Zazrl se je skozi okno in koprneče nadaljeval: “Včasih mi je žal, da nisem, dokler je bil čas in sem bil mlajši, odšel za drugimi na Južno po-luto. Tam se širijo sončne pampe, prostrane prerije, kjer je moč hoditi brez konca in piluijo živi vetrovi prihodnosti. V tem ozkem pasu med morjem in mejo nenehno ob koga zadevam, vedno sem pod nekimi očmi, vse je vsakomur na dlani. Se dobro, da se kdaj lahko zgubim v gmajno.” “Zakaj pa ne prideš nič gor . . . domov?” Ni ji ušel hlad, ki mu je po teh besedah spreletel obraz. “Bojim se, da ne bi mogel dihati, ako mi ne bi sonce zahajalo za morjem. In končno sem zdaj doma tu, kjer se čutijo doma moji otroci”, je ndgovoril čez čas. “Otroci bodo odrasli in šli svojo pot, vidva Pa se bosta vrnila. Domovina je samo ena . .. tam je človeku najbolje.” “Oh, Bariča”, je rekel mračno. Potem pa se »tu je beseda vedno bolj razvnemala. “Odkar sem odšel v tistem davnem maju, nisem napravil koraka čez prag v domovino, kakor mi je pred vrati. Tri tedne sem bil tu, ko je na drobnem lističu prišla do mene zadnja in najbridkejša grenkoba tistega leta: sporočilo, da je že pred petimi mesci umrla mama, bedna in osamljena. Ne vPrašaj me, ali bi rad vsaj enkrat pokleknil k njenemu grobu in si skušal priklicati v spomin njeno zgarano obličje. .. skozi solze skesanosti 'n hvaležnosti. .. o vseh svetih, ko vsakdo kam gre. Ali da bi videl, kako umirajo drevesa, ki so mi dajala senco.. . kako je moje mladostne vrstnike povišalo ali zmrcvarilo življenje ... V časniku zagledam osmrtnico — skozi tančico letnih časov skušam razbrati davni obraz, pri tem pa vem, da ura in kraj pogreba nista sporočeni meni. .. In vsako pomlad, ko čutim, da so trt ja pri vas prekopana, da so češnje po rebrih v belem, da iz mlade trave vrh naše grive dišijo bele vijolice, da se brezovi gaji, ko sem skoznje presrečen hodil v šolo, bleščijo v novem zelenju . . . in me duši domotožje po spočitosti mladih let, vidim tiste fante, ki sem jih poznal, tisoče fantov in mladih mož, četo za četo, pojoč nekam korakati — ‘Oče, mati, bratje in sestre’, slišim odmev in nato molk njikovih koračnic... ko samo gozd še odmeva od zadnjih strelov in smrtnih krikov. Domotožja ni več, mraz mi oklene srce. Tudi v meni je bilo takrat nekaj nasilno pokončano. Da bi se zdaj vračal med ljudi, ki so si po tem pokolu prisvojili še vso oblast ? In med tiste, ki svetlooki tiščijo svoj prst k čarobnim ustnicam ?” Drgetal je, stiskal zobe in jekleno strmel vanjo. “Oprosti, Bariča,” je tiše dodal, “mi vsi smo Žrtev čustvenega naroda, ki vsako idejo jemlje preveč zares, v njeni najradikalnejši obliki, brez ozira na ceno krvi, brez misli na prihodnost.” Upirala je oči vanj in se smehljala, kot bi poslušala nekoga, ki ne pozna resnice in živi v hudi zmoti. “Pa saj nihče natanko ne ve, kaj se je zgodilo s tisto vrnjeno vojsko; saj ni dokazov,” je milo rekla. “Pri nas se govori, da so bili nekateri poslani v Rusijo . . . drugi da kopljejo rove v Rogu, samo zastraženi so silno, nihče se jim ne 'Zdrava bodi, niojii lepa domovina! sme približati. . . neobriti so in nimajo več imen, ampak le še številke . . . spet nekateri so dobro plačani uradniki, a povsem ločeni od ostalega sveta . . Travniku je šel srh po hrbtu. “Bariča," se je zgrozil, “ali ne čutiš, da je to pravljica ? Strahota je bila prevelika, da bi jo ljudje mogli sprejeti, in rodila se je legenda! Moj Bog, ali ne vidiš ?” “Legenda, praviš ti ? O, jaz pa še zmeraj upam, da se kdo vrne. Brat moj živi, upam, in tudi Marjan živi. . . Oton, ne jemlji mi tega upanja!” Njene povečane črne oči so ga rotile. Lasje, ki bi morali biti že trudni in posrebreni, so žareli temnobakreno v bridki neskladnosti z bledo, nagubano kožo. Povesil je oči, ker mu jih je sočutje grozilo zaliti s solzami, in potiho rekel: . da kopljejo rove v Rogu . .. Mogoče jih pa res kopljejo — po naročilu boginje Nemesis!” Pogoltnil je vozel v grlu. Čemu bi ji navajal pričevanja in dokaze ? Res: čemu bi ji jemal poslednje upanje. Vso voljo je zbral in jo čvrsto pogledal. "Hvala ti, Bariča! Dokler je moč upati, še ni vseh dni konec. Drži se... pozdravi mi domači kraj.. . cerkvice in zvonove, samote in ptice, gozdove pod Svetim Križem, kjer se bo v belem ivju napovedoval nov božič... in kjer• bo ob taljenju snega noč in dan bučal veter pred novo pomladjo ...” — Legenda od onkraj je brnela v Travniku in mu hotela vse sprevreči. Ko je prvič srečal Veniera, mu je povedal kot veliko novost in napet od radovednosti čakal. Venier je premišljal in po dolgem molku odgovoril: “Zdelo se vam bo kruto, kar bom rekel — a moja misel je tale: rod zmagovalcev in rod poražencev morata pomreti, šele takrat bo ta bridki jarek zasut!" “Grenka je ta misel. Ali se vam ne zdi, da bi bil po tridesetih letih že čas, postaviti vsem, ki so dali življenje za svoje ideale, skupen spomenik — eno samo veličastno svetišče sprave vsega naroda ? V spomin mrtvim, ki so hoteli vsak po svoji zamisli zgraditi lepši in sončnejši svet ? In na tem novem bratstvu mrtvih in živih začeti novo dobo zgodovine ?” “To lahko naredi samo zmagovalec.. . ako je dovolj čvrst in pogumen”. “Da”, je poudaril Travnik, “in če se lahko vzdigne nad svoj napuh. Zgled že ima: na planoti med Atlantikom in Mediteranom Valle de los Caidos'*”. Pomolčal je in dodal koprneče: “Da bi se že kdo opravičil tisočem nemih črnih rut, ki jih vidim na glavah mater, žen, nevest, sester in hčera... da bi se že enkrat raztalil okameneli gnev tolikih duš, rojen iz tistega nesrečnega pokola... da bi prišel osmi dar Svetega Duha: dar pozabe. Da bi si spet vsi kot svobodni bratje pogledali v oči — da bi se lahko gledali dolgo in mirno !” VINKO BELIČIČ, Trst * Spomenik padlim borcem na obeh straneh je dal postaviti po zmagi španske revolucije ge' neral Franco. Pismo Globoko v mivko zdaj smo pokopani, lobanje strte, tu in tam še kost. Skoz dolga leta naš edini gost je bil podzemni potok razigrani. V kapnikih bi še našli sled krvi, ki v drobnih solzah s stropa je mezila, v temi nazadnje v niti se strdila, skoz bel kristal zdaj rdečkasto žari. Kot drobne večne luči zdaj gore nad nami, tak čudno lep je strop v podzemni jami. Karel Mauser k. ROMAN RUS, RIM: Čenstohova, luč na gori Vsako leto poroma v čenslohovsko Marijino svetišče nad 4 milijone Poljakov. Čenstohova pa ni samo najbolj češčeno svetišče na Poljskem, ampak je tudi simbol poljske narodne edinosti. Svetišče je zgrajeno severno od mesta Krakov na 4C0 metrov visokem griču Jasna gora; je luč na gori. Krščansko življenje in velika poljska zgodovinska dogajanja se pričenjajo in rešujejo v Censtohovi predvsem v 17. stoletju. Leta 1648 je v Varšavi umirala kra.jica. V najhujši zimi, pravi izročilo, so njene dvorjanke poromale v Censtohovo. Ko so izčrpane in izmučene prispele v Censtohovo in prosile pred Marijino podobo za kraljičino zdravje, je ta ozdravela. Srce tega velikega državljanske-9a in verskega poguma je izredno častitljiva podoba Crne Matere bož-ie. ki jo hranijo v svetišču od leta 1382 dalje; je darilo vojvode v Opo-lah (Opole so mesto ob Odri v Gor-nji Sleziji na Poljskem) Ladislava Pavlinskim menihom samostana v Censtohovi; gre za izredno lepo Marijo z delikatnim melanholističnim °bličjem, z Jezusom v naročju; je bizantinska podoba iz osmega sto-letia. Na desnem Marijinem licu se v'dijo udarci s sulico, ki so jih ji *adali banditi leta 1430. Resnična zgodovina Poljske pa Prične s krščanstvom. Po tradiciji nai bi prevzem krščanstva povzroči čudežen dogodek. Leta 913 je v|9dal Poljsko knez Ziemomyl iz di-nastije Pjast. Imel je slepega sina, ki 111 u je bilo ime Mješko. Ko je od- rasel, je med slovesnostjo vpeljava-nla mladih v vojsko nenadoma spre-9ledal. Dogodek so označili kot prečko napoved. Dejansko se je zgo- dilo da je po prevzemu poljskega Pr6sto|a Mješko poročil hčerko če-ke9a kralja Boleslava I., Dubravko, .1 ie bila katoličanka. Z ljubeznijo 'n Modrostjo je pridobila za krščan-0 Cerkev tudi Mješka. Ta se je 91 leta 966 krstiti. Spomin na to na Poljskem proslavljali leta 1966, ko so slavili tisočletnico poljskega krščanstva, „Sacrum milleni-um Poloniae". Po Mješkovem krstu je takratni papež Janez 13. poslal na Poljsko misijonarje in škofe. Prva poljska škofija je bila Poznan. Ustanovljena je bila leta 968. še pred letom 1000 je bila ustanovljena tudi škofija v Gnjeznu. Leta 973 je Poljska padla pod oblast svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, ki mu je vladal nemški cesar. Leta 986 je Mješko simbolično poklonil Poljsko papežu. Po Mješkovi smrti je zasedel prestol njegov sin Boleslav I., Hrabri. Iz njegove dobe omenimo delovanje svetega Adalberta na Poljskem. Sv. Adalberta so mučili in ubili poganski Borusi. Od 11. stoletja dalje je bila Poljska postavljena v središče Evrope. Bila je branik krščanstva. Leta 1079 je dobila svojega drugega mučenca krakovskega škofa Stanislava. Stoletja Poljska ni imela miru na vzhodu zaradi tatarskih vpadov in ruskih vdorov na jugu so ji pa neprestano grozili Turki. Pri tem moramo omeniti nastop poljskega kralja Jana III., Sobieskega, ki je leta 1638 osvobodil Dunaj pred ob'eganjem Turkov. Pred pričetkom bitke je Sobieski poromal k Devici Mariji v Censtohovo. Ko je odbil vdor Švedov, je leta 1656 poljski kralj Kazimir izvršil slovesno prisego posvetitve Poljske Čenstohovski Materi božji. V vseh odločilnih trenutkih svoje zgodovine se je poljski narod stalno obračal k Devici. Zanimivo je, da je najstarejši poljski spis posvečen Mariji. V novejši dobi v 19. stol. je bila poljska samostojnost zatrta od Rusije in Avstrije. S svojimi pesniki, pisatelji in rodoljubi, je Poljska ustvarila velike umetniške zaklade, katerih narodne in verske vrednote se spajajo v en sam krik po svobodi in neodvisnosti. Zlasti je s'ovita Mic-kiewiczeva (1798—1955) pesnitev Pan Tadeusz, posvečena Brezmadežni Devici, ki so jo povzdignili v narodni junaški ep. Največji poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz je v svojih romanih „Potop“ in „Z ognjem in mečem" pripovedoval zgodovino obrambe Genstohove v 13. stol. V vrsti tragedij, ki jih je doživljal poljski narod v zgodovini, omenimo samo poslednji dve iz našega stoletja. Leta 1939 sta si Hitler in Sta-:in razdelila Poljsko. Mučen in pobit od Rusov in nemških nacistov, se je poljski narod še enkrat zaupal varstvu Censto-hovske Matere božje. Predno so ustrelili pesnika Baszynskega, je ta leta 1939 prosil Čensto-hovsko Devico: „Ti, ki si kakor gozd šepetanja nosila duh te zemlje zaprt v bojno opremo, vodi nočne poti svojih pravnukov, da bomo znali molče umreti! Ti, ki si v dva razdeMa svoje srce, veliko kakor morje, v sina zemlje in v sina neba, o nauči naše matere, da bodo znale trpeti!" Po drugi svetovni vojni je Poljska leta 1948 padla pod komunistično diktaturo; prišlo je do novih strahotnih preizkušenj za njeno vero in njene domovinske vrednote. V strnjenosti, ki jo je podelilo obnovljeno če-ščenje zaščitnice Poljske, ki je branik vere in simbol naroda, bo narod ostal zvest svoji slavni zgodovini. Poljski primas kardinal Štefan Wyszynski je leta 1946 posvetil Poljsko Materi božji; leta 1956 pa je obnovil prisego kralja Kazimira in pričel z romanjem podobe Čenstohovske Matere božje po vsej Poljski v pripravo na proslavo 1000-letnice poljskega krščanstva, ki se je pričelo z Mješkovim krstom leta 1966 in v proslavo 600-letnice Čenstohove, ki jo bodo slavili leta 1982. Medtem je po božji volji prispel s Poljske na papeški prestol v Rim krakovski nadškof kardinal Wojtyla, papež Janez Pavel II. Tudi on je vnet častilec Čenstohovske Matere božje, saj je bil komaj en mesec pred izvolitvijo za papeža še na romanju pri Njej. Vesčli se Mati Poljske, je dejal ob njegovi izvolitvi poljski primas kardinal Wyszynski, dala si Cerkvi najboljšega sina, ki se je odlikoval med tolikimi bitkami in tolikim trpljenjem. Sin Čenstohove je postal vesoljni vodnik katoliške Cerkve. Čenstohova pa je postala nova luč na gori. Poslej ne sveti samo Poljski, ampak vsemu svetu. s- POTOP V SVETEM PISMU beremo v prvi Mojzesovi knjigi (6, 5-7): “Videl je Gospod, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas hudobno. Rekel je Gospod: Iztrebil bom z zemlje človeka, ki sem ga ustvaril.” V madridskem muzeju so tri pretresljive slike, ki jih obiskovalec ne more pozabiti. Na svoj način predstavljajo one strašne dni človeške zgodovine, ko je bilo Bogu žal in je zaradi greha sklenil pokončati človeški rod z vesoljnim potopom. Vse je bilo uničeno razen nekaj izbranih, ki so se rešili na Noetovo barko. Na prvi sliki so bogatini in nekam nezaupno zro v vedno bolj naraščajoče vodovje. Vendar se še zadovoljno smejijo, češ: Nam ne more škodovati, saj so naši domovi na visokih pobočjih. Tam spodaj pa so reveži vseh vrst ... ti pa, čeprav potonejo . . . Toda voda neizprosno narašča. Na drugi sliki je že dosegla vile bogatašev. Noben bogatin se več ne smeje in se ne počuti varen. Smrt stoji tudi njim za petami. Še strašnejša je tretja slika, ki kaže samo vodovje. Zadnji človek sc je zatekel na vrh gore. To je bila žena: otrok sc jo oklepa okoli vratu. Drži se z eno roko za najvišjo vejo drevesa, s prosto pa dviga v zrak kepo zlata. Toda neizprosna voda se vedno bolj dviga in končno po pogoltnila s svojimi valovi tudi poslednjo žrtev. .. Pod vsemi tremi slikami pa stoji napis ene same besede': MATERIALIZEM. Skladna s tem je znana svetopisemska zgodba, tokrat gledana z očmi umetnika-slikarja, ki pa na žalost ni prav nič zastarela. Je človeštvo danes v resnici kaj boljše kot pa je bilo pred vesoljnim potopom ? Res je bil takrat materializem, kot življenje nasploh, bolj primitiven, današnji pa je bolj olikan in opiljen. Današnji materializem je tudi teoretsko poglobljen ter je dobil stopnjo in priznanje svetovnega nazora. Pridobil si je mesto v etični garderobi človeštva. Materializem je postal nazor o sreči na zemlji. Ločili so ga od nebes in ga na šestini naše zemeljske oble celo odeli v škrlatni plašč državniške moči. Res je Bog takrat rekel, da ne bo več poslal na svet vesoljnega potopa. Toda svobodna volja, ki jo je dal človeku kot največji in najlepši dar, pa človekova zlobnost in oSabnost so zmožne pripraviti nov potop. & sc bo tako stopnjevalo, se ljudje ne bodo več bal* odpreti zatvornic, da drug drugega utope. Znanost j® tako prodrla v tajne materije, da more iz nje pridobit* najstrašnejša rušilna orožja. Materializem, ki ga )6 človek tako načrtno potenciral, sc lahko vsak trenutek sprosti v strašno uničevalno deževje in smrt človeškega rodu. Materializem je danes kakor zrak, ki ga človek vdihava. Pije ga kakor vodo. Tako uspavalno vpliva na ljudi, da mnogi niti ne zaznajo, da so tudi sami postali materialisti. Ne gre, da bi vse, ki so bogati, kar na splošno obsodili. So bogatini, ki so otroci božji, pa drugi, ki so otroci pogube. V rokah prvih je bogastvo blagoslov, v rokah drugih prokletstvo. Prvi prvih je bogastvo sredstvo dostojnega vzdrževanja in pomoči potrebnim, pri drugih razkošje in zapravljanje, ki služi grehu in izžemanju ter vzbuja željo po izživljanju in zavist pri •istih, ki bogastva nimajo. Bog je rekel Adamu in Evi: “Podvrzita si zemljo in ji gospodujta !” Ni jima rekel za vse bodoče človeštvo: “Požrite se med seboj !” Ni rekel bogatinom: “Denar naj bo vaša moč, s katero boste izžemali druge !” Tudi n> dejal: “Vaše žene naj bodo ‘milostljive gospe’, vse druge pa naj se postavijo ob tovarniške stroje!” Ko govorimo o prekletstvu bogastva, navadno mislimo na hladne in preračunane, ki izstopajo iz množice. Toda ni treba biti milijonar, pa lahko nisi nič boljši. Kristus Je branil grešnico, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju ln je skesano jokala ob njegovih nogah. Ljudstvo je nanjo kazalo s prstom, on pa ji je odpustil, ker nobeden lt-h ni bil upravičen, da bi vrgel kamen vanjo: vsi so bili grešniki. Ni pa odpustil bogatinu, ki ni imel Usmiljenja do berača Lazarja. Pa tudi hlapcu ne, ki Je davil sohlapca in terjal od njega cente, četudi je njemu usmiljeni gospodar odpustil velik dolg. Gospod le trd, če gre za socialne grehe: neusmiljeno je bičal v človeku satanski materializem. Človeštvo, ki je usmerjeno le v tostranost, sc materializma ne more rešiti. Toda človek je bitje, ki je b|ctr z nogami v blatu, njegovo čelo pa se dviga proti n^bu, v večnost. Kristjan skuša s pomočjo tega živ-Ijcnja in njegovih dobrin doseči večno zveličanje: to Je njegov cilj po duhovnem napredku, za katerega se '•udi. Materialistu pa je cilj le v ekonomskem napredku. °zablja, da je Kristus dejal: “Iščite najprej božjega raljestva in vse drugo sc vam bo navrglo!’’ Najprej j°rej božje kraljestvo! Tu je in mora biti izhodiščna 0£ka za pravega kristjana. Zato krščanstvo ne more ^'koli hoditi vštric z materializmon. Metoda materialna je razredni boj, kristjani pa moramo poznati l|go revolucijo — revolucijo srca. Kristus je zapokal ljubezen in ta naj vse ureja ! Če je ona na delu, 0 Pravičnost zaživela sama od sebe. 'Ji materializma je zemeljski raj. Naš cilj na d *k Pa *e soci;,lni mir- v katerem moremo delati ° r° bližnjemu ter s tem osrečiti tudi sebe. Preko 'tv zemeljske sreče hitimo k večni sreči v Bogu. Medtem ko kristjani govorimo o blagoslovu otrok, ^ a*erialisti (žal tudi krščeni !) govore o prekletstvu, Zah V obračunu otrok ne pride vpoštev. Otrok eva žrtev in sebičnež jo ne prenese. In tako doživ- ljamo, da moramo davkoplačevalci plačevati zločine, ki so si nadeli nedolžen zdravniški izraz: “prekinitev nosečnosti”. Beseda za vsakršno zatajevanje je zastarela. Iz moralnega slovarja je izrinjena zapoved “Ne ubijaj !” in zapoved “Ne nečistuj!” je vredna samo še posmeha .. . Znani materialist Peus piše: "Veliko smo dali ljudem v zadnjih letih, toda notranja sreča pri nas ni doma . . Kako pretresljive besede priznanja ! Res se je v zadnjih petdesetih letih veliko naredilo za napredek človeštva. Ali pa so ljudje tudi postali srečnejši ? Ne ! Notranje so ostali nezadovoljni. Res se je mnogim razcvetel lepši in višji življenjski standard, toda z njim je zrastla tudi negotovost. Nemir med narodi jim brani uživati moderne pridobitve v zadovoljstvu. Neka čudna tesnoba in strah sta se polastila človeških src. Sreče ni ! Velik vzrok nemira je tudi v tem, ker ljudje ne poznajo mere. Niso vzgojeni na osnovi osmerih blagrov, ki jih Kristus ponuja svojim vernikom. Tudi krščanstvo ni proti dostojnim stanovanjem in ostalemu, kar si nekdo pridobi za človeka vredno življenje. O tem govore mnoge papeške enciklike. In vse to je možno deteči, ni nikaka utopija, noben nedosegljivi paradiž. Kar hoče materializem — raj na zemlji — pa je naj-vtčja utopija vseh časov, ki jo je zgodovina že tisočkrat razkrinkala, pa se zopet in zopet ponavlja. In vendar: v središču dogajanja ne sme biti denar bogatinov, niti zemeljski raj materialistov, ampak človek, ki je iz telesa in duše, ustvarjen po božji podobi in z visokim ciljem po tem zemskem potovanju. Ne bo nas odrešil noben petletni plan, ampak samo božji odrešilni načrt. Zakaj ne bi človeštvo vzelo v roke socialne okrožnice Cerkve, zlasti papeža blagega spomina Janez i Dobrega ! Če bi v resnici spoznali, kaj n;:s v njih uči, bi se čudili, kako moderne in naravnost revolucionarne so ideje tega dobrega človeka, ki je s svojo dobroto objemal ves svet, četudi so ga zato bogatini razvpili celo za “rdečega”. Potem bi sc nihče več ne upal trditi, da je Cerkev nazadnjaška in da “je odpovedala”. Odpovedali smo kvečjemu mi, ki bi morali slediti njenim naukom. (Spis, ki sem ga po svoje priredil in dopolnil, je nepodpisan avtor priobčil v knjigi: “O čem ste se na poti menili?” Res je že skoraj desetletje od tega, a vsebina je še vedno sodobna. Saj kaže na rak-rano, ki razkraja človeštvo.) M. T. Ena suma beseda resnice tehta več kot vse vesolje. (Star ruski pregovor) Še o potresu KER BRALCE solovo zanima, lu objavljamo izvleček iz pisma, ki ga je iz Cetinja našim sestram poslala s. Gregorija, predstojnica sester iste kongregacije (fran-čiškank Brezmadežne) na potresnem ozemlju. Po zahvali za prvo pomoč piše takole: Moram reči, da smo zelo prizadete, tako materialno kot psihično, zlasti one setre, ki so blizu morja in kjer je bilo najhujše. Tri naše hiše so zrušene: ena v Petrovcu in dve v Dobroti. V njih ni mogoče stanovati in ni jih mogoče popraviti. Vse bomo morale podreti in znova začeti, kar p.i ni lahko. Kar smo v teku tridesetih let gradile in urejevale, je bilo v nekaj trenutkih uničeno in izgubljeno. V Dobroti je ostala v delni uporabi naša nova hiša, je pa tudi zelo razpokana in razmajana. Samo najbolj korajžne sestre spijo v hiši, druge, zlasti mlajše, pa v strahu spijo pod šotorom. Ni mogoče opisati, kako strašna sta bila oba potresa na veliko noč. Saj smo mislili, da bo konec sveta. Vse se je majalo in rušilo, tudi planine, da smo imeli občutek, da nas bodo pokrile. Res žalostna velika noč, ko sc iz lepo urejenih in praznično pripravljenih hiš nastale gomile razvalin. Nekatere sestre niso niti okusile velikonočnega žegna, saj so vsa jedila ostala pod ruševinami. Pri nas v Cetinju je bilo malo boljše. Hiše so ostale, so pa stved.i tudi zelo razpokale. Komisija jih je že pregledala in ugotovila, da za enkrat niso varne za stanovanje ter bo potrebno veliko popravila. Vendar v-zeno stanujemo v njih, saj pod šotorom ni prostora za trideset ljudi . . . Kar je najtežje, je vtčn.i napetost v nas, ker sc od tistega prvega potresa skoraj vsaki dan ponovno trese. Predvčerajšnjim smo imeli potres sedme stopnje, kar nas je zopet zelo prestrašilo. In ravno med pisanjem tega pisma so prišli novi sunki. Kar precej smo jih občutili, a škodo so povzročili okrog 60 kilometrov od Cetinja, proti Ulcinju, kjer je bil epicenter. Tako so pravkar povedala radijska poročila in omenjala, da so ljudje spet vsi prestrašeni bežali iz stanovanj in uradov. Ljudje so postali res čisto živčni in ne vem, kaj bo, če bo to še dolgo trajalo. Mnogi slabotnega srca pa umirajo za srčno kapjo: posledice strahu. Tako se je zgodilo tudi z našim nadškofom v Baru, ki smo ga pokopali pred enim tednom. Odpovedalo mu je srce. V božjih rokah smo in pravo čudo je, da doslej ni končala pod razvalinami nobena izmed nas, kakor tudi ne druge sestre in noben duhovnik. Glede materiale škode pa moramo reči z Jobom: Bog je dal. Bog je vzel, hvaljeno bodi Njegovo sveto ime ! Če je božja volja, bomo z lastnimi trudi in s pomočjo dobrih ljudi že zopet kaj zgradili. V Njegovih rokah smo, On že ve, zakaj je to dopustil. Gotovo nam hoče tudi s tem nekaj povedati. Da bi le vsi spoznali, na kaj nas hoče opozoriti !. . . Priporočamo se v molitev. In če nas Bog ohrani pri življenju, se bom še oglasila. Pozdrave vsem ! Sestra Gregorija. Včasih sc /.godi, da sredi gluhe noči razkolje smrtno tišino petelinjc petje in \rte kmeta iz trudnega spanja, meneč, da sc dani. Toda pogled skozi okno mu pove, da se je bil petelin zmotil, da je bilo njegovo klicanje prevara, kajti črna tema je še in jutro je po vsej priliki še daleč. Tudi v življenju naroda se zgodi, da petelin naznanja dan, ko se v resnici zgrinjajo nad njim še gostejši mrakovi in ko sc zdi, da sc je zarja odmaknila v večnost. Kadar se to zgodi, tedaj so ure pred zoro tako neskončno dolge in bridke, da srce omahuje pod njihovo pezo in da duša poti krvavi pot, vzdihujoč v smrtni tilovti: “Ote. če je mogoče, vzemi ta kelih bridkosti proč..." Vendar že te ure nosijo v sebi kal poživljajočega upanja in odrešilne vere: vsaka noč mine ob svojem času, vsaka kuga sc nekoč zdivja, vsake bridkosti mora biti nekoč konec tako gotovo, kakor jc amen v očenašu; za velikim petkom mora priti velikonočno jutro! IVAN JONTEZ, naš v letošnjem marcu umrli ameniki pisatelj, jc tc besede napisal za uvod svojemu romanu "Jutro brez •onca” Fr. Valerian Jenko O.F.M Fr. Lovrenc Anžel O.F.M. St. 'Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.YV. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančttkanke Brezmadežne St. Raphael’s Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 Telefon kot zgoraj. SLUŽBA BOŽJA pri Sv. Rafaelu je vsako soboto zvečer ob sedmih (vigilna maša, ki velja za nedeljo), °b nedeljah pa ob osmih in pol desetih dopoldan. Vzemimo nedeljsko dolžnost kot nekaj, česar ne sme manjkati v našem življenju, če se imamo za kristjane ! Na žalost se je grda razvada opuščanja nedeljske maše ^ kar preveč razpasla med nami. Pač nismo doumeli vrednosti Kristusove žrtve po trpljenju in smrti za nas Vse, zato nam je vsaka zabavna aktivnosti — in teh Je zadnji čas vse sobote in nedelje vedno več med nami ~~ vredna več kot služba Bogu. Ali se pri tem zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do naše mladine, ki ?e gre za slabim zgledom starejših? Kakor starši, •ako otroci ! Malo je častnih izjem. Naj postane nedeljska maša redni tedenski družinski dogodek ! Kdor ne more k nam v Merrylands, pa naj sc božje službe udeleži v domači farni cerkvi! Posebno starši prvoobhajancev zadnjih let naj skrbe, da njihov otrok mogel večkrat prejeti zakramenta SVete spovedi in svetega obhajila. Tudi tu velja: zgled "aršev bo najbolj vlekel. WOLLONGONG: slovenska maša bo v Vila Maria aP®li v nedeljo 8. julija ob petih popoldne. Slovenska la ob treh se prične v farni dvorani, vsakikrat pa ,c P° maši tudi kratka pevska vaja. ^ CANBERRA: slovenska služba božja ob 11:30 v afranu na nedeljo 17. junija, 15. julija, 19. avgusta. (jJedn° srečanje bomo imeli na nedeljo 2. septembra *estih zvečer v isti cerkvi, ko bo med nami novi ^nberrski nadškof EDWARD CLANCY. Za našo ^ uPnost bo opravil sveto mašo in nam tudi govoril, v f °lai' Pa bomo šh vsi skupaj v Slovenski dom na trl°. kjer bomo imeli priliko tudi izven cerkve srečati in pozdraviti našega visokega gosta. Novi nadškof je komaj pred nekaj meseci zasedel canberrski škofijski sedež. Primerno je, da se sreča tudi z našimi tamkajšnjimi rojaki, saj so z nekaj izjemami vsi katoličani, torej člani canberrske Cerkve. Zato iz srca želim, da sc vsi zberemo k tej škofovi službi božji in tudi k skupni večerji. Za večerjo se prijavite gospe Mariji Osolnik (telefon 86-3701), ali pa pri gospe Barbari Koren v Domu. Nič naj nas ne bo sram pokazati, da smo narod tisočletne krščanske tradicije, ki nam je prinesla in ohranila tudi bogate kulturne dobrine. Vera in kultura sta bili v našem narodu vedno tesno povezai in sta skozi stoletja ena drugo podpirali in pospeševali. Kdor hoče danes to postaviti na glavo, dela silo tradiciji in narod siromaši za najlepšo dediščino. WAGGA WAGGA je po dolgem času zopet imela slovensko službo božjo. Rojaki, ki jih v tem kraju ni veliko, so se zbrali v nedeljo 20. maja ob petih popoldne v sestrski kapeli na Mt. Erin. Udeležba je bila kar skoraj stoodstotna. Domenili smo se, da se bomo v bodoče večkrat zbrali k bogoslužju. Po sveti maši sem v Calvary Hospital-u obiskal Antona Bernetiča (zdaj že pokojnega) in mu podelil zakrament bolniškega maziljenja. BRISBANE in NEWCASTLE sta na vrsti za slovensko mašo v juliju (Brisbane 22. julija, Newwcastle pa 29. julija). A za to bo menda še čas poročati v prihodnji številki. ZAKRAMENT SPRAVE — spoved — lahko opravite v domačem jeziku pred vsemi mašami pri Sv. Rafaelu, kakor tudi po drugih krajih, kjer se občasno vrši slovenska služba božja. Če duhovnika ni v spovednici, povejte v zakristiji, da želite spoved. Zakaj zadnji čas število spovedi pada? Ker smo ljudje boljši in nam ni več potrebna ? Gotovo nam jc potrebna, najbrž še bolj kot kdaj koli v preteklosti. Vzrok zanemarjanja tega zakramenta jc v tem, da izgubljamo čut za pravičnost, poštenost in svetost. Ce pa otopi vest, jc to nevarno znamenje. Brez zakramenta sprave si ne moremo misliti krščanskega življenja. Nekateri pravijo, da nimajo nič od spovedi. Vzrokov za to je lahko več. Glavni jc gotovo ta, da vzamejo spoved samo kot navato in jo opravljajo zgolj mehanično, brez notranjega doživetja. Pozabljamo, da je za res dobro spoved potrebnih pet stvari: izpraševanje vesti, kesanje, priznanje grehov, trdni sklep .n zadoščcvanjc Paziti moramo, da ne pridemo k »po SCIENTOLOGY-CHURCH TO “cerkev” sem mimogrede omenil že v eni lanskih številk, a nisem zašel v podrobnosti. Ker pa sem dobil prav o tej "vrski skupini” nekaj vprašanj bravcev, se mi zdi potrebno, da se le malo več pomudimo pri njej. Kot ste videli, sem tako besedico "cerkev” kot besedi “verska skupina” napisal v narekovajih, kar pomeni, da obstoja resni dvom, ali ima gibanje sploh kaj opraviti s cerkvijo v smislu vere. Mnogo stvari namreč potrjuje domnevo, da tej skupini beseda “cerkev” služi samo z.a okvir drugim namenom. Privrženci sami se o tej svoji "cerkvi” ne izjavljajo jasno. Nastopajo pa proti trditvam drugih, s katerimi se ne strinjajo, po načelih svojega vodje: “Ne boj se prizadejati drugemu tudi bolečine, če gre za pravično stvar!” Ker sem vsaj enega izmed njih že osebno srečal, bi lahko trdil, da gornje stoodstotno drži. Ni mogel skriti ne le prezira, ampak celo maščevalnosti in sovraštva do vsega, kar se ni popolnoma skladalo z njegovimi trditvami. Vendar moramo poznati to novo “cerkev” tudi Z druge strani, če hočemo videti njeno pravo podobo. V članstvo privabljajo z gesli kot so: “Spoznaj življenje in postani 'dear'! Delaj 'auditing' !” “Nauči se, kako se prodaja in kako se delajo dobre kupčije!” “Nauči se delati to, kar res želiš! Udeleži se tečaja!” S takimi in podobnimi gesli vabijo nove člane — bolje rečeno: pridobivajo nove udeležence svojih ležajev, nove kupce za svoje knjige, magnetofonske trakove in plošče . .. Ustanovitelj “Scientology-cerkve”, ki je razčlenjena na več organiziranih skupin, je A meri kanec L. Rou Hubbard. Rojen je bil leta 1911, živel je v Vzhodni Aziji in je t' svojem življenju opravljat mnogo različnih dejavnosti. Njegovi pristaši ga častijo kot izvedenca jedrske fizike, učenjaka in raziskovalca, največjega modroslovca vseh časov in celo kot vojnega heroja. Mi lahko dodamo, da se je mož kot ustanovitelj nove “cerkve’ (leta 1965) izkazal tudi kol genialen trgovec. Hubbard je knjigo “Dianetics” (pomen naslova je “z mišljenjem"), ki je bila dolgo časa zelo uspešno naprodaj na ameriškem knjižnem trgu, predstavil svetu “moderno znanost o duhovnem zdravju". Vsebina knjige je zmes psihoanalize, programatične življenjske filozofije ter raznih idej iz vzhodnih verstev n.pr. nauk o reinkarnaciji, to je: ponovnem rojstvu ali “utelešenju(Po budističnem nauku se duša po smrti ponovno “utelesi” \’ drugih človeških ali celo živalskih telesih). Te svoje ideje pa mož preko skupine privržencev uspešno prodaja ne le s knjigo, ampak zlasti s svojimi tečaji in pa s posebnim aparatom, ki naj bi meril človekovo duševnost. Njegovi verniki plačujejo za take tečaje navadno visoke vsote, za katere bi lahko kupili že kar poprečen avto ... V stik z. ljudmi pridejo člani skupine v okviru socialne službe “Scientology-cerkve" z. brezplačno ponujenimi testi za “inteligenco in osebnost kakor pravijo. “No obligation" je zanka, ki mnoge ujame. Preizkusi duševnih zmožnosti so urejeni tako, da ob rezultatu ponudijo tečaj, ki je “nujno potreben", da človek najde pot do samega sebe in do notranje svobode. Ta pot seveda ni zastonj, saj izmozga iz zainteresiranih ljudi lepe denarce. „ A Pomočjo knjige “Dianetics” prodaja ta nova cerkev'\ kakor pravi, “dolgo zaželen most k °iPolni svobodi”, ki je na noben drug način °Vek ne more doseči. Scientology — beseda Pomeni nauk o znanju — je po kričeči propa-ondi privržencev danes “najbolj življenjsko gi-■ anle na svetu”, ki ima odgovore na vsa vpraša, katera tarejo človeštvo in jih doslej nihče v' mogel rešiti. To znanje na posreduje le po kh''^ ,ečajih, h katerim je uvod imenovana ol,Sa. “Po tisočletjih nevednosti o samem sebi, >>ieV°^veštv0”. fiJ ‘/H// so razvr^en< na več stopenj in po njih ' neP°u^en' človek našel pot k popolni 'nor*"' SVoboc,i m uravnovešenosti. Menda se Zivlje a’ k a ga muči iz prejšnjih teink,l> ,)r'^e v Postev kaj praktično nauk o (qSq arnac‘jH), osvoboditi se more vseh vezi t>e£ 1,1 Prostora, ki zanj enostavno ne veljajo K()l »«,„ i>r,mvr tega "osvobojenja" naj nam služi Rožamarija. Vsem trem je Dinka dala nekaj Pristno svojega: pogum in pridnost za delo. Jožko je /(^'j žc grafični risar, Robert električar, hčerka pa kon-ujo gimnazijo. |v ^ *c*lu Pa sc ic Pr' Dinki zbrala tudi vsa ostala ^VančičCva družina. Najprej je iz Slovenije prišel Tone ,lružino, nato Jože (Pino) in Milka, potem Cilka z *cm j„ dru/ino. na tudi ostarela mama sc je ojuna-!l n« dolgo pot. Za vse sta imela Frane in Dinka etno pomoč in skrb, dokler sc niso postavili na svoje ■ *a mamo pa ic skrbela Dinka dobrih devetnajst I- DINKA GOYAK r. Ivančič let, prav do njene smrti. Kolikokrat jo je pripeljala k maši, še ko smo sc stiskali v kapelici misijona na Young Avenue. Niti vedeli nismo, da je bolezen začela tudi na Dinki svoje uničevalno delo. Od časa do časa je z nasmeškom na ustih malo potožila, du jc hitro utrujena, a kdo izined nas sc jc menil za to. Do zadnjega jc prihajala s svojima sestrama v versko središče, da počisti, okrasi in pripravi našo cerkev za nedeljsko službo. Nikdar ni rekla, da ta cerkev ni naša last in sc ni vredno mučiti zanjo. V božjo čast sc jc žrtvovala, pa naj bo prej v kapelici ali zdaj v cerkvi. Še tik predno je morala v bolnišnico v Modhurry, je prišla in počistila ccrkcv — to je smatrala za svojo dolžnost in imela v veselje, četudi je telo že oslabelo. In potem sc je pričel križev pot — pot v bolnišnico in domov, neštetokrat tja in nazaj, dokler ni ostala na bolniški postelji in se nič več vrnila. Toliko injekcij, transfuzij in zdravi) — pa tudi ne dneva, ko hi v svoji bolezni ne prejela svetega obhajila in dvakrat i? sama prosila za prejem zakramenta bolnikov. V ponedeljek in torek — kakor da jc vedela, da bo v sredo odšla v večnost — se jc od vseh lepo poslovila. Vseh sc jc spomnila in vsem naročala, naj se ljubijo med seboj in naj lepo skrhe za njeno najmlajšo Rožomarijo. V zadnjih trenutkih jc zaprosila za križ. ki jo je spremljal v žalosti in veselju, ter z njim v rokah mirno zaspala v Gospodu. Množica ljudi pri večernem rožnem vencu za pokoj duše na Misijonu svete Družine in pa naslednji dan (21. aprila) pri pogrebni maši je bila zgovoren dokaz Dinkinc priljubljenosti. Skupno smo jo pospremili na Centennial pokopališče, kjer bo čakala vstajenja ne daleč od svoje mame. Ob odprtem grobu sc jc od Dinke v imenu verskega središča poslovila gospa Angela Dodič z lepimi besedami, ki so vse zbrane globoko ganile. Draga Dinka, hvala za zgled bogovdanega življenja! Počivaj v božjem miru! P. FILIP POT RAVNA, VEDI, PRAVA JE EDINA, NJE V VSEM DEJANJU DRŽI SF, ZVESTO; HINAVSTVO, LAŽ JE GREHU KORENINA, RESNICA NAJ NAD VSE TI SVETA BO! KAR MISLIŠ V SRCU, TO V DEJANJU KAŽI, NE SEBI SE, NE DRUGIM SE NE LAŽI! JOSIP STRITAR k P. BAS tipk. 1. junija 1979 I r. Basil Valentin O.F.M. in Kr. Stan Zcmljak O.FJM. Baraga House — 19 A’Beckctt Sl., Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-81 IS in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškankc Brezmadežne Slomšek Mouse — 4 Ormeron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 0 SEJEM Društva sv. Eme, ki so ga članice priredile na tretjo majsko nedeljo, je tudi letos zelo lepo uspel. Res je s takilemi prireditvami veliko priprav, a obiskovalci so zadovoljni in zadovoljiv je tudi finančni doprinos v dobre namene. Tudi letošnji sejem je prinesel Društvu sv. Eme nad 500 dolarjev. 0 Tokrat je ena redkih mojih tipkarij v dolgih letih, da ne moreni omeniti nobenega krsta. Mesec maj je minil brez njih, za ta mesec pa jih je že nekaj najavljenih. Prepričan sem, da krstov še ne bo tako hitro zmanjkalo v naši cerkvi, ki jih je doslej imela tako več kot marsikatera avstralska župnija. Župnijo Srca Jezusovega v Kevv, na katere teritoriju stoji naše slovensko središče, s številom krstov posekamo vsako leto. ^ Tudi poroko morem omeniti ta mesec samo eno in sicer dne 26. maja: oba, nevesta in ženim, sta prišla iz Noble Parka. Nenad Balaban, rojen v Zemunu, je pred našim oltarjem pričakal svojo izbranko Minam Peloza, rojeno in krščeno v Munah v Istri. Želimo jima božjega blagoslova na skupno življenjsko pot! Enako želimo poročnemu paru, ki ja stopil 5. maja pred oltar cerkve Srca Jezusovega, župnija Oakleigh; l.jubo Gec, iz družine naših naročnikov Gecovih iz Chadstona, je dobil za življenjsko družico Marce Olle, ki je avstralskega rodu iz Caulfielda. Tudi Ljubo je bil rojen že tukaj v Melbournu, vse zakramente od krsta do poroke pa je prejel v farni cerkvi v Oakleigh. £ Zaključna vsota letošnje postne akcije Project Compassion je $524.60 in se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem. Kot smo oznanili, smo jo razdelili med našega misijonarja-posinovljenca v Togu, Afrika, in nadškofijsko misijonsko nabirko za nerazvite dežele. Potresna akcija pa je doslej prinesla vsoto $842.40 in jo bomo še ta teden odposlali. Če se bo v teku naslednjih dni ali tednov kaj nabralo, bomo še radi sprejeli in oddali dalje. Vsem naj Bog povrne! £ Prav domače prijetna je bila letošnja MATERINSKA PROSLAVA, ki smo jo imeli v naši dvorani po maši na prvo majsko nedeljo. Nastopali so poleg otrok Slomškove šole gojenčki otroškega vrtca v Slomškovem domu, mladinski zbor “Glasniki” pa nas je tudi razveselil z nekaj novimi pesmimi (prvič na odru pod vodstvom br. Bernarda). Prisrčni so bili otroci vrtca, večina med njimi iz neslovenskih družin, pa so kaj korajžno peli po slovensko. Med njimi se je najbolj izkazala mala Katherine, ki je veselje nastopanja najbrž debila po svoji narnici Rosemary Morgan, katero vidimo vsak dan na televizijskem ekranu. Za konec je nam in mamicam še mladi ansambel ‘‘Triglav" zaigral nekaj poskočnih. Vodstvu prireditve iskrena zahvala, enako vsem nastopajočim in njih staršem! Zahvala tudi Društvu sv. Eme za pripravo zakuske in vsem gospodinjam, ki so priskočile na pomoč s svojimi dobrotami. Prisrčna zahvala tudi sestri Hilariji, ki je poklonila za dražbo tega dne svoje krasno ročno delo: avbo za narodno nošo. Dražbo je prevzel kot običajno Laukov Marjan in avba je Skladu bodočega doma ostarelih prinesla lepo vsoto 106 dolarjev. £ Že zdaj vabim vse na proštenjc, ko bomo slavili naša cerkvena zavetnika sv. Cirila in Metoda na prvo julijsko nedeljo. Letos bo to že kar prvega julija. P° cerkvenem slavju ob desetih bomo imeli v dvorani zakusko za vse. Pripravile jo bodo članice Društva sv. Eme, ostale gospodinje pa tudi naprošam, če pomagajo s svojimi dobrotami, da bodo mize polne. Običajno pismo z darilno kuverlico bo prišlo te dni po pošti, za sleherni dar za vzdrževanje verskega sredi-dišča in odplačevanja bančnega dolga za bodoči Dom počitka pa že zdaj iskren “Bog povrni”! £ Tokrat nas je dvakrat obiskal angel smrti, obakrat v Gcelongu in kar na isti dan, komaj uro presledka. V geclongški bolnišnici je izdihnil prekmurski rojak MIHAEL GUBIC, ki je dočakal lepo starost. Zal jc bil precej časa nepokreten, ker ga je zadela kap, zadnje dni pa tudi v nezavesti. Bog ga jc rešil trpljenja v ranil1 urah 22. maja. Pokojnik je bil rojen 20. septembra 1902, Trtkov.i v Prekmurju. Leta 1928 se je v Gornji Lendavi poročil z Rozalijo Lesič. Imela sta dva otrok«' i,d katerih je eden v Avstriji, drugi pa med nam1’ Aleksander jc starša leta 1964 poklical k sebi in sti' dospela v Avstralijo še isto leto na ladji “Galile° Galilei”. V Geelongu pri sinu sta uživala srečno ‘n mirno starost, dokler ni posegla vmes bolezen in smrt. V pogrebnem zavodu smo imeli na večer 23. rožni venec in druge molitve. Naslednji dan jc k1 pri Sv. Družini v Bell Parku maša ob krsti in n#* pogreb na Western .Cemetery, kjer bo pokojni Mil1'1 čakal vstajenja. R.I.P. .j 1st dan, 23. maja zjutraj, mi je telefon naznanil W smrt MARJANA GORUPA, ki je bil rojen 15. decei?1' bra 1923 v Zalogu pri Postojni. Z Ano Poropat sta se poročila v juniju 1951 v cerkvici begunskega taborišču Bagnoli pri Neaplju, kmalu nato pa odšla proti novi domovini Avstraliji. Nekaj časa sta živela in delala v severnem N.S.W., potem pa odšla v Geelong, kjer se je že naselil Marjanov brat Jože. Tam sta si tudi onadva uredila svoj prijetni domek in bila med rojaki zelo priljubljena. Rada sta sodelovala pri raznih slovenskih akcijah, tudi pri slovenski maši, kjer sta pela lr> je sin Danny dolga leta ministriral. Marjan je imel P'ed dobrim tednom srčni napad, ki se je v bolnišnici ponovil še drugič, v tet je p;i je prerano končal njegovo življenje. Rožni venec ob krsti na predvečer je opravil domači župnik, na petek 25. maja pa smo imeli pri Sv. Družini v Bell Parku slovensko pogrebno mašo. Zadnji domek ic našel pokojni Marjan na Western Cemetery, kjer počiva večina geclongških rojakov. Njegov pogreb je zgovorno pokazal, kako je bil pri vseh priljubljen, saj se le zbralo res veliko število prijateljev in znancev. Besede v slovo je povedal ob odprtem grobu Vinko Ja8er, pevci, med katerimi je nedavno še sam pel, Pa so mu zapeli žalostinko. Obema družinama ob dneh žalosti naše iskreno sožalje! Oba pokojnika priporočam vsem znancem v sP°min pred Gospodom. % Veče rne maše bomo imeli na petek 22. junija (praznik Srca Jezusovega), na sredo 27. junija (praznik sv. Eme Krške, zato bo maša za vse članice našega Društva sv. na prvi petek v juliju (6. julija) in na praznik , rnielske Matere božje (ponedeljek 16. julija). Vab-'Jeni! % Že zdaj bi vas rad spomnil na tri prireditve, da si ^jo najrevnejšim in žrtvam človeške sebičnosti, ne da b* zašli v družbeno-politično radikalizacijo”, saj prav |a “vodi v nova zatiranja". Pa kar vsem katoličanom lr> ne le redovnim predstojnikom veljajo papeževe besede: “S komunizmom ne bo sodeloval, komur je n,i'r krščanske kulture J” Danes je čas, ko marksizem P° vsem svetu z novimi metodami išče celo med ver-n*mi koristna budala in sopotnike. Hote ali nehote, Vcdonia ali nevede mu prav ti tako sijajno služijo. Malo se zavedajo, da s svojim sodelovanjem pomagajo Minirati tisto malo svobodnega sveta, kar ga je na ^meljski obli še ostalo, obenem pa delajo malo usluge deželam, ki so že pod totalitarnim režimom in si ne n'orejo pomagati. LETOS poteka 250 let, kar je bil sv. Janez Nepo-niuk, generalni vikar praške nadškofije na Češkem in ločenec spovedne molčečnosti, prištet med svetnike. pri nas je zelo poznan, saj mu je posvečenih 28 Cerkva, mnogo cerkva pa ima vsaj kak stranski oltar j)Jernu posvečen ali njegov kip. Njegova domovina jC5ka pa ga ;ma za zavetnika kar 250 cerkvam. Papež. dncz pave| u jc 0j, priliki jubileja pisal češkemu 'nalu Tomašku in v pismu posebej poudaril, da sv- Janez Nepomuk pogumno “branil pravice Cerkve in njeno svobodo nasproti- kraljevi samovoljnosti”. Ob mučenčevem jubileju so v muzeju salzburške stolnice v Avstriji pripravili zanimivo razstavo. Zbrali so iz šestih različnih dežel okrog 400 predmetov, ki so. v zvezi s sv. Janezom Nepomukom. NAJVEčJA cerkev za baziliko sv. Petra v Rimu bo nova Marijina cerkev, ki jo bodo letos 8. septembri posvetili Mariji v čast brazilski škofje. Slavijo namreč 75 let od kronanja Marijine podobe, ki jo častijo v Aparecidi, največjem narodnem Marijinem svetišču. Prav zato so škofje to leto za Brazilijo razglasili kot “marijansko leto”, saj ima bogat spored raznih Marijinih slovesnosti in tudi notranje poglobitve vernikov ob Marijinem vzoru. TUDI naše zamejstvo ima nam v zdomstvu kaj pokazati, ne samo matična domovina, ki pošilja med nas skupine v spremstvu Matice in s pogojem, da nastopajo ob zastavi z rdečo zvezdo. Med našimi rojaki Severne Amerike je gostoval že koroški pevski zbor “Gallus”, zdaj pa so bili med njimi igralci Prosvetnega društva “Štandrež” in števerjanski ansambel Lojzeta Hledeta. Dramski odsek je za to gostovanje preko morja pripravil Marinčevo “Komedijo v komediji”, Hledetov ansambel pa tudi ni bil v zadregi, kaj naj ameriškim Slovencem zaigra, da jih spravi v dobro voljo. Obe skupini sta gostovali pod okriljem Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, nastopali pa sta v Clevelandu, Washingtonu in New Yorku. Najbrž pri njih nastopih nikomur ni padlo na misel, da bi oder okrasili z zastavo republike Italije, katere držvaljani so. Slovenske narodne zastave pa gotovo ni nikjer manjkalo, ker so nastopajoči po narodnosti Sloveči. Čudno, da tega nekivteri med nami kar nočejo razumeti ! TISKARNA POLVPRINT PTY. LTD. I DODS STREET. BRUNSWICK, 3056, VIC. TEL. 387 6922 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjia tiskarska dela LJUBI OČKA LJUBI OČKA, KAJ SI REKEL: KO SE KOSTANJ OBLETI ? ČAS KOSTANJA JE POTEKEL, ALI TEBE, OČKA, NI. DRAGI OTROCI! Tokrat sc je pa le spet Sydney oglasil v naši GALERIJI MLADIH. Na poslani sliki je FRANC MRAMOR ml. Osemnajst let ima — rojen je bil 29. decembra I960 v Sydncyu. Njegov oče je iz Notranjske, rojen na Uncu pri Rakeku, mati Frančiška r. Flajnik pa je po rodu iz Vinicc v Beli krajini. Družina živi v sydneyskem okraju Strathfield, ki ima kar precej naših rojakov. Franc je najprej obiskoval državno šolo v South Strathfieldu, nato v Homebushu, zdaj pa je dijak šestega (zadnjega) razreda srednje šole pri St. Patrick’s Christian Brothers High School. Obenem obiskuje tudi sobotni gimnazijski pouk slovenskega jezika v okviru državnega vzgojnega sporeda. Je eden osmih kandidatov, ki bodo ob koncu šolskega leta v N.S.W. kot prvi maturirali iz slovenščine. Franc je tudi že dolga leta navdušen muzikant. Začel je pri “Ministrantih”, nadaljeval pri “Mavrici”, zdaj pa igra saksofon in klarinet pri ansamblu “Srebrne strune”, ki nastopa pri raznih slovenskih in drugih prireditvah. V glasbi sc namerava šc globlje izobraževati, zato se bo prihodnje leto vpisal tudi na sydneyski konzervatorij. Poleg glasbe pa ima Franc še nekaj drugih “konjičkov”: zanima se zlasti za elektroniko in dirkalne avtomobile. Svojo praktično stran je pokazal pri naši cerkvi, ko je odlično (in brezplačno) uredil ozvočenje. V pro- KOLIKRAT SI GOVORIMO MARJAN, MAMICA IN JAZ: ČE SE VRNEŠ K NAM NA ZIMO, KAKŠEN RAJ BO SPET PRI NAS! NAŠO MEJO SO PODRLI, VOJNA LOPA TAM STOJI, NAŠO ŠOLO SO ZAPRLI, BOTRČEK NAS ZDAJ UČI. VČASIH BEREM, VČASIH PIŠEM, BOTRČEK PODPIŠE RED, VČASIH SOLZO SI OBRIŠEM: KAR JE BILO, KDAJ BO SPET? SILVIN SARDENKO Dragi Striček! Še nikoli Ti nisem pisal, pa še zdaj bi sc ne ojunačil, če bi mi ne pomagal ata. Star sem šele enajst let in slovensko pišem samo takrat, kadar mama piše domov svoji mami. Takrat za staro mamo pa mi pomaga ona, da dobi tudi od mene nekaj vrstic. Tisti znak, ki si ga objavil, ima v teni LETU OTROKA lep pomen. Obris (te atove besede ne razumem) kaže otroka, ki ga nekdo objema, najbrž mama. Tako mi je razlagal ata in tudi učitelj v šoli. Bo torej že držalo. Želim, da bi se imeli vsi otroci tako lepo kakor se imam jaz, ko mi ničesar ne manjka. Žal je na svetu drugače in mnogi otroci so lačni. Lepe pozdrave Tebi in vsem Kotičkarjem! — Tvoj Johnny. Žal samo “Johnny” brez priimka, pa tudi na kuverti ni ne priimkka in ne naslova. Pismo je bilo oddano v Caulfieldu, Vic. Toda Johnny, ako bo na koncu leta Tvoje pismo izbrano kot najboljše, boš moral poslat' naslov, če-boš hotel dobiti nagrado . . . Striček. # steni času in v počitnicah pomaga očetu pri elcktr0' monterskeiii delu. Oba sta vedno pripravljena pomaga 1 našemu verskemu središču pri električnih delili. Franc ima šc dva mlajša brata: Johnny obiskuje prVI razred gimnazije iste šole kot on, David pa je v trctjCI" razredu osnovne šole pri Sv. Marii v Strathfieldu. V< kakor mu želimo dosti uspehov pri njegovi nadalj"1 izobrazbi in da bi se tudi v bodoče tako navdušen0 udejstvoval pri vsem, kar je slovenskega. Le pogrni'1'0 naprej, dragi Fane! KRIŽEM /4 VST. OVENIJE BRISBANE, QLD. — Oglasila sem sc s poročilom ° smrtni nesreči sina naših dobrih prijateljev, ki živijo v Claredale, Qld., daleč v samoti, saj so še farme tako zelo oddaljene ena od druge. Vsem znancem in prijateljem družine Knafelc sporočam žalostno vest, da je v avtomobilski nesreči, ki se je zgodila 7. maja letos, izgubil svoje mlado življenje komaj devetnajstletni STEVEN KNAFELC. Pogreb je bil 9. maja v Air pri Townsville, kjer smo ga z žalujočo družino spremili na njegovi prerani zadnji poti. Pokojni Steven je sin Jožice in Ivana Knafelc, doma lz Koritnic pri Pivki. Rojen je bil 8. novembra 1959 v Air North, Qld. Poleg mame in očka zapušča še dve mlajši sestrici, Anito (12 let) in Marian (9 let), števen je imel komaj osem let, ko je znal že voziti avto in traktor, ter je bil tako že kaj kmalu v veliko pomoč očetu na farmi sladkornega trsta. Ko je dokončal šolo, se je odločil za električarja: ravno v petek Pfed smrtno nesrečo je z zelo dobrim uspehom končal ,retje vajeniško leto. Bil je kaj priljubljen fant pri vseh, kl so ga poznali, kar dokazuje zgovorno tudi veliko 5tevilo ljudi, ki so sc udeležili pogreba. Težko preizkušam družini Knafelc še enkrat iskreno So2alje, vsem bralcem MISLI pa prisrčne pozdrave ! ■— Mirku Zavnik. . CLAREDALE, via Air North, QLD. — Radi bi ce javno zahvalili vsem prijateljem in znancem za številne ’*raze sočutja v dneh žalosti, ki so prišli tako nepri-akcvano. Zahvala za vse molitve in cvetje, ki je Prekrilo grob našega dragega sina. Predolga bi bila sta imen, če bi hoteli vse omenjati: zato naj imenujemo ^amo brisbansko slovensko društvo “Planinka", ki je Kn*f'8reb Posla,° cve,ie- Bog povrni vsem ! — Družina v HlNDMARSH, s.a. — Naj se spet oglasim in zah-‘ 'm za lepe MISLI, ki prihajajo med nas mesec za ®secem. V tujini smo, pa nas v domači besedi razve-c ,r> nas iskreno učijo prave poti. Spomnim se iz v tenja doma nekega studenčka v Dragi: tako dobro ^ ° je imel, da so si jo bolniki želeli piti. Dobro du.n,e nekaj takega; a pri lem ne mislim le na °vno čtivo, kajti tudi v poljudnih člankih mora list Do i a*i’ v Por°č'l'h Pa nam dati v vsem pravilne Ijj de. Dants jc čuden svet, okoli nas je veliko mask, Pota*111 prodstavliai° shibo za dobro in vodijo na kriva Vse ' Ob vsem tem smo MISLIM še bolj hvaležni za y ar nam nudijo. lanski majski številki ste "Izpod Triglava" omenili tudi “ljudskega pesnika" Franca Cucka, ki so mu farani Gornje Košane priredili zahvalno slovesnost ob devetdesetletnici. Iz moje rojstne vasi je in letos je dodal novo leto k svoji častitljivi starosti. V Melbournu živita njegova nečak in nečakinja — gotovo ga kdaj razveselita s kakšno avstralsko kartico. Ob lanski obletnici sem mu čestitala ter mi je odgovoril z zahvalnim pismon. Komur pokažem pismo, vsak se čudi lepi pisavi: kot bi pisal kak mlad študent, ne pa devet-desetletnik. Spominjam se, da ima mož doma svoj mali muzej: enkrat pred leti mi je pokazal leseno žlico, ki jo je prinesel iz Rusije, kjer je kot ujetnik jedci z njo. Omenil je, da je v Rusiji bral, da bo naša lepa Primorska pripadla Lahom. “Zabolelo me je v srce,” je dejal, “in spomnil sem se verzov Simona Gregorčiča, da bo bistra Soča ‘krvava tekla’, kar v resnici je. . Koliko gorja od takrat dalje ! Ne vem, kaj bi ostalo od slovenstva, če bi nc imeli duhovnikov in cerkva, kar pa hočejo danes menda vse pozabiti... Od doma so mi sporočili, da je letos februarja umrla v 86 letu starosti učiteljica Štefka Pupis. Imela je zelo lep pogreb. Pa saj si ga je zaslužila: vsa svoj, leta je učila pri nas, od mladosti pa prav do svoje Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture service and repairs. MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, sc boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 31 1 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 409P MiS|: i 11 ■ Junij 1979 Urarsko In zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills. N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard In Kristina ROBNIK pokoja. Tudi nekaj drugih njenih učenk je poleg mene v Avstraliji, zato jo omenjam,' da bi se jo spomnile. Lepo nas je učila in lahko smo ji hvaležne. Mislim, da takih učiteljic danes manjka na svetu. Lep pozdrav vsem ! — Marija Posavac. MERRYLANDS, N.S.W. — Kakor že dolga leta, bomo imeli v Sydneyu tudi letos MOTORKADO, ki jo organizira Svet Usužnjenih Narodov. S svojo mirno a zgovorno demonstracijo hoče znova spomniti svobodni svet na brutalni komunizem, ki je z zvijačo in revolucijami osvojil že toliko dežel ter sega še po ostalih. Kaj se dogaja pri nas v Avstraliji, vidimo sami. Ostalim narodnostim se bomo pridružili tudi Slovenci. Vsi, ki se zavedate nevarnosti komunizma v Avstraliji, ste vabljeni. Zbrali se bomo ob svoji narodni zastavi v soboto dne 14. julija ob desetih dopoldne v Wentworth Park-u, nedaleč od Grace Brothers in blizu Broadway-a. 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. <3 IM« Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— SUke za potni list — v dvajsetih minutah! Vse premalo mislimo na to, da je svobodo lahko izgubiti. Ko jc enkrat izgubljena, jo je pa težko ali skoraj nemogoče dobiti nazaj. Kaj nimamo že dosti izkušenj ? Zaradi njih smo danes tukaj v zdomstvu, pa na to kar pozabljamo. Slovenske pozdrave! vsem ! — Jože Košorok. CAMPBELLTOWN, S.A. — Spet se oglašam z nekaj stavki in sporočam, da sem misijonarju p. Mihu Drevenšku v Zambijo ravno danes poslal ček za $180.— za potrebe njegovega težavnega misijona. Vem, da je to kapljica v morje, pa gotovo jc bolje nekaj kakor nič. Iz vsakega njegovega pisma je razvidno, da mu sleherni dolar pride prav in jc zanj hvaležen. Tu bi rad spet objavil nekaj novih imen darovalcev, da jim s tem potrdim, da sem dar prejel in ga tudi v redu odposlal dalje. $20.— A. P. za lačne (namesto cvetja ob pogrebu prijatelja), S. Šubic, F. Mukavec; $10.-A. Dodič, JI. Pirc, P. Pirc, T. Ivančič; $5.-1. Zagorc, E. Kalčič, N. N. Bog plaaj vsem in navdahne naj še druge, da bi s svojim darom podprli naše požrtvovalne misijonarje. Bralcem MISLI in zlasti misijonskim dobrotnikom prisrčne pozdrave ! — Alojz Poklar. "Ne, svoje hčerke vam pa ne dam za ženo. Ni čisto pri pameti.” “Ni mogoče! Kdaj se je pa to pokazalo?” “Ko se je zagledala v vas.” Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanjc in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon dclavnicc 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5797 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Almc SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandytc Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 k kdo bi vedel povedati . . . •.. kje je STANKO RUTAR, katerega zadnji naslov jc bil Wollongong, N.S.W. Poizveduje sestra, ker sc ž« dve leti ni oglasil domačim. Kdor kaj ve, o njeni, naj sporoči uredništvu, ali pa na naslov: S. & M. Hoelckey, 6/3 Hope Street, Glen Iris, Victoria, 3146. Čc sc namesto zadnjega naslova posluži raje telefona, jc' tu Številka družine: (03) 509 1650. Ista družina Boclckey ponovno sprašuje tudi za sorodnika, katerega ime smo objavili v februarski številki, pa žal brezuspešno: IVAN (morda je poznan P°d imenom JOHN) ČAS sc žc nekaj let ni oglasil staršem in so zanj v skrbeh. Njegov zadnji naslov je b'l Potts Point, (Sydney), N.S.W. Jc komu morda poznano ime MARJAN ZUPANIK ? Doma jc iz Celja, okrog trideset let star in nekako sedem let v Avstraliji. Njegov zadnji naslov, predno je nehal P*sati staršem v domovino, ic bil North Melbourne. Njegova teta iz N.Z. se mudi med nami in sprašuje P° njem. Javite oz. naj sc javi uredništvu, ali pa na Melbournsko telefonsko številko Alojz Ašcnbcrger (03) s57 4873. "Vse ženske so neumne”, je bleknil neki moški na Nabavi. Neka ženska pa je k temu dodala: “Skoraj vse. Saj nekaj jih le ostane neomoženih ...” KEšITEV KRIŽANKE v majski Številki: Vodoravno: 1. obisk; 6. prenos; 12. brglez; 14. Itdost; 15. sila; 16. mil; 18. Peter; 19. Eva; 20. petek; 2- Neva; 23. Ge(nova); 24. vodnjak; 26. eh; 27. cmera; krožek; 32. IRO; 33. za; 34. pir; 35. tratim; 37. Pitani; 39. gr.; 40. Amalija; 42. Lt.; 44. ravs; 47. 48. var; 49. epika; 51. ata; 52. Aida; 53. Senegal; 5- naklep; 57. trotar; 58. ptica. — Navpično: 1. obseg; Potrebujete TAPETNIKA? RUDI BABICH obnavlja in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku Iz starega novo po zmernih cenah! Prepričajte je sami! Nič Vas ne stane vpraiati za ceno! Telefon: 604 2038 217 Polding Street, Smithfield (Sydney), N.S.W. Potujete v Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Crocc in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102 II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. 2. brivec; 3. igla; 4. sla; 5. kc.; 6. pl.; 7. rep; 8. eden; 9. note; 10. osevek; 11. strah; 13. zmeda; 14. Blejka; 17. itn.; 20. porota; 21. kar; 24. vera; 25. kopija; 28. mir; 30. žita; 31. era; 33. zmazal; 35. traper; 36. ima; 37. pijan; 38. mladec; 39. brest; 41. lit; 43. trapa; 45. vino; 46. (Jakob) Sket; 48. Vili; 50. aga; 52. akt; 54. ar; 56. ap(ostol). Rešitev so poslali: Sestra Pavla, Majda Skubla, Jože Grilj, sestra Maksimilijana, Emilija Šcrek, Vinko Jager, Ivanka Študent, Lidija Čušin, Ivanka Žabkar, Helena Berkopec, Avgust Glavnik. Izžrebana je bila Emilija Šcrek. DR. J. KOCE, 114 Eglinton Street, Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7200 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 153 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE 1-----------------------------------T 2. V------------------------- 3 .---------------------M 4. N------------------------- 5 .------------------------C Najprej poišči besede, ki pomenijo; 1. zadovoljnost z malim; 2. žensko inie; 3. pamet; 4. kraj sreče; 5. dviganje ali padanje poti; 6. predplačilo. Če si našel pravilne besede, jih premikaj vodoravno toliko časa, da dobiš v dveh navpičnih vrstah črk ime in priimek našega znanega pisatelja. K---------LJ, SVI------------A, PEVO---------JA, PR------------A, P-----------AVA.--------------EK, K------------A, N---------DA,------------OSLOVJE, TR----------EV, S---------STVO, SV-----------NJE. Črkovne skupine ADOB, ASLA, ATOD, BOG, ITA, NJIN, ODAR, OGE, OSP, ROSL, UŽIT, VOD jc treba uvrstiti na črticc tako, da bodo dale skupaj z že vpisanimi črkami gotove besede. Besede so znanega pomena. Ob pravilni rešitvi dajo črke na črticah, brane po vrsti, slovenski pregovor. Rešitev ali rešitvi pošljite najkasneje do 5. julija na uredništvo ! Desetar vojaku: “Zakaj imaš ušesa ?” Vojak: “Da vidim.” Desetar: “Kaj si znorel ?” Vojak: “Ko bi ne imel ušeš, bi mi kapa zlezla na oči in bi ne videl.” “Pavliha” tako pravi... Q 11 opic smo sc razvili v ljudi, da bi postali plazilci. £ Kako naj si bomo enaki, ko pa vedno zahtevate, naj vam sledimo ? £ Pot v prihodnost je jasno zapisana — na papirju. £ Vodič razkazuje turistom ribe: “Ta riba se imenuje škarpina. Živi v Jadranskem morju, jedo jo pa v Beogradu . ..” 0 Ni vseeno, na čigavih napakah se učiš. £ Tovarišem iz proizvodnje čestitamo, ker so ustvarili rekordno proizvodnjo naših osebnih dohodkov. — Tovariši iz administracijo. £ Tovariši na položajih: ne vkopavajte se ! “Kako je to, da pri kartah vedno dobiš, pri konjskih dirkah pa vedno zgubiš ?" “Ja, ko bi mogel konje mešati .. .” OPALI Ogleduješ po lepein darilu, zlasti inorda pred obiskom domovine ? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane ... OBIŠČITE NAS! Pomenili sc bomo v slovenskem jeziku! KOVAC’S GEMS & MINERALS 291-293 Wattlctree Road, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 V1KTORUSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 L. TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 ub Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 —- Sc ždite naučiti voziti avto? SOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK'S AVTO ŠOLA" 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 2165 N.S.W. TELEFON: 72-1583 SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. FRANC ARNUŠ Telefon: 76 Beverley Road, 459 7275 ROSANNA, Vic. ; Melbournskim Slovencem ’ se priporoča kamnoseško podjetje : VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd. I 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN, VIC ■ Telefon: 359 5509 ; Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. • Garancija za vsako delo! E.Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjelij Olympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča /a prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke CŠŽ,. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC I elefon: 9 Tennyson Ave., 544 846* CLAYTON, Vic. 3169 ■ Kaj pa NAROČNINA? SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvlng Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Kuhinja ima domačo hrano po zelo zmerni ceni in je odprta od poldne do dveh (er od šestih do desetih zvečer, po dogovoru tudi izven teh ur. Osebje je slovensko. Tudi Vam bo vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLOVENIAN AUS ASSOCIATI KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska številka: (062) 82 1083. F T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FF.RFOLJA J. M. THAMF. E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”. Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 J VARDAR I'HOTO STUDIO (Paul Nikolich) Nudimo samo barvne fotografije zarok, porok in drugih urili k. družinskih skunin in portretov... Po želii snemamo tudi film poroke ali katerekoli druge prilike. Studio: 579 HICH STREET, NORTHCOTE, VIC., 3070 Telefon: 489 0238 (priv. 44 6733) /.a zahodni del mesta sc poslužujemo našega studia v Footscrayu. Ste poravnali naročnino za MISLI??? PUTNIK VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA PUW1IIK SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugili delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. 'L nami sc morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite sc na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pcnder Street, Tliombury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Grcgorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755