List 5. Gospodarske stvari. Vzorni načrt govejega hleva. Pri današnjem kmetijstvu, v katerem je reja goveje živine prva, zavzima torej najvažnejše mesto v vsem kmetijstvu, prizadeva si kmetovalec, da bi dobil od nje največjo in najbolj trpežno korist. K različnim faktorjem, kateri se morajo pri tem jemati v poštev in se je v polni meri na nje ozirati, če se hoče omenjeni smoter (namen) doseči, spada neovržljivo tudi primerno prebivališče za živino. Ker pa se ravno pri tej točki tolikrat pregreši in se večkrat malo gleda na to, da se napravljajo praktični hlevi, na drugi strani pa zopet mnogo denarja potroši za drage, ali kakor se žal! zelo pogostoma zgodi, za nepraktične stavbe, zdelo se je stavbinskemu odboru c. kr. kmetijske družbe na Dunaji primerno, da objavi posebno tudi vzorni načrt za goveje hleve ter mu doda potrebna pojasnila. Pri sestavi teh načrtov je v prvi vrsti veljalo načelo, da se kmetovalcem predočijo samo taki načrti, v katerih bi mogli ob zidanji novih hlevov in ob njihovi adaptaciji (prirejanji) dobiti potrebnega pouka, kako morejo z najmanjšimi stroški solidno (trdno) in praktično zidati. Splošni del. Izmed splošnih načel pri gradnji hlevov se bode tu posebno oziralo na: 1. Ležo in mer hleva; 2. prostorne razmere hleva; 3. svitlobo, zrak in gorkoto v hlevu; 4. sestavo hleva. 1. Leža in mer hleva. Hlev ne sme biti od drugih gospodarskih poslopij preveč oddaljen ter mora tako stati, da ga je lahko iz hiše ali iz stanovanja dotičnega uradnika ali družinske sobe pregledati. Pred vsem pa mora prostor, kjer se v ima zidati hlev, biti suh. Ce bi se zidalo na mokrih tleh, bi ne trpelo samo poslopje škode, marveč v nevarnosti bi bilo tudi zdravje živine. Če pa se tej veliki oviri ni mogoče izogniti, skrbeti je za to, da se tlom temeljito odvzame mokrina, kar se more v vseh slučajih doseči z drenažo (cevbo) in se tudi v vseh slučajih dobro izplača. Sprednja stran hleva naj bode zavarovana pred vetrovi ter obrnjena proti severu ali severovzhodu, ker je v tem slednjem slučaji hlev poleti hladnejši in mrčesi raenj nadlegujejo živino. 2. Prostorne razmere hleva. Te ne smejo biti preveč potratne, ker bi se drugače stavbeni stroški bistveno povišali, kajti hlev ima biti samo tako obširen, da živina pripravno stoji in počiva, se pripravno in z malim trudom krmi in oskrbuje ter se lahko pregleda. Kako veliko naj bode prostorišče, pokaže se iz potrebovane temeljne podstave, katero je lahko preračuniti iz naslednjih podatkov. Po velikosti živali se preračuni širokost staje, in sicer: za vole od . . . 140—155 centimetrov; „ krave od . . 110—125 „ „ mlado živino od 90—100 „ dolgost staje (odštevši jasli): za vole od . . . 240—290 centimetrov; „ krave od . . 230—250 „ „ mlado živino od 190—220 „ „ odstavljeno tele 1*40—1*80 ? metra. Širokost jasli znaša 45—55 centimetrov. Širokost hodnika, po katerem se krma prinaša pri jednovrstni staji živine, če stoji z glavami od stene oddaljena, znaša 80—90 centimetrov, ona hodnika pri dvovrstni staji živine, ko si stoji z glavami nasproti, J^St!^. znaša 130—180 centimetrov. J^^^'^^" Širokost hodnika za odvažanje gnoja se ima pri jedno- in dvovrstnih hlevih, ce ima ta hodnik samo ta namen, ali če ima biti ob jednem hodnik za dovažvanje krme in odvažvanje gnoja, preračuniti s 100, 140 do 170 centimetri. Hlev mora imeti tudi primerno visokost, da je dosti prostora za zrak, kajti v nasprotnem slučaji, to je pri zelo nizkih prostorih se zrak kmalu pokvari, kar na zdravje živine in na nje razvoj sploh škodljivo vpliva. Visokost mora vsaj 3*80—430 centimetrov znašati. Velikost shrambe za krmo ravna se po številu živine. Za vsako glavo dorasle živine računi se 0*4—0*6 kvadratnega metra prostora v shrambi za krmo. Če se v shrambo za krmo vozi z vozom, mora se za ta prevoz potrebni prostor posebe preračuniti. Velikost gnojišča ravna se tudi po številu živine, potem po množini krme in stelje ter po dobi, v kateri gnoj leži na gnojišči. Računi se za glavo odrasle živine, če je gnoj 1*20 metra visoko nakopičen, 4—8 kvadratnih metrov prostora na gnojišči. 3. Svitloba, zrak iu toplota v hlevu. Pri vsakem hlevu se zahteva, da ima potrebno svit-lobo; ta se dobiva s tem, da se napravi zadostno število oken primerne velikosti. Da živali za življenje in dober razvoj potrebujejo svitlobe, dokazalo se je že večkrat s praktičnimi poskusi. Svitloba ima velik vpliv na dihanje in tako na življenjski proces živali. V temi se dihanje vrši počasneje, nego pri svitlobi. čim več svitlobe, tem več se izloči ogljenčeve kisline v zraku, ki ga izdihavajo živali; ker je vsa menja snovi (prebavljanje, presnov-Ijanje krme) z dihanjem v najožji zvezi, vpliva svitloba na živalsko menjo snovi pospeševalno in torej vzbudljivo na vse organsko delovanje. Za pravilno in zdravo orga-nično delovanje živalskega telesa pa je ta vzbudljivi in oživljajoči vpliv svitlobe vsekako potreben. Zdrav zrak je tudi nepogojno potreben za dober razvoj živine. Oskrbovati se jej mora vedno čist, mnogo kisleca sodržujoč zrak od zunaj, kar se deloma doseže z odpiranjem vrat in oken, deloma s prevetrovanjem (prezračevanjem); to ima namen, da more odteči iz hlevov zrak, katerega so izdihale živali, kateri je torej že porabljen ter ima v sebi mnogo ogljenčeve kisline. Množina s kislecem napolnjenega zraku, katero mora dobiti vsaka glava odrasle živine vsako uro znaša 40—69 kubičnih metrov, kar je jednako 2V2kratni obnovitvi zraku v jedni uri. Zrak se more potem še pokvariti s plinovi, kateri nastajajo pri raztvorbi gnoja v hlevu, posebno amonijaka, katerega spoznamo po žgočem duhu. To se vender more s tem preprečiti, da kot dodatek k stelji za vsako glavo dorasle živine vsak dan raztresemo 1—IV^ kilograma gipsa (mavca), vsled česar se amonijak zveze; tako se dobi dobro redilo za posejane rastline, in zrak v hlevu se bistveno očisti. 34 Razen svitlobe in zraku mora biti v hlevu tudi primerna toplota. Toplina v hlevu ima osobito na živalsko menjo snovi velik vpliv. Ob prehudi gorkoti v hlevu postane zrak nečist in soparičen in živina se slabo počuti; posebno je nemirna in se slabo razvija. To se pa pozna posebno dobro pri mladi živini in pri zmolz-nih kravah, katere v tem slučaji dajejo menj mleka. Če pa je zelo malo gorkote, pa živina zmrzuje, potrebuje torej več klaje, da dobi potrebno telesno gorkoto: torej se v ta namen porabi več krme in korist iz krmljenja je manjša. Hlevna toplina naj se ohrani pri 10—12 stopinjah R. Da se taka gorkota v hlevih napravi, treba jih je ob gorkem letnem času po potrebi prezračevati ter skozi okna sileče solnčne žarke odvračati s tem, da se napravijo jalouzije, rouleaux, slamnate mreže itd.: tako se živina ob jednem ubrani nadlegujočih muh. Po zimi pa naj se pusti samo toliko prezračevalnih lukenj odma-šenih, da toplina ne pade pod 10—12 stopinj R.; če pa je treba, se časih zapro tudi vse prezračevalne odprtine. (Dalje prihodnjič.) List 6. Vzorni načrt govejega hleva. (Dalje.) Pri napravi hleva se hočemo ozirati na: A. stene; B. strop; C. tla z odvodnimi kanali gnojnice, gnojnične jame in gnojiščem vred; D. streho; E. okna, vrata in prezračevalne naprave, konečno F. naprave za krmljenje. Samo ob sebi so umeje, da tu ni mogoče za vse slučaje najboljše sestave stavbe podati, ker je zavisna od različnih krajevnih razmer, poglavito pa od lažje ali težje dobave in od izvolitve materijala. A, Stene. Za napravo sten rabijo se najrazličnejše materijalije, na pr. les kot hlodovi, deske, stebri, kateri je malo trpežen, zelo nevaren, da se ga prime ogenj, torej se sploh ne more priporočati; dalje kamenje, kot lomljeno in rezano kamenje, na zraku posušena ali žgana opeka; te slednje materijalije so najbolj razširjene. Tako se rabi tudi ilovica, ilnata opeka, beton in pesek. Da se prepreči, da se temeljna mokrina ne vzdiguje po zidovih, loči se iz kamenja ali opeke napravljeni temelj z ločilno sklado — iz klinkerja, smolne lepnice ali asfalta — od gorenje gradnje, kakor se razvidi iz pod. a. Ločilna sklada proti vzdigujoei se temeljni mokrini. 42 V podporo strehe zadostujejo v večji ali manjši oddaljenosti stoječi stebri, kateri, eventualno z opasili zvezani in iz dobrega materijala narejeni, jedini nosijo streho; deli zidu med stebri pa imajo samo popolniti steno ter napraviti gostost toplote v hlevu, torej se morajo narediti iz prav lahkega materijala (celo iz zrakaprostih opek). Ta vrsta stene je razmerno najcenejša. B. Strop. Dandanes se ne redko pri novih stavbah hlevov ali pri njih priredbi napravi lesen strop. To pa je vendar drago, če se jemlje v poštev njegova kratka trpežnost in kolika je nevarnost, da se ga prime ogenj; in če še dalje pomislimo, kako se slabo shrani surova krma (seno, slama itd.) nad takim stropom, kajti vsled skozi puhteče soparice itd. se mora mnogo krme pokvariti. Dandanes, ko za obokane strope ni več treba močnega obzidja, kakor se je to prej godilo, marveč moremo hlev med traverzi ali pri manjši razpetim (4—6 metrov) med železniškimi šinami obokati, so oboki med traverzi ali med železniškimi šinami sploh najcenejši strop; dalje se tudi lahko in hitro izdela in omogoči se s tem tudi priprosta, izvrstna hlevna prevetrovalna naprava. Pri globokih hlevih, pri katerih je treba podpor, da pomagajo nositi strop, naj bodo te kolikor mogoče tarke, torej je najbolje, da se napravijo iz železa. Samo ob sebi se umeje, da je volitev materijala za strop zavisna od krajevnih razmer in od cen stavbenega materijala. C. Tla, gnojnico odvodni kanali, gnojnična jama in gnojišče. Kot splošno načelo se mora tu postaviti, da morajo biti tla, in pod temi se umejo tla, kjer stoji živina, hodnik, kjer se donaša krma in hodnik, kjer se odvaža gnoj, dalje gnojnico odvodni kanali, gnojnična jama in gnojišče morajo biti nepromočno izdelana, da se more v vsa gnojnica zbirati. Ce se gnojnica izgubi v tla, morejo nastati zdravju škodljiva izhlapovanja iz puščajočih tal, vsled česar nastajajo v hlevu mnoge bolezni. Za napravo tal v hlevu je najboljši beton, sestoječ iz zmesi razkosanega kamenja vseh vrst, prodnega in navadnega peska ter cementa. Ugodna zmes pri uporabi dobrega cementa je: jeden del cementa, dva dela ostrega peska in dva dela razkosanega kamenja, čegar največji kosi pa ne smejo biti bolj debeli nego pest. Jednaka, a cenejša masa je tako zvani apnenični beton, sestoječ iz zmesi prodnega kamenja, peska, premogovega pepela in male količine hidravličnega apna. Dalje se uporabljajo umetna kamenja, imenovana klinker, katera so bila dejana v hidravlično apno in katerih luknjice so se s tem tudi zalile, dalje dobro žgane opeke kot stoječ, boljše pa kot dvojni ležeč tlak iz opeke, ker so v slednjem slučaji poprave cenejše. Pri uporabi lesa se more samo jelka, borovec in mecesen kot hlodovi 5—8 centimetrov debeli ali kot dvojna tla 3—4 centimetre debele deske jemati v poštev. Les se more uporabljati samo tam, kjer se more primerno po ceni oskrbeti. Tla. kjer stoji živina, imajo na zadaj pada (visijo) 4—6 centimetrov, da se more gnojnica dobro odtekati. Za stebri se mora napraviti plitev gnojničen žleb, ki ima sprejemati gnojnico, katera se steka v nepremo-čen kanal (pod. b in c), kateri ima omrežje ter ima od- vajati gnojnico v gnojnično jamo. Tla.kanala morajo biti podobni kupi, ker potem more tudi najmanjša količina gnojnice neovirano odteči. Ce se gnojnični kanal pokrije z deskami, morajo dobiti slednje primerno široke špranje, kakor to kaže podoba d. Zidan, z deskami pokrit gnojnir-ni kanal. Zidan, s kamenjem pokrit ali z ilovico obdan gnojnični kanal pod. e po črti Špranje v -leskah za pokritje gnojničnega kan Da skozi gnojnični kanal ne vleče zrak v hlev, napravi se zračna zaklopnica (svphon), kateri se z najboljšim vspehom zunaj hleva, a vender v najbližji bližini hlevnega zidu nastavi in se more vselej lahko do njega priti, da se očisti. V ta namen se gnojnični kanal na dolgost 50 centimetrov za 20 ali več centimetrov zglo-boči; da se lahko do njega pride, se zgoraj postavi samo lahko se odpirajoč lesen pokrov. Na notranji strani pokrova se hlod, in sicer pravokotno proti meri kanalovi primeri, kateri hlod ob zaprtji pokrova zavzima \ iro-kost kanalovo ter seza do blizu 10—15 centimetrov daleč od kanalovih tla. Zrak se s tem popolnoma zapre: odtekanje gnojnice pa nima nobene ovire, kajti kanal se mora tako s primernim padom (da visi) napraviti, da more gnojnica hitro v grebenično jamo. Pod. e pojas-nuje to zapiranje zraka. Zatvornica guojničnega kanala iz hlodov proti notri sileeemu zraku. (Dalje prihodnjič.) 50 Vzorni načrt govejega hleva. (Dalje.) Pod. f. predočuje zračno zaklopnico iz litega železa na kraji iztoka gnojnice v kanal; ta zaklopnica se z uspehom rabi. Omrežje gnojničnega kanala s svphonom. O napravi gnojišča in gnojnične posode naj omenimo le toliko, da prvo ne sme biti pregloboko, ker se drugače težje odvaža gnoj. Tla gnojišča ne smejo prav nič puščati, da se zabrani, da se gnojnica, najboljši del gnoja, ne izgubi v tla. Torej naj se na tleh napravi tlak iz ilovice, na katero se potem položi ne drag kamenit tlak. Stranske stene se morajo tudi obzidati z lomljenim kamenjem ter naj so okolo 50 centimetrov visoko nad ravnoležjem dvora. Tla dobijo na jedno ali na dve strani pad (da visijo), k gnojnični jami, katera se ima na naj-globokejšem kraji gnojišča tudi nepremočljiva napraviti. Da se skozi gnojni kup kapljajoča gnojnica (ob dežji ali močnem škropljenji gnoja) ne more zajeziti, naj se za odtek gnojnice v posodi za gnojnico napravijo luknje. Na posodo za gnojnico naj se postavijo stranišča, da se zbirajo človeški odpadki. Okolo gnojišča naj se napravi žleb, da se dnevna voda odvrača od gnojišča. Iz pod. 1. in 4., table se natančneje razvidi. *) D. Streh a. Streha naj se ne napravi brez prizida (pod. 3. tab.), ker se s prizidom dobijo velika in lepa podstrešja za shrambo krme itd. Glede naprave strehe opozarjamo na iste podobe; te pač zadostujejo, da se sestava strehe bralcem jasno predoči. Stopnice na podstrešje morajo biti ognja varno napravljene in ob sebi umevno od podstrešja ognja varno odločene. Izmed raznih materijalij za kritje strehe je razen opeke, zaradi nizke cene, priporočljiva smolna lepnica in lesni cement, eventualno tudi škrlec in železna ploščevina. E. Prezračevalne naprave, okna in vrata. Za popolno prezračenje (prevetrenje) v hlevu ne zadostuje samo prezračenje s tem, da se okna in vrata odpro, ker tako nad temi proti stropu nahajajoč se zrak, kateri je najbolj pokvarjen, ne more odteči (odvaliti se). Morajo se toraj tik ob stropu napraviti posebne odprtine, katere potem najbolje vplivajo, če se dimniku podobno 40—60 centimetrov nad strešno površino sezajo. Napravijo se na obeh podolžnih straneh hleva v oddaljenosti kakih 3—5 metrov. Na notranji strani hleva imajo ti soparni mehovi zaklopnice ali zapahe; da se more prezračevanje uravnati. Kot prezračevalen meh, se rabijo na-vlašč za ta namen napravljene ilnate cevi. Iz pod. 10. se vse natančneje o tem razvidi. Razen teh prezračevalnih naprav uporablja se pa še tudi podzemeljsko prezračevanje, katero se rabi pri velikih hlevih. A tudi za podstrešje je prezračevanje primerno, da se dobro ohrani zaloga krme. Če je streha precej neprodušno pokrita, morajo se pustiti na njej nekatere prezračevalne odprtine; da more priti tudi sem čist zrak, morajo se, da se prezračevanje sploh omogoči, napraviti blizu podstrešnih tal z omrežjem zaprte zračne luknje. *) Tablo priložimo prihodnjič 51 Hlevna okna naj ne bodo prevelika, ves notranji prostor pa mora biti dobro razsvitljen. Napravi naj se rajše več malih oken, ker se more zrak tako jednako-mernejše razdeliti. Najbolje je, če so okna okolo metra široka in 80 do 100 centimetrov visoka. Okna naj se napravljajo kolikor mogoče visoko od tal, a vsaj 2'/^ metra, da obvarujejo živino škodljivega zračnega piha. Za hleve priporočajo se zaradi trpežnosti najbolj železna okna, katera se najlažje odpirajo in zapirajo s premikanjem na osi in vlečne drogove ali lahkimi železnimi verižicami. Pod. 7— 9, tab. predočujeta železno okno katero je na obeh straneh v sredi višine na oseh in se da premikati. Drugo napravo takih oken predočuje pod. 6. tab. Dolenje krilo je pritrjeno (trdno stoječe) in samo gorenje se vrti okolo horicontalne osi. Da se zadržuje za glave živine škodljiv zračni pih, so na straneh slepa segmentna okna od črne ploščevine pritrjena, katera z na njih konci nahajajočo se zarezo zabranjujejo, da gorenje krilo doli ne pade. V sredi gorenjega krila napravljena je samozapadnica z ravnotežjem. Na dolenji strani okna je žleb od ploščevine z odpadno cevjo, da se more z oken odtekajoča se soparna voda odvajati; kajti drugače se zrine voda v okno obdajajoč zid ter se prikaže v podobi mokrih madežev na vnanji strani stene. Razen teh oken, da se jemlje mala cena v poštev, morejo se pri tisti napravi uporabiti okna z lesenimi okviri (mecesnov ali hrastov les). Spodnje plošče ali pod-oknice naj pa s cementnimi žlebovi usesavanje odkaplja-joče kondenzacijske vode v zid zabranijo. Vrata naj se napravijo 2*10 do 2*40 metrov visoka in 120 do 1*60 metrov široka, na dva stežaja ter naj se na zunaj odpirajo. Zaradi boljšega izgleda in primerne razsvitljave napravi naj se pad vrat tako visoko, kakor pad oken ter priredi takozvana razsvitlina nad vrati, kakor se razvida na načrtih v pod. 2. tab. 1. Vrata od shrambe za krmo v hlev naj se odpirajo proti shrambi za krmo. F. Priredbe za krmljenje. K priredbam za krmljenje spadajo jasli, katere se napravljajo iz zelo različnih materijalij in se rabijo v različnih oblikah. Lesene jasli so najcenejše, a priporočati jih je samo tedaj, če so iztesane iz mecesnovega ali hrastovega debla; iz hlodov so menj trpežne ter se težko ohranijo čiste, ker v njihovih razpokah zaostaje več krme. Bolje je, če se vsi naprej moleči, ostri robovi obdajo s cinkovo ploščevino. Iz navadne opeke (pod. g) ali iz po- Jasli iz opeke. Jasli iz opeke in rezanega kamenja. sebne za to narejene opeke (pod. h) sezidane jasli, katere so prevlečene s cementom ter dobijo tla jaslij jajčno obliko, so najboljše, ker v vsakem oziru ugajajo ter so najcenejše. Razen teh se nahajajo jasli iz peščenjaka ali granita izdolbene, iz ilovice ali cementa napravljene, ali železne jasli, katere morajo biti emailirane (podoba i). Slednje so nekoliko drage, torej se rabijo samo tam kjer se zahteva posebna snažnost ter se ne gleda na nekatere goldinarje več stroškov. V posebno potrošnih hlevih se nahajata za vsako glavo živine nastavljeni po dve školjki, izmed katerih je jedna določena za sprejemanje pitne vode za živino, v zvezi z vodovodom ter je tako urejena, da se zmirom toliko vode dotaka, kolikor jo žival potrebuje; ta priredba se imenuje samona pajalno priredje. Jasli iz litega železa. Obročki, za katere se goved priveze, uzidajo se najbolje z železnimi kotvami koj pri zidanji podzida za jasli med opeko. Navadna visokost jasli od stajališča do gorenjega robu jasli znaša 60 — 75 centimetrov. Prevelike jasli imajo ta nedostatek, da se živini, posebno kravam in mladi živini upogne (pošibi) hrbet. (Konec prihodnjič.) List 8. Vzorni načrt govejega hleva. (Konec.) Da se zavist živine pri krmi zabrani, postavi se pri jaslih, katere so po dolgem hlevne stene nastavljene, krivo stoječe podolžno omrežje, pod. 11, tab. A.; pri pro-stostoječih jaslih pa se more ne le zavist za krmo, marveč tudi nadležno plezanje živine v jasli, kar je bilo že večkrat vzrok nesreči, preprečiti s tem, da se na notranji strani jasli nastavi podolžno omrežje, kakor kaže pod. 12 in 13, tab. A. Razredba paličic je razvidna iz podobe. V hlevih, kjer se delj časa nakopičuje gnoj (kar se posebno godi v hlevih za mlado živino, kjer se prosto spreletava), se pa morejo porabiti tudi premakljive jasli, katere se, kolikor je pač gnoja v hlevu, lahko v primerno višino potegnejo. Pod. j in k predočujeta to vrsto jaslij. Premakljive jasli iz lesa. Goveji hlev za kmetskega posestnika. Zdaj, ko smo o važnejših načelih pri stavbah hlevov v splošnem delu govorili, preostaje nam pri specijalnem razgovoru o teh vzornih načrtih le, da nekaj malega še dodamo. V pod. 1., tab. A. narisan je temeljni načrt hleva za šest glav dorasle živine z jednim oddelkom za mlado živino; poleg pa je shramba za krmo. Vse poslopje, katero je 12 metrov dolgo in 585 metrov globoko, se mora sezidati iz masivnega (trdnega) materijala, in sicer temelj 58 iz kamenja, gorenji deli iz opeke in kamenja. Visokost hleva znaša 3*3 metra, strop more biti obokan in sicer pri oddaljenosti 1*6 metra se uporabijo stare železniške šine. Na podolžnih zidovih blizu podstrešja narejeni sta po dve zračni luknji za prevetrovanje. Priprosto sestavo strehe kaže pod. 3., tab. A., in na vrhu postavljen je zaradi boljšega prezračevanja stolpič. Če pa so na strehi mestu trdnih, vdelanih steklenih plošč napravljena okna, ni treba postaviti stolpiča. Na sprednji strani poslopja so okna in duri; slednje imajo zgoraj podolgasto okence, zatoraj bi pač zadostovali dve okni v hlevu. Prezračevalnica hleva napravljena je iz štirih dimnikom podobnih prezračevalnih odvodni-kov, kateri so nastavljeni na obeh podolžnih straneh hleva. Pod. 2., tab. A. kaže na sprednji strani dva prezračevalna mehova. Hlev je tako uravnan, da je za doraslo živino poseben hodnik za donašanje krme in odvažanje gnoja; pri temeljnem načrtu pod. 1., tab. A. so izmere naznanjene. Odločen hodnik za donašanje krme poglavito omogoči lažji in hitrejši pregled ter priročnejše in hitrejše krmljenje živine. Za napravo tal, kjer stoji živina, za gnoj-nične žlebove in za jarke, za tlakovanje hodnika, za donašanje krme in odvažanje gnoja ter shrambe za krmo uporabi naj se tak materijal, kateri se ob danih razmerah najcenejše in najlažje dobi. Oddelek za mlado živino je v krajih, kjer se mnogo bavijo z živinorejo, velike koristi. V tem oddelku more se mlada živina prosto preletavati ali pa je privezana; jasli postavijo se na najprimernejši prostor. Pri hodniku za donašanje krme in odvažanje gnoja je vhod v ta oddelek skozi vrata mogoč. Tudi se more za sesajoča teleta primeren del odločiti, tako da ni treba ves čas sesanja telet pri kravah pustiti, marveč spuščajo se samo ob posamičnih obednih dobah h kravam. Na tej vpeljavi je to dobro, da se teleta navadijo na določene obodne dobe ter se mnogo lažje odstavijo, nego v nasprotnem slučaji. V temeljnem načrtu pod. 1., tab. A. razvidno je sprejemanje in odvajanje gnojnice. Od hleva 2*5 metra oddaljeno leži 30 kvadratnih metrov obsežno gnojišče, o čegar uredbi smo govorili že v splošnem delu. V poprečnem preseku pod. 4., tab. A. se natančneje razvidi. Od shrambe pride se do hodnika za donašanje krme in odvažanje gnoja iz hleva. Ravno tako držijo od shrambe stopnice na podstrešje. Zelo praktično je, če se nastavi iz opeke zidan čeber (kad) za krmo na jedni strani ali pa v kotu shrambe za (krmo); ta čeber se obda s cementom; njegovi notranji koti naj bodo okrogli, da se lažje očistijo. Ta čeber je za to, da se krma sama se greje ali pa se popari s kropom. V bližini hleva mora stati tako uravnan vodnjak, da ne more vanj prodreti gnojnica; z napravo cevij se mora skrbeti za to, da voda teče naravnost tja, kjer se potrebuje. Najbolje je, če je vodnjak v shrambi za krmo. Pod. 5., tab. A kaže temeljni načrt hleva tudi za šest glav dorasle živine, oddelka za mlado živino in shrambo za krmo; globina hleva znaša vendar samo 5 metrov in živina stoji z glavami ob zidu; torej ni hodnika za današnje krme, marveč je ta s hodnikom za odvažanje gnoja združen. Dalnja sprememba je ta, da ima hlev, kakor se razvida iz temeljnega obrisa, mestu dveh, tri okna in da ima shramba za krmo tudi jedno okno. Od shrambe za krmo držijo le jedne duri v hlev. Vse druge naprave so take, kakor so se omenjale pri prejšnjem načrtu. Ta hlev je zaradi manjše globine tudi cenejši.) V naslednjem podaje se izkaz o delu in materijalu za načrt pod pod. 1. do 4., tab. A., vsled česar je vsakemu mogoče preračuniti vkupne stavbinske stroške. Izkopavanje zemlje. Izkopavanje temelja in gnojišča . 48 knh. metrov To delo zahteva 10 delavskih dnin. Zidarsko delo. Podzidje in gnojišče..... 44 kub. metrov Pritlično in podstrešno zidovje . 8<) „ „ Zidovje za jasli in kanale ... 7 „ „ Obsip na podstrešji..... 58 kvadr. „ Stoječ tlak iz opek..... 41 „ „ Ležeč tlak iz opek..... 11 „ „ Tlakovanje podstrešja .... 58 „ „ Tlak iz ilovice, 20 centim. debel 34 „ „ Tlak iz lomljenega kamenja . . 23 „ „ Stropna oprava ...... 55 „ „ Ta dela zahtevajo 126 zidarskih in 180 navadnih delavskih dnin, razen tega pa materijala: Opeke za zid.......33000 kosov Opeke za tlak, 25/25 centimetrov visoke....... 1000 „ Lomljenega kamenja .... 37 kub. metrov Apna......... 17„ i, Cementnega apna..... 1550 kilogramov Peska......... 48 kub. metrov Ilovice......... 8„ „ Sipače (peska za zid) .... 9 „ „ Cevij......... 17 povezkov a 60 stebel Tesarsk o delo. Kolenčast (preganjen) strešni stol (stropilo)...... 126 kvadr. metrov Pristrešek (klanica)..... 4 „ „ Nastrešni stolpič...... 1 kos Stopnice na podstrešje .... 5 kurent. n Strop od hlodov...... 60 kvadr. metrov Oboji za steno...... 7 n „ 59 Pokritje gnojnice ..... 2 kvadr. metrov Ta dela zahtevajo 45 tesarskih in 8 navadnih delavskih dnin, razen tega še materijala: Otesanega lesa 18/24 centimetrov debelega....... 138 kurent, metrov Otesanega lesa 16/20 centimetrov debelega ...... 250 „ » Tramov, 24/20 centimetrov debelega ........ 72 „ „ Držeči h tramov od mecesnovega lesa . . ,...... 24 „ „ Obojev, 5/32 centimetrov debelih 56 „ „ Stropni trami, 3/32 centimetrov debelih....... 210 „ „ Lat opeke........ 980 „ „ Late.......... 200 „ Oklepov......... 28 kosov Velikih žrebljev...... 70 „ Žrebljev za tla ....... 40 „ „ za oboje ..... 350 „ „ strešnikov.....1800 „ Delo za pokritje strehe. Streha z opeko......opeke 4200 kosov Apna........... Va kub. metra x esKa......... . i j3 j. Razna dela kamenosekarska, mizarska, ključavničarska, steklarska itd. 2 kurent, metra kamenitih stopnic, 2 hlevne duri na dva stežaja s svitlobo, 2 hlevne duri na dva stežaja brez svitlobe, 2 hlevni okni na dva stežaja, 4 okna za podstrešje, 1 okroglo pročelno okno, 1 loputnica (vrata) od železne ploščevine, 1 vrata za stranišče, 1 okno za stranišče, 1 sedež za stranišče, 6 prevetrovalnih nastavkov od peščenjaka, 6 prevetrovalnih vratic od ploščevine, 1 omrežje za iztek kanala, 200 kilogramov vezij.