% A ■ S- "t mm , ra koristi delav¬ ca ljudstva. Delav- £| go opravičeni do j,ega kar producirajo. jl,ij paper is devoted ,he interests of tKe eorkinž class. Work- , are entitled to ali „h»t they produce. / 'i ...v: Entered as sepond-clans matter, Dne. «, 1907, »t the post Office at Ghicapo 111. unaer tbe Act of Congreas of March 3rd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, lil. J, “Delavci vseh dežela, združite se!” 81 PAZITE * ’ na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku, Ako (418) Je številka . . tedaj vam s prihodnlo številko našega Usta po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite Jo takoj. Štev. (No.) °s: k Ul. Mii* na obzo & 1 vrne. ’ m Rusiji !] M ¥i na o, Il>. karni 2opet frfota golob miru po obzorju in izpu¬ st je baje rimski papež. Iz AVashingtona je j| 0 poročilo, da je bil v Beli hiši sprejet kardi- jGibbons, ki je v Zedinjenih državalL najvišji Otavnik katoliške cerkve, in da je izročil Jseduiku AVilsonu papeževo poslanico o mož- miru v Evropi. Pozneje da je o tej stvari iferiral tudi z državnim tajnikom Lansingom. Reporterji so seveda čakali na kardinala, da izvedeli kaj zanimivega za svoje liste. Toda ,])ons jim ni povedal nič druzega, kakor da je jjesel Wilsonu papeževo spomenico in da je z govoril o miru. ' To je zelo suha vest; ameriški časnikarji pa jjjjar izvajajo iz nje, da ima papež dobro pre- gljen načrt in da hoče potipati pri nevtralnih ah zaradi korakov, ki bi se mogli storiti, da vrne mir v Evropo. Kardinal je dejal poročevalcem, da jim bo gara kmalu lahko več povedal. Po njegovem senju je za mir zelo koristno, da se je spor med periko in Nemčijo zaradi nemških podmorskih inov ugodno rešil in da je to pripravilo Zedinje- 3 državam jako ugodno pozicijo. V katoliških krogih so tudi pravili, da je ho¬ škem,_ Ceš!^ papež s posredovanjem predsednika AALlsona m jeziku, ^ .jložiti vsem vojskujočim se državam premirje, •: d katerim m j bi počivale vse vojne akcije, pa j bi se vršile priprave za sklep miru. Vse te vesti so podali ameriški listi svojim -^ ;ateljem pod zaglavji iz najdebelejših črk. To JILNIČaeji: se lahko smatralo za znamenje, da jim pripisu- si prihranit« | jo nenavadno veliko važnost. Toda pri ameri- To pa radi tg jj žurnalistih je težko vedeti, kaj si v resnici li “managtnet 5 iijo. Večinoma so ameriški listi pisani za li¬ ji dan, ko izidejo; pa če se zgodi danes nekaj imostojnj v ij ^ druzega, nego bi bilo soditi po njihovi vee- ec, op ovni jinjj pisavi, jih zato ne boli ne srce ne glava. ORTElr^Tij ® smo tiste vesti. Ali velike važnosti 10 in Kranjij ® ne morem o pripisati. Gotovo smo danes bliž- ojj zdravilne,a |® ru 'kakor pred enim letom; z vsakim dnevom jam samo ul 'M približujemo kakor smrti. Da bi ga pa pa- Tjtieva akcija pospešila, ne verjamemo na noben St., Predsednik AVilson je baje izjavil,' da ne i nobenega koraka v prid miru, dokler ni iričan, da je njegova akcija vsem v vojni pri- letim strankam ugodna. In to zelo radi ver- junemo; zakaj dokler ena stranka noče miru, je ®ko posredovanje neplodno, in če se AVilson no- blamirati, je to zelo razumljivo. Bil je čas, ko Nemčija ne 'bi bila hotela skle¬ ci miru, če bi bil to kdo priporočal. To je bilo 'at, ko so 'bili Rusi v vzhodni Prusiji in v Ga¬ li' Sedaj je jasno, da zavezniki ne sklenejo mi- 1 Kajti ako bi v sedanjem trenotku sedli za i garantu* šno mizo, bi morali priznati svoj poraz. Tega |nebodo storili, dokler imajo količkaj upanja, b se obrne usoda na bojiščih in da .padejo koc- 2 vendar še njim v prilog. Lahko je videti, kakšen je sedanji položaj na b tojiseih. Iz njega sklepati, kakšen bo militari¬ zem zaključek, je pa zelo nehvaležen posel. Ko • raške armade podile Avstrijce pred sabo, osvo- |le Lvov, izsilile kapitulacijo Przemysla, drle ob ^težavnejših okolščinah v Karpate, ugrožava- e Krakov in Ogrsko, je izgledalo, kakor da bije Avstriji zadnja ura, zlasti ker so morali njeni zbo¬ ji tudi iz Srbije bežati, da je bil strah. In res so hkrat trdili, da je Avstrije konec za vekomaj. Pa se je vse obrnilo. In tako se zopet lahko obrne. Kdo more povedati, kako je z nemško av- trijskimi rezervami? Ali jih je še toliko, da cen¬ tralni državi lahko vztrajata do konca? Kdo ve, kako je z dopolnitvijo armad na Ruskem, Angleš- km in Francoskem? Kdo ve, kako je s fabrikaci- io municije? In komu je znan resnični gospodar¬ ji položaj v vsaki državi? Zaveznikom gre sedaj zelo trdo; to je res. In Korda tudi res ne morejo več zmagati. Toda ir- psnja niso izgubili, in dokler še pričakujejo, da fcvine sreča k njim, ne bodo odnehali, zlasti se¬ daj, v takem sitnem položaju ne. Papež najbrže ne ve. zakaj se vodi sedanja 'bjna in kako ogromni so interesi, za katere se 'rijujejo vlade.' ,Saj je mnogo, mnogo ljudi, ki ne *edo tega. A če bi papež poznal svetovno gospo¬ darske razmere in ne gledal na to klanje z etični¬ mi predsodki, tedaj bi si prihranil spomenice za Kilsona. Papež morda resnično želi mir; zakaj bi dvo¬ mili o tem? Tudi mi ga želimo. Petrovemu vinarju ni vojna nič koristna. Od¬ kar se udeležuje klanja tudi Italija, so viri darov 7 -a Rim še bolj usahnili. To je za papeža in njegovo cerkev tehten Sr ?iment. Ali toliko moči, kolikor je imamo mi, da bi Ustavili vojno, toliko je ima tudi papež. Z TVilsonovimi molitvami se ni dosegel mir; * papeževimi poslanicami se tudi ne bo. — M istva trpi 'adnejša t* eka in & čih ne da bi* •edstva 0 čistilno slabost in* vživanj®", iko trpite J i t«t< Do ne tudi P 0 ^ stvo je »IŠKO > VINO' j in ^ tjoče in mo v P ctffc ir liso ti ta 1 Chicago, lil., 7. Septembra (September) 1915. Leto (Vol.) X. Proti učiteljstvu. Republikanski Chicago, z mayorjem Thomp¬ sonom osrečeni Chicago je pokazal svoje pravo lice, in kdor ni popolnoma slep, mora poznati, da je ta obraz reakcionaren. Z dvema glasovoma večine je famozni šolski svet dvamiljonskega me¬ sta sprejel nazadnjaški, delavstvu sovražni pred¬ log svojega člana Loeba, da ne smejo učitelji pri¬ padati nobeni organizaciji, ki je spojena s Fede- ration of Labor ali v kakršnikoli zvezi z delav¬ skimi organizacijami sploh, ali pa ki ima bodisi člane ali pa uslužbence, ki niso nastavljeni kot učitelji. Dobro si je za vsak slučaj zapomniti imena reakcionarnih junakov. Za Locbov nazadnjaški predlog so glasovali Rothmann, Loeb, Peterson, Mrs. Bosbrink, Cle- menson, Otis, Eckhart, Holpuch, Mrs. Sethness, Scblake in Kreutgen. Proti predlogu so glasovali Sonstebv. Lipshy, Mrs. McMahon, AVarning, Mrs. Britton, Metz, Pietrovvicz, Mrs. Galagher, Collins. To glasovanje je napoved boja, in če ima na¬ zadnjaška gospoda v šolskem svetu količkaj poj¬ ma o delavski organizaciji, se je morala zavedati, da ne more njena provokacija ostati brez odgo¬ vora. Federacija dela v državi Illinois je že izjavi¬ la, da smatra zadevo učiteljev za svojo, in v dru¬ gih državah se že oglaša pritrjevanje. Stvar se torej razvija — za začetek tako, kakor so jo spro¬ žili nazadnjaki, naprej se bo pa že pokazalo. Glasovanje šolskega sveta je nadvse značil¬ na za sedanjo mestno upravo v Chicago. Komaj par mesecev je minilo, odkar je bil AVTlliam Hale Thompson izvoljen in nameščen za župana. Po¬ raz demokratične klike, najprej Harrisonove in potem še Sweitzerjeve, je povzročil cel koncert slavospevov. Takrat je bilo v cbicaških listih či- tati, da se prične z novo upravo nova doba pro- speritete, razvoja in napredka. Na dan instalaci¬ je je bilo najbolj obžalovati, da so se dali vjeti tudi delavci, da so odgovorni uradniki unij agiti¬ rali za Thompsona, kakor da ustanovi njegova zmaga nebesa v Chicago, da so gonili unije na nje¬ govo parado, kakor cia se “stavi tulu vr IraMerr uspeh delavstva. Le malo časa je minilo, in krinke padajo. Ne¬ koliko spoznanja bi bili delavci sicer že prej lah¬ ko dobili, na primer ob času štrajka cestnih že¬ lezničarjev. Kapitalistični listi so tedaj slavili Thompsona kakor novega socialnega preroka, ker je zmešetaril razsodišče ■ in postavil sebe za vrhovnega razsodnika. Uslužbencem so tedaj priznali nekaj priboljška; ali tistih par centov bi bila morala družba tudi brez razsodišča kmalu primakniti, zakaj skoraj toliko je ponujala že brez štrajka. Nepremakljivo dejstvo je, da so i- meli kapitalisti tedaj mnogo več razlogov, da so bili zadovoljni s Thompsonom, kakor pa usluž¬ benci. S svojim razsodiščem se je pa župan sreč¬ no rešil zadrege, v katero ga je spravila Kenne- dyjeva resolucija proti skebom, in vprašanje ob¬ činske lastnine se je pokopalo. če bi delavci mislili nekoliko več kakor na tekoči dan, bi bili morali takrat razumeti, da ni bila demokratična uprava nič vredna zanje, da pa republičanska tudi ni vredna nič več kakor nič. Sedanji nastop zoper učiteljstvo je nov do¬ kaz. Razume se samo ob sebi, da imajo sovražniki organizacije svoje prave vzroke skrite za grmom, pa iščejo vsakovrstne zlagane pretveze. Tako so se na primer povzpeli do trditve, da odločujejo učitelji s pomočjo svoje organizacije o načinu po¬ uka. Po nobeni logiki ni mogoče dokazati, da za- «teva ljubezen do svojega naroda sovraštvo do "Uugega. Ljubezen do svojega postane le ple¬ menitejša vsled spoštovanja tujega. Žrtve Eastlanda. Koroner Hofman v Chicago je izdelal svoje poročilo o katastrofi ladje Eastiand in konstatira, da. je nesreča zahtevala 812 žrtev. Te so bile po narodnosti : Nemcev 212, Cehov 148, Američanov 117 Poljakov 80, Avstrijcev 49, Švedov 41, Ircev 48 Norvežanov 17, Italijanov 16, Angležev 14, Dan cev 13, Rusov 13, Madjarov 8, Škotov 7, Kanad cev 5, Francova 2, Holandca 2, Švicarja 2, Grk 1 Litvan 1, neznano 24. Zanimalo bi nas, kakšna je tista avstrijski naro,dnost, kateri je pripadalo 49 utopljencev. Nobenemu Ircu ali Kanadcu ne pride na misel da bi svojo narodnost označil za veiikobritanskcj Litvan ne pravi, da je Rus. Nemec z Dunaja, h Gradca, ali pa tudi iz Ljubljane pove, da'je Ne mec. Kdo so “Avstrijci?” Kakšna je ta slavni “avstrijska narodnost?” Po spolu je bilo 451 ženskih in 361 mošldi žrtev. Večina, 573, jih je bilo svobodnih, 226 pc- ročenih, 5 vdovcev, 2 vdovi, 1 ločen; 5 slučaje 7 ni dognanih. Po starosti je bilo 251 utopljencev med 20 ii 25 letom, 52 izpod 10 in 295 izpod 20 let. Po zanimanju jih je bilo 552, torej velika ve čina tovarniških delavcev in delavk. To statistiko sedaj imamo. Čakamo le še nr zadoščenje. Ali pride? Ce bi bilo to resnično, bi tudi mi ugovarjali. Organizacija učiteljev je poklicana, da varuje u- čiteljske interese, da jim pomaga do boljšega po¬ ložaja in da jih brani krivic. O šolstvu ima od¬ ločevati ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih; ec so zastopniki slabi in ne skrbe za šolstvo tako, kakor bi bilo treba, je odgovorno ljudstvo samo, ker. ni izvolilo boljših zastopnikov. Ali predvsem ne verjamemo, da izvršuje or¬ ganizacija res tak vpliv. Če bi ga. bi bili gospod¬ je že navedli slučaje. Če jih niso, je to znamenje, da jih nimajo. Tudi nam. ni razumljivo, na kak¬ šen način bi mogli doseči tak vpliv. A če bi ga, tedaj bi morali obdolžiti šolski svet in občinski svet zanemarjanja dolžnosti, kajti le, če tisti ne izpolnjujejo svoje naloge, ki so poklicani, je mo¬ goče, da si kdo neopravičeno prilasti vpliv. , Toda. vse to so prazne marnje, izmišljene za to, da se skrije pravi in glavni namen. Organi¬ zacija ščiti učitelje, da jih ni mogoče metati iz službe, če ničesar ne zakrive. Učiteljskih prosto¬ rov je pa mnogo v takem velikem mestu, kakr¬ šno je Chicago. Kakšne imenitne politične kupči¬ je bi se lahko delale, če bi se vsako učiteljsko mesto lahko izpraznilo in zasedlo tako, kakor ve¬ levaj« politični interesi vladajoče klike! Ako bi bili učitelji brez varstva, ki jim ga daje organi¬ zacija, bi se jim lahko dalo razumeti: Bodi član naše stranke, bodi naš agitator, ali pa pripravi svoj kovčeg . .. ! Gospodi ne gre torej za to, da bi rešila šolo učiteljskega neopravičenega vpliva, temveč da bi spravila z učiteljstvom tudi šolstvo pod političen vpliv. Neizrečeno geslo se glasi: Sedaj je upra¬ va v mestu republičanska, zato mora biti tudi šo¬ la republičanska, in da se to doseže, morajo biti učitelji hlapci republičanske stranke. Učitelji so pa le začetek. Z njimi hočejo na¬ praviti prvi.poizkus. Ako bi se oni podali ali pa če bi jih delavstvo pustilo na cedilu, bi kmalu pri¬ šli drugi delavski poklici na vrsto. Saj pravi Thompson, da ne trpi nobene organizacije proti občini. AiTdanes”je občina prav tak delodajalec’ ka¬ kor privaten kapitalist in delavci potrebujejo proti njej enako zaščito kakor proti zasebnemu industrijskemu magnatu. Kajti občina v resnici ni v rokah ljudstva kakor država ne, temveč v njej gospoduje klika, ki si je znala osvojiti ta pro¬ stor s svojo, politično mašinerijo. Njej služijo občinski nastavljen« in delavci, od nje so mate- rijalno odvisni. Ta klika gleda prav tako, da bi jih izkoriščala, kakor vsak kapitalist, že zaradi tega, ker je ta klika sama kapitalistična in ker noče z dobrimi razmerami dajati “slabega zgle¬ da” delavstvu v privatnih podjetjih. Občina bi. seveda imela drugo nalogo. Ona bi morala biti organizacija vseh Občinarjev in njega podlaga bi morala biti enaka pravica za vse. Taka bi morala biti tudi država, pa tudi ni. Seveda niti ne more biti, ker so enake pravice ne¬ mogoče vpričo neenakih pogojev, ki jih ustvarja kapitalizem. Gospodje se hočejo lagati, da je organizacija učiteljev in delavcev naperjena proti prebival¬ stvu. To laž je treba v kali zadušiti. In učiteljem v Chicago kaže dati v njihovem boju najizdatnej- šo pomoč, da zmagajo. Kajti če bi podlegli, bi se reakcionarni, protidelavski val razlil po vsem Illinois in čez njegove meje po vseh Zedinjenih državah. To je treba preprečiti, dokler se nevarnost ne poveča. Kitajski cesar. Iz Pekinga in Sangaja prihajajo že nekaj ča¬ sa sumljive vesti. Po zmagoviti revoluciji, ki je pognala mandžursko dinastijo v zasluženi pokoj, je bil Libungeang izvoljen za predsednika npve republike. Lihungčang je bil cela desetletja glavna o- pora cesarstva. Dokler je bila Kitajska monarhi¬ ja, se je njegova častihlepnost zadovoljevala s tem, da so bile v njegovih ministrskih rokah va¬ jeti države. Ko je bila dinastija — na noben na¬ čin ne po njegovi zaslugi — odpravljena in So si Kitajci začeli odrezavati kite, se je njegovi fantaziji pokazal višji cilj. Dal se je izvoliti za predsednika na deset let, potem pa do smrti. Sedaj pravijo, da se hoče'razglasiti za cesar¬ ja. Iz Šanghaja prihaja poročilo, da je podpred¬ sednik Lijuanheng odstopil, in to smatrajo za znamenje, da se zopet uvede monarhija. Lihungčangu bi bilo to že podobno. Ka.ko se potem razvije usoda Kitajske, se ne da preroko¬ vati. Le to je gotovo, da pride prejalislej zopet do revolucije, ki bo najbrže še bolj krvava od zadnje. Tudi ni izključeno, da povzroči to odpad južnih pokrajin in ustanovitev nove države. Kitajska kriza je dokaz, da mora v zgodovini vse dozoreti, kar hoče imeti stalnost. Na Kitaj¬ skem so gospodarske razmere v prehodu, zato so tudi politične oblike nestalne. Mirovni pogoji. Komu se je zmešalo? Tako mora vprašati človek, ako čita, kaj baje Nemčije zahteva, da bi sklenila mir. Te dni so ameriški časniki poročali, da je nemški veleposlanik grof Bernstorff naznanil predsedniku AVilsonu kajzerjeve mirovne pogoje. Tekom vojne smo že večkrat čitali take vesti. Tudi pogoji zaveznikov so bili že objavljeni. Mi nismo verjeli, da so vlade zaveznikov sestavile ti¬ ste pogoje, pa se je res kmalu izkazalo, da so bili izmišljeni. Najbolj verjetno bi se nam zdelo, da je tudi s sedanjimi pogoji zaveznikov tako. Kdorkoli pa jih je izpraskal iz svojih možganov, mora biti ne¬ koliko prismuknjen. Kajti iz pametne glave se ne more poroditi kaj takega. Nemčija zahteva baje svobodo na morju, u- stanovitev neodvisnega poljskega kraljestva, ki bi obstajalo glavno iz sedanje ruske Poljske; Nemčija in Avstrija bi ji pridale vsaka par polj¬ skih vasi. Nadalje hoče ruske baltiške pokrajine zase, za Finsko pa popolno avtonomijo. Enako¬ pravnost zahteva za Žide. Belgijo bi vrnila in njena nevtralnost bi se morala za bodočnost ga¬ rantirati; zato pa ji morajo zavezniki vrniti vse kolonije, ki jih je izgubila, povrh pa mora dobiti še državo Kongo v Afriki. Francija mora zapu¬ stiti Alzacijo, kolikor je je zasedla. Srbija naj se razdeli med Avstrijo in Bolgarsko, kos pa naj dobi' Grška. In zavezniki morajo plačati Nemčiji vojno odškodnino. Blazno! Tako blazno, da se ustraši čitatelj za svoj razum. ' Seveda — v teh pogojih so nekateri znaki, po katerih je soditi, da so res fabricirani v kakšnem uredništvu. Ako pravijo, da zahteva Nemčija enakoprav¬ nost zidov, je to zelo sumljivo. To, česar kdo sam ne daje, je vendar težko zahtevati od druge¬ ga. V Nemčiji pa do sedanje vojne Židje kljub vsem papirnatim zakonom niso bili enakopravni. Antisemitično gibanje je pruska vlada, ki sicer ni bila rahločutna, o čemer bi socialisti lahko kaj povedali, blagohotno tolerirala. Žid ni mogel slu¬ žiti pri gardnih polkih in skoraj pri nobeni četi ni mogel postati častnik. V državnih službah so jih zapostavljali. •V katoliških deželah, na Bavorskem i. t. d., se razume samo po sebi, da niso Židov nič protežirali. Sedaj vladana. Nemškem “Burgfrieden.” Ali kadar mine vojna, mine tudi božji mir med stran¬ kami in rasami; tedaj postane iz najpatriotičnej- šega Žida zopet nekdanji “Saujud.” Pa da bi se oficielna Nemčija res potegovala za enakopravnost Židov? Poljsko kraljestvo — to zveni nekoliko dru¬ gače. Nemčija ima nekoliko princev in Avstrija nekoliko erchercogov, ki se ne bi branili nobeno krone. Poljska bi bila naposled nekaj druzega kakor Albanija. Vendar pa še ni prisegati na to, da želi Nem¬ čija res neodvisno Poljsko. V prvih mesecih voj¬ ne je dal kajzer razširjati letake, v katerih je tr¬ dil, da ga je mati božja čenstohovska, ki se mu jc prikazala v sanjah, pozvala, da naj združi Poljsko s svojim cesarstvom. Toda recimo, da bi se bil Viljem premislil in bi mu bilo sedaj bolj všeč, da dobi med Nemčijo in Rusijo drugo državo, takozvan Pufferstaat. V tem slučaju bi tudi razumeli, da hoče ‘osvoboditi’ Poljake na carjev, nikakor pa ne na svoj in Franc- jožefov račun in da jim ne mara vrniti tega, kar sta jim ugrabili Prusija in Avstrija. Toda tu je druga reč. So li mogli v Berlinu tako znoreti, da res zahtevajo delitev Srbije? Seveda, Avstrija gleda na Solun, in Avstrija je solidarna z Nemčijo., Toda kolikokimt je Av¬ strija vzdihovala, da ima preveč slovanskega pre¬ bivalstva. To bi se s Srbijo vendar še pomnožilo. Nemčija je prepričana, da dobi po vojni večji vpliv v Avstriji in da jo bo učila, kako se germa¬ nizira. Toda če mislijo v Berlinu res kaj takega, tedaj so se zmotili v štetju času. Germanizacija se ni posrečila v dobi Jožefa II., ko še ni bila bru¬ talna in ko ni bilo narodne zavesti. Pangerman- ska ideja bi padla sedaj še na bolj nerodovitna tla. če pa bi bile to res oficielne misli v Berlinu in na Dunaju in če bi Nemčija dosegla tako odlo¬ čilno zmago, da. bi res lahko uresničila te blazne načrte, tedaj je bližnja bodočnost Evrope jasna. O miru, o pokojnem kulturnem delu in razvoju tedaj ne more biti govora. Bližnja leta pomenijo tedaj najbrutalnejši despotizem z ene in najbrezobzirnejšo upornost z druge strani. In vojna ostane žugajoče zname¬ nje na. nebu. Tista, bodoča vojna bi utegnila biti revolucija. Na Filipinah so baje našli močne zlate žile. To je samo po sebi zelo imenitno, kajti naše živ¬ ljenje je tako naravno, da je zlato važnejše d kruha, četudi ga ni mogoče jesti. Ali razuntega je to krasna prilika za naše imperialiste, da se postavijo na vso moč filipinski neodvisnosti po robu. Zlato — ni li to še močnejši argument, ka¬ kor japonska nevarnost? e proletarec G O SP O D IN F RA N JO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Lisinski se je v vseli slučajih življenja vedel fino in taktno. Netaktno bi se mu zdelo, ko bi s svojim veščim peresom napisal pesem, vnemajo¬ čo njegove rojake na boj proti neizprosnim zati¬ ralcem češke, dasi mu je v prsih vrela topla lju¬ bezen do te ponižane in poteptane zemlje. Se ne¬ varna bi mu lahko postala takšna pesem, zato je pel rajši o prirodi in ljubezni, kar s pridom čita mladenič in starček. Poklicali so ga v Bosno, da s svojim pravnim znanjem koristi državi. Na to zaupanje je bil ponosen in vrednega se ga je ho¬ tel izkazati. S kraja se je čudil, da se v Bosni gode včasi krivice, a tolažil se je s tem, da jih on ni zakrivil, on je vestno in natančno preiskal pravni slučaj, po pravici in nepristransko je po¬ ročal; marsikdaj je našel poln mernik pravnih pomislekov proti obsodbi, drugikrat je pokazal samo na zrnce, iz katerega naj bi vzklila milost, toda končni sodnik ni bil on,' ampak general, ki je stal na svojem vojnem stališču in se je vraga menil za avditorjeve pomisleke. To ga je spra¬ vilo na oportunitetno stališče. Od vseh strani je slišal, da so v Bosni prav posebne razmere, ki ji-h treba odpraviti na prav poseben način, in če¬ prav je vedel, da bi se te razmere dale ozdraviti na človekoljuben način, se je naposled vendar prilagodil temu, o čemer ni dvomil zadnji Švaba na otoku. V svoji duši ni simpatiziral z 'orožniki. Takšni Buzduge in takšni šejki so že dostikrat si¬ rovo potipali češko dušo, toda — ali sme orožnik drugače? Orožnik je takšen, kakršna je vlada. Na drugi strani je v svojem srcu cenil Vilarja, ker na prvi hip je spoznal v njem dobrega človeka z u- smiljenim srcem in bistrim pravnim čutom. Spri- jateljil bi se z njim, da niso časi tako resni in ko bi ne imel službenega opravka z njim. S člo¬ vekom, ki nastopi v važni preiskavi kot priča in Miloševičev zagovornik, ni maral iskrenejših sti¬ kov, ker ti radi vplivajo na sodnijska izvajanja. Takšnega človeka si je hotel pobliže ogledati in ga načrtati v oglednem zapisniku. Kaj pa naj sicer postavi v ta dokument? V hanu ni našel ni¬ česar, v duplini Konj-planine in v Mušičevem do¬ mu ne najde ničesar. To so itak dognali že orož¬ niki. Nekaj pa vendar mora priti v zapisnik, da ne poreče kdo: Daleč se je peljal na državne stroške, a uspeh je ničla. To bi bili napisali tudi orožniki lahko. Sklenil je, da zapisnik nekoliko našopiri in ozaljša s podatki o glavni priči. Vse¬ kakor je dobro, da prouči inženirja, o katerem je bil slišal od Buzduge, TIvalibogovskega in od bri- gadnega adjutanta, da je prenapetnež, čudak, ki hlepi po neki popularnosti. Oprezno ga opiše, brez predsodkov, tako da se ne osmeši s svojim opisom pred generalom in pred civilnim sodni¬ kom, ki dobi naposled ves ta kazenski slučaj v ro¬ ke. Posebne opreznosti je treba, ker po njego¬ vem domnevanju se je pridružil Hvalibogovski le zato izletnikom, da na dolgi poti izvoha kaj sum¬ ljivega v teh osamljenih krajih in prouči javno mnenje. Časi so resni; ako Hvalibogovski bistro pazi, ne sme on dremati. Šel je za svojima spremljevalcema po nam že znani nevljudni stezi, po grobljah ostrega gra¬ moza. Vilar je pravil, kako je bil dvakrat v tem pustem kraju z Jovico, kako je prvikrat s steze o- pazoval Atifa Sarajlij-o, ki je nesel najbrž orož¬ je, da ga drugim podtakne. Avditor je vse zabe¬ ležil. Opisal je natanko tudi ono prazno jamo v jarku pod planiuo. Ko so se na povratni poti v Medvedjem Dolu približali drvarjem, se je polastila šejka razdraže¬ na pazljivost. Začel je vohati po tleh, renčati in se ozirati na svojega gospodarja. “Jih že čuti,’ ’je rekel Buzduga. “Koga?” je vprašal Lisinski. “Drvarje. Glejte, gospod major, kako fin vonj ima moj šejk, kako loči navadnega človeka ca gospoda. Tukaj pa še bolj, ker je zrak poseb¬ no čist.” Potrepal je psa po glavi. “Oj — da — šejk, že dobro, že dobro — prijateljček, prijatelj¬ ček,” — in pes se je pomiril. Njegov gospodar pa je nadaljeval: “Niti videl ni delavcev, pa jih je že čutil. Da sem ga naščuval, našel bi bil med njimi najhujšega razbojnika in ga zgrabil za vrat. Gotovo je med delavci dosti ljudi z omadeževano vestjo.” “Takšnih je povsod dosti, gospod nadporoč¬ nik, ker človek greši sedemkrat na dan,” se je vmešal Vilar. Na njegovem obrazu se je nepre¬ stano svetil ljubezniv nasmeh. Vso pot se je na- smihaval, javno od prigojene vljudnosti, skrivaj pa zato, ker se mu je neumestno zdelo to dolgo¬ časno pregledovanje in zapisovanje. “Verjemite mi, da razbojnikov ni med mojimi drvarji in jih ne bo, ako jih sami ne poženemo v razbojstva. Si¬ romašni ljudje so, veseli, da dobe delo in kaj za¬ služijo.” Na golavi so postali in pogledali na drvarska dela. Vilar je avditorju razložil, kako se sprav¬ lja les v dolino, govoril je o plačah in o hrani, ka¬ ko je znižal ceno živilom in sedaj se trudi odpra¬ viti še krivične znamke, ki obtežujejo delavsko gmotno stanje. Iz srca je govoril in major mu je dobrodušno kimal. Vse se mu je‘zdelo primerno, pravično in umestno, vendar pa je naposled zapi¬ sal v beležko: Popularitaetshascher. Po kosilu, pri katerem je zelo uslužljivo stre¬ gel Gajer, so se napotili v Pilič. V hiši, kjer je prebival Mušic z Jovico in Danico, niso našli ni¬ česar, kar je Lisinski zvesto zapisal. Potem so šli h knezu Karavajiču, da bi major i tam pozvedo- val. Knez ni vedel nič bistvenega povedati, po¬ hvalil je Jovico kot poštenega človeka, ki je va- _ ške otroke naučil citati in pisati. Vesel je bil, da so nepovabljeni gostje kmalu odšli, dobivši od njega podpis na listino, ki je, v njemu nerazumlji¬ vem jeziku, uradno in pravomočno potrdila, ko¬ liko se v Piliču in okrožju plača za enodneven najem dveh tovornih konj. Točno ob dveh popoldne so se izletniki sešli v Mušičevem hanu. Dame je tlačila utrujenost, vse so želele domov. Obveljal pa je nasvet moških, da treba v hanu popiti findjan kave, ker kdo se 1)0 vozil v tej vročini, urico treba počakati. Vaz- ko se je urno vrtel krog gostov, ter nalival iz konvice, da mu je pot kapal s čela. Danice ni bilo v hanu. Ko je bila zaslišala ropotanje vozov Pa cesti, je stekla k Oskovi in se skrila v mlin. Izletniki so oživeli. Dolgi Mik je vse zaba¬ val, uganjajoč svoje burke in šale. Najbolj se mu je čudil pazljivi Vazko, ki je gledal v njegov obraz kakor v drugo nadstropje gosposke hiše. Tedaj je neumorni Lisinski zagledal lestvo, ki je bila še od včeraj na koncu hana prislonjena k podstrešju. Spomnil se je svojega posla. Misel, da včeraj ni pogledal pod sUeh-o, mu ni dala mi¬ ru. Važno je korakal po lestvi in se povzpel do vhoda v podstrešje. “Spomnila se je predica kodelje v jutro ne¬ delje. Naposled še pod streho nese svoj nos. Kaj bo neki videl?” je pošepetala Bajičeva mati inže¬ nirju, sedečemu poleg nje. Nestrpno je že kopr¬ nela po domačem ognjišču. “Fe j vraga, izpod strehe puhti žara, da je strah!” je vzkliknil avditor, stoječ na vrhnlh kli¬ nih. “In dragega ne vidim nego barbarsko te¬ mo.* ’ ’ Prasnil je z vžigalico in posvetil. * * Tu ni ničesar — fej !” “E-e — kaj pa naj bo gori?” je vprašal pl. Merks, ki je rad poudarjal, da je sovražnik nepo¬ trebnih zapisnikov in premnogih uradnih sitna¬ ri j. “To je moja uradna dolžnost, da vse dože- nem in konstatiram, in nihče se ne sme vmešavati v moj posel, ’ ’ je pikro odgovoril Lisinski in grom¬ ko puhnil skozi nos, da bi odgnal ščegetajoči prah. “O, prosim, prosim. Ne zamerite, gospod major!” je rekel adjutant ter namežiknil prijate¬ lju Buzdugi, katerega je zaradi njegove odloč¬ nosti uvaževal nad vse druge. Lisinski je prižgal še eno vžigalico in posve¬ til. “Jasno je kakor beli dan, da je tu vse praz¬ no,” je rekel. Čez hip pa je zakričal: “Krdelo podgan se je zbudilo — fej! Tisoč Črtov!” “V zapisnik jih zbaši in zmaši, prijatelj!” se jc pošalil Hvalibogovski, ki si je smel marsikaj dovoliti i napram majorju, ker je veljal v garnizi¬ ji za častnika-zaupnika, ki opravlja prav izjemno in kočljivo službo. Onega na lestvi je prijateljeva zbadljiva be¬ seda sunila naravn-ost v srce. Kaj bi rte? 'človek se pri takšni vročini ubija po planinah, lazi po gramozu, skalah in lestvah, da bi do nitke posve¬ til v zamotani slučaj, a gospodje, ki so prišli sem z a zabavo, se norčujejo in zbijajo šale ob njegovi vestnosti in marljivosti. Hotel se je obrniti ter pikro in svarilno besedo zabrusiti lahkomiselnim šaljivcem, a zdajci je zahreščalo pod njegovima nogama, zlomil se je klin, na katerem je stal, in avditor je vzmahoma letel na tla. Prestregla sta ga načelnik in Buzduga. “Črt in peklo — moja noga, moja noga!” je zastokal in zahromal pod pristrešje. Nezgoda je nekoliko razburila druž¬ bo. Dame so milovale in tolažile avditorja, ki je moral sezuti čevelj in si obvezati krog Členka mrzel obkladek. “Ali so bile podgane tako debele, da se je prestrašil in padel?” je tiho rekel Bajiču na uho Mik ter skrivenčil obraz, tako da se je Katica glasno zasmejala. Gospa Ljubica jo je primerno posvarila. “Hej, dečko,” je kliknil Buzduga, stopivši s dvignjeno bikovko k Vazku, “zakaj imaš tako slabo lestvo, da človek na njej ni varen življenja. Zakaj nisi opozoril gospoda?” “Za nas je lestva dobra. Nisem vedel, da je gospod tako težak,” se je glasil enostavni odgo¬ vor, na kar je padla bilovka po Vazku. In že je priskočil strašni šejk, da. na prvi migljaj pomaga pokoriti sovražnika. Deček se jc vzravnal, iztegnil, povišal za pol pedi, lasje so se mu nasršili, iz oči so mu bliskale iskre srditosti. “Zulumčare!” je siknil, drzno zroč v orožnikov obraz. “Zakaj me tepeš, ki sem nedolžen, kakor sta Pero in Joviča! Tudi tvoje in Atif-ove strahovlade bo kdaj konec.” “E-e-e,” še je. ob takšnih revolucionarnih besedah zadrlo v grlu pl. Merksa. Buzduga je iznova dvignil bikovko, no deček je skočil k gospodinu Franju ter se ga oklenil. Ta ga je za ramo pritisnil k sebi in mirno je iz- pregovoril, obrnjen k -orožniku: * ’Ne — gospod nadporočnik — pomislite —- pretepavati mlado¬ letnega otroka — vaša bikovka skeli. Deček je odgovoril po naših šol. Brez vode se ni nihče na¬ učil plavati.” To je govoril tako mirno, kakor bi ga prosil na pomado. Ko pa je videl, da je orož¬ nikova bikovka se vedno pripravljena na udarec, se je razburil in precej osorno je nadaljeval: ‘ Menim, da mora neprestano vihtenje bikovke nad nepremišljenim otrokom napraviti najmuč- nejši vtisk na vso dražbo. S takšnimi srdestvi nikdar ne pridobimo ljubezni domorodnega pre¬ bivalstva. ’ ’ Neka neubranost se je polastila družbe, na¬ stopilo je nesoglasje. Nekateri so v mislih stali na Vilar j e vi strani ter motno zrli v tla. Le Baji¬ čeva mati se je oglasila ter poklicala dečka k se¬ bi. Ker je ni slušal, ga je prijela za roko in po¬ tegnila na svojo stran, češ: v ženskem varstvu sc ti ne zgodi nič žalega. Buzduga je ves zardel, roka z bikovko mu je omahnila. Z razdraženim glasom je rekel: '‘Lju¬ bezni tega razbojniškega ljudstva ne potrebu¬ jem. Z vašo filantropijo ga ne boste pridobili za nas. Pač se vam bodo prilizovali, a izkoriščali vas bodo in se vam smejali za hrbtom. ’ ’ “Rajši imam, da se mi smejejo, nego da me proklinjajo.” “Gospod inženir, to si prepovedujem, da bi me vi učili, s kakšnimi sredstvi naj držim te raz¬ bojnike pod oblastjo.” “Tega ne nameravam, a v moji navzočnosti — ne vem — jaz česa takšnega ne morem vide¬ ti — ” “Že dobro!” je odmahnil Buzduga. Dvigni- vši sabljo in bikovko, je rekel: “To sta edina argumenta, ki tukaj še zbujata spoštovanje in po¬ kornost — in pa moj šejk. Pa kaj še?” Potegnil je z desnim kazalcem pod brado krog vratu ter kliknil: “Vislice.” Vilar je molčal. Iz njegovih oči je plamtel izzivajoči ogenj porogljivosti, njegove ustnice so trepetale. Porodila se mu je silna želja, da bi bil že kmalu proč od teh ljudi. Buzduga je stopal trdih korakov in s sklo¬ njeno glavo pod pristrešjem gor in dol. Jedva jc krotil svoj srd. Zvesti šejk, ki se mu je plazil ob nogah, je dobil za svojo udanost krepko brco. Zacvilil je ter sedel ob steno, odkoder je pomilo¬ valno zrl na svojega gospodarja. Ta se jc hipo¬ ma ustavil pred Vilarjem, in izobrazivši neko res¬ nost in prazničnost na licu, ga je prijel za gumb pri suknjiču, ga pogledal s sovražnim pogledom tar rekel : “Prosim, gospod inženir, za kratek pomenek na samem.” * * Prosim, gospod nadporočnik.” In šla sta za han. “G-ospod inženir,” je rekel Buzduga, ki je zopet prijel svojega nasprotnika za gumb in se mu ostro zazrl v oči, “gospod inženir, vi imate navado, da se vmešavate v stvari, ki jih ne razu¬ mete in vam nič mar niso. Že zadnjič, ko so moji orožniki imeli opravka v tem hanu — se li spomi¬ njate? — ste se vtikali v njih službeno poslova¬ nje, in le njih taktu se imate zahvaliti, da so mol¬ čali na vaša izzivanja. Da niste rezervni častnik, naznanil bi vas bil pristojnemu sodišču, da vas sodi za vašo netaktnost. A tako sem si mislil: častnika, ki se je udeležil vojske v Bosni, ne ova¬ diš; pride priložnost in sam mu zabrusiš v obraz, kar zasluži.” Buzduga je obmolknil in se oddah¬ nil. Vilar, ki ga je dosle poslušal odprtih ust, se je zdajci spomnil, da orožniški nadporočnik, držeč ga za gumb, ravna z njim nespodobno in ža¬ ljivo. Mojster prime tako svojega vajenca za gumb, ga pokara in naposled zlasa. “Kaj hoče¬ te?” je vzpihnil ter odtrgal orožniško pest od svojega gumba. “Vi pokličete lahko svojega o- rožnika k raportu, a jaz nisem količkaj odvisen od vas.” “Povedati vam hočem samo to, da ste v pozi filantropa podoben stari babi. Zato sem vas po¬ zval sem.” “Zdaj vem, kaj'hočete in s čim se bo vršila poravnava. Vi podlec, vi nečistnik!” se je razpa- lil Vilar, čuteč neko lahkoto na duši ob odkritih besedah. Prijel je za revolver. “Odstranite svo¬ jo pasjo mrho, da se izenačijo najine fizične sile! Z duševnimi ostanete itak vedno globoko pod me¬ noj. Precej na tem mestu dobite odgovor za svo¬ je ničemnosti. Zadosti zla ste že prizadeli tukajš¬ njemu ubogemu ljudstvu.” “O-o-o — tpdi za to očitanje bi vas lahko pognal pred sodišče. Uradna oseba sem in za svoje poslovanje sem odgovoren višjim gospo¬ dom, nego ste vi, gospodine Franjo! Šejk ostane pri meni. Pravilni odgovor dobite v Tuzli. Kdaj pridete tja?” “Jutri popoldne.” “Dobro. Adieu!” Buzduga je zavil krog hana in stopil na pot. Njegova vnanjost ni nič kazala zlosti, ki mu je pred hipom trgala srce. Znebil se je burje v pr¬ sih, vse se je poleglo. Odbilo se je prvo dejanje \ ažnega dela, drugo odloči orožje. Gledal je pred groznimi hajduki smrti v oči, kaj bi se bal meh¬ kužnega gospodina Franja. Z lokavim smehlja¬ jem krog usten se je pridružil izletnikom. Vilar je postal za hanom, da se pomiri. Zbe¬ ganost in razdraženost je ležala na njegovem ob¬ razu. Ni ga mogel tako hitro spraviti v red in prilagoditi dražbi, kakor je to umel Buzduga. Trpke misli so se mu podile po glavi. ‘Morda se izteče vse to bolj smešno nego žalostno; tako se konča večina dvobojev; vsekakor pa vznemiri človeka. Hvala, usodi, da sem se naučil streljati in da urnem sukati sabljo. Mene ne morete stra¬ hovati!’ Tako se je tolažil. Obrisal si je pot s čela ter se vrnil k družbi naravnost po tisti poti, po kateri je šel od nje. Ves resen je bil videti, ko se ji je pridružil. *V družbi so dobro vedeli, da se je odigrala za hanom prva epizoda takozvane častne afere.. Gospo Etelko je izprCletela zona, ko je videla, da se ljubimec sam vrača izza hana. Bajičeva mati je v mislih pomilovala Vilarja in Danico, Ljubica in Katica sta zvedavo in z občudovanjem zrli na oba nasprotnika, ker moški, ki se namerava dvo- bojevati, pri plitvih damah mnogo pridobi na u- gledu. Moški so ostali ravnodušni, molčali so, kakor bi se nahajali v cerkvi; pri pojavu takšnih nasprotij so smatrali priziv na orožje za edino mogoče izhodišče. Nasprotnika sta sklenila ne¬ kaj,- kar odobravajo, namreč: na viteški način izbrišeta žalitve, pa bo vse dobro. Tuzlanci so začeli plačevati kavo in se po¬ slavljali z Vilarjem. Zahvaljevali so ga za gosto¬ ljubni sprejem. Odklanjal je zahvalo z izgovo¬ rom, da so 'itak vse prinesli s seboj in je bil on njih gost; sicer je pa sedaj gospod gozdar edini gospodar pod Konj-planino in na njej. Vljudno je segel, v roke na vse strani. “Precej nas morate posetiti, ko pridete v Tuzlo,” je prosila Bajičeva mati. “Precej, ko mi bo mogoče,” je odgovoril nračno ter poljubil gospejno roko. Bajiča je na¬ prosil, naj mu naroči za jutri popoldne solo pi Agularju. Vsi so kazali utrujenost in čemernost, z vse obrazov se je kazala nezadovoljnost z izletom. I, Bierkopf se je zadovoljno režal v brado: igra m je šla po sreči in zdaj dobi še inženir svojo pošti no lekcijo. Kajpada se Buzduga z Vilarjem ni ni poslovil: sedel je na konja, in ne nleneč se družbo, je počasi odjahal. 31. : 1 Izletniki so se odpravili. Bierkopf je sed' “L JOH na voz k Samojlovki. Oni na konjih so oddirja ir. p za Buzdugo. Kmalu so začeli izletniki na voze« kimati z glavami in dremati, jezdeci so moka! f Trudna in potrta se je pomikala družba nap« kakor vojska po izgubljeni bitki. V hanu Spreei so poduškali, da izroče Etelko j>()NGRi sopr°gy ,flN KO 1 # KOI poravnajo račun za živila in se okrepe. Samoj! jim je v zeleni lopi za hišo pripravil mrzlo ji 1 ' žino. /Še preden so sedli za mizo, sta namignil Buzduga in Mik gospodarju, češ: idi, dobrotni*® — I-jKSTU dlJAŠEl 31 'flON KOI v kamrico na kratek pomenek! Samojlo je slu.ša^j toda v kamrici se je čemeril, rotil pri patriarhih in prerokih, izgovarjal s slabimi časi in nikak< ni bil voljan dati. Privlekel je na dan črno knj go, kamor je zapisaval svoje dolžnike, pokaza!; vsakemu gospodu vrsto njegovih dolžnih posta/^joaun P' kov, naposled jc zaprl knjig. 0 , zamahal z rokanj Vsi ter vzkliknil: “Ni mogoče, Bog mi je priča, r ^Jenirne ni mogoče!” Tedaj je tiho vstopila Etelka, ki je pr< durmi poslušala ves pomenek. Potegnila je sv ,jega moža za rokav in rekla: “Sami, le daj, i bodi tako nezaupljiv! Na takšne gospode se sm vedno zanašati. Kako so prijazni in vljudni menoj, pa naj bo na Konj-planini ali v mest To je tudi za tebe častno. Kavalirji so — to rečem jaz. In veš kaj? Gospod nadporočn •" Buzduga zaveže jezik tistemu ošabnemu gosp illH ' m •' dimi Franju pod Konj-planino, ki naju hoi obrati kar za par stotakov na mesec, zaveže t ko, da ne bo več šuntal drvarjev proti najini živilom. Nesramni fantalin! Kako neotesano je vedel pred gosti, ki so ga tako mnogoštevili počastili s posetom. Kako predrzno se je zavz za tistega ušivega dečka in za tisto garjavo pu co bi skočil v ogenj [ Gospod nadporočnik, p kažite mu na viteški način, kako se plačuje huj kanje v Bosni! Nič ne škodi, če mu odbije nos, vsaj ne bo več vohal po najinih shrambah. “Kaj brbljaš tukaj, Etel-leben? Kdo te klical? Idi in poglej, če je na mizi vse v reda. ji je prestrigel besedo soprog, videe, da se čas nika mrko muzata. “Sami-leben, posodi, gospodoma, za kar pr sita, na častno besedo posodi! Častniki vojaštvo v rokah; da ni vojaštva, bi naju Bošnjaki. To pomisli in daj!” . Etelka je zapustila sobo, Samojlo je pota slil in dal. Naštel je vsakemu 250 gld.. ter p« jel od vsakega pobotnico*za 300 gld. Potem j . naredil kratko propoved o slabih časih, o križi' in težavah, o svojem poštenju in kako se zad( 1110ls ki s volji z vsako pogodbo, da pa ne bo mogel ve pomagati, ako se ne obrne na bolje in kako vsi ' iza ll ' ;l 'h pametni človek lahko izprevidi, da treba pr takšnem občutnem dolgu zvišati mesečne, razbil pravj le fa 8' i S iti rte p, . se %a -j h. Nei Cr> * ) deni zp »v. Set % H-i »Pili >lo »le ) !f ea »Pi jen ja prej, dokler ni zaznamoval svojega na- I \ lv hi sprotnika za vse gozdar?” —(Nadaljevanje.) ečne čase. Kaj — gospod I ;V?Mei LV Niv PROLETAREC ADVRRTISEMENT istf, Slovensko jrtiiiovljtn^M. januvarj* 12 let] »■ki', Bol. Pod. Društvi Inkorporirano 24. februva 1908 v državi Kansas- Jezden; Sv hitki 5 v * mn ’ M Pfavii X n ?°.staj3 fc,anio iioi> 111 fi asi 5» IN f a dan 1,1 d °lžni h ^ 5ama hal z i? ’ mi ^ p J *lka, ki j { 'Ognila;, '‘Sami.ij. 1 gospode J 'zni in V |: »lini ali v , - alirji so „ poti nadpo^ ošabnemi . ki naj E noseč, zavej ev proti naj a ko neotes* ;o lmiogošij, i-zno se je a sto garjavo|j ladporočnjfc sc plačuje h če mu odi inih shramb ben? Kdo iizi vse vn I ideč, da se ^ ima, za tari Častni™ a, bi na ji J Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineural, Kan*, podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, KanB. ;»jnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, MulDit*a*c. Kaa» NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan*. jjARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan«. A.VTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. jfATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: \VILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vie denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Kako odirajo na Kranjskem. V ljubljanskem “Slovenskem' naložilo kazen od enega tedna do Narodu” čitamo o oderuštvu z ži- 14 dni zapora in razen tega še de vili: Splošno bi se mislilo, da bo voj- narno globo od 200 do 500 kron Vse te razsodbe še niso pravo FATA MORGANA. mojlo ji 0 gld.,1 gl d. Poaj časih, oi{ kako st ' bo mo»j ie in da treh nesečne R zadnjem času so pisali po av- jjjskih pa tudi po drugih easo- h o pojavih v ozračju. Ljudje ipazovali sredi jia domačih ijavah ob horicontu čudovite 10 iiLoramc; morje se proži pred ii začudenega opazovalca, po oi se gibljejo barke in mogoč- ladje; bojno polje se prikaže ji najmirnejše kmetske idile, ječi begajo po obzorju, bojne le se vi jo proti sovražniku, to- li »raie. Popolnoma naravno je, je razgreta ljudska domišljija ijila te nenavadne prirodne po- ibaš z dogodki na bojnem po- in marsikak neuk opazovalec s strahom gledal v njih ta.jin- tna “nadnaravna znamenja.” oda one omenjene prikazni so pninoma enostavni, zakoniti rodni pojavi, dasi se v naših rajih le redko kdaj prikažejo otovih krajih pa so ti pojavi umijemo jih ‘lata morgana” r tako vsakdanji, da se sploh kdo ne zmeni zanje. fib mesinskem zalivu ležita me¬ si Messina in Reggio ločeni po * L.I Časih seveda se tudi združita prvi in drugi optični pojav, ali pa postaneta še bolj zamotana s tem, da so zračne plasti tudi na desno in levo različno goste in da se tu- ti od tam pojavi stranska fata morgana ali zrcalenje. LEPE BESEDE. ilar! Ste i ie zaniMj so izletu® bilo kaj i ■ je straši irašal Sasa njegove® v predlog- ^ e, delavci l naj si» o. To hi 1 il.” je vzkipi e se od $ prej spl®« »sreči gov itoje v ne iiiže»' 1SI10, r ni udfl^ ?» je larjev M isodka' oki morski strugi, iz Messine nožno videti Reggia, kei- leži ’ kdnje za ukrivljeno morsko po- liino. Toda neštetokrat se pripe- da zagledajo Mesiuci mahoma Bc vile in gradiče Reggia, kot k bi jih bila nevidna roka dvig¬ ih nad obzorje — in glej, že je ipet lepo mestece poniknilo pod 1 Krško gladino. Kje leži vzrok tej čudežni pri¬ pel h vsakega svetlega telesa izha- jo pfirodni žarki v premih čr¬ ti, zato vidimo svetlo telo le te¬ li, ako se med njim in našim o- »m ne nahaja nikak neprozo- n predmet. Svetloba pa se širi mo pod gotovimi pogoji, namreč mo tedaj, dokler je zrak, ki se oženj širi svetlobni žarek, vse- 'vsodi enako gost. Vsakomur je >no ono čudno migljanje zraka d vročim plamenom, zdi se nam, 't da bi se predmeti v ozadju elivali in trgali. Svetlobni žar- V) prišli nad plamenom v bolj t manj segret zrak, eni se od- ‘timijo sem, drugi tja, predmet ® plamenom se nam vidi popa¬ st in kakor se giblje zrak in svojo toplino, tako se gib¬ ajo in lomijo nanj prodirajoči B rki, tako se giblje, preliva in “»‘peče za plamenom stoječi pred- m»t. 1 razjil , ik, A i-ovord- >, ni i Kar je pojav migi jan ja predme- nade'' aS **° v za nepravilno segretim zra- pirn, isto je fata morgana, kedar toplina in gostota zračnih pla- stopnjuje pravilno odzgor pro¬ dom ali od tal navzgor. V pr- m slučaju se zračni žarek, ki bi Reggia premočrtno hitel po- fno proti nebu navzgor, narah- toda dosledno ukrivlja in se v t la kko zavitem loku liki izstrelje- r m kroglja vzpne preko morskega "rota in pade v oči strmečega Me- Sl nea, v drugem slučaju se po po¬ lnih zakonih optike svetlobni na vodoravnih zračnih pla- ‘ tp h odbije kakor na gladko iz¬ kušenem zrcalu. V tem zračnem kealu vidi opazovalec seveda vse jrav e"' ii o »ot. let W -es v t \ bil® la tef> 5 Splošno je znano, da je postala draginja v Avstriji naravnost moreča. Zdaj se je zgenila vlada in je izdala sledeči razglas: “Priznati se mofa, da so se v sedanjem vojnem času stroški za proizvajo in za nabavo blaga po¬ višali in da se povišanju cen ni bilo mogoče izogniti. Trpet) se pa ne more več nepošteno navija¬ nje cen zato, ker tu in tam začas¬ no prične kakega blaga primanj¬ kovati. V rednih razmerah dolo¬ či cene vpraševanje po blagu in ponudba o prodaji, zdaj se pa že iz višjih državnih koristi brez¬ pogojno ne sme trpeti, da pro¬ izvajalec zadržuje toliko časa bla¬ go., dokler ne doseže nečuvenih dobičkov ,kakršnih bi ne bil v rednih časih nikdar dosegel. Trpeti se tudi ne sme, da bi pre- kupci svoje cene dvigavali zato, da drug drugemu iztrgajo blago, kakor tudi prodajalcu, in da končno kupci na drobno s popol¬ no neprimerno visokimi cenami draže blago in da mora zato kon- snment. v svoji sili plačati neču- vene cene ali pa opustiti nakup za življenje najpotrebnejših stva¬ ri. Nasproti tem nezdravim poja¬ vom je nujno potrebno, da se dobi merilo za presojo določanja cen. Večinoma se bodo morali skrbno in stvarno presoditi lastni stroški, in se bodo smatrali za postaven temelj ceni. Paziti se mora na to, da se gle¬ de na cene v sosednih pokrajinah in večkrat tudi v istem upravnem deželnem okrožju presojajo z istim merilom in da se morebiti v kakem kraju nič ne nastopi, ali pa milo. v drugem pa zopet pre¬ tirano ostro, vsled česar se po¬ nudbe blaga s kakega trga po- popolnoma odtegnejo drugam.” To so besede. Ampak če bodo tudi kaj zalegle, je drugo, veliko vprašanje. Malo naseljencev. Po poročilu zveznega delavske¬ ga departmenta je prišlo meseca junija t. 1. v Združene države le 28,949 oseb. Meseca maja je zna¬ šalo število prišlih 32,363 oseb, a- prila, 31,765 in marca 26,335; ju nija je prišlo iz Italije 2286 oseb; iz Irske 1848; iz Anglije 1371; Japonske 721. Portugalske 834, C iške 972. na, ki jo bije sedaj Avstrija, pov- j krepne, ker se je državno pravd zdignila moralo in nesebičnost ništvo pritožilo zaradi nizke kaz vseh slojev, posebno pa onih, ki ni, obdolženci pa so vložili nično- jim ni treba tvegati svojega živ- stne pritožbe. V dveh milejših ljenja na bojišču. Toda dogaja se slučajih je pa kazen treh dni za¬ pri gotovih ljudeh ravno na- pora in sicer: Neži V. iz Voklega sprotno. Splošno se je namreč raz- in pa prekupcu Antonu T. iz Vog- širilo navijanje cen najpotreb-1 Ija vsled vzklica državnega pravd- nejšim stvarem, predvsem živi- j ništva zvišalo višje deželno so¬ lom, ki ga smemo imenovati že o- ) Zakonodajstvo pač ni prava beseda tam, kjer ni nobenega zbora za izdelavanje zakonov, am¬ pak izdaje enostavno vlada “ce¬ sarske naredbe.” Avstrija je edi¬ na izmed vojskujočih se držav, v kateri ni bil od začetka vojne sklican ne državni ne kateri iz¬ med deželnih zborov. — Celo na Ruskem sklicujejo dumo. Ta po¬ litična sramota je značilna za Av¬ strijo. Mesarjev je bilo doslej prime¬ roma še malo kaznovanih — ka kih pet, ker so večinoma dokaza li, da so bile visokim cenam me¬ sa krive pretirane cene živine,, ki se je podražila od pričetka vojne pa do poslednjega časa kar za 250 odstotov. Zdaj so uvedli maksi¬ malne cene, ki pa brez pravice rekviriranja ne bodo imele zabe¬ ljenega uspeha. Kakor izvemo, se b-o proti pre- kupovalcem živine vršilo v krat¬ kem pred deželnim sodiščem še več razprav. V kratkem se bo vr¬ šila obravnava proti J. P. in šti¬ rim njegovim pomagačem, ki so obdolženi prekupovanja v veli¬ kem obsegu. Poročali smo že o tem, da je ljubljansko sodišče občutno kaz¬ novalo pet kmečkih posestnikov ljubljanske okolice ter jim nalo¬ žilo kazen treh do petih dni, 20 do 40 kron globe ter izreklo za]>ad predragih drv, ki jih je bil zase¬ gel ljubljanski mestni magistrat. Po par. 9. navedene cesarske na¬ vedbe se namreč lahko v sodbi iz¬ reče, “da je storilčeva zaloga za¬ padla v prid državi, ki ima zapad¬ le zaloge vporabiti za preskrbova- nje prebivalstva.” Želeti bi bilo, da bi sodišča to določbo uporabljala pri vsaki mo¬ žni priliki. Na ljubljanskem trgu so se v poslednjem času zelo drago pro¬ dajale češnje. Več branjevk je bi¬ lo pred okr. sodiščem oprošče¬ nih, ker so se izgovarjale, da so same blago tako drago kupile, vsled česar ga ne morejo ceneje prodajati. Javni obtožitelj je v vseh teh slučajih vložil vzklic in se bo torej razprava ponovila pred deželnim sodiščem. Pšenice so imeli kmetje na Go¬ renjskem, pa tudi v litijskem o- kraju še do poslednjega časa mno¬ go v zalogi. Dobiti je pa ni bilo od njih, če jim niso ponudili za mernik najmanj 20 kron, to je za sto kilogramov kar 80 do 100 kron. Okrajna sodišča so te tiče, ki jih je bilo največ v litijskem o- kraju, obsojala na denarne globe od 50 do 120 kron. Mlinar in mokar, ki sta kupila pšenico po 1 K kilogram, sta se¬ veda prodajala pšenično moko, ki ni bila najboljše vrste, popolno¬ ma mirno kar po 2 kroni. Zaradi tega draženja je dobil n. pr. mli¬ nar Jože O. iz Duplice 150 kron globe, oziroma 15 dni zapora. Ker je dražila moko, ako prav je •bila že enkrat kaznovana, se je obsodila M. L. v Lodžu zaradi pregreška draženja na 5 dni po¬ ostrenega zapora ter na 100 kron globe. Ta sodba pa še ni pravno- krepna, ker sta se obe stranki pritožili. Ponekodi imajo kmečki posest¬ niki navado, da prinašajo moko skrivoma tudi na trg in jo tam prodajajo na liter (dva litra mo¬ ke približno en kilogram) po 80 v do 1 krone. Pred. kratkim je okr. sodišče v Kranju kaznovalo deset kmetic iz Zg. Bernikov, eno iz Šmartna pri Cerkljah, eno iz Hrastja in mlinarja Matijo K. iz Predoselj, ki so tržili po tej me¬ todi. Dočim je okr. sodišče naložilo tem krivcem mile kazni, 24-urni zapor ali pa po 20' K globe, se jim je kazen pri deželnem sodišču zvi¬ šala povprek na tri dni zapora in do 30 kron globe. Tudi koruzna moka, ki je prej nihče ni hotel jesti, se je prodaja¬ la po 90 v in po 1 krono kilogram. Radi takega draženja je bila ob¬ sojena Helena R. iz Seničnega pri Tržiču, ki jo je obsodilo okr. so¬ dišče v Tržiču, na 80 kron globe, »ri deželnem sodišču na 120 kron globe, odnosno 12 dni zapora. Razentega je bilo v Ljubljani a na deželi kaznovanih kakih de¬ set dražilcev petroleja, ker so pro¬ dajali petrolej mesto po običajni ceni 64 v, kar po 80 do 90 v liter. Kmalu po pričetku vojne je povsod na Kranjskem, posebno pa na Notranjskem pričelo baje pri¬ manjkovati sladkorja. Tp priliko so nekateri porabili ter neverjetno poskočili s cenami. Neki trgovec je prodajal sladkor po IK 90 v kg. Dobil je tri dni zapora in 50 on globe. Deželno sodišče pa mu je kazen zaokrožilo na pet dni zapora in 80 K globe. Okrajno sodišče v II. Bistrici je kaznovalo 10 takih trgovcev, med njimi tudi konsumno društvo v 1- lirski Bistrici, in jim poleg občut¬ nih denarnih glob zaseglo tudi za¬ logo sladkorja, v enem slučaju kar 552 kg. O nadaljnih slučajih bomo še poročali. Pripomnimo le to, da je bilo do zdaj v okolišu ljubljan¬ skega deželnega sodišča kaznova¬ nih okoli 140 dražilcev živil in na- vijalcev cen. Prisojene jim kaz¬ ni so gotovo pravične in so jih krivci tudi zaslužili. Gotovo bo¬ do moralično precej vplivale. To¬ da prevelikih nad ne smemo ime¬ ti. Predsem je treba prijeti one velike gospode, ki jim donaša ta¬ ko draženje kar milijone. Nor¬ malnih cen pa, kakor v mirnih ča¬ sih, ne bomo dosegli. Mezde so isoke, tudi vozarina se je podra¬ žila, nekaterega blaga primanjku¬ je, kajti večinoma se k nam ne u- važa vce. Mnogo ne bosta poma¬ gala tudi ne dva postna dneva. Si- eer je res, da ne škoduje, če živi¬ mo v vojni nekoliko bolj vegeta- rično, toda tudi vegetarična hrana je dandanes tako draga, da si je srednji sloji, kaj še le nižji sloji, sploh ne morejo privoščiti v tisti meri, kakor to zahteva normalen razvoj človeškega telesa. . 5 * iran Ka ČLANOM J. S. Z.! član, ki zapusti kraj ali želi prestopiti v istem kraju v drug klub, mora to naznaniti na klubo- vi seji in poskrbeti, da mu klu¬ bov tajnik izpolni na zadnji strani članske knjižice “transfer record.” V tem, sluoiaju mora poravnati tudi vse tekoče prispevke vštevši mesec, ko prestopi. To je potrebno radi točnejše kontrole nad člani. TAJNIŠTVO J. S. Z. Chicago, Ul. Vse člane Jugosl. soc. ki. št, 1 vabim vljudno, da se udeleže pri¬ hodnje mesečne seje, ki bo v na¬ vadnih prostorih — vogal 26. u- lice in Avers Ave. — tretji petek. Na dnevnem redu so važne zade¬ ve, volitve i. t. d., zaradi česar je želeti, da bi bili vsi člani na¬ vzoči. Filip Godina, tajnik. Pittsburg-Dunkirk, Kans. Pozor sodrugi in Sodražice! Na zadnji redni seji kluba št. 133, J. S. Z. v Dunkirk, Kans., dne 22. avgusta smo sklenili, da bo prihodnja klubova seja dne 26. septembra t. 1. v John Marko¬ vičevi dvorani. To velja za nedo¬ ločen čas. Delavci v bližini prihodnjega zborovanja! * Nudi se Vam lepa prilika, da se nam pridružite in da skupaj delujemo za boljšo bo¬ dočnost delavstva. Kapitalisti so močni in združeni; zakaj se ne bi združili mi, da bi postali moč¬ ni in mogli zahtevati svoje pravi¬ ce, katere nam je vzel kapitali¬ zem? Na konferenci klubov J. S. Z., ki se je vršila dne 15. avgusta, je bilo napačno poročano o klubu št. 133, da vlada preveč absolutiz¬ ma pri klubu. T.o se ne vjema z resnico. Klub izpolnjuje vedno svojo nalogo in člani vrše svoje dolžnosti, če se pa stvar preveč kritizira, pa včasi ni prav. Vsak naj stori, kar more, več se pa ne zahteva. Pozdrav vsem zavednim sodru- gom! AntonTomšič, tajnik. KATOLIČANI NE POTREBUJE¬ JO DNEVNIKA. | $ , J p t v 1 ■ < ' l!, iinete zvrnjene, ift zato se mu ,ir| zdeva, da leži pred njim gladka ""irska gladina, v kateri se zrcali- ]°mesta in ljudje; “zračno zrca- "Tie” imenuje znanost to optič- ’ !f| Prikazen. Položaj v Tripolitaniji. Libija dela Italiji vedno več¬ jo težave. Iz Lugane v Švici po¬ ročajo, da smejo italijanski listi od 26. julija dalje priznavati, da je položaj v Libiji obupen. Vsa kolonija do obrežnih mest je iz¬ gubljena. “H Giornale” v Paler¬ mu poroča, da se prebivalstvo iz Tripolisa odpelje v Italijo in tam¬ kajšnji konzul naznanja, da kdor ostane tam, ostane na svojo ne¬ varnost. Kakor se poroča iz Ca¬ rigrada, so ubili bojevniki “sve¬ te vojne” že 3000 Italijanov. Zadnji mesec je imela “Ameri¬ can Federation of Catholic Socie- ties” svoj štirinajsti letni zbor v Toledo. Udeležilo sc ga je 2000 prelatov, duhovnikov in dragih delegatov. Za predsednika je bil zopet izvoljen John Wlialefa iz Ne\v Yorka. Iz finančnega pom- čila je bilo razbrati, da znaštjo letni dohodki te klerikalne orga¬ nizacije 8.351.52 dol., izdatki pa 1.766.01 dol. Razprave tega zbora se res ne morejo smatrati za pomembne. Na vseh katoliških shodih se sliSjo leto za lotom enake fraze. Nelaj kar je utemeljeno v preteklosti in z duhom srednjega veka, res ne more porajati novih idej. Zanimivo je bilo le to, da se 3 « na zbora razpravljalo tudi o «- -itanovitvi posebnega katoliškfga dnevnika in da je škof James Hc- Faul nastopil proti temu nač:tu, o katerem ae je že prej mn>go govorilo in pisalo. McFaul je dejal, da so časopisi dandanašnji le kupčijska podjet¬ ja, položaj katoličanov v Zedinje¬ nih državah je pa v sedanjem ča¬ su tak, da sploh ne potrebujejo takega podjetja. Škof McFaul že ve, kaj ho*e. Da so časopisi trgovskega podjet¬ ja lo velja namreč za kapitali¬ stične liste — ne bi katoliške ma¬ tere cerkve pray_nie ženi ralo, kaj¬ ti dobre, to se pravi dobičkanosne kupčije še nikdar ni odklanjala. Ce lahko delajo katoliški menihi čokolado in žganje, pač ne bi bilo razumeti, iz kakšnih razlogov bi odklanjalo katolieanstvo druge kupčije. Toda McFaul ima prav. V se¬ danjih razmerah klerikalci ne po¬ trebujejo časopisa, ki ima na če¬ lu katoliški znak. Tako kakor je, je zanje prav dobro. Saj Jim služi vse “neodvisno” časopisje, ki piše za denar tako, kakor se za¬ hteva. Prav na ta način se je katoliški klerikalizem v Zedinjenih drža¬ vah tako razvil, da se nima kaj pritoževati. Katoliška reklama v listu, ki je navidezno nekatoliški, še več zaleže kakor v svojem, ka¬ terega bi nekatoličani odklanjali katoličani pa ga ne bi dosti ku¬ povali, ker ni eitanje njih glavna navada. Toda razmere se izpreminjajo. Ce ima škof McFaul danes prav, pride čas, ko ne bo več imel prav, in tedaj postane vprašanje kato¬ liškega dnevnika aktualno. Ta¬ krat postane boj med klerikalnim mračnjaštvom in svobodno misli¬ jo menda tudi v Ameriki resen. Na mehiški meji. Iz Brcvvnsville, Texas, poroča¬ jo : Okrajni uradniki so dobili za¬ nesljivo poročilo, da je četa obo t oženih Američanov, med njimi u radnikov, pobilo 47 mehiških ban¬ ditov, ki so se dne 8. avgusta ude¬ ležili napada na rene Narias. Za¬ lotili so jih 65 milj severno od Broivnsville. Okrog 15 banditov se še potika po lesu. FOND ZA STRANKINO KAM¬ PANJO 1916. Dali so klubi do 31 avg. 1915: Št. 9, MKhv.aukee, Wis.$2.00 1 53, Gary, Ind. i... 3.00 ‘ 99, McKeesport, Pa .... 2.00 1 161, Detroit, Mich .5.00 1 137. Kenosha, Wis.2.00 1 71, Cleveland, O . 2.00 1 90, Primrose, Pa .2.00 ‘ 14 14, St. Louis, Mo. . .. 3.00 ‘ 144, Fitz IIenry, Pa. 2.00 1 108. Cambria, Wyo. ... 3.00 1 11, Kenosha, Wis. ..... 2.00 1 77, McKees Rocks, Pa. 2.00 ‘ 91, Stone City, Pa.5.00 1 155,Reading, Pa. . 2.00 ‘ 86, Akron, 0. 2.00 ‘ 100, Ellsworth, Pa. .... 4.05 ‘ 92, Ziegler, 111.2.00 ‘ 31, Mineral, Kans.2.00 ‘ 147, Barbeton, 0.2.01 ‘ 104, Woodlawn, Pa. ... 2.00 ‘ 12, E. Pittsburgh, Pa. . . 2.00 ‘ 26, Neffs, 0. 2.00 ‘ 18, Youngstown, 0.2.00 ‘ 140, Hartford, Ark. .. ■ 2.00 1 59, Neiv Brighton, Pa. 2.00 ‘ 154, Sesser, Til. 2.00 Oddano tajniku skupne stranke.$63.06 LISTU V PODPORO. Jugoslovan, soc. klub. štev. 134, Klein, Mont. $5.00; Jugosl. socia¬ listični klub, štev. 82, Carona, Kans. $2.00; Frank Gaenc 25c, Joseph Povha 25c, Mary Lavrin lOc. Vsi v Fort Smith, Ark. — Gr. Hreščak 25c, A. Hreščak 25c, J. Bombach 25c, M. Bajt 5c, J. Žni¬ daršič 10c, J. Urbas lOc, Fr. Kli¬ nar 10c, Fr. Likar lOc, Ig. Pečjak lOc. Vsi v Johnstovn, Pa. ■— Matt Tušek 50c, Jack Bergant 50c. Oba v Piney Fork, O. — Math Praz¬ nik, Detroit, Mich. 50c. —- Skupaj $10.80. Zadnji izkaz $507.05. Vse¬ ga do danes $517.85. Sveti sinod na Ruskem je uka¬ zal tri poste za zmago ruskega orožja. Ali misli sveti sinod, da pošlje potem ljubi Bog Nikoli Nikolajeviču kanonov in muni- cije? LISTNICA UREDNIŠTVA. Cenjenim dopisnikom: Kar imamo še dopisov, pridejo, kakor in kolikor bo prostor dopuščal. Sodrugi sami lahko vidijo, da storimo, kar je mogoče; na osem strani jih pa ne moremo spraviti dvanajst. 4 PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VS4 KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavtka tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Amiriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovor u. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti __ tudi stari naslov. _ Glasilo slovenske organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Worbion’s Pubishing Company Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half vear. Foreign eountries $2.60 a year, $1.25 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” * 4008 W, 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS DENARJA! DENARJA! Imajo li Zedinjene države od evropske vojne škodo ali ko¬ rist? To vprašanje mislimo popolno¬ ma materij alistično; kajti če bi ga hoteli prematrati z etičnega stališča, bi neizogibno prišli do zaključka, da škoduje vojna vse¬ mu svetu. Z materijalne strani je stvar nekoliko bolj komplicirana. Res¬ nica je, da se delajo v Ameriki velikanske kupčije, da prihaja v Zedinjene države ogromno denar¬ ja, da je. že vsa Evropa zadolže¬ na v Ameriki, da je dolarjeva vrednost večja od vsakega denar¬ ja. Tudi vrednost angleškega funta šterlingov pada tako, da že nastaja strah, da ne bo mogla An¬ glija več kupovati v Ameriki, ker ji razveljavljenje njene denarne vrednosti silno podražuje vsak nakup. Na prvi pogled je evropska voj¬ na za Ameriko pravi božji bla¬ goslov. Toda v ‘VVashingtonu so slabe volje. Zvezni obračuni kažejo, da bo v vladnem gospodarstvu prav znaten — deficit. In oficielni ma- tematičarji si belijo glave, kako ga bodo pokrili. Vzrok seveda ni težko najti. Uvoz v Zedinjene dr¬ žave iz bojujočih se dežel je še vedno silno oviran, in vlada ne dobiva carin, katerih je bila va¬ jena v normalnih časih. Razun tega so pa tudi dohodki notra¬ njih davkov padli. Skoraj na dlani je, da se te razmere ne bo¬ do zboljšale, dokler se ne konča vojna, in doslej pač ni nobenega znamenja, da se to kmalu zgodi. Pa tudi kadar bo sklenjen mir, ni pričakovati, da nastane hitro preobrat, zakaj izmučene evrop¬ ske države bodo dolgo imele dru¬ ge skrbi, kakor s svojim izvozom skrbeti za višje dohodke strica Sama. Tudi trgovske vezi, ki so prekinjene leto, dve ali tri, se ne obnove v enem dnevu. Carinski dohodki so lani padli ž v prvih mesecih vojne. Takrat je kongres, da se pokrije izguba, sklenil takozvani vojni davek. To je veljalo le za provizoričen u- krep, in mislili so, da letos že od¬ pade. Sedaj je jasno, da ni o tem niti sanjati. Skoraj gotovo je, da bo vlada celo predlagala zviša¬ nje, katere bo kongres pod priti¬ skom razmer najbrže tudi dovo¬ lil. Ali v NVashington so prepriča¬ ni, da s tem ne bodo izhajali. De¬ ficit je prevelik — brez obzira na to, da bo tudi militarizem neiz¬ prosno predlagal višje račune. Iz zveznega kapitola že prihajajo vesti, da se je Wilson “spreobr¬ nil” in da priznava potrebo po¬ višane deželne obrambe, četudi zagovarja predsednik zmernost, je vendar po vseh tradicijah go¬ spoda militarizma znano, da je njegov žep brez dna in njegove najzmernejše zahteve pomenijo o- gromna bremena za ljudstvo. Odkod bodo vzeli denar? Leta 1916. bi moral odpasti da¬ vek na sladkor. Sedaj že zago¬ tavljajo, da ne more biti govora o tem. Že prej, zlasti pa odkar je vojna, se je hvalila velika hranil¬ na vrednost sladkorja, in trdili so. da hi se sladkor moral smatra¬ ti za pravo ljudsko hranilno sred¬ stvo. Veliko resnice je v tem. Ali iz tega bi bilo treba izvajati, da bi moral biti sladkor tudi po ceni. Najmanje bi imela država pravi¬ ce, da ga podražuje; kajti drža¬ va in vlada morata — kajneda — skrbeti za ljudsko blaginjo. To¬ da finančni tajnik pravi, da pri¬ naša davek na sladkor petdeset miljonov dolarjev na lejo in da ne more te svote v sedanjih raz- mrah na noben način pogrešati. Torej ne pride ljudstvo do cene¬ nega sladkorja. Zvezni finančniki uvažujejo tu¬ di vprašanje dohodnine. Pravijo, da jo bo treba povišati. Temu se načeloma nič ne bi upirali. Ako se primerja, koliko plačuje oc svojih dohodkov ameriški dela¬ vec, koliko pa Rockefeller, tedaj se že lahko pravi, da so bremena v tej svobodni deželi precej kri¬ vično razdeljena. Toda kar je slišati o vladnih namenih, kaže drago sliko. Ba¬ je hočejo dohodninski davek raz¬ širiti navzdol. To pa je čisto druga reč, kateri se je treba od¬ ločno upreti. Vojna je imela v. Ameriki po¬ sledice, ki ne pomenijo za boga¬ tina nič, za siromašno ljudstvo pa mnogo. Beseda o cenenem živ¬ ljenju v Ameriki je postala pra¬ va ironija, skoraj ga ni za življe¬ nje potrebnega predmeta, ki se ne bi bil podražil; cene živeža, sta¬ novanja i. t. d. so postale za de¬ lavsko ljudstvo pravi problemi. To pomeni, da imajo dohodki delavstva manjšo vrednost, nego so jo imeli v prejšnjih časih. Stro¬ ke. ki so si priborile kakšno zbolj¬ šanje, ga ne čutijo, ker je dife¬ renca v izdatkih večja kakor di¬ ferenca v dohodkih. Kdor ni do¬ segel nobenega povišanja plače, je pa obsojen na slabše življenje kakor prej! Dohodke, ki so izgubili svojo vrednost, obdačiti, ali pa davke nanje povišati, je pa absolutno krivično in mora imeti znižanje življenjskega načina za posledico, ter je pr o-tikul turno. Ne verjamemo pa, da bo tako mislila vlada in kongres. Zato se nam zdi, da žuga delavskemu ljudstvu res atentat na njegove žepe, in če se ga ne bo moglo sa¬ mo ubraniti, ga ne bo nihče pre¬ prečil. če bi delavstvo hotelo, bi bilo lahko dovolj močno, da bi se ubranilo. Ali brez organizacije in solidarnosti ni te moči. Bo li delavstvo hotelo? POLITIKANTOVSKE FANTA¬ ZIJE. Madjarski grof Julius Andras- sy je imel očeta, ki je bil slaven. Zato misli, da je tudi on velik državnik, pa daje visokopolitične svete tistim, ki ga kaj vprašajo, in tistim, ki se ne zmenijo za nje¬ govo modrost. Tako je napisal v dunajski Neue Freie Presse čla¬ nek o odnošajih Avstro-Ogrske napram Balkanu. Andrassy pra¬ vi, da bo treba revidirati avstrij¬ sko albansko politiko. Albanci so se izkazali kot jako nezanes¬ ljiv element, kateremu manjka tudi narodne zavednosti. Prvi interes Avstrije je, da ne pripade Albanija Italiji, drugi, da se ne združi s kako Avstriji neprijatelj- sko balkansko državo, in tretji, da obdrže Albanci svoje narodne naselbine, da se ne pretopijo v Slovane. Najbolje da bi bilo, da pripade Albanija pod Grško, ki bi se za to ceno priključila Avstriji in Nemčiji. S stališča avstro-o- grskih interesov pa se ne sme po¬ polnoma izključiti možnost, da dobi Albanijo Srbija, in sicer v odmeno za macedonsko ozemlje, katero bi morala odstopiti Bolga¬ riji in pod pogojem, da respektira albansko narodnost. Ako bi Sr¬ bija spremenila smer svoje politi¬ ke ter s svojim držanjem dokaza¬ la, da se hoče odreči velikosrb¬ skim aspiracijam in iskati politič¬ no zaslombo v Avstro-Ogrski me¬ sto v Petrogradu, potem bi govo¬ rilo za zgoraj omenjeno rešitev mnogo argumentov. Ako bi te kombinacije ne bile mogoče, po¬ tem mora Avstrija misliti na to, da vzame severno Albanijo pod lastno okrilje, v srednji Albaniji pa da ustanovi muslimansko kne¬ ževino. Če bi Andrassy komandiral...! Sicer je pa mož še skromen, ker ne kandidira sam za albanskega kralja. JUGOSLOVANSKI DIRINDAJ. Zabavno je sedaj čitati ligaške liste. Ampak veselo ni. Kdor je opazoval, kako se je Liga skovala brez vsake temeljite priprave, brez vse¬ ga resnega dela med narodom, kako so hoteli spraviti najrazličnejše elemente in najnasprot- nejše interese pod en klobuk, je moral biti že ob njenem rojstvu prepričan, da je to ponesrečena akcija. Ali celo največji skeptik bi bil težko verjel, da se tako hitro odpre kaos in pokaže vsa praznota. Zelo hitro se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Zdaj so si že tako v laseh, kakor da ni bilo nikdar dobe splošne sloge in vzajemnega ob¬ jemanja. In če človek v začetku ni vedel, kaj hočejo, ve to danes še manj. Vsakdo vleče na svojo stran, drug pobija drugega, in med seboj se napadajo, kakor jih nismo mi, ki nas ločijo na¬ čela od njih, nikdar napadali. Slovenski listi v Ameriki so živa priča tega dirindaja in naše narodne tragikomedije. Prvi, ki je obrnil plašč, je bil “Narodni •Vestnik,” čeprav je hotel njegov blagoslovljeni urednik v “duhoviti” notici utajiti to. Ali veli¬ ki backi bi morali biti njegovi čitatelji, če ne bi bili opazili, da je bil N. V. nekoč ligaški list in svobodomiseln povrh, a da je danes avstriakan- tovski in “katoliški” tako, da lahko “Am. Slov.” in Zottijevemu glasilu roko- poda. To pa je bil le začetek. Tudi “Glas Naroda” pravi, da se ni izpremenil. Zelo zelo naivni ljud¬ je mu bodo to verjeli; mi se ne moremo šteti med take lahkoverne. Ali — kakor pfavi Ollen- dorf: Schwamm driiber. Dejstvo je, da je sedaj med njim in drugimi ligaškimi listi prepad brez mostu. Glas Naroda poje svojo; Clevei|anska Ameri¬ ka gode drugo; pittsburška Nova Doba goni tretjo. Splošno velja “Glas Naroda” za glavno gla¬ silo Slovenske Lige; njegov lastnik je Ligin predsednik. In ta list objavlja svarila proti — Liginemu tajniku ter celo izjavlja, da nima ta, tajnik Trošt, nobene pravice prirejati shode v imenu Lige. Tajnik Trošt pa naznanja, da toži predsednika Sakserja. To so funkcionarji ene in iste Lige. In ta dejstva pač nekoliko govore. Na drugi strani se “Glas Naroda” prepira s “Srbobranom” in gosp. Sakser izjavlja, da ne bo govoril na Veliniirpvičevem shodu, dasi je nje¬ govo ime na programu. S “Srbobranom” polemizira “.Glas Naroda” takole: “Ta list od 13. avg. se zaletava v naš list in Mr. Fr. Sakserja, češ, da smo spreobrnili “far- bo.” A temu ni tako. — Mi smo vedno zavzema¬ li stališče sklepov Slovenske Lige v Chicagi in se vedno opiramo na sprejeto resolucijo, v kateri pravimo, da zahtevamo za nas Slovence AVTO¬ NOMIJO, za zunanje pa priznamo združitev Ju¬ goslovanov v FEDERACIJO. Tam ni bilo govo¬ ra o združitvi z “Veliko Srbijo,” ali kakim kra¬ ljestvom. Mi vidimo' le v FEDERACIJI BAL¬ KANSKIH DRŽAV srečno bodočnost, kjer ne bode prepirov za zemljišča in podanike. Srb naj ostane Srb, isto Bolgar, Hrvat in Slovenec. Mi cenimo srbski narod, njegovo junaštvo in zgodovino, a s tem še ni rečeno, da bi morali po¬ stati naši podaniki ne srbskega, ne bolgarskega kralja; nam ni za kralje in prince in naj si bodo ti Habsburžani, Hohenzollerji, Romanoviči, Obre- noviči ali Karagjorgjeviči, Battenberžani in Ko- bnržani itd. -— Naša namera je v FEDERACIJI in ta si naj izvoli predsednika in eksekutivne u- radnike, dokler se bodemo pa prepirali, pod ka¬ terega kralja ali kneza naj spada kak narod v iz¬ žemanje, pa ne bode še stoletja sadu. . Da se “Srbobran” zavzema za srbsko kra¬ ljestvo je enostavno; gospodar mu je KRALJE¬ VI SRBSKI KONZUL, vsi drugi pa udani mn podaniki, dokler od njega novce dobivajo za svo¬ je delo. Pri nas ni govora o “bezobraziuku iz avstrij¬ ske kujne” in se ni gospodom v '“Srbskem Do¬ mu” treba nič čuditi o govoru Mr. F. Sakserja dne 29. t. m., ter ga tam ne bodete videli niti ču- li, vsled vašega namigavanja. Vas boli že vsaka resnica in v velik greh štejete, ako se svobodni a- meriški državljani ne ogrevajo za kraljestva in dinastije. Tako gospodje, okoli “Srbobrana,” vaša dolžnost je braniti srbsko kraljestvo- in zagovar¬ jati “Veliko Srbijo,” ker ste služabniki kralj, srbskega konzula. ’ ’ O svojem — sedanjem — stališči napram ju¬ goslovanskemu vprašaju in Narodnemu odboru ima ciklus člankov, v katerih ponavlja trditev, da je predlagana Jugoslavija le Velka Srbija in strastno protestira proti Narodnemu odboru. Po¬ novno tudi povdarja, da stoji narodno na sepa¬ ratističnem stališču. V enem članki ‘ pravi: “Na tistem shodu, o katerem pravijo neka¬ teri, da bo zgodovinske važnosti za vse Jugoslo¬ vane, je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje tudi točko, da se bomo združili Slovenci, Srbi in Hr¬ vati v Jugoslovansko federacijo. Ti je vse lepo rečeno, samo ne vemo, če ni bila to lt vada, s ka¬ tero so nas poskušali pridobiti zase. če je bila vada, ne bomo zgrabili zanjo, če ni lila, naj nam povedo in pojasnijo nekoliko podrebnosti Kakšno razmerje bo vladalo med tremi slo¬ vanskimi narodi v Jugoslaviji? Ali bo vsak na¬ rod popolnoma samostojen, ali bo Idiko občeval vsak v svojem jeziku, ali bo Slovenec veljal ravno toliko kakor Srb? Če hočejo, la bo zavla¬ dalo v tej federaciji res bratstvo, noramo poza¬ biti vso preteklost in moramo začeti šteti zasluge od onega trenotka naprej, ko se bono združili. Prvi pogoj za dobrobit v taki d:žavi bi bila brezpogojna enakost. Slovenec bi noral imeti popolnoma isto veljavo kakor Srb in Hrvat. Je¬ zik se mora zaenkrat pustiti vsakemu narodu. Gospodje so napravili največjo napako s tem, da so rekli: Slovenci, Hrvati in Srbi so en narod, ki govori eninisti jezik. Intelig^ntu bi to lahko po¬ vedali, ne pa priprostemu človeku, ki ve, da Slo¬ venci drugače govorijo kakor pa Srbi in Hrvati. Kakorhitro bi pa začela ostala dva naroda pose¬ gati malo glob j e v naše zadeve in da bi nam ho¬ tela vsiljevati kako drugo govorico, bi Jugosla¬ vija ne bila več federativna država in nam bi bi¬ lo le malo bolje, kakor nam je sedaj v Avstriji. Ravno zaradi jezika smo se borili proti Nemcem in Avstrijo smo sovražili zato, ker nas je zaradi jezika in narodnosti smatrala za manjevredne od Nemcev. Ako zahtevamo, da se bomo v novi dr¬ žavi posluževali v prvi vrsti svojega jezika, nam ne sme tega nikdo zameriti. Da, v tem slučaju smo strogi separatisti in ta separatizem je popol¬ noma opravičen.” V drugem članku čitamo: “Iz Londona., iz Ženeve in Niša prihajajo dolgi članki, ki se tičejo jugoslovanskega vpraša¬ nja. Nekaj časa smo jih priobčali, sedaj jih no¬ čemo več, ker se malo ali nič ne tičejo Slovencev ter je iz njih razvidno, da je že samoposebi u- mevno, da se bodo Slovenci’ pridružili veliki agi¬ taciji. In zategadelj so se začeli napadi na nas. Nas to popolnoma nič ne skrbi in ne razburja. Mi bomo vztrajali .pri svojem delu in ne bomo niti za las izpremenili stališča. Odločno bomo proti Avstriji, če nas bo zatirala še naprej, odločno bomo proti vsakemu poskusu, spraviti slovenski narod v Jugoslavijo, v kateri bi vladal srbski kralj, v kateri bi Slovenci ne imeli avtonomije. V kraljevini Veliki Srbiji bi bilo z nami mogoče tako, kakor je bilo v Avstriji. Naš narod je ve¬ liko preponosen, da bi zavrgel le najmanjšo stvar, ki jo smatra za svojo lastnino, bodisi jezik, na¬ rodno zavest ali kaj drugega. Če bi nas pa vse¬ eno toliko preslepili., da bi nas z raznimi obeti, obljubami in zagotovili spravili pod srbsko ali črnogorsko dinastijo, da bi naz spravili v deželo, v kateri bi ne vladal narod, bi bili Slovenci prvi, ki bi začeli z opozicijo in zadnji, ki bi jo opustili. Naravnost neumevno se nam zdi, zakaj noče¬ jo povedati, kakšna bo Jugoslavija. Naj nam predlože svoj natančni načrt, da si ga ogledamo do dobra. Če se bo Slovencem dopadel in če se bodo v vseh ozirih strinjali žnjim, bo cela zade¬ va rešena. Zaenkrat se še nočemo pogajati, ker ne vemo, za kaj pravzaprav gre. Če nam bodo člani Jugoslovanskega odbora, oziroma oni ljudje, ki so za to pooblaščeni, odgo¬ vorili resno, odkrito in brez vsake zahrbtnosti, mora biti odgovor dvojen.- Srbija bo zahtevala, da naj se združijo vse jugoslovanske dežele v močno državo, kateri bo vladal srbski kralj; — ali pa: Srbi in ostali Jugoslovani hočejo, da se združijo v federativno državo, v kateri bodo vsi trije narodi prosti in svobodni, ki bodo postavili za predsednika najbolj zmožnega moža v celi Ju¬ goslaviji, da se v tej novi državi ne bo pripozna- valo nobene vladarske hiše. Gospoda naj nam torej stavi enega teh pred¬ logov. Že sedaj lahko rečemo, da bomo vsi ka¬ kor en mož “proti,” če se nam stavi prvi, in da bomo vsi kakor en mož “za”, če se nam stavi drugi predlog.” Taki nazori se ponavljajo v r vseh njegovih člankih. VETER PIHA, PLAŠČ VIHRA. , N/ewyprški “Glas Naroda’’ Novo Dobo” v Fittj. ca ko v prepiru >z burgu. Zdi se, da je največ zatJiiln tako, ker sta v prepiru predseL.,. nik ‘Slovenske Lige’ gosp. Frank . vsa '^ Sakser in “literarni” tajnik ists Lige, gosp. Rudolf Trošt. Gos;), Sakser je lastnik “Glasa Naro. da” in lahko tam govori, gosp, Troštu so se pa odprli predali “Nove Dobe.” Tako je torej vj. deti, da se vodi boj bolj iz oseb. nih nego iz načelnih vzrokov. Prav nič se ne mislimo vtikat v ta prepir, ker prvič ni popolno ma jasen, drugič pa ne maram praskati, če srbi tuja koža. Toda mimogrede se včasi zgodi: da se zakreše v takih dvoboji! iskrica, ki zasluži nekoliko pai. nje. Tudi tukaj se je zgodilo tal ko. V nekem,članku pravi ‘‘Gl Naroda:” “Nova Doba” je list, ki izhaj v Pittsburghu, Pa. To ni nič sla 1 isib > Z| 1 listič 111 >pto a L so se Je obja> f si ^ i rfinogoi #š” ati k .svojim i >, i* 1 ni uspehov 4 “pnva bega in ji tega nihče ne zameri,.' . Na drugi strani je Clevelandska Amerika. Ta slepo prisega na vsako izjavo londonskega odbo ra, v katerem je frazer Potočnjak skoraj naj več¬ ja luč. C. A. vidi tudi same zavezniške zmage, in kdor ne veruje v njeno strategično ženialnost, je osel. Nova Doba pa poveličuje sedaj Karadjordje- viče. Barvo zna tudi ona nekoliko menjati. Se¬ daj ima precej srbsko. •Vse to je pa... Slovenska Liga. Od njenih članov se torej res prokleto veliko zahteva, če naj vedo, pri čem da so. Glavna dejstva so torej ta: Glasila Lige se razhajajo v nazorih kakor ra¬ kovi mladi. Ligaši pripadajo oficielno Narodnemu odbo¬ ru. ali — vsaj oni okrog Glasa Naroda — zabav-, ljajo čezenj, mu očitajo neodkritosrčnost in za¬ hrbtnost ter odklanjajo njegov program. Vsi skupaj pa pozabljajo, da se bijejo v Ev¬ ropi države, oficielne države, za svoje interese, ne na za nas in da nimamo sami absolutno nobe¬ ne moči, da bi prijele vlade, o katerih še vsi sku¬ paj ne vemo, katere bodo zmagale, za glave, in jih prisilimo, da izpolnijo naše zahteve. A če bi imeli kaj take moči, bi ostala neplod¬ na, ker ne bi vedeli, kaj naj zahtevamo; oziro¬ ma ker bi vsakdo zahteval kaj drugega, in tiste vlade bi nas smatrale za norce, katerim bi bila svoboda nevarna. Pa vendar še nočejo razumeti, kaj je najvaž¬ nejše. Eni naravnost nočejo, ker izvršujejo in¬ terese te ali one vlade, te ali one dinastije, pa jim je narod le materija za njihove figure; drugi pa ne razumejo, ker ne pogledajo okrog sebe. V resnici pa bi bil prvi pogoj, da bi sami med sabo izbistrili pojme in nazore in tako dolo¬ čili zahteve, ki bi jih mogli skupno zagovarjati. Ali to se ne da napraviti na kakšnem paradnem shodu kakor tisti v hotelu La Salle. Za to bi bilo treba dela, trdega dela, kajti jugoslovansko vpra¬ šanje je trd oreh. General Gaede razglaša, da bo kaznovan z enoletno ječo, ■ kdor objavi nemške izgube. — Bodo li zaradi tega mrtvi vstali iz grobov? Blagovolil pa je ta list ponore vati se iz “Glas Naroda” in zati zasluži par besed. Ne radi njtg^ : samega — Bog varuj! — tem* radi stvari, vsled katere se j razeeperil. Debata o Jugoslaviji, ki je na stala med “Glas Naroda” ta “Proletarcem,” leži temu listu želodcu. Ne vdeležuje se pa tedi bate stvarno, temveč skuša osme siti celo stvar z uvodnikom, ki ji skrajno bedast in obenem podi' neumen. Ta “Nova Doba” pravi, da; dal “Glas Naroda” slovenski na rod na dražbo, da se bo ga priso dilo najboljšemu ponudniku. S je izvajanje končuje z besedami “Kdo da več? Kdo da več ? Mož, ki je pisal ti neslanosti, je neki Rajner-Hlača mož, ki je potoval za konzularn glasilo avstrijsko, ki pa je naen krat izpremenil svoje prepričanji ter postal glasnik “čistega” Ju goslovanstva ! Kaj porečete k temu ? Ali si ji mogoče misliti hujšo ironijo' Človek, ki tako naglo izpreminji svoje naziranje, ki se proda ti groš, bo očital drugim kramar- stva?!” Ta reč z obrnjenim plaščem j« torej tisto, kar je v stvari zani mivo. Ni velika reč, bognedajlZs to bi moral biti mož, katerega« tiče, večji. Ali iz mnogih majhni številk se zbirajo velike svoti In to je tista žalostna resnica, da se pri nas plašči tako radi obra¬ čajo po vetru. Že doma, na Slovenskem, na Hrvaškem, je bila ta bolezen silna razširjena. Danes liberalec, ki bi pohrustal vse pope, jutri zagriž«: klerikalec; včeraj starčevim«, ki je ves dan pel “madjaronoa 1 štrik za vrat,” danes sam najlju- tejši inadjaron; včeraj organiza- 1 tor “narodno socialne mladine "j in Slovenec nad vse Slovence, da¬ nes pa že nemško nacionalen dr-j žavno pravdniški pomočnik, ki sej dere: Bringc di bindišen ajna! V Ameriki so pa tla kakor na¬ lašč za take lastnosti. Mož, ki je po trditvi Glasa Na¬ roda potoval za avstrijsko konzu¬ larno glasilo v New Yorku, ni e- dini, ki je v teh časih našel no¬ vo “prepričanje.” Na kupe jih je. In dokler bodo imeli evrop¬ ski agentje še kaj denarja in do¬ kler bo še možnost, da se delajo kupčije z evropskimi vladami in dokler se bo sukala bojna sreča, jih bo še. Nihče na ne more re¬ či, kje bodo, kadar se konča voj¬ na in se bo vedelo, kdo je zma¬ gal, stali tisti, o katerih se po nji¬ hovih besedah vidi, kje stoje da¬ nes. Mi pa ne moremo in ne more¬ mo verjeti, da bi to bila pot. po kateri pridejo narodi do svobode. In najžalostnejše je to, da se jo veliki deli narodov res še diti za nos od kameleonov, ki obe šajo svoj plašč vedno po vetru. se morejo jjjblirati In si kak organe f javnem i tje mogoč [Silicija, Pavijanom organiziraj it a boj ako tudi ^ da bi si (javljal m (Tj! o zako nalni” al se povda i pri vsa Toda v je to ud (samezen i sodnik, m javljati, ki nksi je tut žtalistov p namreč »o sodišča i večinoma jr prid del določaj' ti omej ni slišati, iti razvel delavcem 1 Kija se y »J ta nava Use imen ij, in zato ®gres naj lee je trel 4 h konst sodniko 'sprejete : fsalne.” d uspeh b T ‘da .šele ti »odaje ta. 'iglo dela "i nanje i ‘indstvu k Nje pril *fcres odk Na detet 5 Proti pr: dela. predlog "ta uva kžina, pop ' !tl hlapci dve inf ‘N njene legata k Gejo ne temv deti Brez pristrešja. Iz Little Rock, Ark., poročajo: D. C. Welty, poljedelski komi¬ sar železnice St. Louis, Iron Mio u n tai n and Southern je izjavil, da je v okrožju 200 milj od Nev- porta, Ark., čez 5000 ljudi vsled poplav brez pristrešja. Mnogo dragih je po pet do šest dni v hi¬ šah kakor v ječi in morajo živeti v gornjih nadstropjih ali pa celo na strehah. 5 PROLETAREC ■ N > k s °- 0 $*$ He’ » k. Rezultati industrijske komisije. 'arnj., |V „ «"lk '5 a *- 4 1 d' ta 5 ® n ^kh l se .1« zgllf ' dank »pS ‘p^Hkik ^ To Bi J? a ull] oe Be J Je J a lis t Poj a Naroda” j,' :ed - Ne radi 1 1 varu i ! -'t f! J sled katere T 'oslaviji, t ijei las Naroda”! leži temu k ležuje šepali mvee skuša uvodnikom,^ in obenem po* )ba” pravi, rj; da” slovenski■ la. se bo ga pij (Nadaljevanje.) Lpilo Basila M. Manlyja je planom časopisom — če ne vsaj vsem večjim dnev- n m delavskim listom — v J* takoj ko je bilo sestavlje¬ no se je zgodilo zaradi so- kampanje, ki so jo priee- ^pjtalistični krogi s pomočjo m časopisja proti delu lcomi- ■jker so se kazala znamenja, hoče objava poročila sploh iiti. ijjsh si je najbrže mislil — 4(t , r po pravici — da je v A- k; vse mogoče, zlasti to, česar up magnati kakor T?6ckefeller, svojim in syojih uradni- ‘ r pim nastopom preprečil vse t namene. Sedaj je poročilo lT nosti, in nihče ne more več ,tj uspehov Walshove komi- proti ‘‘privatni policiji.” (nobeni deželi na svetu ni te- jja se morejo posamezni kapi¬ ci etablirati kakor država v ,vi in si kakor vladarji usta jjati organe, kakršne rabi ja v javnem interesu. Le v A- «ki je mogoče, da obstaja pri- i policija, služeča posamez- državljanom, kapitalistom, in j organizirajo podjetniki cele rde za boj proti delavcem, ttako tudi nikjer drugod ni ^oče, da bi se 'posamezen sod- postavljal nad zakonodajo in čeval o zakonih, če so “kon- icionalni” ali ne. jlno se povdarja v Zedinjenih ponudniku, š^vah pri vsaki priliki demo- ičuje z lož, ki je pisa]| ki Rajner-H^ al za konzul^ ), ki pa je svoje prepri« k “čistega" temu? Alij J hujšo in laglo izpreis ki se prodaj rngim ‘nim e v stvari iija. Toda vsaki pravi demo- :iji je to udarec v obraz, že posamezen človek, ki je slu- bo sodnik, meni nič tebi nič djavljati, kar je sklenilo za¬ je :a f 5 ? v0 ljudstva. praksi je tudi ta šega le orož- iapitalistov zoper delavstvo, fešnja namreč pokazuje, -da oz- ijejo sodišča za nekonstituci- le večinoma take zakone, ki ij v prid delavcem, n. pr. za- e, ki določajo minimalno pla- lipaki omejujejo delovni čas. m ni slišati, da bi se našel ik, ld razveljavi zakon, nala- delavcem bremena na rame. e, oognedaj i » om ' s ’j a se je prepričala, da nož katereil Er0 ^ ta nava <3a res mnogo te- mnogih majla ^ ar se i m enuje industrijski 0 velike sva > n zado priporoča: 'Stna resnici J ‘ Kon S res na .i sprejme zakon, tako radi* i e treba, naj se sklene datek h konstituciji, ki izrecno šInvpnskpm a ^ 0Te sodnikom označevati ve¬ ta bolezenI lrao s P re J ete zakone za nekon- ftacionalne.” Pravi nspeh bi imela ta zahte- seveda šele tedaj, kadar bi bi- akonodaje tako sestavljene, da se moglo delavsko ljudstvo res iti nanje in da bi sklepale io ljudstvu koristne zakone. priporoča komisija, jt ij kongres odločno nastopi proti pomočnik, ki* m3tnim detektivskim agentu- indišen ajna' in P roti privatnim posredo- ihicam dela. 1 tla kakor ® f 0 je predlog, katerega bi mo- ' stL d kongres uvaževati, če ni nje- litvi •“ sya večina popolnoma v kapita- strijsko k# Sjtičnem hlapčevstvu. Kajti o- w Torku, ® i senjeni dve instituciji sta tudi časih našel in njenemu redu nevarni, Na kupe JHer pomagata kapitalistom, da se o imeli ® r *ptav]jajo ne le nad interese denarja m 1 fpiošnosti, temveč tudi nad zako da se m mi vlada®'! Privatne detektivne agenture feo večinoma nič druzega kakor c liberalec, ii e, jutri zagt starčevi« “madjai nes sam nap eeraj or; ialne mladici' se Slovence, rekrutne postaje za podjetniške pretepače in zavodi za vtihotap- ljauje špionov in izzivačev v de¬ lavske organizacije. Če teh ne bi bilo in ne bi mogli kapitalisti, čim nastane kakšen mezdni boj, na¬ ščuvati oboroženih tolp proti de¬ lavcem, bi se povesti o nasilstvih pri štrajkih kmalu .skrčile; silo rabijo delavci navadno le tedaj, 'če so s silo napadeni. Privatne posredovalce dela, so pa ponajveč agenture za skebe in tudi s tem strupe boj med delom in kapitalom. Za svobodo organizacije. Poro-čilo smatra pravico do or¬ ganizacije za neizogiben pogoj, da se zboljšajo razmere. Ta pra¬ vica izvira iz državljanske svobo¬ de, vandar pa se trudijo kapita¬ listi na vse mogoče načine, da bi jo obrezali. Poročilo zahteva zategadelj: Da se vsakemu posamezniku zajamči neomejena pravica zdru¬ ževati se z drugimi za pospeševa¬ nje svojih individualnih in skup¬ nih interesov; da se izrecno prepove vsako preganjanje ali odpuščanje od de¬ la, zato ker pripada delavec svoji organizaciji; da se z zakonom izrecno izjavi, da dejanja društev, ki niso orga¬ nizirana zaradi profita, ne more¬ jo veljati za nezakonita, če se ne smatrajo za nezakonita enaka de¬ janja, kadar jih izvršuje posa¬ meznik ; da se zvezni industrijski komi¬ siji prizna pravica voditi preis¬ kave o krivičnem ravnanju pod¬ jetnikov z delavci. Mezde. Poročilo se bavi z vprašanjem delavskih plač, ki so tako neza¬ dostne, da morajo povzročati ne¬ zadovoljnost in s tem boje. Raz¬ merje je posebno kričeče, ako se primerjajo delavske plače z do¬ hodki bogatinov. Medtem ko ima štirinštirideset, družin v Zedinjenih državah naj- manje petdeset miljonov dolarjev letnih dohodkov, zasluži tretjina moških delavcev v tovarnah in jamah manj kakor 10 dolarjev na teden in le ena desetina jih zaslu¬ ži čez 20 dolarjev. Še slabši je položaj delavk, za¬ kaj skoraj polovica jih zasluži kvečjemu po šest dolarjev na te¬ den. Poročevalec vprašuje: “Šest dolarjev — kaj pomeni to za mnogo ljudi? Tri gledališke vstopnice, gazolin za teden dni, ali pa en obed za dvoje oseb; par čevljev, tri pare rokavic ali pa stroške enega večera pri bridge. Za delavko pomenijo, da mora ra¬ čunati z vsakim centom, da mora zatreti vsako normalno željo, da more vsaki neizogibni življenski potrebi zadostiti le na račun kak¬ šne druge življenske potrebe.” Kapitalistični monarhi. Poročilo se bavi z velikimi pre¬ moženji industrijskih in finanč¬ nih magnatov, ter jih primerja z monarhi, rekoč: “Kralj ne more nikdar storiti krivice, ne le zato, ker stoji nad zakonom, ampak tudi zato, ker ne izvršuje nobene funkcije sam, temveč opravljajo vsako oziroma nosijo odgovornost za vsako nje¬ govi ministri in agenti. Podobno je z našimi Rockefellerji, Morga¬ ni, Fricki, Vanderbilti in Astorji, , kdo J « 9 eribseP 0 ] kje str |0 V ^ <■£ ešja- v' Illill ,■ 0 Alf t “Ameriški Družinski Koledar” za leto 1916 izide v par tednih. Ta teden bo dotiskan in potem gre v knjigoveznico. Koledar ima letos 224 strani, bo vezan v tvrde platnice in vsebuje bogato gradivo v čtivu in slikah. Med drugimi zanimivostmi je ustava Zedinjenih držav, proglas neodvisnosti, opis vlad¬ nega sistema naše republike, naturaiizacijski zakon in ne- broj drugih važnih statističnih podatkov, ki bi jih moral znati vsak slovenski delavec v Ameriki. Dalje ima koledar mnogo lepih povesti, pesmi in podučnih člankov ter okrog 70 slik. Natančni obseg vsebine v prihodnji številki “Proletarca” Cena 40 centov na vse kraje Amerike s poštnino vred. Koledar je letos 5c dražji,zato pa ima 32 strani več Naročite ga še danes pri “Proletarcu”, 4008 W. 31. St., Bo.s Dobesedno pravi poročilo: “Jedro vprašanja je to: So li imeli delavci pravičen delež ob o gromni pomnožitvi bogastva, ki se je zadnjega četrt stoletja izvr¬ šila v naši deželi, večinoma kot učinek njihovega dela? Odgovor je odločno zanikanje!” Za svojo trditev daje poročilo statističen dokaz, pa upozarja, da se je nacionalno-bogastvo od leta 1890 do 1912 pomnožilo od 65 na 187 milijard, medtem ko so se v enakem času vse delavske plače pomnožile samo za 95 odstotkov, namreč od 2516 miljonov dolarjev leta 1889 na 4916 miljonov leta 1909. Nadalje je znašal dele* mezdnega delavca v industriji fa- brikatov le 40.2 odstotka leta 1909 napram 44.9 odstotka leta 1880. Sramotno in obenem smešno je. če se opravičujejo razmere v svo¬ ji deželi s tem, da so v drugih de¬ želah še slabše. Nobena zasluga ni. če se more reci, da je v Ame¬ riki za nekoliko bolje kakor na Angleškem, kjer živi tretjina pre¬ bivalstva naravnost v bedi, ali pa kakor v siromašnih krajih Nem¬ čije. Revščina. “Naravnost v oči bode dokaz,” pravi poročilo, “ki ga daje raz¬ merje ubožnih pogrebov. Mezdni delavci vseh razredov in vseh na- co delati pri njih. Preiskava je rodnosti se branijo na vso moč, dognala, da se v resnici delavcem.! da bi bil kateri izmed njih poko- o katerih je znano, da pripadajmo pan na “Potters Field.” In ven- k strokovni organizaciji, odreka dar vidimo v New York City, da delo v takih delavnicah. Neome- prihaja na vsakih dvanajst mrli- jena moč napravi iz podjetnika čev po eden, ki ga pokoplje mesto ali pa se njegovo truplo izroči zdravnikom za študije.” ki ne morejo storiti nobene indu- Strialne krivice, ker se odvale vsa efektivna dejanja in vsa direkt¬ na odgovornost na eksekutivne u- radnike, ki vodijo ameriško indu¬ strijo. “Podobnost sega, resnično tako daleč, da se razteza celo na nasto¬ panje. Primerjajmo le sledeči dve izjavi: “John D. Rockefeller ml. pra vi:... Moje zanimanje Za razme¬ re, ki obdajajo mezdnega delavca in moje simpatije za vsako strem¬ ljenje, ki gre za tem, da se iz¬ boljšajo te razmere, so tako ve¬ like kakor v kateremkoli člove¬ ku. “Louis XVI. je dejal:.. . II n’y (jue vous et moi qui aimions le peuple. (Nikogar ni razun vas in mene, da bi ljubil ljudstvo.) Podjetniki in organizacije. Poročilo se bavi z razmerjem med podjetniki in delavskimi or¬ ganizacijami, ter izvaja, da je boj za višje mezde, krajšo delov¬ no dobo in boljše delovne pogoje le del starodavnega boja za svo¬ bodo. Podjetniki sovražijo orga¬ nizacije in sovražijo s tem svobo- do ljudstva. Neodkritosrčno je, če trdijo podjetniki, da uc pomeni “odpr¬ ta delavnica” zanje nič druzega, kakor da ima vsak delavec, naj- šibo organiziran ali pa ^ie, pravi GaracaDOGaDaGLiEKirararaEiaKiKirarasiKimGSGaijorasLiijOKi dejansko despota. Žensko delo. Naglasa se tudi tesna zveza, ki Poročilo zahteva za ženske ena- obdaja, me( j revščino in umrlji ke politične pravice kakor za mo-. V ostjo otrok. Za primer navaja ške. da bodo Dol j sposobne zaslu- poročilo izkaz zveznega otroškega žiti plačo, ki bi bila zadostna za urada v Johnstown. Pa., da je po- življenje. Naštevajo se mnogo-! mi .l 0 dojenčkov, katerih očetje brojni slučaji, ki kažejo, v kak-' zaslužijo^'izpod 10 dolarjev na te- šnih razmerah delajo ženske na (j en 256 od tisoč v prvem letu sta- farmah. v industriji, v gostilnah r osti. Nasprotno je otrok, kate- i. t. d., in potem pravi poročilo: ' r ih starši zaslužijo po 25 dolar-; Naraščajoča zaposlenost žensK jev in več na teden, pomrlo le 84 v sedanjih razmerah je resna ne- od tisoč. varnost za njih lastno zdravje in Pokazalo se je torej, da umira- blagostanje, kakor tudi za plače jo otroci revežev trikrat hitreje, njihovih mož in bratov in za ide- kakor otroci imovitejših staršev, ale družinskega življenja, na ka- Pomen je jasen, če se vzame v po. terih je osnovana ameriška civili- štev, da so pokazali izkazi nase- zaeija. IjenišSe komisije, da zasluži tr*,*- Priporoča se zategadelj: jina pri njej javljenih delavcev 1. Prizna naj se načelo, da mo- izpod 10 dolarjev na teden, rajo dobiti ženske za enako delo Posebno poglavje je posvečeno enako plačo; j nezadostni prebrani otrok. V še- 2. Dokler ni to načelo prizna- stih največjih mestih dežele, iz no in nimajo ženske politične e- katerih so podatki na razpolago, nakopravnosti, bi morala država je dvanajst do dvajset odstotkov skrbeti za posebno zaščito žensk otrok nezadostno hranjenih. s primernimi varstvenimi zakoni,' Z možnostjo izobrazbe tudi ni z določitvijo maksimalnega delov- nič bolje. V štirih največjih me- nega časa in minimalnih plač. I stih dežele je dognano, da zapusti 3. Pomnožiti je treba ženske petinsedemdeset odstotkov vseh delavske organizacije za sebeo- šolskih otrok šolo prefl zadnjim brambo in za zboljšanje delovne- letnikom. ga položaja. i Na faJmah . 4. Pri bodočem reguliranju za- Razmere y poljede l st vu, prav, konodajstva, ki se tiče plač, de-l , j , , * . , , poročilo, so take, da kriče po po- lovneea časa m delovnih razmer. .. x, ■ • iv-,,.: . , , , . . v zornosti. (Je je položaj delavk.vi: se je treba posebno ozirati na zen- Y % , ' ’ . , ,v, , v industriji slab, je na farmah ve. ske, ki delajo za zaslužek, ne gle- .. ’ . „ . ’ , • cmoma naravnost neznosen, iz ce¬ de na to, ee so zaposlene v mdu- . . • ... .... ! . . , v.., ,. sar se morajo prejalislej razviti strin, v trgovini, v domačijah ah , , , . . . ,. J \ J?. , , katastrofalne posledice, pa v kmetijstvu. ' ... .. .. „ . . . ... , ,. . I Zelo značilno je, da se silno Ostro kritizira poročilo tudi iz-' . „ , , ’ ... mnoze farme, katerih ne obdelu- s s s H a ss a s s a a s a a a a BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S evera s Gothard Oil g. Štefan Plačko, iz Ma- rietta, N*Y., nam je pisal sledeče: ‘ Trpel sem vsled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem Časom poiskusal razna zdravila toda brez uspeha. Čital sem v Vašem Alma¬ nahu o Severovem Gothard- skem Olju ter sem ga pre- iskusil in so mi bolečine kmalu izginile. Lahko tu¬ di rečem, da je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga vsi m, ki trpij* vsled krajevnih bolečin. 4 ’ g 1 H K S H ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES ES S s Severove Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Zavr- ES S nite nadomestitve. Ako vas ne more iekarn&r založiti, naročite jih od nas. ES H W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa S (Severevega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preisRušene vrednosti. Cena 25 in 50 centov. RANE, otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o- pekline in ožganine se hitro zacelijo, ako se nadene S EVERAS Healing Ointment (Severovo Zdravilno Mazilo). Cena 25c. POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE* KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: 10 kron za.$1.70 20 . 3.30 30.5.00 40.6.65 50.8.25 Glavnica in prebitek $600.000.00 100 kron za ..$ 16.45 200 . 32.90 300 . 49.35 500 . 82.25 1000 . 163.00 - Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. Ako nam pišite, pišite slovensko. CHICAGO, ILLINOIS. Ako pridete osebno, govorite slovensko. koriščanje otrok, ki škoduje nji¬ hovemu zdravju in ugrožava bla¬ ginjo bodočih generacij. Modemi fevdalizem. Komisija je posvetila tudi v razmere pri družbah, ki služijo javnosti, in bi bile morale biti za jejo lastniki, temveč se dajejo v najem. V zadnjih dvajsetih letih se je število takih farm pomnožilo za dvaintrideset odstotkov. To je pač najboljši dokaz, da se kapitalistične metode tudi na deželi ne ustavijo, ampak grabijo radi-tega že davno podržavljene poljedelstvo prav tako kakor in- ali .pa- komunalizirane. Sem spa-j dnstrije, četudi morda nekoliko dajo zlasti telefonske družbe, že- počasneje. leznice in Pullmanova kompanija za spalne vozove. Povsod je ko¬ misija našla: prekomerno izkori¬ ščanje in deloma naravnost škan¬ dalozne odnošaje. Poročilo navaja nekatere tipič¬ ne industrijske kraje in pravi, Cta imajo vse znake fevdalizma, kjer izvršuje podjetnik popolno kon¬ trolo nad socialnim in političnim življenjem delavcev in tepta dr¬ žavljanske pravice s petami. Splošna razmotrivanja. Razmatrajoč splošne delovne razmere v deželi, pravi poroCev«- lee, da je treba presojati prilike po tem, kar bi se v bližnji bodoč¬ nosti lahko naredilo iz njih, če bi se neizmerni pomožni viri dežele pametno rabili in produkti na pravičen način razdelili. (Dalje prihodnjič.) železna ruda. Iz St. Paul, Minn., poročajo: J. A. O. Preus, državni avditor, ceni, da se bo do konca leta iz jam, ki so državna last v železno- rudniškem okrožju, izvozilo dva miljona ton železne rude. V prvi polovici leta se je izvozilo čez miljon ton. Avditor Preus pravi, da se bo bodoče pridobivanje ru¬ de rapidno množilo. Cenitve pra¬ vijo, da je v državnih zemljiščih okrog 144 miljonov ton rude in da bo trajalo 34 let, preden bodo izčrpana, računajoč, da bo znaša¬ la poprečna pridobitev 4,250.000 ton rude. Rekordni izvoz doslej je bil dosežen leta 1913 z 2,875.- 982 tonami. MAČKA OKROG KAŠE. •V državi Georgia so linčali člo¬ veka. Ne enega . Linčali so jih že mnogo. To spada tam med kulturne šege. Ampak en slučaj je bil posebno kričeč, ker je že pi’oces zbujal senzacijo in ker so moža potegnili iz ječe m ga obe¬ sili, ker ag je guverner pomilos¬ til^ boječ se, da bi dal usmrtiti ne¬ dolžnega človeka. V državni ječi — bi bilo misliti je človek vsaj varen. Saj ce¬ lo pravijo, da spravijo koga na varno, če ga zapro. Kakor je vi¬ deti, je tudi to zmota, in le čuditi se je, da je v Georgiji sploh še kdo zaprt. Če je bilp mogoče Franka odpeljati iz ječe, da so ga obesili, zakaj ne bi bilo mogoče odpeljati vsakega zločinca, da se osvobodi ? No t to mora biti briga države Georgia. Ali takrat, ko so linčali Franka, je završalo po vsej Ame¬ riki in povsod je bilo slišati naj¬ strožje obsodbe. Oblasti v Geor¬ giji so pa obljubovale, da store vse, kar je le mogoče pod solneem in da ne uidejo krivci pravični kazni. Nič se ne more reči; država to¬ plega juga hoče rešiti svoj dobri glas. In preiskuje. Prvi je se¬ veda preiskaval koroner s svoji¬ mi porotniki. Prišel je do prese¬ netljivega rezultata, da je bil Frank pbešen za vrat tako, da je umrl. Ta novica je bila pa tudi vse, kar je porota dognala. O sto¬ rilcih ni sledu. Ilvalabogu da ni koroner zad¬ nja instanca. O, v državi Geor¬ gia imajo tudi svojo justico. In tako je dobila sedaj veleporota v Cobb County zadevo v svojo ob- ast. Vsak človek ve, da je bila sklicana zaradi Frankovega slu¬ čaja. Ali madame Justica v bolj starokopitnih krajih misli, da jo kaj več, ako se obdaja s skriv¬ nostjo. Sodnik Patterson je imel nago¬ vor porotnikom. Dejal je, da niso nikakršna specialna Jury, a med¬ tem, ko ni treba, da bi se smatrali za može tajne službe, imajo dolž¬ nost razkriti kakršenkoli zločin, ki se je baje izvršil v okraju, brez strahu in brez upanja na plačilo. V vsem svojem nagovoru ni sodnik Patterson ne enkrat ome¬ nil Frankovega imena. Trudil se je lej da bi obranil Cobb County napadov, katerim je izpostavljen zaradi linčanja. Splošno govore ljudje, da ne pride zaradi Frankovega slučaja do nobene obtožbe. To mislimo tudi mi. Kajti če bi izteknili kriv¬ ce, bi prišla vsa sveta institucija linčanja v nevarnost; rajši naj dobi gospa Pravica še eno klofu¬ to. Jo bo že pretrpela, saj je do¬ kazala, da jih zna prenašati. * Medtem se je res zgodilo, kar je bilo pričakovati. Porota je prišla do spoznanja, da ni nikogar mo¬ goče pozvati na odgovornost za¬ radi tistega linčanja. Pokazali so se pač razni sledovi, ali nobeden ne zadostuje, da bi bilo mogoče najti kakšnega krivca in ga po¬ zvati na odgovornost. Porota je zaslišala 35 prič, toda vsakega le kakšnih pet minut. Seveda! če jih je toliko, je treba hiteti. Ubogi Georgijci! Tako se tru¬ dijo, pa brez uspeha! Amerika i- ma najboljše detektive na svetu, Georgijci so posebno bistri ljudje, ampak izslediti zločin, pri kate¬ rem je sodelovalo osem avtomobi¬ lov polnih odličnih mož, ne pa ne! To je smola. THOMPSONOVE ZELJE. Teddyja si ni mogbce drugače misliti, kakor da kaže zobe, in če odpre usta, ni pričakovati nič druzega, kakor da zarohni. Ne- zmiselno je njegovo večno milita¬ ristično hujskanje, ali poda se mu. Chicaški mayor Thompson je drugačen mož. Če je Roosevelt laneknebtovska natura, je naš žu¬ pan “kavalir” od glave do peta, mož iz finega salona. Ali vojna mrzlica je nalezljiva, pa se je tu¬ di njega že prijela. Pravijo, da hoče predložiti Wilsonu in mor¬ nariškemu tajniku Danielsu za¬ htevo, da pošljejo v Chicago mor¬ nariško garnizijo s podvodnimi čolni. Izmed lastnikov motornih čolnov in drugih ladij pa hoče se¬ staviti zbor prostovoljcev. Nihče si še ni domislil te potre¬ be, dokler ni prišel Thompson in nam odprl oči. Raca na vodi! Kakšna nevarnost žuga Chicagu, ne da bi bili doslej kaj ukrenili., Chicago seveda ne leži ob mor¬ ju in japonske ladje še ne morejo priplavati naravnost čez ocean v naše mesto. Ampak “lek” ima¬ mo pred nosom. In Nemci, Nem¬ ci! česa oni ne znajo? Kako lah¬ ko bi se zgodilo, da priletita dva Zeppelina čez Atlantik, v sredi držita kajzerjevo bojno ladjo, pa jo tukaj spustita na jezero, da nam bombardira Michigan boule- vard. Thompsonovi podvodni čolni pa preprečijo to in motorne lupine chicaških gizdalinov pošljejo kaj- zerjev dreadnought na dno jeze¬ ra. Hurrah for Thompson! 6 P K O JU E T ARKO ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. »vgrusta 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22- »pril« 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FKAN PAVLOVČIČ, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. Pomofcni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohie. Pomožni blagajnik: JOSIP MARI NCKi, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 76 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston. Sta., box 7S. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Cra ib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. ALJOZIJ KARLI NGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86 VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Spenila! Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. EBIPBAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPOKN1L NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. žtavertnik Jožet, 2821 Uravvford Ave., Chicago, lil., član U. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, lil., član S. 8. P. Z. Hrast Anton, P. O. New D"uluth, Minn., član 8. N. P. J. Štefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. G »rte k Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, HI. usnjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati ve« in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar n» >: e« pošilja glasom’pravil, edino potom Poštnih; Eipresnib; ali Bančnih uenaiu. eakean ic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika hasi ueasanjkljivogti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri h*4mje popravi. IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z. Izid splošnegJ glasovanja za priobče- vanje vsakomesečnih računov po na¬ činu vplačevanja in izplačevanja po lestvici. Da se račun vsak mesec priobčuje, je glasovalo 587 članov- članic. Da se račun ne priobči vsak mesec, je glasovalo 389 članov- članic. Da se priobčuje vsakomesečni račun, je sprejeto s 198 glasovi večine odda¬ nih glasov. Račun se prične priobče¬ vati z mesecem septembrom 1915. Za stavkarje društva ‘ Dobri bratje ’ štev. 38 v Bridgeport, O., so darovala sledeča društva: Društvo “Delavec” štev. 35 Rock Springs, Wyo., $4.00; društvo “Naprej do zmage” štev. 75 v Fitz Henry, Pa, $8.00; društvo ‘ ‘ Bratoljub 1 ’ štev. 64 v Milwaukee, Wis. $3.65. Skupaj $16.65. Vsota poslana društvu. V zadnjem poročilu iz urada gl. taj¬ nika je imel opraviti pri sestavi ti¬ skarski škrat in sicer v stavku. Pra¬ vilno se ima glasiti: Glavni in pomožni odbor Slov. Del. Podp. Zveze je imel sejo dne 23. julija 1915. Po par ur trajajoči debati je sklenil, da se da članstvu na splošno glasovanje za izredno konvencijo, POD POGOJEM. DA TUDI VEČINA ČLAN¬ STVA DRUGIH ORGANIZACIJ GLA¬ SUJE za izredne ali redne konvencije v prilog združenja. BOLNA PODPORA IN PRAVILA! Sem pa tja se člani jeze, bodisi ust¬ meno, v pismih ali časopisih, da je ta ali oni premalo prejel bolne podpore. Naj¬ bolj nespametno je seveda se jeziti ta¬ kemu, ki ni popolnoma nič prikrajšan, ■da celo je prejel več podpore po nepre¬ vidnosti glavnega tajnika kakor dolo¬ čajo pravija. Pravila so dovolj jasna, da se plačuje podpora. ZA DOBO ENE¬ GA LETA PO EN DOLAR DNEVNO, doba enega leta pa je skupaj 365 dnij. Torej vsak član je zavarovan pri S. D. P. Z. za tristo petinšestdeset dolarjev. Ako član pozabi, da bi vedel, koliko je prejel podpore, naj se obrne na gl. urad in drage volje se mu bo pojasnilo. Zadeva Špana se bo pojasnila natančno na seji gl. in pom. odbora. Glede letne bolne podpore napišem tolmača v eni prihodnjih izdaj lista. S sobratskim pozdravom LOUIS BAVDEK, gl. tajnik S. D. P. Z. št, 56 — $2.00 Moonrunski trpin, štev. 60 — $2.00. Narodna Sloga, štev. 67 — $3.65. Zvesti bratje, štev. 70 — $2.00. Jožef Grum, taj¬ nik W. M. $3.00. Društvo štev. 1 $6.60 in društvo štev. 2 — $11.68. Z bratskim pozdravom in lepa hvala vsem. Math Bisjak, E. Mineral, Kans. Ralphton, Pa. Slavno uredništvo “Proletarca”! Prosim, da priobčite sledeči protest. Protest postaje št. 5. dr. Avstri¬ ja S. D. P. Z. člani dr. Avstrija postaje št. 5 v Ralphton, Pa. protestiramo pro¬ ti glavnemu tajniku zaradi zane¬ marjenja svojih dolžnosti kot glavni tajnik. I. Zakaj glavni tajnik ne naka¬ že bolniške podpore članom, ki so po pravilih iste deležni? II. Zakaj nakaže le nekaj čla¬ nom bol. podporo a ne vsem pri isti postaji, za katere so so posla¬ le bolniške nakaznice. Zakaj ne nakaže ček bolnemu članu c. št. 763 za mesec juni? Jos. Sosinšek, predsednik, Anton Resnik, tajnik, Martin Korosclietz, blag. Na Francoskem se širi agitaci¬ ja proti republiki. Na čelu stoji duhovništvo, ki že davno sovraži “brezbožno” republiko. Tudi to je sad vojne, ki pospešuje reak¬ cijo v vsakem oziru. Kratkovidni so ljudje, ki morejo verjeti, da koristi monarh ično-i m perialistič n o-ka pila) isti ena vojna svobodi. Cleveland, Ohio. Resni časi, katere je doživela naša slov. naselbina v tej kritič¬ ni dobi, so vedni vpoštevanja tu¬ di v slov. javnosti. Razen naše¬ ga vrlega lista C. A. ni bilo sli¬ šati od drugih slov. listov čestit¬ ke, katei-e nam po božji in člove¬ ški postavi pripadajo, zlasti od¬ ličnjakom ter voditeljem ogrom¬ ne mase slov. naroda v Clevelan¬ du. Da pa ne bo ta čast in slava prehitro pozabljena v slov. jav¬ nosti, da nam ne boste očitali, da še vedeli niste, kaj se pri nas go¬ li in kakšne slavnosti obhajamo, Vam hočem na kratko poročati, upajoč, da si to zabeležite za ča¬ sten spomin. Dogajajo se dnevno, tudi manj važne slavnosti, posebno pri vne¬ tih ljudeh za slov. osvoboditev; da jim mnogokrat zavre narodna kri, katera zahteva takoj osvobo¬ ditev, seveda ne z uma svitlim mečem, ampak z vsakim sred¬ stvom, s katerim se lahko odstra¬ ni vsaj nekaj razburjene in vne¬ te krvi. Takih slučajev se po¬ služujejo tudi možje naprednega duha. Pa kaj mislite, da nas ni tukaj dovolj Slovencev, ki lahko in osvobodimo slov. narod sami? Prepričanj smo raznovrstnih, še selo novo vero se učimo, katera bode prav gotovo postala važna Da ne pozabim, o čem sem za čel, oprostite, da se vrnem k bolj važnim dogodkom, kateri Vas bo do bolj zanimali. Že dolgo časa, odkar nam je bi¬ la dana obljuba, smo stanovitno čakali; pa smo tudi srečno doča- za kali. Obljuba je trajala že dolgo let: navadno je bila pospešena ob vsakih volitvah. Kadar je bila volitev končana, ie bila vselej tudi obljuba pozab¬ ljena. Toda sedaj smo vse srečno dočakali, če ste ngm -Vi prav ne¬ voščljivi. Padla je drobtina od mize go¬ spodove v sredino največje slov- naselbine, na 62. cesto, v obliki ZAHVALA. Tem potom se zahvalim cenje¬ nim društvom S.D.P.Z., katera so mi priskočila na pomoč v moji be¬ di. Darovali so: Zaveznik štev. 3 — $2.00. Avstrija, štev. 5 — $2.35. Edinost, štev. 7 — $2.00. Zavedni Štajerc, štev. 9 — $2.00. Sokol, štev. 21 — $10.00. Miroljub, štev. 27 — $4.50. Orel, štev. 40 — $3.00. Jutranja Zvezda, štev. 41 — 2.50. Mladi Slovenec, štev. 42 ■—$2.00. Republičani v severnem llinois predlagajo avtomobilskega kra¬ lja Forda kot kandidata za pod¬ predsednika Zedinjenoh držav, češ ako glasuje zanj vsak, kdor ima Fordov avtomobil, dobi go¬ tovo večino. — To je vsaj nov ar¬ gument »za kandidaturo. krasno prirejene '•"•alniee (park) za slov. naraščaj. Bila je slavnost¬ no otvorjena, po odličnjakih in kandidatih zn prihodnjo volitve mestnega zastopa. ,Ja, tudi naš g. major nas je po¬ častil s svojim govorom; čeprav je zadnji prišel, smo vendar lahko ponosni, ker vemo, da potrebuje glasov od drugih volilcev, ako ho¬ če, da si ohrani županski stolček. Ponosni smo torej, da smo imeli čast ga videti med seboj, ponos¬ no častiti njegov poset pri prihod¬ njih volitvah. Slavnost je bila otvorjena po našem conncilmanu 23. warde, ka¬ teremu so sledili razni govorniki, seveda tudi naši slovenski, dasi so se precej razlikovali v nastopih in govorih. Da ne pozabim povedati resni¬ ce o našem parku, preden grem dalje. Park obsega približno en aker sveta — prahu, zraven plino- ve tovarne, in je opremljen z dve¬ ma gugalnicama. Trave ni popol¬ noma nič, ker je bila letos suša pri nas, dobro veste, da le za dež¬ jem trava raste, ali je pa kriv ne¬ prijetni plinov duh, ki ne daje nrav okusnega zraka. Zato nam je naš councilman obljubil, da >». udi..; — ako bo mogoče — skrbel pridobiti kopališče in gimnazijo na istem prostoru. V trdnem za¬ upanju borno torej čakali tiste srečne ure. Zanimiv je bil pogled na slav¬ nostni oder, ker so imeli čast biti povišani naši slov. odličnjaki. Po¬ nosno je naglašal vodja slav. o- tvoritve, koliko truda je bilo, pre¬ den je bilo mogoče pripraviti naš park. Toda njegov govor nam je bil porok, da pojde sedaj vse hi troje izpod rok. Zraven drugih obljub je naznanil še nekaj vaa nejšega rekoč: Poglejte krasim stavbo slov. šole, toda bodite u verjeni, da bo v kratkem stala bližini tudi krasna stavba — cer kev, katera bo v ponos Vaši slov naselbini. Vaši cerkveni voditelj so tudi z nami. Govornik ni na ravnost omenil, je li mesto sezida lo šolo, ali da bodo novo obljub ljeno cerkev, to pričakujmo od bodočnosti. Nato sO'nastopili slov. govorni ki, ki so v navdušenih govorih sli kali zasluge, ter polagali lavorje ve vence na oltar'bojevnikov pridobiteljev slov. parka. Eden slov. govornikov je duho vito vzpodbujal na slogo, katero žal tukaj najbolj pogrešamo. Nav dušeno je dokazal nje vrednost rekoč: Poglejte, kaj dela sloga poglejte, kaj delata v Evropi dv — ki sta složna, proti tolikemu številu sovražnikov! Hvalevreč na in potrebna je sloga tukaj za nas. toda ne po zgledu, ki ga je dajal naš govornik. Bržkone se ni zinislil, da samo ona dva — delujeta v slo|l? le svojo čast in korist, da trpinčit in morita nedolžne ljudi le za svoj obstanek. Zmislil se tudi ni na posledice povzročene po taki slo gi. Govorniki so želi ogromno po hvalo in aplavz poslušalcev. Nato ie godba zaigrala tisto našo pri ljubljeno. Sirot si mnogo naredila zdihuje mati kliče sina, nedolžne ga si umorila! Koder sega Tvoj roka. vije potok se krvi, teče rek solz široka Jer se kmal ne posuši Tako sem si jaz predstavljal to milo domovino. Kmalu nato pc ■drugem govoru je zaigrala godb drugo, trobentač je pa zavpil po slušalcem: “Everybody sing piease!” Odličnjaki ha slavnost nem odru so vstali, v znamenje da ljubijo slov. narod, “kadar se bližajo volitve.” in ob petju kras. ne slov. himne “Hej Slovani!’ Odličnjaki na odru so povzdignili glasove, posebno slovenski, kljub tenui pa je bil o slišati malo gla mr iz množice poslušalcev. Tudi iaz sem zapel po svoje, čeravno ni sem imel not pred seboj; pa Vara ne povem, kako sem pel. Nato se ie odstranila godba in množica je bila presenečena s premikajoči mi slikami. Na vse zadnje je pri šel naš major, ki nas je z go ,vornjškimi besedami pozdravil, ter nam izročil v dar “Park.” Množica so je razšla v trdni na di. da bo v kratkem zopet slavnost veliko večjega pomena, blagoslov¬ ljen je obljubljene slov. cerkve. Se nismo slavnost spravili iz spomina, zopet drugi prizor, ka¬ terega Vam bom le malo opisal, ker se bojim, da me urednik z do¬ pisom vred zažene v koš. Bila nam je čast imeti v svoji sredini slovanskega govornika, ki je nav¬ duševal ter preroško slikal bodoč¬ nost Avstrije, oziroma Velike Sr¬ bije, katero no mojih mislih tudi on zastopa. Omenim naj samo to. Govornik in poslanec je V svojem govoru je nial zglede od raznih bivših refor¬ matorjev, ter ponavljal njih be- VABILO! na shod in veselico SLOV. SOC. KLUBA št. 27, ld ga priredi v spomin petletnega, obstanka človek mora. biti ponosen! Mestni svet v IIohenstein-Ernst- tal na Saksonskem je odklonil darila iz Amerike za ranjence in zaostale po padlih vojakih “z o- zirom na postopanje Zedinjenih držav napram Nemčiji.” Tudi ne¬ katere druge občine v Nemčiji odklanjajo ameriška darila iz e- nakih razlogov. Je prav. Ampak ta darila, kar nam je znano, niso bila namenjena saksonskim obči¬ nam za njihovo porabo, temveč žrtvam vojne, ki mislijo o posto¬ panju Zedinjenih držav morda kaj druzega kakor dotični pre¬ vzetni mestni očetje, ki na ta ha- Slovenski Bratje, štev. 47 — $5.00. Delavec, štev. 51. — $3.20. Skala, čin enostavno okradajo reveže dne 19. sept. 1915. Shod In veselica se vršita v dvorani g. J. Birk, 6006 St. Clair Ave, Shod se prične točno ob 2 uri pop. Na shodu bosta govorila sodrug C. E. Ruthenberg, spolšno znani agitator socializma in kandidat za mestnega župana in sodrug E. Kristan, najboljši in širši javnosti zani zagovornik in pisatelj socialist, nauka. CENA VSTOPNICE NA SHOD lOc. SPORED VESELICE: 1. Otvoritev veselice ob 7:30 zvečer. 2. “Marzeljeza”. .svira tamb. zbor “Karl Marka” 3. ‘ ‘ Mir nama ”.poje pjev. zbor ‘ ‘ Crveni Barjak ’ ’ “Savski valovi” (valček.-..svira tamb. zbor “Gablarie” (koračnica).,.svira tamb. zbor “Stric iz Amerike”, veseloigra, enodejanka. “Radnički pozdrav”. svira tamb. zbor ‘ ‘ Marzeljeza ” .poje pjev. zbor “Popotnica” (koračnica).svira tamb. zbor Sledi ples, petje in prosta zabava. Za hladno in toplo pijačo, kakor tudi za razna jedila ho vsestransko preskrbljeno. CENA' VSTOPNICE 25c. DAME SO K VESELICI VSTOP. PROSTE. Ker bosta shod in veselice vse skozi zanimiva, Vas uljudno vabimo, da se istih blagovolite udeležiti. (2x) Slov. Soc. Klub, štev. 27, v Cleveland, O. sede, na primer: Aškerčeve, Huso ve, Gregorčičeve, Tolstojeve i. d. Dobro je, da ni bilo nobenega, izmed teh navzočih na zborova nju, sicer bi ga prav lahko zadela tista usoda, kakor je že marsika terega, ravno v isti dvorani, da je primanjkalo stopnic. Besede, katere je jemal za zgled, se po mojem mnenju niso kaj dobro vjemale. Končno naj še omenim, da j tukajšnji list C. A. v častnih ko Ionah poročal obsodbo napram S N. P. J. zaradi izključitve g. A hasverja. Radoveden sem, kaj po reče sodnik, da se sodbe brez nje govega znanja v Cl. A. izrekajo Tudi jaz sem, skoraj mislil, da bo S. N. P. J. kar razpuščena. Ured ni k si je bržkone mislil: Udaril bom pastirja in razškropile se bo¬ do ovce. Ne mislim, da bi bil sodnik zadovoljen s to obsodbo brez njegovega znanja. Z mirno vestjo torej čakajmo obsodbe, svesti si ,da je bila sod¬ ba v C. A. izrečena brez postavne ga sodnika. Miatt Kure. 4. 5. 6 . 7. S. 9. 10. upal, da konvencija, najvišja <*; žanra v vendar bližja kakor zavez-'last, kaj ukrene na eden ali drug 1 Bear Creek, Mont. Neki list u Cleveland, O., kate¬ rega bi resnicoljuben človek na zval “Clevelandsko Raco”, je za čutil potrebo, da so nekoliko ope¬ re grdega madeža lažnivosti, ka¬ tere je poln kakor berač mraza. V številki 61. je začel pod zaglavjem “Nemci in Rusi” nekako tako le “Mi smo doslej prinašali vojna poročila prav taka, kakršna so bi¬ la objavljena v velikih ameriških listih ; ničesar nismo dodali in ni¬ česar odvzeli, ker vemo, da ne u- bijemo z lažjo niti muhe Ti gospodje torej priznavajo, da ne opravijo z lažjo nič, jia. vendar je vsak nepristranski opazovalec na prvih straneh “Race” lahko opazoval taka čudna poročila in take dvomljive naslove, da jih nihče 'ni mogel imenovati resnične. Tako n. pr. je pisal, da so Rusi povsod zmagovali, ko so bili pri Lvovu poraženi. Dobro se bodo l-ojaki še spomi¬ njali, kako so gospodje pri Cl. Ra¬ ci že enkrat podrli vse forte v Dardanelah. Enkrat so bili tudi že Italijani na tem, da zavzamejo Pulj in jo odtod še tisti dan mah¬ nejo v Ljubljano. Muhe ne ubijejo z lažjo. Mislijo li, da pomagajo na ta način Ru¬ som, Angležem — ali pa Sloven¬ cem? Kaj ima naš narod od tega, če se mu kaže položaj čisto dru¬ gačen, nego je v resnici ? Pisec teh vrstic ima slučajno priliko, da čita velike nevtralne ameriške liste, nemara tudi take, iz katerih zajemajo pri “Raci” svoje novice. Ali kar stoji v teh časopisih, se nikakor ne ujema z njenimi poročili. Kajneda, Slovenci, samo malo takih laži in Potemkinovih vasi je treba, pa bomo rešeni in svobodni. Še nekaj moram omeniti, kar mora silno neprijetno zadeti vsa- »ega strokovno organiziranega in zavednega proletarca. Ligaši so namreč na svojem zadnjem shodi Clevelandu (tudi v Chicagu ii drugod; op. ur.) sprejeli nekak šno resolucijo, ki pravi med dru gim “Prisegamo, da se bomo varo ali tujih agentov, in da se ne bo mo dali zapeljati na štrajk v to varnah, kjer se izdelujejo vojne potrebščine za zaveznike.” Po je res lepa reč! Človek ne ve prav, ali bi se jezil, ali bi jih po miloval. Torej so se organizirali igaši tudi za preprečenje štraj- ov. Delavci naj poteptajo svojo aivednosl, pa naj postanejo brez¬ pogojni hlapci kapitalistov. Vzemimo, da delajo naši rojaki tovarni, kjer se producira vojni materijal in da so na nesrečo tudi ligaši med njimi. Organizacija pri- do spoznanja, da je konjunktu- a ugodna, da se zahtevajo boljše plače. Podjetniki jih pa ne dajo brez boja. Zdaj ni treba nič dru¬ zega, kakor da zakliče kakšen ka¬ pitalističen hlapec: “Tuji agenti as zapeljujejo”, in po ligaškem zakonu se zdaj slovenski delavci ne bi smeli boriti za boljšo mezgo, ampak hvaliti Boga, da vtakne¬ jo kapitalisti vse ogromno dobič¬ ke v svoj žep. Je li že kdo pomislil, kam to vo¬ di? Če se konča vojna,’ se bo še vedno v mnogih tovarnah izdela- val vojni material, ker ga kupuje tudi ameriška vlada. Tedaj bi se lahko reklo: “V takih tovarnah se ne sme štrajkati, ker je nepatrio- tično. ” Tn Amerika nam je prav¬ niki. Potem bi se lahko reklo, potrebuje naša mornarica n n rnog, naša armada jeklo i, t in vsak štrajk bi bil nazadnje m patriotičen. Sramota je, da pišejo tako tidelavsko slovenski listi, ki si n , devajo ime neodvisnih. De| av naročajte si socialistične liste, j / e J a j se res potegujejo za delavske h terese. Proletarec iz Montan K. S. K. J. IN NJENO POSK VANJE. Smithton, Pa. V “Glasilu K. S. K. J.” št, 2 .ijOi' 11 ' sem čital moj -dopis in odeov ( gl. tajnika J. Zalarja, v katere sem našel nekaj točk, ki niso nične. Hitro sem mu odgovoril, kaki citate v spodaj priobčenem doj su; ali urednik Glasila K. S K gospod Zupan ni hotel moji dopisa priobčiti; odpisal mi je, točka 172 stran 75 uredništvu *:■ 'jati. P la >» c ' £ sf * ■ nesi' .jeli « 1 Vp ari 'A** s ' i a k ° 1,1 ' zavrgel ; 1 ., se zvij 2 ^bolečine Ja v ko ufaffliHjo centa de ločno prepoveduje sprejemati i r0 šnjo je ke stvari (moj dopisb Hej. vi gospod Zupan, za Zal, ja pa nimate tiste točke in pd grafe? Njemu jo dovoljeno piši laži, zato kar je “gl. tajnik," gospod Zupan pa “urednik" stega katoliškega papirja! !n dokazal vam bom še več 1 kih slučajev. Ravno danes. ] avg. je pobilo Martin Kobuca Fitz Henry, Pa.: zlomilo mu nogo in ga še po životu straž pomačkalo. On je tudi član tisi ga društva sv. Barbare št. 6* I S. K. J., te slavne Jednote, kiti ča “nič” siromakom in pohaiilj? t em. Rojaki, ki ste, ali ste b člani K. S. K. J. društva sv. Bi bare v Irwin in v Manor. vas p zivam, pošljite mi naslove in ki liko podpore ste zgubili, in kdi da potem vso stvar obelodanim. Ti “gospod Konda,” zakaj ni hotel priobčiti mojega dopisa Pera Cugmeister). Alisiseustr šil farjev v Joliet? Le pridi enkrat na Fitz Henrjr, Pa., ali p Smithton, Pa. Tudi “Glas Naroda” ni h priobčiti in mi odpisal, da stvar preveč zastarela. Popolnoma se strinjam s tista' a mi pisal društvom v Johnstmvn, ki jel j! kratko odstopilo, in želel bi.j ® bi se vsem Članom K. S. K. J. '4' pri e oči. Rojaki, roke proč od K. S. K.-l Frank Cugmeister., The Central Hotel' Smithton, fl ■ Eiroma ni »r in on e upa in i k c Dopis, katerega sem poslal Za ar ju v odgovor, se glasi: Odgovor gl. tajniku J. Zalarju i moja afera. Kar se tiče moje afere, me it seli, da je po tako dolgem časi prišla stvar v javnost, in čl4 K. S. K. J. naj sodijo, kje daj , - pravica. Kar se tiče pisem priobčeni pod različnimi točkami, je- 1 pravilno, ker imam večinoma il priobčena pisma v dokaz G. Zalar, praviš, da sem te ob ■" 1,111 Vf dolžil, da nisi hotel na zadnji k* venciji predložiti moje prošnje; dokaz naj ti hode pismo, poslan« ii od predsednika porotnega A Ma bi ; odboi M mi o jj dobrem {.S. K. J. ju nobei ji ne more i #1 škodo- joti! s !ar tudi p iti nad Je< ! Jednoto; (sem pisal resnica in misliš, da: litan sem. bi pamfleti ifera ne pri kode skoro t le sedaj, k i. pišeš “ak i pozna, tr rje javni rojaka Cu ii z naše : [t ti misliš J Torej le u obadva maja ii se Dogi itnikom ( Isem ga zi in prosil se iz dedno aljšem de l da naj i prav pon mogoče ki bo drugi čakal s pišem ® čakal e sem si p ®o znan! ‘ 3 mesei 'kil odg< bora M. Krakerja, priobčeno \ mojem dopisii in se glasi: Vaša stvar, kar ste imeli pfl Tajniku Jednote ni prišla naprt pri konvenciji, toraj ne vem kil ste zahtevali od Jednote, lo ve Im lar. G. Zalar piše, da je izročil moj«! prošnjo in pritožbo nekakim od prošnjo in pritožbo nekakemu od konvencije izvoljenemu porotne! mu odboru, in ta. je mojo zapnj seženo prošnjo zavrgel.' Tvoje pismo se -pa glasi: Prijel sem Vase pismo in V m*] naznanjam, da konvencija ni z* - klučila druziga, kar se vaše zadel ve tiče, kakor da se obrnete n* društvo za bolniško podporo. Kako se sedaj to vjema? Ali* 1 delegatje na konvenciji obravn* vali o moji prošnji in jo zavre' 1 -! ali jo je tisti konvencijski porot - ] ni odbor sam zavrgel? Prepriča" j sem. in imam dokaze, da niti eden delegat ni slišal nič o moji ph*! tožbi izvzemši tistega kom. ;■ rotnika in Tehe. Vam pa. kateri ste bili izvoljeni j v tisti porotni odbor in kateri Sl* mojo prošnjo zadušili, vam pa p 0- vem tole: 1.) Čital sem pravila, in mi j* dobro znano, da Jednota ne pl*’ Se koi .?Si i n K s. poz Prar v, '°r ured K-S. Ci, c-o f 'Sakš. i ^ Vaš ” te ro V. J 8 -)Ulj rf 1 > teg; Slo k" 1 Vš a 172 , »N S, uje bolniške podpore, pač pa CS n a 1,% Ni>i \ tleh, V «hS>' ; b iWV| s, Ja mi nakažejo podporo, proletarec V1T 0 ne naj bi mi konvencija ... j.fIvolila, da bi bilo dovolje- r Hi, iti društva za pomoč, kjer eliki revščini z yosi ^ nahajal v v familijo. Pi sem morebiti jaz zakrivil, društvo prepadlo ? Ob času (' nesreče je štelo društvo 148 , Vi danes pa komaj 10 ali 12, tisti hočejo pustiti društvo, n. | prestari, plačujejo le še za- snirtnine. -\sesment sem imel plačan \ v : - ;SI1 m0, i e nesreče ’ in Plačeval , ■ K s" sem se zvijal v bolnišnici. \ tl | odboru, llo Pis : Ve želim tistemu konvenč- a ?ov 0ri ] da bi katerega iz- ■1 l°ek, jjj % j njih zadela taka nesreča kot 'S (f iK‘, pač pa radoveden bi bil, tudi sam sebi glasoval na- jtj in ako bi tudi sam svojo zavrgel; obedve noge i’ od l, l ! rio ^ek1 ! a «ila K? injo ”* hotel 1 1 ilj e!lf L se ovijal v bolnišnici v ; odpj Sa | H j-jjših bolečinah, še čez 5 me- 75 vdorna v kompanijski bajti llstt « Jvdiko familijo, nobenega žive- spfnj, . dopis) i"' centa denarja! <1 Zup; U| )j to prošnjo jc tisti konvencij ste točke f d °voljei z ahi m porotni odbor Ud P a “nredji} a l )a Pirja! 111 llon i | iv K>a ™o dan* Martin Kob tt : zlomilo j po ži votB ^ H tudi čla (( ; p d r v Manor. ni naslove j t zgubili, in j, ar mda," z; zavrgel in ne Lj jo predložil delegatom. J, tajnik mi očita, da hočem jo vati dobremu in poštenemu h'. S. K. J. To je gola laž. k Ti. in noben član, in nikdo mi ne more dokazati, da sem g hotel škodovati društvu ali Jednoti ! Zalar tudi piše, da se hočem jevati nad Jednoto in da ogo¬ rči Jednoto; tudi ni resnica, št. d pa sem pisal v pamfletih, jo •' 'lednote, kjl « resnica in je zapriseženo; kom in pokj^ pa misliš, da ni, postopaj sod- i ste, ali st(| jo. društva s f ^ lepriean sem. da ako bi ne bil ilal pamfletov, še danes bi afera ne prišla na dan, ako- bode skdro 3 leta preteklo. : 147. Barberton, O.—Jugoslov. soc. udruženje, taj. M. Bobalich, box 384. 159. Bellaire, O. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Božo Bober, Bel. So. St., Box 39-a. PENNSYLVANIA: — k ^ spomin na svetovno razsta- Mi? San Francisco se kujejo zla- ,j)j i va® 11 j Odarji. Na teh bo gravirana * :avs ka glava. Lepo- priznanje, C a r dolarjev brez dela. Am-pak ; V 0 teoretično priznanje. Dolarji A 1 imeli delavca, ampak dela- Al ' r '*bo imel dolarjev. 3. 10 . 12. 15. 16. 19. 32. 57. 59. 63. 70. 74. 77. 78. *7. 90. 93. »7. 98. 99. 100 . 104. 105. 117. 118. 127. N. S. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Friedman, 862 Virgin Alley. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 218, Cone- maugh, Pa. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. E. Pittsburg, Pa. •— Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Stupljanec, box 266. John Gračanin, organizator. Sygan, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427.Msrgan, Pa. Clairton, Pa. — Jugosl. soc. udr., taj. John Apfelthaler, Box 128 Elizabeth, Pa. Farrell, Pa. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Geo. Popovich, 1016 Hamilton Ave. AVest Newton, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3, bx 50 So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Geo. Puškarich, 2832 Sarah St. New Brighton, Pa.—Jugosl. soc. udr., tajnik John Matan, 904 — 9th Ave. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Trčelj, R. F. D. 3, Box 106, Irwin, Pa. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Milan Stakič, box 24. AVillock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Miklaučič, L. Box 3. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Jak. Markovich, 339 Phoenix St. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vid Habitov, Bex 552. Seje vsake tretje nedelje r mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje se vsako zadnje nedelje y mesecu. Primrose, Pa,—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nikola Vilenica, Box 746. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Steve Janič, Bex 421. Garrett, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Orel, R. F. D. 52. McKees Port, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik J. Bošnjak, 606 Maning ave. Ellsworth, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Paul Kuffner, box 684. Woodlawn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Pet. Skrtich, box 533. Marianna, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Milanich, Box 251. Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. Canonsburg, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posega, bot 365, Canons- burg, Pa. Dunlo, Pa. — Jugosl. soc,- klub, tajnik Frank čopi, Box 61. 131. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. club, tajnik B. Novak, 6568 Rowan Ave. 144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Indof, box 113. 155. Reading, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Peter Kočevar, 143 River St. 156. Beadling, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Cetinski, box 93. WASKINGTON: — 28. Rošlyn, AVash.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vinko Solič, Box 93. 102. Buekley, AVash. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Nik. Perkovich, P. O. Špike ton, AVash. WTSCONSIN: — 9. Milwaukee, AVis. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Thos. Stepich, 500 So. Pierce st. 11. Kenosha, AVis. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mato Mladjan, Box 55. Orga¬ nizator Paul Jurca. -— Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socia¬ list gl. stanu. 35. AVest Allis, AVis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik S. Dardieh, 461 — 54.th Ave 122. Racine, AVis. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Pavlov, 831 Rivervievv St. 137. Kenosha, AVis. — Tajnik John Kastelic, 18 Hotvland Ave. WYOMING: — 8. Cumberland, AVyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. šifrar, Box 64. 44. Superior, AVyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. An¬ drej Kržišnik, box 103, organizator. S»j* s* vsak« drug* nedelj* v mesecu pep*ldn« *b 2. uri v Hali K. Peruška 10S. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nik Pražetina, Box 25- 136. Rock Springs, AVyo. -— Jugosl. soc. klub, tajnik M. Miklaučich, Box 243. KONFERENČNI ODBORI. St, 1. Zapadna Pennsylvanija. Tajnik Paul šafar, 622 Panama Avenue, Pittsburgh, Pa. št. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovich, 356 Emerson Pl., Youngstown, O. St. 3. Chicago. Tajnik Pet. Kokotovich, 2306 Clybourn ave., Chicago, 111. št. 4. AVisconsin. Tajnik Thos. Stepich, 500 So. Pierce St., Milwaukee, AVis. št. 5. Misouri in južni 111. Tajnik Jos. Mostar, Box 351, Stanton, 111. št. 6. Kansas. Tajnik John Goršek, Box 195 Radley, Kans. Vse pritožbe tičoče se J. S. Z., je nasloviti na sodr. Mauricha, člana nad¬ zornega odbora, 1944 So. Racine Ave., Chicago, m. POROČILO O RAZPECANIH ZNAMKAH J. S. Z. v mesecu avgustu 1915. Razdeljeno: g S Država Mesto 0> a: S sc Nebr. Mo. Ohio Ark. Ft. Smith .... ‘ ‘ Hardford. Colo. Pueblo ...... Ills. Staunton .... ‘ ‘ Zeigler. “ Nokomis .... ‘ ‘ Sesser. ‘ ‘ Chicago 60 ... “ Springfield . .. “ Chicago 6 . ... ‘ ‘ Chicago 1 .... Ind. Gary. “ Clinton. Iowa Centerville . . Kans. AV. Mineral ... ‘ ‘ Frontenac .... ‘ ‘ Dunkirk. “ Skidmore .... ‘' Gross. “ Stone City . . . ‘ ‘ Franklin. Mich. Detroit 61 ... “ Detroit 114 ... Minn. Virginia. Mont. Red Lodge . . . “ Bear Creek . .. So. Omaha . .. St. Louis 14 .. St. Louis 129 . Akron. Cleveland 71 . Youngstown 18 Steubenville . . Barberton .... Youngstown "62 Cleveland 27 . Neffs. Lorain. Euclid. Bellaire. Glencoe . Pa. Garrett . “ Reading. V “ Beaverdale . ... ‘ ‘ Ellsvrorth. “ McKees Rocks . ‘ ‘ Beadling. “ N. Pittsburg . . “ AVoodlavra .... ‘ ‘ Farrell. ‘ ‘ Large. “ AVillock. ‘ ‘ Sygan. “ N. S. Pittsburgh “ Forest City . .. “ AV. Newton .... ‘ ‘ Pittsburgh . ... ‘ ‘ Dunlo. “ New Brighton . . “ Primrose. AVash. Buckley. AA r is. Mihvaukee .... “ W. Allis. AVyo. Cumberland . . . ‘ ‘ Superior. “ Rock Springs . . ‘ ‘ Cambria. M. Stupljanec . . M. Srno jo. T. Cvetkov. M. Mladjan. J. Zavertnik st. .. J. Matan. J. Karlovieh. SJcupaj. Rednih znamk na roki dne 1. avgusta Dobljenih iz gl. urada,.-. . 831 .1500 Razpečanih v avgustu. 2331 .1940 Na roki dne 31. avgusta. 391 Izjemnih znamk'na roki dne 1. avgusta. 244 Dano klubom. 95 Na roki dne 31. avgusta.149 Dualnih znamk na roki dne 1. avgusta. 66 Dano klubom.. 8 Z. Na roki dne 31. avgusta.\.. 58 Tajništvo J. S. Fond za zvezno tiskamo. Redni mesečni prispevki članov.$ 97.00 Kluba št. 11 in 137, Kenosha, AVis. 34.70 Oddano blagajniku tega fonda.$131.70 Tajništvo J. S. Zi. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Lit. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, Ul. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim Arrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kan«. Dr. Hicliter's Paln Eipeller za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti sklo¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, ali pa naročite si na¬ ravnost od F. Ad. Richter & Go. 74-80 AVashington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIC! moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 413« 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa aa vseh sodiščih. bpecialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. St. sobe 1009 133 W. OTASHINGT0N STREH CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje ooi**m in ranocelnik. uadravniika preiskava brezplačno—p«* čuti j* 1* zdravila 1924 Blu* laiajrf ▲v*., Chicago. Ureduje od i do s p« pol.; *d 7 d* 8 av*č*r. laven Ckieag* iiveči bolniki naj piiej« elovenek«. J. A. FISCHER Bnffet Ima na raspolago vsakovrstno piv* vino, smodke, L t d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 3760 w. aeth st., Chicago, m Tel. Lavrndale 1781 Socialistične slike in karte. “Piramida kapitalizma”, a slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” > slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angle& kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70a. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio MODERNA KNIGO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, Dl VVažno uprašanje Bo mi opravi najbolje in najceneje Konzularne sr vojaške JUn ' vr * i: **■ zadev. ?«' ■ --n , PROLETAREC 1 Anton P. Cehov: TEMOTA. Mladenič, svetlih obrvi, košče¬ nega obraza, v raztrganem kožu¬ hu in velikih suknjenih čižmih je čakal okrožnega zdravnika; ko se je ta po končani viziti vračal iz bolnišnice domov, je boječe stopil preden. Vaša milost! je dejal. Kaj hočeš? Mladenič je potegnil z dlanjo preko 'nosu, obrnil oči proti ne¬ bu in potem odgovoril: •Vaša milost... Med bolniki- jetuiki imate mojega brata Vaš¬ ko, kovača iz Vavarina... Tako je, in kaj potem? Potem, jaz sem Vaskin brat... Dvoje bratov; on — Vaška — in jaz Kirila. Poleg naju je troje sester, in Vaška je oženjen ter i ma otroke .. . Ust je bilo, a roke nobene! Kovačnica že skoro dve letj ni videla ognja. Jaz delam v tovarni za sitec, a kovati ne znam. In kakov delavec pa je o ča! Delati ne more, ko še do¬ bro jesti ne zna; žlico nosi mimo ust. Kaj pa hočeš od mene? Milost, izpusti Vaško! Zdravnik je začudeno pogle¬ dal Kirila in ne da bi odgovoril odšel dalje. Mladenič je stekel za njiju in mu padel pred noge. Dobri gospod doktor! — je za' prosil in oči so se mu zasvetile in z dlanjo je potegnil po obrazu.— Ukaži, milost, pusti Vaško c.o- inov! Ce hočeš, molim zate do smrti! Pusti ga! Doma od gla¬ du vse gine! Mati joče dan na pri dan; žena pretaka solze .. .Krat- komalo smrt! Sicer bi mu ne bi lo belega dneva! Milost, dobri gospod, izpusti ga! Kaj ti ne pada v glavo; ali si ob pamet? — ga je vprašal dok¬ tor in ga jezno pogledal. — Ka ko naj ga izpustim? Saj je ven¬ dar jetnik! iKiril je zaplakal. Izpusti ga! Bedak! Kakšno pravico pa mam? Sem li ječar, ka-li? Prive¬ dli so ga k meni, da ga zdravim, in jaz ga zdravim; ali izpustiti ga smem prav tako malo, ka¬ kor tebe zapreti. Buča nespamet na! Brez vzroka so ga zaprli! Ca kajoč razsodbe je pretičal skoraj leto dni v preiskovalnem zaporu,, in zdaj ne ve zakaj. Ne bi rekel če bi bil ubijal, ali konje kradel ali tu so ga vteknili v temo brez vzroka. Dobro, ali kaj imam jaz tem? Zaprli so kmeta in sami ne ve do zakaj. Če se ga je navlekel tedaj je pozabil na vse; očetu je ušesa obrezal in sebi lice razparal v pijanosti; a dvoje naših mladi¬ čev — zahotelo se jima je po tur¬ škem tobaku — ga je nagovarja¬ lo, da se ponoči z njima vtihotapi v “kramo,” po tobak. Vinjen jih je poslušal, bedak. Zdrobili so ključavnico in vdrli. Vse so pre vrnili, steklenino pobili, moko razsuli. Pijanci, saj veste! No, tačas pa orožnik. .. na sodnijo. Celo leto so sedeli v zaporu, in pred tednom, v sredo, so sodili vse tri v mestu. Zadej orožnik z bajonetom ... priče so prisegle, da je Vaška med vsemi najmanj kriv, a gospoda so razsodili tako, da je on kolovodja: otroka v za¬ por, Vaška pa je dobil trd leta je¬ če.^ In zakaj ? To vedi Bog sam! Zc spet; ali kaj imam vendar jaz pri tem? Stopi do gosposke. Pri gosposki sem že bil. Na sodnijo sem šel in hotel vložiti prošnjo; a niti pošnje niso hote¬ li. Pri komisarju sem bil, pn preiskovalnem sodniku, in vsak pravi: to ni moja stvar. Cegava stvar pa jc potem? Tu v bolnici ga ni višjega od tebe. Kar ho češ, to tudi storiš. Bedak! je zdihnil zdravnik Kjer so porotniki enkrat izgovo - rili besedo, tam izgubi guberna¬ tor, minister svojo pravico, nikar . svojo pravico, tak komisar. Vse besedičenje je zaman. Kdo pa je sodil? Gospodje porotniki... Kakšni gospodje? Naši sosedje so bili. Andrej Gurjev je bil, A- leška Huk. Mene že zebe, ko se tu s teboj razgovarjam ... Zdravnik je z roko zamahnil po zraku in naglo odšel proti vra¬ tom. Kiril mu jc hotel slediti, a- li opazivši, kako so zaloputnila vrata, je obstal. Deset minut je stal nepremično na bolničnem dvorišču z odkrito glavo in zrl na zdravnikovo stanovanje; po¬ tem je srloboko zdihnil, se popra¬ skal in šol do vrat. Kam pa sedaj? je mrmral, sn>- pivši na cesto. Eden pravi, ni moja stvar, drugi zopet, m moja stvar. Cegava st.var na je? Ne, dokler ne namažeš, ne dosežeš ni¬ česar. Zdravnik je govoril, pri tem pa ves čas glodal na palec, kdaj mu kaj svetlega stisnem. No, brate, jaz pojdem, celo do guber¬ natorja. Končano se je odpravil na pot; venomer se je obračal nazaj, po¬ časno se je vlekel po cesti in raz¬ mišljal, kam sedaj... Hladno ni bilo in sneg je le slabo škripal pod njegovimi nogami. Kvečje¬ mu pol vrste pred njim se je raz grinjalo na holmu okrožno meste¬ ce, kjer so nedavno sodili njego¬ vega brata. Na desno je temne¬ la ječa z rdečim krovom in ču¬ vajnicami na vogalih, ria levo se je razprostiral velik mestni park, ves v ivju. Vse je bilo tiho, le neki starec v veliki ženski ruti in z veliko kučmo na glavi je ko¬ rakal pred njim, kašljal in kričal na kravo, ki jo je gnal v mesto. Dober dan, stric! je izpregovo- ril Kiril, dohitevši starca. Bog daj.. . Ženeš na sejem? Naka ... je leno odgovoril de¬ dec. Si meščan, ka-li? Potem sta se domenila. Kiril je povedal, zakaj je bil v bolnici in o čem je z zdravnikom govoril. Doktor pravzaprav ni vešč v tehle rečeh! mu je dejal starec, ko sta dospela v mesto. Daši je gospod izučen v zdravljenju z vsemi sredstvi, a da bi tebi dal v te mezim kak nasvet, ali reci¬ mo, da bi napisal protokol — te¬ ga ne zna. Zato je posebna go¬ sposka. Pri sodniku si bil in pri komisarju. Tudi ta dva nista ve¬ šča v tvoji zadevi. Kam pa naj se obrnem? Črez vaše kmetiške stvari je postavljen poseben “glavar.” in šel iz mesta nazaj. Odpravil se je v Zlatovo . . . Crez pet dni je zdravnik, po končani viziti domov gredo, spet ugledal Kirila. To pot mladenič ni bil sam, ampak s suhim, ble¬ dim starcem, ki je kimal z glavo kot z nihalom in premikal sem- .tertja svoje gube. Že spet prosim tvoje milosti, je začel Kiril. Glej, z očetom sem prišel, izkaži milost in izpusti Vasko' Glavar se niti v pome¬ nek ni spustil. Pravijo: “je zdo¬ ma!” Visoki gospod! je zagolčal sta¬ rec v grlu, dvignivši trepalnice. Bodite milostljivi: Reveži smo, ne morenio -zahvaliti vaše dobro¬ te, ali če je vaši milosti prav, naj lierjuška in Vaška z delom od¬ služita! Naj z delom odslužita! Oderuhi. • Na Dunaju je policija dognala, da. je kupil stavbni podjetnik Šulem Lamm iz Nadvvorne v Ga¬ liciji 8000 kilogramov bosanskih sliv, 50 zabojev čokolade in 10 zabojev čaja ter jih dal v skladi¬ šče. Ker tega blaga ni potrebo¬ val, niti ni imel zanj odjemal¬ cev, je bilo jasno, da ie kupil blago le v to švrho, da ga po¬ zneje proda z oderuškim dobič¬ kom. Državni pravdnik je pri razpravi na Dunaju konštatiral. da je obtoženec nameraval pro¬ dati to blago v Galiciji, torej v deželi, ki jo je sovražnik opusto- šil. Šulem Lamm je bil obsojen na en mesec ostrega zapora in ti¬ soč kron denarne globe. Pri Betlehem Steel Co. je Rusi- Z.delom odslužita, prav gotovo, ja naročila za 75 miljonov muni- cije. Hura Schwab! je dejal Kiril in dvignil roke v prisego! Doma od gladu vse mre. j Iz vsega grla se jočejo, gospod!! Mladenič je bistro pogledal o- eeta in ga potresel za rokav, in oba sta kot na povelje pala zdrav¬ niku pred noge. Ta je zamahnil z roko po zraku, in iic da bi se ozrl, naglo odšel domov. James F. Stepina, predsednik. Christian R. Walieck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. Ravnateljski odboj > K * r Michael Zimmer, načelnik Emanuel Beranek Dr. Anton Biankini Abel Davis John Fucik A. V. Geringer John C. Krasa Frank J. Skala James F. Stepi C. R. Wall w | AMERICAN ,ir r.or t ih« V STATE BANiyT 1825-27 RIue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.0( ODPRTO: 'Prejemamo hranilne *$QL /V? tlnte/mn . . /U Pondeljek in v četrtek do 8i žveči vse druge dneve pa do 5-£ popoldi nJloge in dajemo obresti letno. Anglija kupuje v Ameriki 1100 miljonov govede. Žal : eetveronožne. za da Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da pošteno izplača ali pa Vam vrne. .edelj ■veiicij Love c "p vec 'jjjttjod esiru b' torišč k Direktna zveza s Prvo Ilrvatsko hranilnico in posojilnico v , a 4 i ali VOJNA REŠUJE KAPITALISTE Pojdi k njemu! Gospod Linjeo- kov. Kaj, ta je v ‘Zlatovem? No, da, v Zlatovem. Tam je Akcijska družba za usnjarsko industrijo v Novem Bidžovu, nekdaj firma Berm-gmann, je že več let bila v takih dolgovih, da je bilo vsak čas pričakovati kon- kurza. Tedaj pa je izbruhnila vojna — in to je celo podjetje re¬ šilo. Podjetje je plačalo vse svo¬ je dolgove in delničarjem dalo še 6 odstotno dividendo. Vse to od začetka avgusta do konca sep¬ tembra pr. leta. O dobičkih, ki jih napravi podjetje v tekočem letu, se bo iz¬ vedelo šele prihodnje leto, a brez dvoma bodo velikanski. Tako, kakor temu podjetju, se godi tudi vsem drugim te stro¬ ke. Zaslužki so na sebi velikan¬ ski, poveča jih pa še to. da so industrij alei cene neusmiljeno zvišali. Usnje je danes strašno drago. Spričo tega, da bo vojna gotovo še precej časa trajala, je pač potrebno, da se začne avstr vlada baviti z vprašanjem o ce¬ nah gotovih industrijskih izdel¬ kov, kajti draženje je tako, da mora izsedati vse revnejše ali od določnih dogodkov živeče ljudi, 'kar bi znalo imeti najžalostnej- še gospodarske in socijalne po¬ sledice. Neposredna prehrana. Brez slasti ali brez redne preba¬ ve ne more biti nobena prehrana. Sredstvo, ki vzbuja slast, pospe¬ šuje prebavo in urejuje izprazni¬ tev, je neposredna prehrana. Vze¬ mimo na primer Trinerjevo ame¬ riško zdravilno grenko vino, izde¬ lek, ki izpolnjuje vse te pogoje. Izgotovljeno je iz rdečega vina,| ki je ob sebi hranilno. Vzbudilo bo prebavne organe k delu in bo jim dalo dovolj moči, izvrševati svoje delo brez vsakega velikega napora. Pri zapeki in boleznih zvezanih ali povzročenih od nje, daje mirno in popolno pomoč, ka¬ kor tudi v mnogih boleznih želod¬ ca in droba, pri slabosti in ner¬ voznosti. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. grebu in njenimi podružnicami. P-ošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Ang in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna mas jj more i ,jromašn jjer to n E erazum , Social jtični sisti .jih po« jjnju se b jolago in 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, Ii«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Cešken Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Na« posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni 3 pristne pijače, 2 zdravilne. vaš glavar. V vaših stvareh iz¬ gubi še celo sodnik proti njem* pravico. Daleč bo treba iti, brate!. Čaj, 15 vrst in še črez. Kaj to, komur treba, gre i sto vrst. Imaš prav ... Ali naj mu izro¬ čim prošnjo? Izveš vse tamkaj. Prošnjo, ee je bode treba, ti brž napiše pisar. Glavar ima tudi pisarja. Poslovivši se od starca je po¬ stal na trgu, se poglobil v misli Na Ruskem se boje revolucije. V newyorško pristanišče je do¬ spel parnik “Hellig Olaf” iz Ko- danja. Častniki na krovu so pravili, da so v Severnem morju angleške križarke trikrat ustavi le parnik in da se je dovolila par¬ niku prosta pot po dovršeni iden¬ tifikaciji. Med potniki se je na¬ hajal tudi II. W. Zimmermann, •meriški podkonznl v Rostovu v Rusiji. /Zimmermann je bil de¬ vet let zastopnik International Harvester Co. v Rusiji ter je iz¬ javil, da se v Rusiji boje izbru¬ ha revolucije, ee bo armada po¬ polnoma poražena. Že pred par tedni so bili v Petrogradu nabiti plakati, v katerih se je pozival narod, naj se dvigne proti vladi. Sledbja je nato odredilo vse po¬ trebno, da se prepreči vsak iz¬ bruh nemirov. Revmatizem v mišicah in' nev- ralgija zahtevajo Trinerjev lini- ment Navadno uteši takoj bole¬ čine. Cena 25c in 50c., po pošti 35 ali 60c. LOUIS RABSEL moderno urejen salun n 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis Telefon 1199 POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite ii ako kupite od tvrdke A. HORtVAT. To pa radi tega jaz ne plačujem dragih agentov ali "managerjev opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v A ras ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec ii " vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pri ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTED”. Tudi lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski ( inu na čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, ko! jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na d« Pišite po cenik. A. H O E W A T, 600 N. Chicago, St., J0LTET, PHONE; CANAL 8014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen ADAR potrebujete društvene po¬ dilo do na noben tloveških, zahteva. 1 narodi i trav mm jati prakli i vri sedm apez jo trebščine kot zastave, kape, re- Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim | Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN! 1625 S. Racine Ave., Chicago, lil galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantiri M. A. Weisskopf, M. D. Splošna napaka. Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in na deljo večer neuradnje. Tel. Canal 47fl. 1801 So. Ashland are. Tel. residence: Uavvndale 899G Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. Najboljše cigarete po 5c. z ustnikom v Ameriki Pri v*eh prodajalcih vsepovsod Fountain Pen s kljukico. Jamčeno 14karatno zlato Zastonj za 75 celili kuponov ali sprednjih delov škatijic Za 125 ku¬ ponov ali naslovnih struni Sk atiji c Jack žepni nož 2 klini Pošljite kupone P® pošti (ne paketni) ali po ekspresi pk- čooetn vnoprej na NEBO DEPARTMENT 95 First St. Jcr»ey City, N. J. Zastonj za 60 celili kuponov ali sprednjih delov škatijic (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915) P. LORILLARD CO., Inc., NEW YORK CITY. Ustanovljena 1750. Na tisoče ameriškega ljudstva trpi na teškočah v drobu in najnavadnejša mi temi je konstipacija ali zapeka in njene komplikacije. Večina teh trpečih ljudi del* ; 5 ; ^ ^ enoinisto napako, to je da se poslužuje kro¬ glic in razne čistilne medicine, ne da bi se prej prepričali, dali so taka sredstva škod¬ ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno sred¬ stvo, katero povzroča telesno slabost in ki človeka navadi na neprestano vlivanje te ineriki za; gospod * njegove slišati, so ime v Ameriki ob, M o avstr 1 ia so se bli. Pote: se ti Gosp spomn ( avstrijsl lil in na i “tzobzirn ? a gospod: ^ služi X/ IV( Papirji tic ifajo to Pdčaknjt ni "d papir ‘j^i pism !l( »cc Dui —^ 0 načrt jWzor ile ™ čudni pjke. S : ft Padni d f toajks D 5 ® avstri >d Dii vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite na ,J ki bi] za sve k! kje so Sl V 111 v ^>1 n L Hi/ oSk. Cf sar zapeki ali na kaki komplikaciji t« teškoče, vzemite sredstvo, katero vam bo ne samo -.njih. p ( pomagalo temveč bo obenem tudi pokrep- ,i e Vaj 0 ealo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izdelano je iz rdečega vina in zdravil¬ nih zelišč — laksativno, okrepčujoče in daje prijeten duh — ter je namenjeno v pomoč zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v zvezi z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, čim se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah. JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, M. Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, po¬ skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. Cena 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. Aa P< h a ‘iNn, tNs; V* >. *a 0 dre A,S KN/