PoStarina plačana Posamazna Stav. Oln 1* ; Stev. 44. V Uubltanl, dn« 28. o^toHra 1996. Leto IX. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Mikloiičeva cesta 16, Telefon 72 lihaja vsak četrta'* ter.*«*« tt itMBsnt«. ctrnscti. bi«. i«utt». it ota, f««ll»l£t. »odrniila • L]*DI|mi. it 10 Tli Narodna skupščina brez pravega dela Izenačenje davkov se neprestano zavlačuje. — Opasnost nove vladne krize. se ponujajo vladi. — Pred volitvami v oblastne skupščine. Klerikalci Narodna skupščina je začela te dni zopet zasedati, toda ne more priti do pravega dela, ker vlada ni pripravila nikakih zakonskih osnutkov. S tem je pokazala vlada radikalov in radičevcev z g. Pucljem vred, da ni sposobna za delo in da se bo staro cineanje in žaganje nadaljevalo v škodo vse države in vsega naroda, ki zastonj čaka na izpolnitev j obljub, ki jih je pred dobrim letom ob vstopu v vlado Stepan Radič kar stresal iz rokavov, j Stepan Radič ni izpolnil niti ene važnejše' obljube, pač pa je naravnost oviral vlado in' Narodno skupščino pri delu. ker je zaradi svoje gostobesednosti in nepremišljenih na-1 stopov povzročil pet vladnih kriz. Ob vsaki krizi ie delo zastalo, vsaka kriza je razbur-J kala duhove in vzbudila nove napetosti in ustvarila nova za ljudstvo nepotrebna vprašanja, ki so odvajala vladne činitelje od resnega dela. Predvsem zaradi Radičevih neresnih nastopov in njegove klepetavosti. iz katere se vidi popolna nesposobnost voditelja Hrvatske seljačke stranke za resno ustvarjajoče delo, je še nerešeno za nas važno vprašanje zakona o izenačenju neposrednih davkov. Kakor se sedaj čuje. vlada davčnega zakona niti ne smatra za nujnega in ne namerava uvaževati zahteve samostojno-demokratskih poslancev, da je treba pospešiti donošenje davčnega zakona. Ko se še ni niti začelo z delom, se že znova pripravlja vladna kriza. Kakor pravijo, nameravata vlado razbiti Nikola Pašič in — seveda — Stepan Radič, ki je tega posla! že vajen. Napetosti med obema vladnima strankama kakor tudi nesporazumljenja v radikalski stranki so tolika, da lahko kriza nastopi vsak hip. Govorilo se je že tudi, da hoče odstopiti finančni minister dr. Perič. Spričo takšnih razmer so silno oživeli naši klerikalci, ker se jim je začelo dozdevati, da bi se ob takih razmerah mogoče dakFžlesti v vlado. Začeli so se ponujati in se javno izjavljati v tem zmislu, da za ministrske stolčke prodajo vso svojo avtonomijsko ropotijo. Dr. Korošec je izrecno izjavil, da je vedno priznaval vidovdansko ustavo. No, doslej klerikalcem njihovo ponujanje še ni uspelo. Za ljudske koristi bi tudi bilo boljše, da klerikalcev ni v vladi, kajti oni so že pokazali, kako izvrstno znajo vladati. Na drugi strani pa bi jih radi videli v vladi toliko časa, da bi naše slovensko ljudstvo do dobra spoznalo, kaj znajo poslanci, katerim je dalo večino glasov. Naši klerikalci namreč znajo tisto kakor radičevci: zmerjati in psovati politične nasprotnike, trobiti avtonomijo, o kateri sami dobro vedo, da je ne bodo nikdar dosegli, ter varati preproste ljudi s stvarmi, ki so brez vsake podlage, kakor na pr. z vpitjem, da je vera v nevarnosti. Sedaj pripravlja vlada volitve v oblastne skupščine, ki naj bi se izvedle januarja ali februarja, toda enako potrebne bi bile tudi volitve v Narodno skupščino. Iz teh žalostnih političnih razmer, iz katerih se norčujejo žc v inozemstvu, je edin izhod, da se zopet pozove narod na volitve. Prvi zdravstveni dom v Sloveniji Imamo prvi Zdravstveni Dom! Stoji v j prijazni vasi Lukovici, ki je našim čitateljeml dobro znana iz Stražarjevih povesti. Zares' priljudna je ta vasica ter že izza davnih let znana kot važno prometno središče, skozi katerega vodi široka Dunajska cesta. Toda do zadnjih časov je Lukovica trpela na velikih pomanjkljivostih: radi slabih vodnjakov in ncurcietiih gospodarskih prilik je tam skoro vsako leto razsajal trebušni tifus. Temu je bilo edino odpomoči s tem, da se je ministrstvo za narodno zdravstvo po posredovanju vseh merodajnlh činiteljev odločilo k temu, da Lukovico vzorno preuredi v zdravstvenem oziru in da tam zgradi Zdravstveni Dom v pomoč in za poučevanje vsega tamošnjega f (brdskega) okraja. Prebivalci so pokazali pravo razumevanje za to prireditev. Prispevali so po svojih močeh, uredili so svoje domove po točnih Zdravniških navodilih — in tako se je dopolnilo, da so Lukovčani v nedeljo lahko z vsem ponosom pozdravili v svoji sredi številne odlične goste, ki so prišli k otvoritvi Zdravstvenega Doma. Slavnosti se je udeležil tudi profesor dr. Andrej Štam-par, ki je načelnik ministrstva za narodno zdravje ter ima velike zasluge za širjenje zdravstvene prosvete v naši državi. Sprejem gostov je bil prisrčen: sredi lukovškega trga jih je med špalirjem domačih gasilcev in šolske mladine ter vseh domačinov pozdravil župan Anton Kersnik, nakar so se vsi z domžalsko godbo na čelu podali k Zdravstvenem« Domu. kier jc najprej moravški dekan g. Biz- jan blagoslovil novo stavbo, nato pa so.si vsi prisotni ogledali notranjost in kar strmeli nad posameznimi poučnimi stvarmi, ki so notri nameščene. Bila je soglasna sodba, da je Zdravstveni Dom izredno znamenita pridobitev ne le za brdski okraj, temveč za vso Slovenijo. Zdravstveni Dom v Lukovici je prva ustanova te vrste v naši ožji domovini. Okrog 30 takih stavb pa že stoji v raznih krajih Dalmacije, Črne gore in Južne Srbije. Vse to so pokrajine, kjer so doslej neusmiljeno razsajale razne nevarne bolezni (malarija, tifus itd.) in je bila pomoč najnujnejša. Zdaj končno prihaja na vrsto Slovenija, kjer smo sicer naprednejši, a tudi ni še vse v redu. Ministrstvo za narodno zdravje namerava v vsakem okraju zgraditi po dva Zdravstvena Doma, kjer bo ljudstvo imelo brezplačno kopel ter bo dobivalo ves potrebni zdravstveni pouk. Obenem se bodo v vseh vaseh uredile hiše, vodnjaki, hlevi, gnojišča, greznice, stranišča itd. Skratka: preuredila se bodo vsa naša bivališča po zdravstvenih predpisih in obenem se bo naše ljudstvo od mladih do starih poučevalo o snagi in zdravju. Ko bo enkrat vse provedeno tako, kakor se je pričelo, bomo lahko z zaupanjem zrli v bodočnost. Lukovčanom in vsemu brdskemu okraju lahko čestitamo na takšni moderni pridobitvi kakor je Zdravstveni Dom. Njihov trud za to pridobitev pa uaj bo tudi v zgled in spodbudo ostalim slovenskim krajem, ki morajo stremeti za tem, da tako ustanovo pridobijo tudi sami — z lastno in državno pomočjo. Politični pregled Ves teden se je sušljalo, da bodo klerikalci stopili v vlado. Dr. Korošec je imel pogovore z Radičem in z raznimi radikalskimi prvaki, toda glavni mož, ki v tem vprašanju odločuje, in to je ministrski predsednik Uzunovič, ga ni povabil na razgovor. Klerikalci sn za vstop v vlado storili vse. Zavrgli so avtonomijo in sam dr. Korošec je v torek izjavil, da so klerikalci priznali ustavo že s tem, da so leta 1924. sodelovali v vladi tako zvanega Narodnega sporazuma (pod Ljubo Davidovičem). Navzlic vsem klečeplazenjem klerikalcev pa se vprašanje njihovega vstopa v vlado ne premakne z mrtve točke. Po vsem se da soditi, da radikali in radičevci klerikalce vlečejo za nos, hoteč z napovedovanjem njihovega vstopa v j vlado ustrašiti drug drugega. A če bi sc končno tudi res zgodilo, rta klerikalci vstopijo v vlado, kdo bi .mogel tega biti bolj vesel, kakor mi. samostojni demokrati! Vsa leta si.io slovenskemu liudstvu dokazovali brezvestnost klerikalne agitacijc z avtonomijo in njihovo brezplodno politiko. Ako bi se končno zgodilo, da se klerikalci spreobrnejo in se lotijo dela v prid države, tedaj dobimo mi samostojni demokrati najpopolnejše zadoščenje za vse hujskanje, ki so ga klerikalci vršili proti nam, ko so nas obrekovali ter proglašali za «izdajalce slovenskega naroda« in za «centraliste». Drugo vprašanje pa jc seveda, ali bi klerikalci s svojim vstopom v današnjo vlado mogli kaj koristiti Sloveniji in trpečemu slovenskemu ljudstvu, Dobili bi kvečjemu enega ministra, ki bi prav ničesar ne pomenil. Saj še radičevci s svojimi številnimi poslanci in ministri n#morejo, ali vsaj ne znajo ničesar pridobiti za svoje ljudi. V ostalem nas pa vsa stvar presneto malo brga. Mi smo zmeraj poudarjali, da separatisti morajo na kolena, to se je zgodilo. Uklonili so se radičcvci iz uklanjajo se zdaj tudi klerikalci. Drugače ni v Beogradu nikakih važnejših dogodkov. Narodna skupščina se je zopet sestala, toda _ # nuna kaj delati, ker vlada ni pripravila nikakega materijala. Vprašanje izenačenje davkov se zavlačuje in ni opažati v vladnih krogih nikakega resnega nagnjenja, da bi se vprašanje davkov rešilo čimprej. Čim pa se bo mogoče začelo z malo živahnejšim delom, bomo gotovo po stari navadi dobili zopet vladno krizo. Edini izhod iz sedanjega zmedenega položaja so torej nove volitve, ki jih vsi odločno zahtevamo. Narod naj vnovič izrazi svojo voljo, naj obrne hrbet tistim, ki so ga varali, ter poveri zaupanje tistim, ki so mu govorili resnico! Od zunanjh dogodkov beležimo konferenco Velike Britanije. ' Na tej konferenci, trajajoči več dni, katere so se udeleževali zastopniki Anglije ter njenih dommionov in kolonij, so se obravnavala skupno politična in gospodarska vprašanja Velike Britanije. V Rusiji obstojajo med komunističnimi voditelji ostri spori, kaierih posledica je bila, da je osrednji odbor komunistične stranke izrekel ukor opozicio-nalniin voditeljem Trockemu, Zinovjcvu, Kamen jevu In nekaterim drugim. GORNJI LOGATEC. Prvo predavanje Zveze kulturnih društev v Ljubljani v letošnji zimski sezoni bo v nedeljo 31. t. m. ob treh popoldne v Sokolskem domu. Predaval bo g. prof. Dolžan o potresih. Snov predavanja je zlasti sedaj, ko se od vsepovsod javljajo vremenske katastrofe in z njimi združeni potresi, nad vse zanimiva, tembolj, ker jo bo obdelaval priznan strokovnjak. Predavanje bo javno in pristopno vsakomur. Opozarjamo samo na točnost! GORNJI LOGATEC. Sedanjemu občinskemu odboru poteka zakonita poslovna doba in v nekaj mesecih bomo imeli občinske volitve. Volilni imenik je že razgrnjen na vpogled v občinski pisarni. Štirinajstdnevna reklainacijska doba se je pričela minuli pondeljek. Opozarjamo somišljenike, da se osebno prepričajo, če vpisani v volilni imenik, ker sicer pri volitvi ne bodo mogli glasovati. Vse potrebne informacije in pouk daje predsednik krajevne politične organizacije SDS. Pri piedstoječih volitvah bo šlo za to, da. demokrati vzamejo klerikalcem sedmi mandat in tako zagotovijo občinskemu odboru redno delovanja, ki je sedaj zaradi brezbrižnosti klerikalne delegacije bilo večkrat ogroženo. — Zadnjo nedeljo je gostovalo na sokolskem odru ljubljansko akademsko društvo «Jadran» z ljubko Nicodemijevo komedijo «Zora, dan in noČ>. ; Napovedano je bilo sicer Cankarjevo ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski», ki je pa moralo v zadnjem trenutku odpasti iz osebnih razlogov igralcev. V posebno zaslugo štejemo svojim akademskim prijateljem, da si upajo na deželo tudi s salonskimi deli in da znajo z globoko igro vezati tudi preprostejše občinstvo od prvega prizora do zadnjega.. Upamo, da ta poset ni bil zadnji. TG. Predzadnjo nedeljo je bil pri nas prav lep jesenski dan. Trije gospodje so se napotili na sprehod proti Krimu in so nazaj grede srečali neko ižansko Orlico na moškem kolesu. Gospodje so jo prijazno ogovorili in ji je eden od njih v šali ponudil kos pečenke. Orlica pa se je odrezala, naj jo le sam poje. K temu je še dostavila: ' M tebe pa že ne maram, prekleti____ciganski.* v-s kaj lepega se mladenka pri Orlih ni naučila. POLJANSKA DOLINA. Le počasi se popravlja škoda, povzročena po zadnji povodnji. Poleg Vsega pa je še slabo jesensko vreme. Koncem zadnjega tedna je že pobelil sneg vrhove goržL Marsikdo, ki mu je poškodovalo polje, si je napravil načrt za primer lepe zime, kako bo očedil polje in travnike. To pa je mogoče le pri ugodnem vremenu. Kljub vsemu temu bo ostalo veliko polja ne samo drugo leto, ampak za več let, če ne za vedno nerodovitnega. Mnogo del, posebno glede zopetne ureditve Sore in postranskih pritokov kakor tudi razdrtih potov posamezni gospodarji po svojih premoženskih razmerah sami nikakor ne bodo zmogli. Pomoč pa bo težko izdatnejša. Morda bo vsa večja pomoč obstojala v večjem odpisu davkov za krajši ali daljši čas. Naša cesta se tudi le počasi popravlja. Res, da ni mogoče tega dela tako hitro izvršiti, * ndar naj ee hitro uredi vsaj toliko, da bi se moglo prit? po cesti skozi dolino do Trbije. Kakor se pa zdaj sliši in kar skoro ni verjetno, se misli dolina zapostaviti baš zaradi ceste. Baje se nameravajo odrezati Žiri od Poljanske doline 8 tem, da bi se zvezale čez Racevo mimo jezer na Podlipo in Vrhniko, a cesta v Poljansko dolino bi se nekako opustila. Ako se to zadnje uresniči, tedaj bo ostala Poljanska dolina nekak kotel do Oselice brez vsakega prehoda naprej do Zirov. Pa ne samo za spodnjo Poljansko dolino, tudi za Ziri same ni to brez pomena, kajti od Škofje Loke do Ivan Albreht: Na materinem grobu (Na Vernih duš dan.) t : Rad bi ti danes lučico prižgal in cvetja ti natrosil na gomilo, a siromak še sam brez lučke sem os t a i in le srce, srce še ni se umirilo.. S tem srcem svojim k tebi sem prišel, da bi ti še v tišino groba razodel, kako je slednji utrip življenja mojega samo odmev življenja in trpljenja tvojega. Samo to luč, predraga moja mati, samo ta cvet — na grob ti morem dati. Dan smrti ... Ko se začne poslavljati veselo poletno življenje od nas in se vsa priroda pripravlja za zimski počitek, si oddahne tudi človek. Glavno delo je opravljeno, trudne roke si zažele počitka, srce pa svojih dragih ... Koliko jih je bilo še včeraj, pred tedni, lani, ki jih danes ni več. Marsikako oko zaman išče dragega obraza, marsikaka usta zaman izgovarjajo ljubljeno ime. Za cerkvijo je nov griček in pod njim počiva in sanja svoj večni sen on, ki smo ga ljubili. Vse leto ni bilo časa, da bi pohiteli k njemu in v toplih spominih preživeli nekaj trenutkov samo zanj. oj, vse leto delo, skrb in zopet delo, dokler se v jesenskih meglah ne zasveti — vernih duš dan. Tedaj šele odložimo vse druge brige, se odtrgamo od sveta in hitimo k njim, ki so se morali ločiti od nas... Otožno veličastno se oglašajo zvonovi, a množice hite na božji vrt z lučkami, s sveč- kami, s cvetjem in s toplo molitvijo v srcu. Tam, pred tem veličastnim oblastvom začutimo. kako smo vendar vsi — ljudje. In to je morda najlepši in najgloblji pomen tega dne. «Človek si,» ti nemo kličejo grobovi, »človek in nič več!» Danes velikaš, jutri bo zadnjega berača brat, danes siromak, jutri boš ležal kraj njega, ki si ga morda neštetokrat zastonj prosil milosti... Smrt pobrati pod lopato, kar rodil jc beli dan... Saj ga skoro ni med nami, ki vsaj enkrat na leto, vsaj ta dan ne bi z vso iskrenostjo občutil te trpke in obenem vesele resnice. Kako je ne bi občutili, ko vendar vemo, da brez smrti ni življenja!... Topla hvaležnost nas prešinja, ko hodimo med grobovi. Naj bo tuj ali domač, znan ali neznan, prijatelj ali nasprotnik, kdor v grobu spi. eno je dosegel: svojo pot je dokončal, najtrpkejše in najveličastnejše — smrt je prestal. In mi, mi vsi gremo neizogibno za njim ... Pokoj njegovi duši, mir njegovemu pepelu, v naših srcih pa naj blag ostane nanj spomin. Mir vsem, ki počivajo v prijaznih zavetjih naših sel! Našo zemljo so ljubili in negovali, zanjo so trpeli in se potili, zanjo so se borili, da so jo mogli ohraniti nam, ki danes vživamo njene lepote in njene dobrine. Mir vašemu pepelu, žuljave kmetske roke, sključene in izmučene postave naših mater in očetov, ki ste bili zvesti za nas. Kar je dobrega v naših srcih, je danes posvečeno vam. kar je blagega v naših dušah, naj gori vam v spomin, da bo lepše vaše plačilo tam, kjer so odmer- jena in presojena vsa naša pota!... Lučke, ki vam jih prižigamo na gomilah, naj pričajo, da ledeni objem smrti ne more pogasiti naše ljubezni, cvetje naj vam dehti hvaležnost naših src. In vi, vsi znani in neznani, ki vas niti mrtvih ne moremo hranit? v naročju domače zemlje, mir vam bodi! Oj, v; po Galiciji, po daljnih pokrajinah Rusije, kri naše krvi. razlita po Belgiji, Franciji, vsi po Italiji in po grebenih visokih Alp, mir z vami, mučeniki! Mir vam, ki niste bili deležni ljubečega pogleda ob uri poslednji, mir vam, ki vam ni smela ljubljena roka dragega svojca zatisniti oči... Mir z vami! Mir vsem. ki ste izkrvaveli kot žrtve brezumja in pijanega sovraštva po Krasu, po Istri, mir vam, mučenci Koro-tana, naše rane. mir in blag spomin! Ni nam dano iti na vaše grobove, ni nam dano z lučkami pričati ljubezni, ki v naših srcih gori za vas, ni nam dano pokriti s cvetjem mesta, ki je vaš poslednji dom, ali naša srca so vaši hrami. Vekomaj gori v njih jasna luč ljubezni in hvaležnosti, ki jo presajamo kot najdragocenejše cvetke v srca onih. ki rasto za nami... Vaša kri nam bo večna zarja, ki nas bo varovala in vodila, da bomo znali čuvati in ceniti vse, kar ste nam izročili v sveti oporoki vaše smrti. Mir in pokoj vašim dušam, naša srca gore v vaš spomin!... Otožno veličastno pojo zvonovi in tisočero src se druži z njihovim zvokom. In toplo je človeku v tej nežni otožnosti. toplo ob misli, da hrani leto zanj sredi vsega vrvenja vsaj en dan, en sam dan, ki je posvečen ljubezni in miru ... Žirov je to v celoti le ena dolina. Kakor za Poljansko dolino tako je tudi za Ziri same kol z jako raz\ itini obrtništvom največje važnosti, da imajo na več strani dobro cestno zvezo, posebno ie, ker so od Idrije zaradi meje odrezani. Ze prav, če se Ziri zvežejo tudi z Vrhniko, kar je stara želja velikega dela žirovske občine, a nikakor se pa ne sme opustiti ali tudi samo zanemarjati cesta po Poljanski dolini do Škofje Loke. K«s, usad pri Fužinah od žirovske električne entrate naprej ni majhen ter bo poprava ceste na 'en kraju elja.a znatno več kakor vsa druga popravila od škofje Loke do Zirov. Pa tu ne gre arno za m »rebitne sedanje stroške, ampak se ie ozirati -a d bro in napredek vsega kraja in vse doline, ki bi bila, če se to zgodi, za vedno udarjena in zapuščena. Predvsem naj se zganejo merodajni činitelji, posebno škofjeloški cestni odbor, da to namero, če res obstoja, preprečijo. ŽIRI. Poplavljenci delajo z vso močjo, pridno in vztrajno, da bi čimprej uredili vsaj najnujnejše, toda njihove lastne moči so preslabe. Obljubovala se je vojaška pomoč, katere do sedaj še ni kljub nujni potrebi, da bi vsaj za silo vpostavili razdrta in porušena pota. Darovana obleka in drugi predmeti so se v Občinskem domu potom posebnega odbora razdelili med najbolj potrebne, katerim je povodenj odnesla popolnoma vse. Marsikateri površen opazovalec, ki obišče Ziri in opazuje vse le s ceste, ne dobi pravega utiša, ker se od tam le j malo vidi. Kdor se hoče prepričati o grozoti opustošenja, se mora podati v stranske doline in grape. Nova vas, Račeva, Rokoljk, Selo, Osojnica itd. pokazujejo pravo sliko razdejanja. Siromak je, kdor nima ničesar, še večji siromak pa je tisti, ki ničesar ne poseduje, pa je zraven še mnogo dolžan. Skrbeti ima za družino, nima pa pravega zaslužka, ker mu je voda odnesla tudi delavnico in orodje. Zunanja pomoč je nujno potrebna. Zaradi tega prosimo, da se po možnosti pomaga. Vsem onim pa, ki so že do sedaj prispevali in darovali za .nesrečne žrtve, izrekamo na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo. ŽIRI. Za poplavljence občine Ziri so darovali naslednji uradi, korporacije in posamezniki na- Ivan Albreht: V objemu deroče groze (Povest iz naših dni.) L Vas, ki ji bomo rekli Zarečje, ima lepo lego. Na severno in zapadno stran jo varujejo po precej strmem hribovju razprostrti gozdovi, proti' jugu in vzhodu pa se odpira razgled po travnikih in poljih, posejanih s skrbno obdelanimi lehami. Hiše in gospodarska poslopja, skrita v sočno zelenje sadnega drevja, pričajo, da prebiva tu marljiv rod, ki ljubi svojo zemljo in jo neguje z ono vestno skrbnostjo, ki je ena najlepših lastnosti slovenskega kmeta. Dasi ni mogoče govoriti o izobilju ali celo o razkošju, je vendar vse tako nekam lično in prikupljivo, da človek mirno lahko reče: «Tu je doma blagostanje, tista skromna uzadovo-ljenost, ki si jo sicer mora človek priboriti s trdim delom, a ga zato potem tem bolj osrečuje, ker jo zna ceniti. Vidiš hišo, lepo belo in z zelenimi okenci, pa veš, da je hiša bela zato, ker so žulji na gospodarjevih dlaneh trdi, črni in često krvavi. Zato tem bolj ljubiš to belino med zelenjem in se ti zdi kakor tiho svetišče našega dela.. * Zarečje še ne kaže nobenega znaka o pomanjkanju prostora. Nikjer ni tesnobe, nikjer tiste bojazni, da bi se morale hiše tiščati druga druge in kratiti soseda sosedi svetlobo in zrak, ampak povsod je razporejeno vse z nekakšno dobrodejno lagodnostjo, kakor da bi bili hoteli davni lastniki, ki so začeli graditi naselbino, povedati drug drugemu zase in za vse nasledstvo: «2ivim rad jaz, živi še ti! Cemu bi se stiskali in pehali drug drugega, ko slednje zneske (predmete): Gremij trgovcev Nova vas 1000 Din; Okrajno društvo industrijskih uradnikov Kamnik 500 Din; Franc Divjak in Andrej Divjak v Logatcu po 200 Din; županstvo Št. Vid nad Ljubljano 79 Din in večjo množiuo obleke, krompirja in drugih živil; Volk & Košmrl v Ljubljani 1000 Din; Anton Volk v Ljubljani 1000 Din; Franc Pogačnik v Ljubljani 1000 Din; občinski urad Selce 58850 Din; dr. E. Močnik v Celju 100 Din; Marija Rupnikova, šol. upravi-teljica v Kamniku 150 Din; Jožef Lazar & sin na Koroški Beli 50 Din; županstvo občine Rovte 3000 Din; Avgust Agnola v Ljubljani 1000 Din; Franjo Primožič, carinik v Virovitici 200 Din; dr. Srečko Goljar v Št. Vidu nad Ljubljano 50 Din; županstvo občine Rakek 400 30 Din; I. Seunig v Ljubljani 100 Din; Bunc i Drug v Ljubljani 100 Din; uslužbenci cestne železnice v Ljubljani po Ivanu Osvaldu 165 Din; sokolsko gledališče v Radovljici 200 Din; Martin Klamer v Dolenji vasi pri Cerknici 100 Din; županstvo Cerknica 3020 Din; Adrija Fr. Šibenikova v Ljubljani zavoj čaja; Ivana Golobova v Ljubljani zavoj obleke in čevljev; neimenovani zavoj moških srajc; Marija Ložarjeva v Ljubljani dva zavoja obleke in zaboj moke (živeža); mestni odbor Rdečega križa na Bledu veliko zbirko obleke in čevljev; Ign. Vok v Ljubljani 1000 Din; Fran Medica v Ljubljani 60 Din; Alojzij Pav-schin v Ljubljani 500 Din; lekarna Bahovec v Ljubljani 20 Din; Žitni zavod v Ljubljani 100 Din; Ljubljanska komercijalna družba 100 Din; I. Pre-melč v Ljubljani 300 Din; Josip in Rajko Turk v Ljubljani 50 Din; Al. Vodnik v Ljubljani 1000 Din; Anton Merkun v Ljubljani 50 Din; Marija Kalu-ževa v Ljubljani 50 Din; dr. Janko Leskovec v Dolnji Lendavi 100 Din; «Orient», tovarna barv v Ljubljani 500 Din; dr. Ljudevit Štiker v Brežicah 100 Din; dr. I. Jenko v Ljubljani 150 Din; Medic & Zanki v Ljubljani 100 Din; dr. Fr. Frlan v Ljubljani 100 Din; dr. Juro Adlešič v Ljubljani 100 Din; dr. Peter Košenina v Ljubljani 100 Din; dr. Vladi3lav Pegan v Ljubljani 80 Din; Pavel Urankar v Ljubljani 150 Din; dr. Ivo Česnik v Novem mestu 200 Din; dr. Brejc v Ljubljani 300 Din; Fr. Kolman v Ljubljani je vendar svet za vse dovolj bogat in hoče solnce vsakogar objeti s svojimi toplimi žarki?! Bodimo vendar ljudje!...» Res, prav tako nekako občuti človek, ko pride v Zarečje. Vas je razprežena v dveh naglo zavitih lokih, ki ju štirikrat preseka vijugasta, toda skrbno gojena in trda cesta, medtem ko številna občinska pota, poljske steze in kolovozi dele še posamezne skupine na več manjših delov, katerih vsaki se počuti kot skupnost, oziroma celota zase ter ga druži z ostalo vasjo le farna cerkev, šola in občinska pisarna. Kakor da hočejo svojo mladež kolikor mogoče utrditi, so postavili v Zabrežju šolsko poslopje visoko na zložno brežino, kjer ima deca vedno dovolj solnca, v zimskem času pa tudi dosti priložnosti za kepanje, kotalenje in sankanje v najrazličnejših oblikah. Prijetno jih je gledati, kadar dečki in deklice hite po hribu, s pletenimi pisanimi cekarji, z usnjatimi in platnenimi torbicami proti šoli. To je smeha in krika in vika, pa tudi solz in kake prav otroško hude besede ne manjka vmes. Dasi je namreč vse v Zarečju tako nekako lagodno, je vendar razloček med tisto, ki prihaja iz Skalarjeve hiše in med onim, ki ima svoj dom pod Pergačevo streho. Lepo ali grdo. prav ali narobe, toda svet je pač tak, da loči premožne in ubožne. Najsi reko, da prihajamo vsi enaki na svet, čuti že vendar razliko dete, preden se je more zavedati. Medtem ko sme eno po rojstvu počivati na mehkih pernicah, zavito v toplo tkanino, je drugemu odkazano mesto na slami, mraza pa ga sme braniti komaj raševinasta žakljevina. S tem seve še davno ni določena človeška cena in vrednost. Saj vemo, da si je Bog sam izvolil jasli v raz- 300 Din; dr. Alojzij Kobal v Ljubljani 200 Din; kegljaški klub «Sioga» v Ljubljani 500 Din; dr. Viktor Breskvar v Ljubljani 50 Din; dr. Jakob Mohorič v Ljubljani 50 Din; Ivan Kunovar v Ljubljani 20 Din; Brata Moskovič v Ljubljani 200 Din; Naglas v Ljubljani 1000 Din; dr. I. Drobnič v Ljubljani 30 Din; dr. F. Novak y Ljubljani 300 Din; dr. Jos. Režek v Novem mestu 50 Din; Fr. Kobler v Radovljici 100 Din; dr. Vo-lavšek v Ljubljani 50 Din; dr. Senčar in Šalamun v Ptuju 50 Din; dr. Alojzij Rakun v Celju 50 Diu; dr. Juro Hrašovec v Celju 100 Din; dr. Fr. Lipold v Mariboru 25 Din; Dolničar-Rihtar v Ljubljani 50 Din; P. Stoje v Ljubljani 100 Din; N. O. Kra-ševec v Ljubljani 20 Din; Jugo-avto v Ljubljani 200 Din; dr. Oton Fettich v Ljubljani 100 Din; Jože Mihelič v Ljubljani 100 Din; T. Korn v Ljubljani 100 Din; dr. F. Ivanetič v Mariboru 250 Din; dr. Štefan Rajh v Kočevju 25 Din; dr. R. Krivic v Ljubljani 500 Din; dr. J. Zirovnik v Ljubljani 200 Din; dr. T. Benkovič v Ljubljani 50 Din; dr. I. Oblak v Ljubljani 300 Din; dr. E. Palovec v Ljubljani 50 Din; dr. F. Pirnat v Slo-venjgradcu 100* D in; Hranilnica in posojilnica v Dravogradu 200 Din; Fr. Martine v Ljubljani 20 Din. Vsem navedenim darovalcem, ki so se odzvali prošnji pomožnega odbora za uboge poplavljence v Zireh, bodi tem potom izrečena naj-iskrenejša zahvala. Uboge žrtve poplave ne bodo tem dobrotnikom nikdar pozabile nudene pomoči ter bo njih hvaležnost trajna. Vse ostale, ki se še niso odzvali naši prošnji, pa prosimo, da se vsak po svoji moči odzove, kajti vsak še tako malenkosten dar bo v tej strašni sili, nesreči in pomanjkanju dobrodošel ubogim in bednim poplavljencem občine Ziri. Kdor hitro da, dvakrat da! Zato ne odlašajte, ker beda in pomanjkanje teh revežev sta velika Pomoč je nujno potrebna. Izkaži se vsak brata v nesreči in pomagaj po svoji moči, bodisi z denarjem, živežem, obleko ali s čimerkoli. Vsi na pomoč poplavljencem občine Ziri! DOBOVA. Po posredovanju Zveze kulturnih društev nam je poslal Higijenski zavod v Ljubljani predavatelja g. dr. Mikiča, ki nam je predaval o spolnih boleznih. Takoj uvodoma je grajal drapanem hlevu, ne pa postelje v razkošni palači. Medtem ko je šola na višini, je cerkev v Zarečju postavljena v nižino, na južno stran, kjer se zavije cesta v drugem loku še enkrat proti severu, da nato tem hitreje krene v ravnino med polja. V prejšnjih časih so sicer imeli cerkve po vrheh, a dandanašnji cenijo tiste samo še kot podružnice, kamor zahajajo le poredkoma in ob posebnih priložnostih. Odkar je Izginil strah pred Turki, so tudi za Zarečje cerkvice po strmih holmcih izgubile svoj prvotni pomen in namen. Ljudstvo jih je kakor v hvaležnem spominu prepletlo s pravljicami in legendami, medtem ko vse svoje verske vaje opravlja sedaj spodaj pri fari. Zarečica je potok, ki pridrvi po hribovju s precejšno naglico in se tudi med hišami na vasi ne more nič kaj prav umiriti. Sunkoma se zaletava zdaj v eno, zdaj v drugo smer, objema ponekod vrtove, pa se spet skrije pod cesto, dokler se ne izmota izmed hiš in se z nekoliko umerjenejšo naglico med polji ne prelije v reko, ki ga z molčečimi vali sprejme v okrilje svojih mogočnih voda. V Zarečju županuje že vrsto let oče Skalar, ki opravlja ta svoj častni in težavni posel s tolikšno spretnostjo, da niti minula velika vojna ni mogla omajati ljudskega zaupanja vanj. Šesti križ že hoče zlesti na njegov hrbet, vendar je Jernej Skalar še mož korenjak in prav nič ne misli na to. da bi da! vajeti gospodarstva iz svojih rok. Kadar korači v nedeljo k maši, se premika njegova visoka koščena postava ko granitna soha po cesti. Breme dela in let ga je nekoliko upognilo in tudi v lase se mu je že začel mešati sneg, oči pa so še iasne in žive In tudi niesrov elas ie še vedno morebitno mnenje, da taka predavanja niso za deželo, češ, da tam ni spolnih bolezni. Po ugotovitvi, da so take bolezni tudi na deželi, in sicer v obilni meri, je izrazil mnenje, da je tak pouk potreben v slednji gorski vasi. Po zanimivem predavanju nam je predočil bolezni in njih poslediee tudi na platnu. Kakih 70 mož ra mladeničev je pozorno sledilo dve nri trajajočemu predavanju. Hvaležni smo g. preda'« atelju, ki je neumorno pojasnjeval vsako sliko. Hvala tudi gostilničarju g. Drugoviču, ki je dal lokal za predavanje na razpolago. DOBO V A. (Zopet povodenj.) Kaj takega ne pomni naš kraj. Ob najmanjšem nalivu že izstopi Sotla. Ljudje so se zanesli, da vsaj preko jeseni ne bo povodnji, pa so že posejali ozimno pšenico. Zastonjsko delo, po vrhu pa še izguba semena. Davčno oblastvo bo moralo na vsak način odpisati zemljiški davek in vsa poplavljena zemljišča oceniti kot manj vredna. Govori se, da je vzrok tako gostim poplavam nov vodni dotok, ki so ga napeljali s hrvatske strani v Sotlo in ki se je do sedaj iztekal v Krapino. Krajevni Čini-telji morajo vsekakor proučiti, kaj je na stvari, potem pa pritsniti na politično oblastvo, da ukrene potrebno, sicer bomo imeli namesto rodovitnih travnikov in njiv navadno močvirje. DOBROVA. Čudno se mi vidi, da od nas, ki smo tako blizu glavnega mesta Slovenije, ni skoro nikdar nobenega glasu. Lepa je dolinica dobrovska, le žal, da je še precej klerikalna. Toda tudi pri nas se že svita. Vedno več izvodov «Domovine> prihaja k nam. Dosti je Se ljudi, ki si je ne upajo naročiti in se priznavati k na-prednjakom, ker se bojijo neprilik z gospodom župnikom, ki je zelo vnet politik. Počasi se bo zasvitalo v glavi tndi tem ljudem. BREZJE V POSAVJU. Na praznik Vseh Svetnikov se bo vršil ob pol 12. nri sestanek somišljenikov SDS za občino Brezje pri g. Trau-nerjn na Gornji Blanci. Udeležil se ga bo gospod Janko Blaganje. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Tukajšnji mesar in gostilničar g. Ivan Horvat je minuli leden prestopil prag prvega polstoletja. Čestitamo f — V Zagreb se je pred kratkim preselil sodarski mojster g. Josip Malec. — Grozdje je pod streho. V splošnem bo letošnji vinski pridelek za dve tretjini manjši od lanskega. Kakovost je zadovoljiva. Vina bo sicer primanjkovalo, vendar pa je vprašanje, če bo šlo v denar zaradi težke denarne krize. ZABUKOVJE PRI SEVNICI. Dovolite, da se tudi mi oglasimo, saj od nas se itak malokdo oglasi. Dobili smo na našem pokopališču nov križ, katerega blagoslovitev bi se morala izvršiti v nedeljo, toda med sveto mašo je gospod župnik blagoslovitev prestavil na prihodnjo nedeljo. Po sveti maši se je vršil pogreb in je krenil sprevod na pokopališče. Po pogrebu si je gospod župnik naenkrat izmislil ter blagoslovil križ, češ, da ne bo treba še enkrat hoditi na pokopališče. To je torej storil ne glede na prejšnje oznanilo. Izvršila se je vsa blagoslovitvena slovesnost brez cvetja, čeprav so imela dekleta v ta namen pripravljeno že cvetje in vence. Dekletom, ki so imela trud zastonj, bodi zahvala v imenu vseh. Gospodu župniku priporočamo, naj v prihodnjem sličnem primeru ne povzroča več takšnih zmed, ki po nepotrebnem vzbujajo hudo kri. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Nedavno so imeli naši fantje in možje vojni razpored v Mariboru, h kateremu so se v častnem številu odzvali. Še številnejša je bila udeležba na razporedu, ki ga je sklical naš gospod župnik za Marijine družbarice. V vznešenih besedah jih je navduševal za boj proti moškemu spolu, posebno proti onim moškim, ki ne trobijo v klerikalni rog. Razen tega si bila na dnevnem redu tudi ti, ljuba «Domavina». Nadalje se je vršila razprava o godbi, plesu in ponočnem «plavšanju». O, srečne bojevnice, ki ste bile deležne teh besed! O, grenke solzice, ki ste tekle ob teh besedah! In velikanski je bil učinek: na jesenski veselici nisi videl nobene razporednice. Plesali so samo moški. Vendar smo se tudi pošteno zabavali in še krčmar je prišel na svoj račun, zaradi česar ga je gospod župnik pohvalil z besedami: «Kaj pomaga, če človek pol sveta pridobi, na duši pa škodo trpi!> VELIKA NEDELJA. Nedavno je bil pri nas sveti misijon. Nič ne rečemo, če bi se božji namestniki res držali samo vere, toda oni so pri- nesli s seboj polne vreče odpustkov le za tiste ovčice, ki ne berejo in , ampak samo cSIovenskega gospodarja> in < Domoljuba::. Kljub vsemu pa so se pri nas že mnogi zbudili iz spanja in ne zaupajo več klerikalni politiki, saj je «Domovina> tekom letošnjega leta dobila pri nas in okolici 26 naročnikov. Celo klerikalci jo hodijo z veliko pozornostjo čitat k svojim sosedom. — Pri nas ima nemški viteški red ogromna zemljišča. Na tem posestvu gospodarijo en oskrbnik in dva duhovnika. V letih pred vojno so bili na njihovih mestih takšni gospodje, ki so dali siromakom zaslužka. Zal, sedaj ni več tako. Zemljišče, katero so imeli poprej v najemu siromaki, so lansko leto gospodje sami pridržali ter sami posejali pšenico, ki se še sedaj nahaja vsa prhla na podstrešju stare hmeljske sušilnice. ŠT. PETER NA MEDVEDJEM SKLU. Četudi ima naša občina mak) število stalnih naročnikov «Domovine>, vendar krožijo posamezni izvodi od hiše do hiše tako dolgo, da dobi naročnik list že ves pohabljen zopet nazaj. Črta ga vse, a do danes še ni bilo slišati pri nas govorice, da je ast nrez-veren. Tu pa tam pade raz prižnice kakšna bolj nepremišljena beseda proti naprednemu časopisju, a te ne slišijo pogosto niti najbolj goreče ovčice SLS, ker je navadno pridiga presuhoparna in tudi mnogo predolga glede na jedro pridige. Ni nam znano, ali je g. župnik kaj potožil zaradi nepovoljnega obiska sv. opravil napram g. knezo-škofu. Tudi ne vemo, kako je pohvalil eesto v Št. Peter. Vemo pa čast in hvalo njegovemu predniku g. Gomilšku, ki je bil sicer hud na napred-njake, a je bil vendar delaven za procvit gospodarstva. Po njem naj bi se ravnal g. župnik. Občina je storila že mnogo, a župnikovemu vzgledu bi sledilo tudi ono lepo število občanov, ki do sedaj še niso storili niti koraka za eesto do cerkve in pokopališča. GRLINCI PRI CANKOVI. Umrl je tukajšnji veteran g. Fran Flegar, po domače Meti. Pogreba se je med drugim udeležilo odposlanstvo gasilcev iz avstrijskega Kleka in odposlanstvo veteranov od avstrijske Sv. Ane z godbo na pihala. Grlinci menda še niso videli tako mnogobrojno obiska- bronasto poln, kadar modruje med vaškimi možakarji. Skalarjeva domačija leži na severnem koncu vasi, tam, kjer Zarečica še po tesninah hiti s hribovja in nejevoljno godrnja, kadar blagoslov izpod neba pomnoži njene vode. Hiša je zidana in z opeko krita, hlevi m kozolec, vse je široko in prostorno. Kdor gre mimo hiše, bi menil, da se žalostna minuta nikoli ne more muditi v okrilju te lepe domačije, toda bič usode tudi Skalarjevhn ni pri-zanesel. Žena Polona je povila Skalarju petero otrok. Prvi trije so bili sinovi, fantje, da je bik) veselje. Zadnji dve sta bili hčerki, brhki dekleti, materi v radost in pomoč, očetu v ponos. Mladi rod je rastel, pomagal pri delu in gospodarstva, da so živeli kakor v paradižu. Dasi je posestvo obsežno in tudi precej raztreseno, ni bilo skoro nikoli treba najemati delovnih moči. Vse so opravili domači sami. Zato je Skalarjevo blagostanje rastlo od dne do dne, dokler ni pretresel ozračja rezki krik: «Vojna!» Takrat se je Skalar zdrznil. Njegov najstarejši, Jernač po imenu kakor oče, je služil pri vojakih. Kakor nebroj najkrepkejših slovenskih sinov, je moral tndi on med prvimi v bojni metež. Kmalu za njim so poklicali Andreja, Ska-larjevega drugega sina. Nič ni pomagalo. Zbogom, oče, mati, sestre, brat in lepa domačija, vse, vse je treba zapustiti in zameniti za smrtonosno puško ... Mati je jokala, oče pa je molče stiskal zobe. In tiste dni se mu je prvič jelo belo svetlikati po laseh ... Sinova sta poročala, kako jima gre, toda poročila so bila boli in bolj redka, vedno kraj- ša in enoličnejša, kakor da bi jih oba pošiljala brez volje in brez zanimanja po nekakšnem neizbežnem povelju. Preden je odhajal na boj tretji sin, je prvi že nehal poročati. Potem so obvestili Skalarja, da njegov Jernej spi v Galiciji. »Očka ljubezniv!, saj vi niste krivi, da jaz moram bit' soldat —» so peli fantje-ranjenci, ki so prišli v Zarečje na bolniški dopust, ko je sukal v rokah Skalar list, ki mu je nemo, a tem strašnejše pravil, da se z Doberdoba nikdar več ne vrne Andrej, njegov drugi sin. Skalarja je skelelo v očeh in kakor pošasti so plesale črne črke pred njim. «Kaj sem ti storil, moj Bog. da me tako strašno tepeš!?» V brezimni boli se je krčilo nesrečnemu očetu srce. Mati je bila ko senca, sestri — Minka in Francka, sta hodili kakor izgubljeni okrog. Razdejanje se je širilo od dne do dne. Še toliko je bilo, da so Andreju odzvonili, kakor gre kristjanu, potem so prišli in pobrali zvonove. Prazne so molčale line v zvoniku in le sove so mrtvaško skovikale z njih. Hujše ko je bilo gorje, hujše so se vrstile še druge nadloge. Kakor strupene zajedalke so lezli ljudje iz mest: eni so hoteli živeža, drugi so molzli iz ljudi denar. Oblasti so dan-nadan razglašale nove dajatve, zdaj v blagu, zdaj v vojnih posojilih, ki da so edina rešitev za trpeče človeštvo. Sredi tega gorja je stal Skalar v Zarečju kakor otok sredi razburkanega morja. Marsikje je gladil in celil, da niti nikotnur povedal ni. marsikoga je rešil, ker je na sebi občutil, kaj pomeni očetu — sinova smrt. Eno pa je spoznal tisti čas: da je vsem hudo na svetu, a najhujše siromaku, ki mora nositi svojo revščino po svetu kakor podedovani greh in delati pokoro. Videl je mnoge, ki so bili zdravi in krepki, pa jih ni nihče tiral v boj, ker... «Ker imajo dovolj pod palcem,» je razsodil Skalar. To spoznanje ga je skelelo. Zakaj ni dano njemu, da bi bil rešil svoje sinove?... In ako ni mogel prvih dveh, ali ne bi bilo pošteno in pravično, da bi mogel in smel oteti vsaj Janeza, svojega tretjega sina in svoj sedaj največji up?l... Čemu opravljajo v tolikih krajih otroško lahke posle krepki možje in ndadeniči, ako je res taka sila?! Vse to bi lahko vršili betežni starci ali pa tista šivankasta zelenjad, ki komaj nosi neznatno težo svojega telesa, ne pa orožje... Iz takih misli se je počasi rodila v Skalarju želja po čim večjem imetju. Pravil tega sicer ni nikomur, iz vsega njegovega življenja pa je jela kmalu jasno odsevati ta nova, a tem jačja želja. Vsak vinar je stiskal in celo sebi samemu je odrekel marsikaj, da bi tako tem hitreje in tem izdatneje pomnožil svoje premoženje in se preril v vrsto onih, ki si lahko svobodno izbirajo prostor in delo pod solncem. Se hujše morda nego želja po imetju se je zakorenmil v Skalarju strah pred revščino. »Samo, da še postelfca mi ostane tam, kjer moja ljubica sladko spi.» je slišal peti vojaka-mvalida, ki mn je vzela domovina vse, kar je premogel, a mn dala v zameno za zdravje samo neokretno umetno nogo, pa se je nasmehnil: nega pogreba, ki g« je pokojnik France tudi v resnici zaslužil, ker je bil blaga duša, vzoren družinski oče ji nadvse skrben gospodar, ki je zapustil svojcem lepo premoženje. Sin pokojnega Štefan, ki naslednje očeta kot gospodar domačije, je naročnik in zvest čitateij cDomovine*. Njemu in vsem pokojnikovim svojcem naše sožalje! Pokojniku bodi ohranjen blag spomini DOLNJA LENDAVA. Trgatev se je pričela pri nas ie dni. Kakor kaže, bo vinska tetina kolikor toliko dobra. Povoden,i, ki nas je lansko leto obiskala, nam je letos prizanesla, za kar se moramo zahvaliti Vodni zadrugi, ki je zgradila močan nasip ob Kobiljskem potoku. — Politični duhovi so se nekako pomirili. Sicer je še nekaj elementov, ki bi nas radi spravili na Madžarsko, a se jim to seveda ne bo posrečilo. — Nedavno se je razširila vest, da so Madžari ukradli mumijo grofa Hadika. To pa ni res in se mumija še vedno nahaja v cerkvi sv. Trojice. — Naj še povem, da tukajšnja cerkev nima križa na zvoniku. Gospodje v farovžu se brigajo za marsikaj, ne pa za stvari, katere bi jim morale biti pred vsemi drugimi na srcu. MURSKA SOBOTA. Virstveni položaj na Sega Prekmiirja je najbole razviden na biroviji v Miirski Soboti. V letu 1925. je na našoj biroviji! ka bi eden človik meo na ednom mesti dve banki. Prekmurska posojilnica v Murski Soboti je že svoje delovanje tak razširila, ka ma v hiši gospoda Jeriča svoje prostore. Kak se čiije, je to eden najbogši in najbolj soliden zavod. — Pri nas smo dobili eden novi brivski salon v hiši gospoda Heimerja na Lendavski cesti. Zaj mamo že štiri brivce v Mflrski Soboti in se lejko vsakši da obriti. Ce bodo vsi štirje zadosti posla meli, to je pa drugo pitanje. Edno pa je gvušno, ka ie Murska Sobota od leta do leta vekša. Tudi smo dobili edno novo tiskarno. Dr. Vesnik je preselo svojo tiskarno iz Gornje Radgone v Mfirsko Soboto, tak da mamo zaj tiidi dve tiskarni. MARTJANCI. Naš ostarjaš in posestnik gospon Vezir Geza je pred kratkim naprave izpit za poštnega odpravnika. Odsegamao bo on vodo naSo pošto. Uglednemi posestniki iskreno častitamol VADARCI. Mi imamo že več let novo zidano šolo, štera pa še je ne včista gotova. Par jezero dinarov bi potrebno bila, da se šola dogotovi. Ali mi nemarno človeka, šteri bi se pobrigao za našo šolo. Naša deca more v Bodonce v šolo hoditi. Prosimo merodajna oblastva, naj se pobrigajo za našo šolo. VUCJA GOMILA. Pred kakimi tremi tedni je naš rihtar nam občinarem naročo, ka moramo mav že okoli 1000. Do konca leta se ta številka gvušno zviša tia 1200. to se pravi, ka bomo letos imeli ešče enkrat telko eksekucij kak lani. Če de to tak dale šlo, ne vemo, kam pridemo. Gnes- Seveda morajo biti ti jarki tudi prav izpeljani in v zadostnem številu, da bodo zalegli. Iztrebijena zemlja naj se poravna po nižjih legah travnika ali pa porabi za napravo komposta, namenjenega za gnojenje travnika. Kjer so bili dosedanji jarki preplitvi, tam naj se poglobe, če je prilika za odtok vode iz travnika ugodna. Merodajna za to je vsa lega travnika, ki ga z jarki osušujemo, in pa prilika, ki jo imamo za odvajanje vode iz travnika, po drugi strani pa seveda tudi dosedanje izkušnje, oziroma uspehi, ki jih imamo z dosedanjimi jarki. Na dobro in zadostno osušenem travniku morajo izginiti vse tiste trave in zelišča, ki so posledica preobilne raoče. Še nekaf o reji čiste živine K mojim zadnjim izvajanjem v Članku c Kmetovalci, gojite čisto pleme!» moram na podlagi najnovejših opazovanj še pripomniti, da je zlo vsestranskega mešanja in križanja naše živine v resnici še večje, kakor sem to zadnjič poudarjaL Na svetega Lukeža se je vršil kakor običajno v Mozirju veliki letni sejem. Mozirje se nahaja v sredini marijnodvorskega plemenskega okoliša in meji na okoliš rumenosivih pomurcev. Človek bi zaradi tega pričakoval, da bo našel na tem sejmu pretežno belorumeno marijnodvorsko ali vsaj pomursko živino, v resnici pa je bilo blago na tem sejmu tako mešano in pestro, da sem imel skoro utis, da se ne nahajam v Mozirju, v sredini slovite reje marijnodvorcev, ampak nekje v kri- 600 eksekucij bilo. V tom leti pa jih je dosega- vsa občinska pota razširiti na 5 m širine. Nam _. «-»- « «- -e nej |j0 v giavo, pa smo se obrnili na no- tarja g. Kodra, ka naj nam oni raztolmačijo, kak s tem delom stoji. Trije naši možje so hodili v Mursko Soboto po tanač. G. Koder so jih po-den mamo na vladi Radičovo stranko, pa nam gj^j do g rezkega poglavara, šteri so vrlo Iju- ešče bole božno ide. Mislimo, ka zaj vsakši, j beznjivo celo delo raztolmačili. Kda so U možje žanem pinegavskem okolišu Hrvatske, oziroma šteri je Radičovoj stranki svoj votum dao spre-. hodill iz Sobote domov, so se na poti srečali z Bosne. Prvih 50 živali na sejmišču je bilo abso-vidi, ka je edno velko napako napravo. — Ar; starem, pa nešternimi drugimi vešcari. Prišlo iuta0 rdečerumenega in sivega degeneriranega nešterni mislijo, ka je g. notar Koder preselo: nied njimi do bitja, tak ka de melo zdaj posla hrvatskega pokolenja. Niti enega repa ni bilo svojo kancelarijo v druge hrame,^ te njim nazna- z nagimi poti sodišče. Nekaj je pri čelom tom Ined njimi 5isto marijnodvorskega. Ob zaključku • ~ ' deli nej v redi, pa že vidimo, ka nede prvo mira, ggjma sem med stotimi živalmi naštel mogoče dokeč nedo prišli med nas g. srezki poglavar, kakih deset kolikor toliko čistih domaČih m»-kak so obečali. Ljudstvo si že tudi želi drugoga rijnodvorcev. iihtara. Ne vole pri nas je dosti, pa smo že spre- i nima, ka ima g. notar Koder ešče sploj svojo kancelarijo tam kak dosegamao, to je v Olajoše-vem hrami prek od birovije poleg krčme Turk, in ka tam tiidi ostane. Naj se ljudje ne dajo mešati. — Naš gospod Hartner že edno banko ma. Zdaj je šteo ešče edno napraviti. Kak se čiije, jemi je oblastvo toga ne dovolilo. To je pri njuvib voditelih pomoč in tanač uajdemo. Že bila ena zelo pametna odredba, ar to pač ne gre, i se pripravljamo, ka se orgamzeramo. «Budalo! Kaj ti bo ljubica?! Včeraj so te pohabili, jutri te obesijo, ako se jim bo zlju-bilo...» Tako je prekovala vojna s svojimi udarci Skalarja, medtem ko njegova žena niti ni imela časa za premišljevanje. Naj se .je sama vrtela po kuhinji, naj je s hčerkama delala na polju, naj je bila med sosedami — ali v cerkvi Kmetovalci so naravno prav pridno kupovali vidli, da nede reda, dokeč se nemo organizirali mfšave zverižene hrvatske krave, nekatere prava v dernokratskoj stranki, ar vidimo, ka sikdar strašila, in jih bodo doma deloma spitali ter zaklali, mnogo pa jih bodo obdržali za pleme ter nadaljno rejo, ker se med njimi nahaja tudi tu in tam kaka dobra molznica, kar je bilo opaziti že na razvoju vimena. Naravno kupec take krave ne pomisli, da mlečnost mešane hrvatske živali navadno ni prenosljiva na zarod, ampak da je le slučajno lastna kupljeni živali. V tako mešani živali se razen enega determinanta, oziroma činitelja za dobro mlečnost nahaja mogoče še 20 činiteljev najslabše mlečnosti; več gospodarstvo Kmetijski pouk TREBLJENJE TRAVNIŠKIH JARKOV. Sedaj je čas za čiščenje travniških jar- kakor verjetno je, da bo pri potomcih te krave t- i i i • ____ \ - t . . .. _____ \ „ ^_____! A ~ 1 OA oloKih oinitAliAV trepetaje govorila s svojim Bogom, povsod se kov. To delo bi se moralo leto za letom vršiti,! prišlo do razvoja le onih 20 slabih činiteljev. je zavedala mati Skalarica ene same strašne pri nas se pa rado zanemarja, bodisi da ni Iz tega sledi, da dobimo tudi od dobre molznice Včasih je v tej izgubljenosti celo naglas govo-1 osuševati. Veliko dobrega so storili v tem samim sebi in celemu plemenskemu okolišu rila sama s seboj in se tolažila, da mora biti pogledu že naši predniki, veliko dela nas pa škodo zaradi skvarjenja domačega preizkušenega še čaka, da se te lege zadostno osuše. Danes plemena. jc za nas važno, da se jarki, ki so že izpeljani,! Kaj nam koristi spričo vseh teh prilik vse vzdržujejo v dobrem stanju. Mnogo takih naše prizadevanje, da povzdignemo našo živino-jarkov jc zopet napol zasutih in zarašče- rejo! Vse naše delo in delo par zavednejsih niti * ; so brez pravega haska. Taki!rejcev ter celo dosledna uporaba čistih pleme-jarki . j ne koristijo. Te jarke moramo njakov je zaman ali nezadostna. Rdečelisasta hr-obnovii iih potem redno vsako leto po-1 vatska živina se v našem okolišu uvaja in sin JpravijiUi m trebiti, da se bo voda lahko od-j vedno bolj in bolj, ker široke plasti naroda so tako in nič drugače, ker je pač božja volja taka, vendar se ni mogla pomiriti s to tolažbo. Še najbolj ji je odleglo, kadar je izvedela, da je tudi pri kaki drugi hiši koga zmanjkalo. «Viž,» je dejala tedaj možu, «danes meni, jutri tebi. Pergačev Šimen je padel na Francoskem.* Skalar se je komaj ozrl, tako malo ga jej '--- šiorimo,'so iarki zastonj.! danes gospodarsko še preveč nezavedne, da bi Pri runo I zasmili in zaraščenih iarkih se ruša! samo poziv na zavednost kmetovalcev pokazal .8 je V stt e domače kisle trave gnezdijo po takih prostorih, vmes pv s slikami. Za-nimanci naj se prijavijo pri tajniku g. Sagadinu, ako hočejo imeti od razstave kakšno sliko ali pa če hočejo postati člani podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in prejeti izredno številko , proslavila enoletni obstoj svoje organizacije. Po pozdravnem govoru predsednika br. U h 1 e t a je slavnostni večer pozdravil br. B i z j a k v imenu ZDM. Predvsem je poudarjal in slavil dosedanji hitri razvoj in napredek organizacije ter je v lepih besedah bodril mladino k bodočemu delu. Večer je bil združen s predavanjem pod okriljem ZKD opreganja-nju in zatiranju Slovencev v Italiji. Predavatelj je s konkretnimi primeri pokazal, kakšno gorje in kakšno mučeništvo prenašajo naši bratje onkraj meje pod imperijalistično roko Mussolinija. Po predavanju, ki je na navzoče napravilo globok utis, se je nabralo 200 Din za naše zasužnjene brate. Nato se je razvila prosta in neprisiljena zabava, združena s plesom. Večer je pozdravil tudi predsednik ZDM br. Šimnovec, ki je ugotovil, da se je organizacija kljub rsftnim nepril'kam in različnim sovražnikom našega po-kreta lepo okrepila in je tako postala najmočnejša napredna organizacija na Gorenjskem. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih žitnih tržiščih so se cene i od našega zadnjega poročila zelo dvignile. Po blagu se precej povprašuje, dočim so ponudbe male. V ponedeljek in torek so bile na novosad-ski blagovni borzi naslednje cene na debelo za 100 kg: pšenica 272 Din 50 p do 300 Din, oves 145 do 150 Din, turščica, stara 150 do 175 Din, moka «0» 460 Din. ŽIVINA. Cene se drže. Na mariborskem sejmu se je prodajala živina za kilogram žive teže: pol-debeli voli 7 Din 25 p do 7 Din 50 p, biki za klanje 6 Din 25 p d0 7 Din 50 p, klavne krave, debele 6 do 7 Din. plemenske krave 5 do 6 Din 50 p, klobasarice 3 do 4 Din, molzne in breje krave 5 do 6 Din, mlada živina 7 Din. Sejmi 2. novembra: Vitanje, Cerknica, Mirna, Jese-nce (na Gorenjskem). 3. novembra: Pišece, Zagorje pri Litiji, Dravograd. 4. novembra: Sv. Pavel v Savinjski dolini (za živino), Konjice. 5. novembra: Beltinci. 6. novembra: Brežice, Zabukovje (za živino), Nova Cerkev, Rečica, Ponikva, Mengeš, Velike Lašče, Vrhnika, Sv. Križ pri Ljutomeru, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Kropa. * Kralj se bo udeležil odkritja Stroesmaver-jevega spomenika v Zagreba. Kakor poročajo iz Zagreba, se bo kralj Aleksander udeležil svečanosti odkritja spomenika narodnemu škofu Stross-mayerju v Zagrebu, ki se bo vršilo 7. novembra tega leta. * Strankin član SDS. Izvrševalui odbor SDS v Beogradu je sklenil, da se bo vršil 5. decembra t. 1. strankin dan. Ta dan naj vse organizacije SDS v državi priredijo družabne sestanke, na katerih naj se razpravlja o programu in o delu SDS. * Lepo obiskan shod SDS v Rajhenburgu. Pišejo Dam: V prostorni dvorani Sokolskega doma v Rajhenburgu se je zbrala zadnjo nedeljo lepa množica ljudi, katerim je govoril poslanec g. dr. Pivko. V nadenournem govoru je g. poslanec poljudno in stvarno obrazložil politični položaj v naši državi, podal sliko bednega gospodarskega stanja pod vlado radikalov in radičevcev ter slikal brezplodno politiko SLS. Za njim je orisal v živahnih besedah ravnatelj g. Jug iz Ljubljane kot zastopnik načelstva SDS za ljubljansko oblast stališče SDS napram vladni krizi in bodril k smotrenemu strankarskemu delu. Zborovalci so sledili izvajanjem govornikov z velikim, zanimanjem in pritrjevanjem ter izrekli tako poslancu g. dr. Pivku kakor tudi obema voditeljema SDS g. S v e-tozarju Pribičeviču in g. dr. Žerjavu zahvalo in zaupnico. Ta shod, ki mu je predsedoval g. dr. B e n e d i č i č, so posetili poleg tržanov prvič v izredno razveseljivem številu kmetje iz bližnje in daljne okolice. Tudi rudniško delavstvo je poslalo na shod svoje zastopnike, v kolikor niso bili zaposleni pri delu, tako da pomeni nedeljski shod naravnost krasno uspelo manifestacijo Rajhenburga in okolice za ideje SDS. * Razpošiljanje knjig Vodnikove družbe. Odprava knjig za poverjenike bo do konca tedna gotova. Nato se bodo razposlale knjige na posameznike, ki so se naročili naravnost v pisarni in jim knjig ni mogoče dostaviti po poverjeniku. Oni poverjeniki, ki so sporočili, da pridejo osebno po knjige, naj to takoj store. Po odpravi knjig vsem članom se bo preostanek knjig dodelil onim, ki so se prijavili šele sedaj. * Nova krajevna organizacija SDS v mariborski oblasti se je ustanovila v nedeljo 24. t m. na sestanku somišljenikov na' T e z n u pri Mariboru. Predsednik srezke organizacije za Maribor desni breg g. Ivan Kejžar ter oblastni tajnik SDS g. Spindler sta razpravljala na sestanku o položaju ter o organizaciji, na kar se je izvolil krajevni odbor, ki nam jamči za uspešno delo naše nove postojanke. * Dve novi posojilnici v Prekmurju. Pišejo nam: Dne 24. t. m. sta se vršila ustanovna občna zbora dveh kmečkih hranilnic in posojilnic v Fokovcih in v Križevcih. Obadva denarna zavoda sta z neomejeno zavezo in je torej denar v njih popolnoma varen. Kmetje, daiajte svoje prihranke svojima posojilnicama in tudi v njih iščite posojila, ki jih dobite za zelo cenene obresti. * Vsem prijateljem in prijateljicam Stražar-jevih povesti. Da je naš ljudski pisatelj g. Anton Stražar priljubljen, so najboljši dokaz mnogobroj-ne dopisnice z naročili na njegovo knjigo cSlike iz preljubega brdskega krajas. Vsa ta naročila prihajajo k nam iz vseh krajev, kjer bivajo Slovenci, in iz vseh stanov. Stražarjeva knjiga se bo začela tiskati v novembru in bo še istega meseca izšla. Prosimo torej, naj vsi oni, ki se nameravajo še naroČiti nanjo, to h.lro store. Cenjene bralce in bralke cDomovino prosimo, naj sedaj pred izdajo že poagitirajo pri svojih prijateljih in znancih za to knjigo, ki bo stala samo okrog 10 Din in jo bo treba plačati, ko jo bodo naročniki prejeli. * Grof Ladislav Siapary t Murski Soboti. Pišejo nam: Te dni je prispel v Mursko Soboto grof Ladislav Szapary, bivši madžarski veleposlanik v Londonu, da si ogleda svoje posestvo, katero ima v Prekmurju. * Nov šaljivi lifct. Kakor nam pišejo, bo začel v začetku novembra t. 1. izhajati v Celju šaljivi list cMartin Krpan*. Izhajal bo vsak drugi petek in bo stal četrtletno 7 Din 50 p. * Narodni poslanec Klekl opasno zbolel. Iz Murske Sobote man pišejo, da je narodni poslanec g. Klekl nevarno zbolel na pljučnici. Gospod Klekl se zdravi v bolnici v Murski Soboti. * Odkritje nagrobnega spomenika dr. Medvedu na pobreškem pokopališču se je proslavilo v nedeljo ob veliki udeležbi občinstva. Združeni pevski zbori so zapeli dve žalofetinki, predsednik odbora za postavitev spomenika g. dr. Tontinšek pa se je v lepem govoru spomnil vrlin dr. Medveda. Na pokopališče je prikorakala tudi četa Orjune v krojih s praporom. * Beno Serajnik •{• V ljubljanski bolnici je po daljšem bolehanju preminul ravnatelj deške meščanske šole v Celju g. Beno Serajnik. Pokojnik je bil koroški rojak iz.Švabeka. Prakso za meščansko šolo si je pridobival osem let v Voits-bergu in*Fiirstenfeldu. Bivši deželni šolski svet štajerski ga je imenoval za ravnatelja v Žalcu na prvi slovenski meščanski šoli na Štajerskem. Tam je služboval le malo mesecev, ker je bil po prevratu pozvan v Celje. Pokojnik je bil tudi izven šole zelo delaven na prosvetnem polju. Bil je odbornik in član mnogih kulturnih društev. Znan je bil tudi kot izboren vijolinist. V Sloveniji je večkrat nastopal na koncertih kot solist. Bodi neumornemu prosvetnemu delavcu ohranjen blag spomin! * Opozorilo delodajalcem. Prejeli smo: Okrožni urad za zavarovanje delavcev pri izterjevanju zaostalih premij opaža, da je mnogo delodajalcev, ki od urada jim doposlane plačilne naloge ================== «DOMOVI]NA» -kratkomalo založe, dostikrat celo neodprte. Urad ! nvede dolgotrajno prisilno izterjevalno pošto- j panje, kar je v zvezi z velikimi stroški. Dolžniki se odzovejo šele takrat, ko pride sodni organ, in zaprošajo od urada razne plačilne ugodnosti. Ne samo, da taka malomarnost povzroča uradu vedno večje upravne stroške in je na ta način j izključeno upravne stroške znižati, ampak je tako zadržanje tudi strankam samim v škodo, ker morajo nositi izterjevalne stroške, na drugi strani pa urad sredi 'izvršilnega postopanja ne more priznati nikakih plačilnih ugodnosti, od-nosno ne more raznih ugovorov radi zastaranja, i vzeti na znanje, dasi so morda materijelno utemeljeni. Iz teh razlogov Okrožni urad nujno poziva svoje člane delodajalce, da pregledajo, v koliko so plačilnim obveznostim zadostili in da pravočasno zadoste zakonitim obveznostim. Urad ima še vedno večmilijonske zaostanke, ki se sestajajo iz samih malih postavk. Razumljivo je, da izterjevanje takih manjših, toda mnogoštevilnih postavk povzroča ogromno dela in stroškov, katere koncem konca nosijo delodajalci in tudi ' delojemalci sami. To opozorilo velja predvsem za hišna gospodinjstva in druge male podjetnike, torej za socialno šibkejše sloje, ki velike izterjevalne stroške in zamudne obresti težko občutijo. Urad pa mora na vplačilu vseh premij, obresti in stroškov vztrajati, ako hoče zadostiti zakonitim obveznostim. • * Zopetna poplava v celjski okolici. Celje in celjsko okolico je v nedeljo ponovno zadela huda poplava, ker sta zaradi velikih nalivov v zadnjih dneh prestopili bregove Voglajna ln Savinja. Pozivamo oblastva, da se regulacija Savinje, Vo-glajne in njunih pritokov malo bolj pospeši. Skoda, ki jo ima prebivalstvo od teh rek in potokov sanjo v letošnjem letu, je velikanska. * Sneg v Beli krajini. Pišejo nam: Prvič je pobelil sneg Mirno goro 18. t. m. ter potrdil stari rek: Luka iz snega kuka! Proti koncu tedna se je vreme zelo poslabšalo. Dež je napolnil jarke in so vse vode prestopile bregove. Dne 24. t. m. je pobelil sneg tudi Miklarje ter segel nekako do višine Sv. Knža, kateremu je to pot še prizanesel. Tudi Gorjanci so beli. Vreme se je obrnilo zopet na bolje. Sicer bo res malo bolj mrzlo, dokler ne skopni sneg po gcrah. ali solnca bo tudi še nekaj! * Stoletni Prekmurec. Iz Sv. Jurija pri Roga-ševcih nam pišejo: Gotovo je najstarejši človek v Prekmurju naš Vinko Josef, ki bo letos izpolnil 100 let. Kdor njega vidi, ne bi tega verjel. On še dandanes redno opravlja svoj posel in plete vrvi. Možak pripoveduje, da še ni bil nikdar pijan, da ne kadi ter da si zaradi tega obeta 180 let. Želimo, da bi se mu ta želja izpolnila. Zanimivo je, da ima tudi njegova hiša številko 100. * Trgatev v Beli Krajini je že končana, vse spiešano in mošt vre. Trgatev se je izvršila v lepem vremenu. Pridelek je manjši od lanskega, grozdje je bolj dozorelo. Rodinska gorica bo dala prav dober pridelek. Kjer so ljudje prezgodaj trgali, bo vino malo slabše. Upamo, da bodo spe-čali vsi vinogradniki svoj pridelek, kolikor imajo pripravljenega za prodajo. * Potresni sunek se je čutil, kakor nam pišejo, na Talčjem vrhu v Beli Krajini 24. L m. ob 11. uri 35 min. ponoči. Trajal je štiri sekunde. Smer mu je bila od jugovzhoda proti severozapadu. Sunek je bil tolik, da je nekatere ljudi prebudil, ker so močno zašldepetala vrata. * Smrtna nesreča v planinah. Te dni se je izgubil in gotovo smrtno ponesrečil v triglavskem gorovju akademski slikar g. Josip M. Gorup. Njegovega trupla še niso našli. * Smrtna nesreča zaradi električnega toka. V Studencih pri Mariboru se je žena kovača v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru Završnikova dotaknila žic brzojavnega droga, ki ga je nagnil vihar, ter se zgrudila na tla. Električni tok je bil tako močan, da je ne-srečnico takoj usmrtil. * Griža v Trbovljah. Iz Trbovelj poročajo, da je obolela na Posetju 191etna Hilda Cadejeva na griži. Mladenko so odpeljali na občinsko izolir-nieo, ostale domače pa kontumacirali. št. 44 = * Požar graščinske žage na Mirni. Zadnjo soboto zgodaj zjutraj je nastal ogenj v graščinski žagi na Mirni. Ogenj so opazili šele, ko je bila že polovica poslopja v plamenu. Najprej je prispelo na lice mesta boštanjsko gasilno društvo, kmalu nato pa gasilci iz Sevnice. Posrečilo se je obvarovati razen dela strehe celo drugo polovico poslopja. • * Požar. V Zrkovcih pri Mariboru je te dni ponoči nastal ogenj v hiši g. Stramliča. Gasilna društva iz Pobrežja, Zrkovc in Maribora so sicer takoj prihitela na pomoč, a niso mogla stopiti v akcijo zaradi primanjkovanja vode. Zgorela je hiša s hlevom in gospodarskim poslopjem. * Volkovi raztrgali kravo. V mostarski okolici je čreda volkov pri belem dnevu napadla kravo nekega kmetovalca ter jo raztrgala. Med prebivalstvom je zavladal velik strah pred volkovi, ki se pojavljajo že sedaj, ko še ni niti nastopila zima. * Nesreča pri sušenju lanu. Iz Sela v Prekmurju nam pišejo: J "žel Hari in njegova žena Julija sta sušila pri peči lan, ki se je nenadoma užgal. Pri gašenju sta dobila takšne opekline, da sta morala v bolnico v Mursko Soboto. Vendar rane niso smrtnonevarne. * Škrlatica v Prekmurju. Iz Murske Sobote nam pišejo: Škrlatica v Prekmurju še ne miruje. Sedaj so v Dobrovniku trije in v Rakičanih dva nova primera obolelosti. Vsi se zdravijo v bolnici. Od teh, ki so zboleli, ni bil nihče cepljen. * Nesreča pri izkopavanju predora. Na posestvu grofa Attemsa v Cigonci pri Slovenski Bistrici se je pri izkopavanju predora vsula plast zemlje na delavca Viktorja Hribernika. Nesrečnik je bil na mestu mrtev. * Požari v mariborski okolici. V zadnjem času se v mariborski okolici množe požari, kar daje sumiti, da podtikajo ogenj hudobne roke. Mariborska policija je zaradi tega sklenila, da izvežba nekatere svoje organe v zasledovanju povzročiteljev požarov. * Tast in zet. Iz Ključarevcev nam piše g. Anton Kosi, da je vest o pretepu med njim in njegovim zetom pač le plod domišljije kakšnega hudobnega klerikalca. Vsakega majhnega spora pa ni treba tako na debelo pretirati! (Opomnja uredništva: Iz Ključarevcev bomo priobčevali odslej le dopise starih naših dopisnikov in dop se, ki so opremljeni z žigom najbližje krajevne organizacije SDS.) * Očeta obstrelil. Pišejo nam: V Prtoči pri Can-kovi se je zgodil 22. t. m. žalosten dogodek. Po večdnevnem popivanju je prišel posestnik Sepek Contala omenjenega dne šele proti jutru pijan domov ter začel vsem domačim groziti s smrtjo. Domači so se deloma razbežali k sosedom, deloma poskrili, sin Franc pa je pograbil za orožje, oddal strel na očeta in ga težko ranil. Ranjenca so morali poslati v bolnico. Franc je zbežal neznano kam. Pravijo, da se je obstreljeni že večkrat obnašal na enak način proti svojim domačim. Nekoč je v enakem stanju razbil vsa okna in pohištvo. Nesrečni alkohol je povzročil, da se je celo sin spozabil nad lastnim očetom. * Roparski poglavar Klemen zopet prijet. Kakor smo poročali, je iz umobolnice na Studencu pobegnil roparski poglavai Franc Klemen, ki se je delal blaznega. Njegova svoboda pa je trajala le malo časa. V soboto zvečer je bil pri prekoračenju državne meje pri Planini prijet in zopet potisnjen v luknjo. Z njim so prijeli tudi njegovo ljubico, ki mu je bržkone pomagala pri begu. V kratkem času svoje prostosti je Klemen izvršil vlom v gostilno Alojzija Obersnela v Podutiku. Tam se je oskrbel z obleko in denarjem. Ce je še kje drugje poskušal svojo vlomilsko srečo, ni znano. Klemena so italijanski orožniki spoznali po sliki, ki jo je te dni objavilo «Jutro». Ker je Klemen italijanski državljan, ga bo sodilo italijansko sodišče, dočim bo njegova spremljevalka izročena našim oblastvom. * Napad iz ljubosumnosti. V soboto zvečer je 521etni tesar Jože Pršin napadel v hiši št. 25 na Grudnovem nabrežju v Ljubljani s sekiro čevljarskega pomočnika Franceta Pravsta in ga pobil na tla. Vzrok napadu je najbrže ljubosumnost zaradi = Stran 7 —........ * neke Micike K., ki je bila Peršinova gospodinja, pa se je potem preselila k Pravstu. Peišin je poročen in živi njegova žena nekje na Madžarskem. Stanje ranjenega Pravsta, ki se nahaja v bolnici, je zelo opasno. * Vlom v mengško hranilnico. V noči od predzadnjega ponedeljka na torek so neznani tatovi vlomili v blagajno Hranilnice in posojilnii e v Mengšu. Roparji so vdrli v prostore posojilnice skozi okno ter prav spretno štrli blagajno. Odnesli so 13.068 Dm in 57 par gotovine, nadalje tri hranilne knjižice, dve na ime Terezije Flor-jančičeve, eno pa na ime Jurija Stoparja. Sled za vlomilci je vedla proti kolodvoru v Jaršah. Orožniki, ki so bili že ponoči obveščeni o predrznem vlomu, so začeli takoj zjutraj z zasledovanjem. Pod nekim kozolcem v bližini kolodvora, kjer se je sled nehala, so orožniki prebrskali seno ter našli zakopane vse tri hranilne knjižice. Pod kozolcem so si vlomilci, kakor kažejo znaki, razdelili denar. Kam so se lopovi umaknili po vlomu, še ni dognano. * Pozor, krojači, šivilje, nešivilje! Krojenje za krojače in šivilje, poseben pouk za dame, gespo dinje, uradnice itd. Pouk je urejen tako, da ga lahko obiskujete v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek tečaja 3. novembra t. 1. Krojni pouk potom pošte s slovenskimi učnimi zvezku Za siromašnejše in uradniške sloje tečaj cenejši. Kroji po meri. Učenci z dežele imajo zveze z vlaki. Istotako preskrbimo učencem službe. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19. Zlatnike so našli v terpentinovem milu cZlato-rogK Ari Wagner (Moste pri Ljubljani); Frančiška Pesjakova (Kovor, Gorenjsko); Kosta Hu-mek (Ludbreg); Marija Postružnikova (Sv. Primož na Pohorju); Jožica Stokova (Rakek); Dorica Perčičeva (Pobrežje pri Mariboru); Kukmanova (soproga nadsprevodnika, Maribor); T. Vimpol-šek (Pohenca pri Brežicah)!; Štefanija Rpmsova (Laško); Anica Košakova (Tfžič); Ana Pekav-čeva (Ljubljana, Dolenjska cesta 56); Teieza Krunova (Kizdoblanja); Neža Čemažarjeva (Železniki); Angela Kosova (Kasovce, Loke pri Zagorju); Tereza Kramarjeva (Zagreb, Tuškanac br. 4); Josip Janušič (gostilničar, Sisak); kapitan Kutner (Brod); Marija Aladrovičeva (soproga poročnika, Tuzla): Gizela Tomšičeva (Josipdol). \iz POPOTNIKOVE TORBE I 'mmt~ ~ i ~ 1 ----- ■ i i tmm ■■■!! i»I i —— UMOR NAD DOBLIČAMI. Bela Krajina, 26. oktobra. Dne 21. t. m. se je odigral nad Dobličami zverinski zločin. Bila je že trda noč, ko so zapazili ljudje, da gori hiša, ki se nahaja med Dobličami in Mavcrlenom. Valili so se v zrak gosti valovi dima, ki ga je veter prinesel celo na Talčji vrh, oddaljen uro hoda od dotične hiše. Čim je bušnil plamen, so precej prihiteli naj-bližnji vaščani na pomoč. Vdrli so v hišo ter tam našli v veži v krvi ležečega posestnika, starčka s sivo brado Kobetiča. Hitro so ga potegnili iz plamenov. Bil je že mrtev. Ogenj ga ni nič poškodoval. Tudi gasilno društvo je prihitelo na lice mesta ter pogasilo ogenj. Delo je bilo tem lažje, ker je bilo deževno vreme. Takoj se je raznesla govorica, da jc bil.ubit. Kobetič, ker je imel nekaj dinarjev ter dolarjev!: v hiši. Truplo Kobetiča so raztelesili ter dognali,! da je dobil udarec s sekiro v vrat, ki je bil tako: močan, da je prišel do hrbteničnega mozga. Ra-' zen tega je dobil več udarcev po glavi. | O umoru je bilo obveščeno orožništvo, ki je', takoj pričelo z zasledovanjem krivca. Umor je tako pretresel vso okolico, da je vse prebivalstvo pomagalo poizvedovati. Dne 26. t. m. je že bil zločinec, neki Mihič, prijet. Zatekel se je proti Cabru ter se ustavil v Kočevski Reki, kjer ga je roka pravice dohitela. Morilec je svoj zločin že priznal. Izročen je bil sodišču. S požigom je hotel samo zabrisati sled. zločina, ker je mislil, da bo; i žrtev zgorela, toda načrt se mu ni posrečil. Sfržite m stare navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni FraviBranckov liavni pridal Ta pocenjuje kavo. jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck. Prekmursko pismo Gospon uredniki Naj mi nika ne zamerijo, ka jiin že pali pišem. Jaz dobro znam, ka oni preveč dela majo, ar nia okoli dvajset jezeri naročnikov. Ce bi njim pisao vsakši naročnik vsakši mejsec samo ednok, te bi oni v enem mejseci dvajset jezero pisarn dobili. To bi gvišno preveč bilo. Ar pa dobro znam, ka vsakši ne piše, pa jih zatogavolo jaz s svojim pisanjem preveč bontiivlem. Najprle morem našim prijatelom povedati, ka je v Prekmurji že v vsakšoj \esnici < Domovina*. To je za mene preveč veselo. Naši prekmurski prijatelje so se zitčeli za novine brigati To je tiidi potrebno. Vsakši kmet, šteri šteti zna, more « Domovino* meti. Tam zve, ka se je novega zgodilo na sveti. (Domovina* tiidi od politike piše. Tiidi za politiko se more naš kmet brigati, ka de pri prišestnih voli tvaj znao, kam naj svoj votum doj dene. Štr čte, tisti tiidi zna, kakše ne-vole liidstvo montrajo in kak si naj pomaga. Ešče bole je potrebno, ka naši liidje tiidi v (Domovino* pišejo, ka bodo driigi za naše nevole znali. Če nišče nede znao za naše nevole, te nam tiidi nišče nede pomagao. Prekmurje ma dve železnici, edno v Murski Soboti in edno v Dolnjo j Lendavi. Železnica od Mure do Murske Sobote, štera je v našoj državi gor postavlena, je preveč velki hasek za nas prinesla. Poleg dveh železnic ešče samo dva mosta prek Mure mamo, in sicer v Lendavi in pri Veržeji. Oba mosta sta torej v dolnjelendav-skem okraji. Miirsko-sobočki okraj nia okili 64 jezero liidi, pa najč ednoga mosta prek Mure nema. Če kmet kam s koli :de, on nemre konjev pa kol na železnico djati, ar bi to predrago prišlo. Kmet, šteri kaj z drugoga kraja niica, tisti tiidi nemre vsega po železnici pripelati, ar on telko pejnez nema. Sobočki okiaj ma samo 3 brode prek Mure, in sicer ednoga v Krogi, ednoga v Črncih in ednoga v Petojncih. Vsi toti brodi pa so samo za lejpo vremen. Či je velka voda, te do broda nemre. Ar je tam leti preveč dosta vode bilo, so ti trije brodi skoro cejlo leto za nas zaprejti bili. Preveč je velka potreba po enem mosti prek Mure, šteri bi sobočkemi okraji na hasek bio. Most pri Veržeji je za sobočki okraj nikaj ne vreden, ar je on dosta predaleč. Najbogše bi bilo, da se za sobočki okraj eden most napravi prek Mure pri Krogi, ar je tam Mura najbole regulerana. Pri Krogi bi eden taksi most najbole potreben bio, ar ide iz Murske Sobote na Krog ravna cesta. Toti most bi naši Gorčanci in vsi driigi iz sobočkega okraja preveč dobro niicali. Naši ludje. vozijo iz Štajera dosta črepa, lesa, vina in tiidi mlade svinje za krmiti. Če bi se pri Krogi napravo most, bi se štajerske pa naše vesnice bole vkuper prikapčale. Ltidstvo bi se bole med sebov spoznalo. Dosta Štajereov goni živino na sejem v Mursko Soboto in tiidi hodi blaga ktipiivat. Če bi se ta most gor-postavo, bi Murska Sobota od toga preveč haska mela. V Murski Soboti Gremij trgovcev mamo. Mislimo, ka bo ttidi on sprevido preveč velko potrebo po mosti v Krogi. Z agitacijov za ta most moremo ednok začeti. Če se bomo za njega brigali, ga vsaj za par lejt gvišno dobimo. Občina Krog, trgovci v Murskoj Soboti in vsi driigi. šterim je toti most potreben, naj se za njega začnejo brigati. Mi ešče dosta drugih nevol mamo, štere je dobro v novinah naprej prinesti. V Vučji Gomili ma liidstvo velko nevolo zavoto potov. Obračam se na notarja g. Kodra, naj se oni malo za to nevole pobrigajo. Na njih se obračam zatogavolo, ar pri njih gviišno pomouč najdem. Dosegamao smo že v dosta nevolaj pomouč iskali pri gospodu kraljevskem notariuši Kodri. Več de o toj stvari znao povedati oštarjaš iz Vučje gomile gospod Antalič. O drugih naših prekmiirskih nevolaj se bom pa drugikrat potoužo. Prekmurski demokrat Ljudsko vseučilišče KAKO SI JE ZAČEL ČLOVEK Z OGNJEM PRIPRAVLJATI JEDI IN RAZSVETLJEVATI STANOVANJE. Vrnimo se še enkrat k ognjišču prazgodovinskega človeka, da bomo mogli razumeti postanek vseh modernih peči, ognjišč, kotlov itd. Ogenj v taboru je bil za človeka kamenite dobe kakor tudi za narode v začetku bronaste in železne dobe splošen pripomoček. Bd jim je sve-tiljka, peč, ognjišče; na njem so pekli kruh, žgali lončeno posodo; slednjič so pri njem tudi kovali. Danes ne vemo več, kako je prišlo človeku na misel, da si je začel pripravljati jedi na ognju. Morda mu je bil tudi tu kakor marsikje drugje učitelj slučaj. Vsekakor pa je človek jedi prvotno pekel in pražil, kuhanje je veliko mlajšega izvora. Uplenjeno žival je nataknil na kol ter jo je vrtel nad ognjem, da se je pekla v lastni maščobi. Kake posebne peči za to ni potreboval. Prvi poskus, napraviti peč, najdemo v tako zvani ognjeni jami V jami, izkooani v zemlli, so zakurili ogenj. Čim je bilo dno jame napolnjeno z žerjavico, so nanjo naložili kamenja, ki se je razbelilo. Tako so lahko pekli na drug način. Meso so zavili v dišeče liste, vzeli iz jame nekaj kamenja, položili meso v vdolbino, zopet položili nanj kamenje ter vse skupaj z zemljo zasuli. Še danes delajo tako divji narodi in po pripovedovanju potnikov je na ta način pripravljena pečenka izborna. Pri tem postopanju lahko razločujemo dve važni novosti. Ogenj je gorel prvič v posebej za to izkopani jami, drugič pa se je nastala toplota prenesla najprei na posrednika, v tem primeru na kamenje, na katerem se je peklo meso. Ogenj, ki je gorel v globoki jami, ni prišel več toliko v poštev za razsvetljavo votline ali šotora kakor ogenj, ki je gorel na prostih tleli. Za razsvetljavo je bilo treba torej drugače skrbeti. V skalno razpoko zagozdena, goreča trska je najstarejša priprava, s katero si je človek razsvetljeval stanovanje. Ta način razsvetljave je ostal skoro do današnjega dne, v nekaterih deželah ga uporabljajo še danes. Skrbno pripravljena in izbrana trska je gorela mirno, z zelo belim in svetlim plamenom. Medtem ko so prvotni, v skalnatih votlinah stanujoči ljudje vtikali goreče trske v razpoke skalnatih sten, so pozneje izumili posebne priprave, železne držaje, v katere so vtikali goreče trske. Naši najstarejši kmetski ljudje se 5e vsi spominjajo, kako jim je moral zvečer pastir v oglu peči skrbeti za to, da luč ni ugasnila, in tako da so mogli ob dolgih zimskih večerih kramljati pri prijetni luči in opravljati najrazličnejša domača dela V to svrho so bile najprikladnejae smolnate trske. Ker pa takega lesa ni bilo povsod v izobilju, so si morali pomagati tudi drugače. Začeli so poljuben les namakati v mast in smolo. Tako so nastale baklje. Ostanke bakelj najdemo že v stanovanjih prazgodovinskega človeka kamenite dobe. Ogenj se je lotil najprej smole, potem lesa. *ato so začeli jemati namesto lesa vlaknaste snovi, na primer spletene niti konoplje. Vlakno je bilo mnogo laže napojiti z oljem in mastjo. Ko so vtaknili tako spletena vlakna v lončeno posodo, napolnjeno z oljem, se je dvignilo to do skrajnega konca. Ko so to pripravo užgali, so imeli prvo svetiljko. Ko ie človek napredoval, je izpopolnjeval tudi to najpreprostejšo svetiljko. Mesto sirovih rastlinskih vlaken je zavzel v teku stoletij in tisočletij skrbno pripravljen okrogel stenj. Posoda pa se je iz sirove lončene črepine razvila v lepo okrašeno, iz gline ali kovine izdelano svetiljko. Opisali smo najenostavnejše načine uporabe ognja za pripravljanje jedi in za razsvetljavo. Če pomislimo, da je potreboval človek tisočletja in desettisočletja, preden se je v svoji kulturi povzpel tako visoko, da je znal na ognju peči in kuhati meso ter si razsvetljevati preprosto stanovanje z bakljo in najpreprostejšo svetiljko s stenjem iz konopnih vlakenc, bomo šele razumeli ogromni napredek in tehnično spretnost današnje dobe, ko lahko kuhamo in pečemo jedi na plinastih štedilnikih in si razsvetljujemo stanovanja s plinsko in električno lučjo. ZANIMIVOSTI X Strašen potres r Rusiji. V Kavkazu je bil te dni strašen potres, ki je trajal tri minute. V Lje-ninanki (poprej Aleksandropol) je bilo ubitih 15 ljudi in 80 težko ranjenih. Polovica hiš je porušenih, ostale pa so več ali manj poškodovane. V vsem okrožju ljeninanskem je bilo ubitih okrog 300 ljudi in ranjenih okrog 500. Dvanajst vasi je porušenih, med njimi šest popolnoma. Naslednji dan po potresu je bilo še 15 slabših sunkov. Lahek 10 sekund trajajoči potres so čutili tudi v Ratumu. X Hrabrost brata in sestre. Nedavno se je ob angleški obali ponesrečil neki ribiški čoln. Med ribiči sta se nahajala tudi 171etni mladenič in njegova 161etna sestra. Oba sta popolnoma oblečena začela plavati proti tri milje oddaljeni obali, da bi poklicala pomoč za očeta in še šest dfugih ribičev, ki so se z vsem naporom držali za prevrnjeni čoln. Od obeh je prvi prišel blizu obale deček, ki je začel kričati na ves glas: sMoj oče in šest drugih ljudi se naliajajo v nevarnosti. Prosim za hitro pomoč. Na obali se nahajajoči ribiči so takoj spustili v morje tri čolne ter veslali na kraj nesreče. Ko so že nekaj časa veslali, so opazili v morju neko živo bitje. tTo je moja sestra,> je zaklical deček. Mr-d tem pa je deklica, ki je bila dobra plavalka, odvrnila: cNikar se ne brigajte za mene, temveč hitite pomagat ponesrečencem. Sreča reševalcem je bila mila, da so spravili vse ponesrečence na suho. X Staro-avstrijske srebrne kroni- kot plačilno sredstvo v Albaniji. Čeprav je albanska vlada že uvedla svojo lastno valuto, vendar v Albaniji še nimajo pravega denarja in obstoja albanska valuta samo na papirju. Pomagajo pa si s tem, da se poslužujejo kot plačilnega sredstva številnih staroavstrijskih srebrnih kron in goldinarjev. Kakor cenijo, se nahaja v mali deželi Albaniji okrog 15 milijonov komadov srebrnih kron v obtoku. Ta denar so zbrali Albanci tekom vojne prav na enak način, kakor so jih pri nas zbirali ljudje, ki so se hoteli izogniti izgubam zaradi padanja vrednosti papirnatemu denarju. Ožbovtov barometer. Ožbovt je bil na sejmu in mu je trgovec po- nujal barometer, češ: To je priprava, ki kaže, kakšno bo vreme.> Ožbovt: «Tega pa ne potrebujem. Pri nas napravimo kar tako-le: Skozi okno porinemo na palici klobuk in potem pogledamo. Ce je klobuk moker, dežuje, če pa je suh, je lepo vreme...> Iz Vodnikove družbe Pretekli teden je začela Vodnikova ! dražba razpošiljati svojim članom potom poverjenikov književni dar, ki jim [ ga je namenila za prvo leto. Knjige so take. da delajo tako po opremi kot po vsebini čast družbi in da bodo ž njimi zadovoljni tudi člani. Vsak član dobi 4 knjige in sicer Veliko pratiko za leto 1927, Levstikov roman Pravica kladiva, Kozakovo povest Beli mecesen in poučno knjigo: Iz tajnosti prirode. Prvo leto je bilo treba premagati ogromno težav tako glede organizacije družbe ( kot glede izdaje knjig. Vse te težave bodo sedaj kmalu za nami. 13.825 članov se je zbralo okoli družbe in ugotovilo. da je bila družba nujno potrebna in da bo tvorila odslej močno postojanko v izobraževalni in kulturni organizaciji slovenskega dela našega naroda. 2e prvo leto si je družba postavila trden temelj. Za prihodnje leto je treba njen razmah in njen razvoj čim bolj pospešiti. Število njenih članov se mon. podvojiti in njene publikacije morajo biti še lepše in še obsežnejše kot so letošnje. Mnogo ie še krajev, kjer družba še nima poverjeništev. Letos iih morajo dobiti tudi ti. Že obstoječa poverjeništva morajo pritegniti v svoj delokrog; tudi one. ki so bili ob ustanovitvi družbe še črnogledi ter so ostali ob strani. Kdor je družbine knjige videl, jih n* more prehvaliti in je vesel, da se ie že prvo leto priglasil za člana. Ob razdelitvi letošnjih knjig naj začno vsi poverjeniki in prijatelji Vodnikove družbe z naiživahneišo agitacijo za pristop k družbi. Majhna članarina in letošnje knjige so pri tem najboljše agitacijsko sredstvo. Navodila ze razdelitev knjig za L 1926, Knjige se razpošiljajo po istem redu, kakor so posamezn' poverjeniki vračal izpolnjene vprašalne pole. Vsak član Vodnikove družbe dobi knjige pri tistem poverjeniku. nri katerem ie plačat članarino. Na spremembe bivališča se je moglo ozirati 1f v nekaterih slučajih. Za one. ki so se naročili naravnost pri Vodnikovi družbi v Ljubljani, so priložen- knjige najbližjim poverjenikom njihovega bivališča Vsi poverjeniki izven Ljubljane in Maribora so natisnjeni razdeljeni na obe oblasti po srezih in krajih v današnii številki Kjer ni poverjenikov, se odpošljejo knjig- oo pošti radi poštnine po poštnem Dovzet.ru na posameznike. Ljubljanski člani, ki so se naročili naravnost pri vodstvu družbe, dobijo knjige v knjigarni Tiskovne zadruge, Prešernova ulica 54. Ob prejemu knjig naj vsakdo predloži potrdilo, ki ga je prejel ob vplačilu članarine. vse stroške za razpošiljanje knjig nosijo po pravilih Vodnikove družbe člani sami. Gg. poverjeniki naj jih enakomerno razdelijo na vse člane. Na reklamacije se more družba ozirati le 8 dni. Ako kak poverjenik ni poslal članarine, mu družba ne more poslati knjig, dokler ista ni poravnana. Vpisovanje za leto 1927. Istočasno z razdelitvijo knjig začno g. poverjeniki z vpisovanjem za leto 1921. Letošnji člani naj ob prejemu knjig plačajo takoj članarino za 1927. Drugače lahko pozabijo, ali imajo dvoj- no pot in poverjeniki dvojno delo. Istočasno se sprejemajo novi člani. Članarina za 1927 znaša v naši državi pri poverjeniku Din 20, v inozemstvu Din 34 in v Ameriki 1 dolar. Pri inozemski raročnini je že vračunjena poštnina. Kdor se naroči na knjige naravnost pri družbi v Ljubljani, mora poleg člaparine Din 20 plačati še 7 dinarjev za poštnino in odpravnino. Na naročila brez denarja se družba ne mo- j re ozirati. Vpisovanj" se vrši potom na- ! biralnih blokov in nabiralnih pol, ki jih oddaja družbena pisarna. Lanske tiskovine so nerabne! Vpisovanje naj se vrši Čim hitreje in naj bo v glavnem končano do Bož'ča. Brezpogojno se zaključi (v smislu družbenih pravil) koncem marca. Na poznejše prijave se ne bo moglo več ozi- j rati. Vsak poverjenik naj nabira člane le v svojem okolišu, ker nastanejo sicer težave pri razdeljevanju knjig. Nablraite -tudi ustanovnike! Ustanov-nina znaša z? osebo Din 500. za društva. družbe šole, družine, občine itd. pa Din 1000. Ustanovnina se lahko plača v 5. obrokih tekom enega leta. Usta-novniki dobiio do smrti vse redne Izdaje brezplačno. Knjige za leto 1927 Za prihodnje leto pokloni družba svojim Članom najmanj štiri knjige, in sicer Vodnikovo pTatiko za leto 1928., dve pripovedni in eno poučno kniigo. Dobile se bodo tudi vezane knjige. Vez-nina za vsako kniigo znaša Din 8 in se lahko vplača obenem s članarino. Poverjeniki Vodnikove družbe V ljubljanski obl?s'i: Ljubljana: Javna p o v e r j e n i š t v s: Knjigarna Tiskovne zadrnge v Lj-.ibtj.ini, Prešernova ulica 54, nasproti glavne poŠte. Šentjakobska javna knjižnica. Stari trg 11/a. Dvorska javna knjižnica, Pred igriSiem Simon Gregorčičeva javna knjižnica, Vidov- danska cesta. Srez Brežice. Blanca pri Sevnici: Bregant Zmago, šolski upravitelj v Blanci. Brežice: Licbtenecker Zorko, poštni upravitelj v Brežicah. Dohova pri Brežicah: Božič Vojko, učitelj v Dobovi. Rajhenbnrg: Jeriček Blaž, trgovec v Rajhen-burgu. Sevnica ob Savi: Šriba.r Maksim, drž. veterinar v Sevnici. Stara vas pri Brežicah: Ravbar Ciril, šolski upravitelj v Stari vasi. Sv. Peter pod Sv. gorami: Dr. Kunej Ferdinand, zdravnik v Sv. Petru, i Videm ob Savi: Pavlovič Ivan. učitelj v Vidmu. Srez Črnomelj. Črnomelj: Stalcer Anton, rudniški uradnik; Stepec Alojzij, viSjl sod. ofieijal v p., oba v Črnomlju. Gradac: Vinkšeli Franc, trgovec. Griblje: Husič Anton, posestnik v Gribljah. Metlika: Strbenk Karel, učitelj; Malešič Iv.. trgovec. Podzemelj: Ljubi? F., učitelj. Radoha pri Semiču: Blaha Josip, šum. uradnik. Radovica pri Metliki: Gruden Karel, učitelj. Semič: Sever An*on. trgovec. Sinji vrh pri Vinici: Škerle Antonija, šolska upraviteljica. Vinica: Kavčič Rudolf, šolski upravitelj. Srez Kamnik. Brdo pri Lokoviri: Sotenšek Viktor, Šolski upravitelj. Domžale: Rechberger Viljem, železnižki uradnik. Ihan: Hribar Gregor, strrjnik, Ihan št. 39. Jarše p. Domžale: Kralj Miha, posestnik in mlinar. Kamnik: Dr Trampuž Fran, odvetnik. Komenda: Zavrl Valentin. n-^^telj v p. Kra5n;a: Rane Vtodo. šol upravitelj. Krtina pri Dohn: Hvatal Fr., šolski upravitelj. Loka pri Menešu: Blejec Luka, šolski upravitelj v p. Mengeš: Paternost Hinko, šolski upravi telj v p. Moravče: Toman Janko. šol. upravitelj v p. Radomlie: dr. Ivo Potoka r, odvt.-.ški kandidat. Skarnčna: Vode Jernej, gostilničar. Smarca: Aloizii Vavpetič, posestnik itd. v Smarci: Jerman Ivan, kovaški mojster v Smarci. 7 gor. Tuhinj: Kavčič Drago, šol. upravitelj. Vir pri Domžalah: Žafran Vaeilij, knjigovodja. Vrhpolje pri Moravčah: Kokalj Franc. Srei Kočevje. Dobre polje - Videm: Kavčič Miloš, trgovec. Dolenja vas pri Ribnici: Gorše Josip, posestnik in čevljar Kočevje: Betriani Božidar, šolski nadzornik; dr. -f.m P-•'"*" odvetnik. Loški potok: Wi»ele Ferdo, Sol. upravitelj. Ortnek: Oar Andrej, učitelj v p. Ribnica: Završnik Alfonz, učitelj. Sodrn*ii>a: Ivan Kvcn. lipovec. Stari Kot - Čabar: Turk Antica, učiteljica. Velike Lašče: Pirkovič AcJon, posestnik. Srez Kranj. Cerklje pri K ran jo: Julij Lapajne, šolski upravitelj. DražsoSe pri Železnikih: Pesman Ivan, učitelj. Gorenja vas: Osredkar Fr. pismonoša. Kranj: Narodna čitalnica; Ivan Kolar, profesor. Mavčiče: Tomič Avg., šolski upravitelj. Poljane nad škofjo Loko: Kokalj Janko, Sol. j upravitelj. Preddvor: Jorif Petor. Šolski v 'vitelj. Naklo: Novak Josip v Strabinju. šenčnr: Čebašek Tvan. Sknfia Loka: Be^čič Ivo. sodni uradnik. Stražišče: Rant Franc, učitelj. Tržič: ZabVar Dro^o. davčni ofieijal. Zalilo«: WebeT Tončka, trgovka. Železniki: Thaler Marjan. Srez Krško. Boštani ob Savi: Dobovšek Franc, posestnik. Prcgana: Kalin F., učitelj Bučka: Jan Fran, občinski tajnik in posestnik. Krmelj - 8t. Janž: Anders Fr., rud. uradnik. Krška vas: Kovačič Anton, posestnik in mlinar. Krško: Simončič Josip, hran. knjigovodja. Kostanjevica: Juršec Ivan, učitelj. Mokronog: Grahek Ivan, lekarnar. Raka pri Krškem: Peršič Zinka, učiteljica. i šmarjeta pri Krškem: Špenko. Šolski upravitelj. St. Jernej: Sokol. Rnpert pri Mokronog«: Slavko Schott, učitelj. i Vrhovo pri Radečah: Burkeljc Leopold, Vr-hovo p. Radeče. i Škocijan pri Mokronogu: Zupet Lojze, poštar. Srez Laško. Dol pri Hrastniku: Ferenčak Edo, učitelj. Graščina, pri Rimskih Toplicah: Kuhar Zdravko, kontorist. HraSL?opo.?,T? J2A ^Drago! bodo dolgi večer in do-rud. nameščenec. vtflj časa. imamo pri- VPRAŠANJE LJUBLJANSKE PODRUŽNICE OBRTNE BANKE SHS. V nedeljo se je vršila v Beogradu konferenca zastopnikov obrtništva glede organizacije Obrtne banke SHS. Slovensko obrtništvo so zastopali na konferenci gg. dr. Pless, Franchetti in Urek. Na predlog gosp. dr. Plessa se ^e doseglo, da bo prišlo na dnevni red ustanovne skupščine tudi vprašanje ustanovitve podružnice v Ljubljani, o kateri pravi zakon, da se ima ustanoviti po potrebi. Na konferenci se je določilo, da se bo podpisov anje d e 1 n i e Obrtne banke SHS začelo 1. decembra t L ter bo trajalo do 19. januarja 1927. 51 odstotkov glavnice imajo podpisati obrtniki, 40 odstotkov država in 9 odstotkov prijatelji obrtništva. KONGRES NARODNE ŽENSKE ZVEZE NA BLEDU. V nedeljo se je začel na Bledu kongres Narodne ženske zveze, ki je trajal več dni. Udeležile so se ga odlične zastopnice narodnega ženstva iz vs » d ržave. Na kongresu so se obravnavala razna ženska vprašanja in so se podala poročila o delovanju posameznih ženskih društev v naši državi. Kongresa sta se udeleževali tudi odlični zastopnici iz inozemstva Angležinja lady Aberdeenova in Nizozemka van Eeghenova. Z današnjo številko pričenjamo pod gornjim naslovom priobče-vati zanimivo povest izpod peresa gosp, Ivana Albrehta. Prepričani smo, da bomo z njo ustregli vsem ljubiteljem in ljubiteljicam či-tanja. Poleg Albrehtov© povesti bo s prihodnjo številko začela izhajati še Stražar jeva krajša povest «Iz življenja škocijanskega mežnarjas. Za zimo, ko / Laško: Cilenšek Josip, kle)»arski mojster. Loka pri Zid. mostu: Gerbec Jos., post. načelnik. Rečica pri Laškem: Horjak Josip, kancliet. Rečica Gor: Nemec Franc, lesni trgovec; Selič Jakob posest. Rimske toplire: Korošec Drago, nadučitelj. Dvorak Kari, progov. mojster. St. Lenart nad Laškem: Jančič Martin, cestar. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah: Tičar Ferdo, višji davč. uprav. Trbovlje I: Bučiar Alojz. Sol. upravitelj. Sokol. Trbovlje II: Plavšak Robert. Sol. upravitelj. Trnovo nati Laškem, Kapla Josip, posestnik. Zidani mo«t: Trušl Rupko, poŠt. uradnik. 'r-vf6 p. Laško: Golob Karol, rud. urad. S r e 7, Litija. Ivoii»dež: pirnat Karel, rud. paznik. Kresnice: Pleveli 1'oldi. učitelj. Litija: Lajovic Franc, trgovec. Stična: Vrbič Jožef, učitelj. Šmartno nri Litiji: Finciger Ognj., kovač. Št. Vini trgovec." Ruiinik: Cerne Roža, učiteljica. Studener-lg: Knez Rudolf. šol. upravitelj. Smarje-Sap: Pohidc Rudolf. žel. uradnik. Št. Vid. nad Ljubljano, šmajdek Ivan, šol. upravitelj. Šmartno pod Šmarno goro: Kovič Pavel, posestnik, sodar. Vel. Račna: Mehle Anton, mizar. Vič-Glince: Borštnik Pavel, uradnik poštu. branil. m Vrhnika: Jelovšek Gabriel, posestnik. Zalog: Požar Ciril, gostilničar. Zg, naj se ; naroče na naš list, ki 1 ie stane mnogo, pa ven-i dar nudi dovolj zabav-! uega in poučnega štiva. SV. MIKLAVŽ BO KMALU TU. Štiri knjige (dve otroški, dve za odrasle) Vam pošlje založba Vi-gred (I. Albrecbt) Ljub-. Ijana, Škofja ulica S I, ako jih naročite takoj, za samo 20 Din. Otroški dve knjigi sta trdo vezani, ostali broširani. Plača se po prejemu. Za naročilo zadostuje dopisnica. Po-žurite se, dokler je čas! ALI RES? Neverjetno, pa resnično je že preko sto nagrad poslala založba sVigreds (I. Albreht), Ljubljana, Škofja ulica št. 8/1, naročnikom prelepe Stražarjeve povesti '.Mačeha s Kompolj-skega gradu*. Vsak naročnik dobi eno knjigo po vrhu, dokler traja zaloga. Kdor še ni naročil, naj ne zamudi prilike in naj takoj na- 4 roči. Dopisnica zadostuje. SMRTNA KOSA. Na Jesenicah je preminula posestnica in trgovka gospa Marija dr. Pavličkova, skrbna mati in ljubezniva ženska, ki je uživala splošen ugled. — Na Črnučah je umrla g. Adela Luckmannova, roj. Rakova, v starosti 83 let Pokojnica je bila splošno priljubljena in spoštovana. — Blag jima spomin! PRVI SNEG. ( Malo zgodaj je nastopila letošnja zima, čeprav smo nedavno slišali, da se nam ni bati več hudih zim. Po nedeljskem viharju, ki je divjal zlasti po Gorenjskem, je nastopil v ponedeljek precejšen hlad in je padel prvi sneg, ki je pobelil predvsem vse višje vrhove gord. No, pa mislimo, da se je sneg samo slučajno izpozabil in da to še ne pomeni predhodnika za hudo zimo. SPOMINJAJTE SE P OPL A VLJENCEV l KDOR HITRO DA, DVAKRVT DA! Vse te lepe stvari: lepe čeveljčke. torbice tn druga darila lahko kupite, ako naidete p samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po f t lat nit in ako imate srečo ga bodete sigurno našH. VpoStevajte to ter pridno perlte le z milom »Gazela" ki se odlikuje po izreono obilni peni ter iako temollito in hitro očisti perilo. 'urilo Splošno prilfubljes Kavni nadomesielc, okusen i cenen, Vnbtva se v vsc& dobro ozortiranifi ŽENSKI VESTNIK Ocvirkovi žtruklji. Zreži svežo slanino na kocke in jo rumeno scvri. Nekoliko ohlajeno potresi na razvlečeno testo, ki ga potem rahlo zavij in deni na pomazano pločevino, da vzhaja. Nato ga pomaži z jajcem in speci. Še toplega razrezi in daj na mizo. Krhki štrukelj. Napravi prosto krhko testo, zvaljaj ga za nožev rob debelo in ga razreži, v kolikor hočeš dolge in za dlan široke prame, pomaži jih z marmelado (če je marmelada morda redka, primešaj ji malo drobtin), zavihni testo trdo skupaj, da bodo samo tri plasti testa druga vrb druge, položi zgotovljene štruklje na pločevino, pomaži jih z jajcem in speci v srednji vročini. Listnica uredništva Mekinje pri Kamniku. Mislimo, da ni tako hudo. Bomo že pazili, da ne pride tak dopis v Časopis. Kočevje. Tiskovni zakon ne dopušča pri-občitve. Zabukovje pri Sevnici. Ne stane nič. Prosimo prijazno, da nam večkrat poročate. ZA SMEH /W KRA TEK ČAS Čemu služijo ušesa. Kaplar: «Čemu ima vojak ušesa ?» Vojak: «Da mu čepica ne zdrkne z glave.> Dvoumna čestitka. Bogati stric Tiburcij je imel navado, da je vsako naklonjenost svojih nečakov plačal z denarjem. Zato so mu nečaki tudi k vsakemu važnejšemu prazniku čestitali. Tako se je zgodilo tudi na praznik Vnebo-hoda. In stric se je strašno hudoval, ko je dobil od svojega nečaka dopisnico naslednje vsebine: Abraham: «Ostala je doma, saj mora vendar eden voditi trgovino.. .> Umazana puška. Kaplar: «He, Gašper, ti umazanec, kakšna pta je tvoja puška! Takoj k raportub i Gašper: «Prosim; gospod kaplar, šele sedaj vidim, da sem v naglici vzel — vašo puško.> Se razume. Urša: .Druga žena vdovca bi že ne bila rada.» Neža: Ožbovt med Neinei. Ožbovt in Gašper sta prišla v Gradec. Ko sta kolovratila po ulicah, sta zapazila pred neko cerkvijo poročni par. Ožbovt je bil radoveden in je vprašal najbližjega Gradčana v slabi nemščini, kdo se je poročil. , Gradčan: «Ivasnet.> (Jaz ne vem) Še istega dne popoldne sta naletela naša znanca na pogrebni sprevod in je Ožbovt ponovno povpraševal, kdo je umrl, na kar je zopet dobil odgovor: «Ivasnet.> Pa je menil Ožbovt napram Gašperju: «No, to pa je smola. Gospod Ivasnet se je dopoldne poročil, popoldne pa že umrl.. .> Iz sovraštva. Klepetulja Treza: cTako ga sovražim, da ga ne morem videti.* Rozalija: Novopečena bogatinka. K staremu zdravniku Kolobarniku je prišla gospa Hlačoperjeva, ki je šele med vojno obogatela s prekupčevanjem, ter menila: «Oh, gospod dektor, jaz imam vedno tako neprijetne občutke. Včasih se mi vidi, kakor da bi nad mano visel Kolumbov meč.> Zdravnik se je nasmehnil in menil: Pri izpraševanju. Župnik: «Urška, povej mi, koliko je bogov.> Nevesta: Župnik: cKolikc. jc- pa oseb?> Nevesta: «Z godci vred jih bo trideset.. .3 Kje je sin? Siromašen kmetovalec je prišel k župniku ter ga prosil za podporo. Župnik je bil pnravljen pomagati mu pod pogojem, da se bo kmetovalec popolnoma pravilno prekrižal. Kmetovalec je napravil križ in obenem izgovarjal: Župnik: «Kje je pa ostal sin?> Kmetovalec: «Zunaj čaka z vrečo.. .i Plačilo za grehe. Spovednik je hotel mladi Urški prav živo predočiti strahoto njenih grehov in ji je dejal: Razumljivo. Kaplar (novincu): -rAli znaš plavati?> Novinec: «Da.> Kaplar: «Kje si se naučil?> Novinec: Zdravnik: - s^ove besede je v polnem pomenu sprejela precej omejena Zamenova Marička ter jih je grda v svojem srcu. Crtila je junake v rdeči srajci, verujoč, da izkljujejo oči. Nekega jutra je odšla z bratom v gozd grabit listje. Nagrabila sta ga precejšnji kup ob cesti na parobju, ko se je pojavilo v bližini glasno trobentanje. «Kaj pa to pomeni?* je plašno vprašala. « Sokoli gredo,> jo je brat nalašč postra.šil. Vsa preplašena se je sklonila Marička ter se je zarila z glavo v suho listje. Tako je bila uver-jena, da ji preteča nevarnost ne more škodovati. Tedaj se je zlomila vejica, kamor je v naglici obesila grablje, ki so ji zviškoma padle na hrbet. Prepričana, da je priletel sokol, se je stresla po vsem telesu. Z obema rokama se je zakopala v steljo, na kar je pomirjeno vzdihnila: obleke, katerega prodajam radi prevelike zaloge pod ceno Ne zamudite, pridite in prepričali se bos';. _ Se tri-poroča za ces jeni obisk Anton Savnik, 247 Skofja Loka Glavni trg. SUHE GOBE oreha, fižol itd. kupuj« po najvišji ceui' M. Seršak & Co.f Ljubljana, Prtint ulica ttev. 14.' Pohvale in priznanja dobiva redno trgovina „OOXO" v Prešernovi ulici štev. 9, dvorišče za izborno in poceni obutev. Naročite cenik! Poiilja s? pc pošt! na poletje Vsak dobi sedaj lahko najboljšo obutev! REVMATIZEM. Zijava sahvalaosti. 3 Gospodu dr. 1. Rablejeru Beograd, Kosovska 4SJ, Ker tukaj ljudfe zolo trpe na revinatumu, nem Vas mnogim priporočala iu jim izročiU Va» ceujeui naslov. Za nekatere sem Vaše zdravilo tudi naročila. Neki kmetovalec iz Mlake je potroiil 'e več Kakor SOUO kron in zdravniki so mu dejali, da zanj ni rešitve. Naročila sem mu Vaše zdravilo »RADIO- BALSAMsKA* in — hvala Bogu iu Vam — ozdravil je. Ravuotako tudi kovač Havidič*ni mogel hoditi, a pred nekoliko duevi ga je videti, kako sedaj lepo hodi. Včoraj sem naročila zdravilo tudi za Ivaua Skeodcrja iu mnogim drugim, ki mi tožijo da trpe t)a revmatizmu, takoj napišem Vaš naslov Zakaj? Zato ker se mi siromaki smilijo, ki trpa na bolezni, a tukaj imate tako dobro in koristno zdravilo proti revmatizmu IIve'ežna .. 252 » 3 spoštrrmjcm M arija Bu t rt. Velika Gorica 'a-rabu. Zdravilo mRADW BALSANIIKA" izdeluje, proda/a in pošilja po por Tet iu laboratorij .RADJO-BALSAMIKA"drjev. L in M. Rafile/ev. v Beograda, Kosovska ulica 43. \fedGja 32 konzorcij »Domovine. Adolf Ptbnlkar Urejuje Plttfi Ontadil. Za Narodno tiskarne Frars iac^ck