,T>.H. AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUAGE ONLY ■M -.ys*. s*' DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 295. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 15TH, 1936. LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Borba Simmsa z zamor- Rusija podpira kitajske komuniste. cem Louisom preprečena ; Japonska je de|no mobilizacijo Sinoči se je zbralo v mestnem avditoriju v Cleveland« nad 11,000 oseb, katere je tja privabila napovedana rokoborba med Slovencem Eddie Simmsom in črnim bombarjem Joe Louisom. Ta rokoborba naj bi bila glavni dogodek na programu. Oba rokoborca sta nastopila na odru in ob 10:15 se je začel spopad. Simms je dvakrat zamahnil proti črncu, toda zgrešil cilj, a čr- Ex-kralj Edward se nahaja | v Avstriji Dunaj, 14. decembra. — Ko- svoje bojne mornarice. Napet položaj ThZ --i davni Rotschildov grad ob Do- . Nanking, 14. decembra.—Vo- rijo novice, da je maršal čanginavi, ko je že hitel k telefonu, ditelji kitajske severne armade, f ubil čiang Kaj šeka. da pokliče žensko, radi katere ki je komunistična in podpira Rusijo, so pred par dnevi ugrabili ministerslcega predsednika kitajske vlade in vrhovnega poveljnika kitajske armade, čiang Kaj šeka. Te dni je nacionalistična via-j »ec je zamahnil enkrat in podrl |da v Nankingu začela pogajanja s komunisti na severu, da se vrne glavar kitajske republike. Obenem je nacionalistična armada mobilizirana in se pomika proti Sianfu, kjer je glavni stan komunistov. Prvotno je kitajska vlada mi- nariške slila, da so komunisti umorili ge-neralisima čiang Kaj šeka, toda pozneje je dobila vlada v Nankingu obvestilo od generala in maršala čanga, ki zapoveduje komunistični kitajski armadi, da je čiang na varnem. Simmsa na tla. Priskočil je referent, ki je začel šteti. Naštel •'e do osem, ko se je Simms dvignil kvišku, toda bil je v takem stanju, da je referent ustavil nadaljno borbo in proglasil Louisa za zmagovalca. Vsa afe-ra je trajala natančno 26 sekund, za kar je dobil črni bom-bar $20,000, Eddie Simms pa $4,000.00. Borba se je vršila v korist božičnice sirotnih otrok in bo prinesla nekako $20,000 čistega. -o- Pokojna Lucia Ule Po dolgi bolezni je preminula dobro poznana rojakinja Lucia Ule, rojena Miklavčič, poprej Kozlevčar. Stara je bila 52 let, doma iz Nove vasi pri Zatični, odkoder je, prišla v Ameriko leta 1905. Tu zapušča žalujočega so-; proga Matta in štiri sinove, j Franka, Johna, Joe in Tonya; Kozlevčar, v Minnesoti zapušča! brata Ignaca Miklavčiča, v sta-! Kitajska vlada v Nankingu je ponudila čangu več visokih kitajskih uradnikov za talce, pod pogojem, da čang vrne čiang Kaj šeka. Toda še vedno se ši- da Maršal čang se je uprl vladi1 je zavrgel mogočni angleški v Nankingu pod pretvezo, ker I kraljevski prestol, 'Edward je kitajska vlada ni hotela napove- prispel v svoje začasno biva-dati vojne Japoncem. Novi pun- lišče sinoči. Grad se nahaja; ti so nastali v kitajskih provin- j kakih 25 milj od Dunaja, na j cah Honang in Lojang. visoki pečini nad Donavo. Na Ako bo čiang Kaj šek ubit, Dunaju ni imel Edward nobe-tedaj se zna goditi, da bo rebeli-jnega posebnega sprejema. Le, ralo kakih 15 kitajskih provinc angleški poslanik je prišel na in proglasilo svojo neodvisnost.;kolodvor, toda bolj kot prija-Tako bo Japonski omogočeno se j tel j kot pa zastopnik angleške! polastiti vse severne Kitajske, vlade. Edward je izjavil, da ne da bi naletela na odpor. ni bil še nikdar tako srečen Tokio, 14. decembra. — Mor-!v življenju. Kakih dvajset fo-oblasti so odredile, da j tografov je nameravalo posne-j se mobilizira vsa japonska voj-(t> njegovo sliko, toda so bili na mornarica, ki se nahaja v ki-j»aPadeili od policije, ki je ho-tajskih vodah. Tujezemski di-jtela razbltl "Parate, toda Ed- )lomati v Tokiu skrbno opazuje-1 ward je takoj posredoval in o položaj, zlasti ruske korake,;dovolil, da so ga ca j ti gotovo je, da ima Rusija ivoje prste vmes. Poznavalci položaja so pre- slikali. Vlada! e razpostavila orožnike okoli gradu, dočim je policija zabi-čila prebivalcem vasi, kjer, se pn'oani, da bo Rusija posredova- j nahaja grad, da ne smejo jati nobenih podatkov o ' la z oboroženo silo,- ako bodo nameravale japonske čete zasesti severno Kitajsko. jih spodil K d ward u," ako kak tujec izpraševal. -o—-- Mrs. Roosevelt se ne zmeni za novo modo Washington, M. decembra. Mrs. Roosevelt se prav nič ne . ■ ■ . zmeni za novo i^sko modo. Washington, 14. decembra.— so imeli »skupnih dohodkov! Včeraj je izjavila, da'bo imela Zakladniški oddelek vlade je j $12,796,802,000. Od teh dohod.-, n® sebi < tri leta staro suknjo ri domovini pa sestro in brata., pravkar sporočil, da je imelo 33 kov so morali vladi plačati ob priliki, ko bo. njen mož dru-| $511,500,000 d o hod n i n skega gič zaprisežen kot predsednik 33 Amerikancev je "zaslužilo" v letu 1934 več kot en milijon dolarjev. Bogatini v Ohio dago-bo Prijazen nasvet V m e s e c u avgustu in v septembru smo napisali večkrat zaporedoma, da vsaka družina, ki želi imeli vino v svoji liiši, mora sporočiti tozadevno na Internal Revenue Office, ki se nahaja v S t a n d a r d Trust poslopju. Stotine Slovencev je v Clevelandu, ki si za domačo potrebo vsako leto postavijo v klet nekaj sodov vina. Vsaka družina mora dobili tozadevni permit od federalne vlade. Permit je popolnoma zastonj. Samo priglasili se morale v uradu, kot smo zgoraj omenili. -Toda stotine Slovencev je, katerim se ne zdi vredno zglasiti se v omenjenem uradu, in kol čujemo, so zvezni agent je pričeli prirejali pogone po privatnih hišah, kjer imajo vino, u niso dobili permila. Tozadevna postava obstoji že od leta 1909, da mora namreč vsak družinski načelnik, oče, mati ali varuh, kdorkoli je gospodar v hiši, prijaviti zvezni vladi, da ima vino. Vsak lah-do dobi permit in ima vino, ne da bi plačal kaj davka ali pristojbine. Toda stotine ljudi je, ki se ne brigajo za to. Največ jih je mnenja, da če se prijavijo, (la bodo potem zaprti. Toda to naziranje je smešno. Ameriške republike podpi- Zanimive vesli iz ame- sale nevtralnost rjfte S|ovenjje Buenos Aires, Argentina, 14. ! decembra. — Delegati navzoči! V Chicagu .ie preminul dobro na med-ameriški mirovni kon-1 Poznani rojak Frank Zeman, ferenci v tem mestu, so pod-:r°jen v Zgornji Lakniei pri Mo-pisali nevtralitetno pogodbo zajkronopu' in ki dosPel V Ame" Južno in Severno Ameriko. 21:liko leta 1903- Ves čas' j® živel zastopnikov, ki zastopajo 21 j v. Chicagu. Zapušča soprogo, južnih in severnih ameriških i tri sinove in eno hčer, dve se-republik, je podpisalo pogod-! ~'tri' v starem kraju pa tudi dve bo. Republika Paraguay je bi-; ;estri-la zadnja, katere zastopnik je dal svoj podpis/ Značilno za mirovno konferenco je. ko je namignil minister za- zunanje zadeve republike Argentine, da (bi bile ameriške republike pripravljene podpirati angleško-I francosko pogodbo glede miru j na Španskem. Ako ameriške (republike ne morejo narediti 'drugega, lahko dajo moralno V Coverdale, Pa., je po kratki bolezni pljučnici umrl Marko Rupnik, star 49 let in rojen v Novem svetu pri Hotederšici. V Ameriki je živel 24 let in zapuščala tu ženo, dva otroka in tri brate. Pokojni je nmogp čital in študiral in pisal dobre dopise v lepi slovenščini. V bolnišnici v Pittsburghu je umrla Frances Abram, stara 4fi I pomoč, da se ustavi preliva-i let in rojena v Lučni. nad škof jo [nje krvi v nesrečni španski dr- Loko. Tu zapušča moža, dva sinova, hčer in tri brate. V Kenoshi, Wis., je umrl ro-;:ik Joseph Divjak, star 61 let jžavi. Ameriške republike so se .zavezale, da ostanejo nevtral-! ne v vsaki vojni, razen v slu-ičaju, da je ena republika na-1 in doma iz Velike'Pisanice. jpadena od druge. \\ V Buenos Aires, Argentina, je umrl Pavel Gorjan, star 41 let in doma iz Opatjega sela na Primorskem. V Argentini je živel sedem let. Zapusti! je ženo in *tiri male otroke. Vesti iz Milwaukee: V bolnišnico je bil odpeljan radi za-stmpljenja krvi -Joe Fric ml. Pckojna Frances Laurin Kot smo poročali včeraj na kratke o nenadni smrti Mrs. Frances Laurin, naj napišemo še danes, da je bila ranjka doma iz vasi Gradenc, fara Žužemberk. Pri hiši so rekli pri Mi-| hatovih. Doma zapušča dva I davka. En sam Bila je članica društva Blejsko j Amerikancev v letu 1934 dohod-Jezero št. 27 SDZ, Woodmen kov en miiijon ali več dolarjev. Friendship Circle, podružnice yseh državljanov, ki plačujejo i Ohio je imel dohodkov št. 10 SŽZ in Oltarnega društva, dohodninski davek je nekaj nad : milijon dolarjev v letu Kupila pa si boj državljan v Zed. držav. nad ten nov klobuk. "Moja stara suk- gimi "Plain 1934. nja je prav tako dobra kot no- da bo nocoj Kaj je pa to? Angleško časopisje, med dru-Dealer," poroča, Pri delu v mesnici se je urezal v brata in sestro. V Ameriki jej .lian leve roke. — V okrajni bol-bivala 37 let. Po očetu se je .pi-j nishici se nahaja rojak Malh vila Legan. Stara je bila 521 Janžovnjk.— V sosednjem She-let. Bila je ustanoviteljica 01-j boyganu sta se poročila Frank t;,irnega društva sv. Kristine, čla- Zagožen in Mary Ann Kaker. niča podružnice št. 14 SŽZ., in- [z Buenos Aires, Argentina, članica dr. št. 6 SDZ. Tu zapu- .Jože Marentič iz Bele Krajine večer govoril v i Pogreb ranjke se vrši v četrtek |-4)ooo,000. i V Ohio smo pa imeli 43 oseb,Iva," je rekla Mrs. Roosevelt,1 Slovenskem delavskem domu ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na! . ki so v omenjenem letu zasluži- "in upam, da jo bom lahko no- na Waterloo Rd., zamorec I. 16016 Saranac Rd. v eterkev | v letLj , f"10 v !le od $100,000 do $150,000. Te sila še dolgo vrsto let." jO. Ford, znani komunistični Marije Vnebovzete pod vod- ;s0 s|užllev letn0 ^ii01?./ | csebfe so nlačale Sl.641.002 do-1 -o--lament, ki je kandidiral že za stvom August F. Svetek. Bodij^jev ali več, v letu 1982 jih Je; ' - ^ so • | bilo samo 20, v letu 1929 pa 531. i 1 • spomin sorodni- V letu 1934 ! 33 državljanov Florida razjarjena. Država se zna razcepiti ranjki ohranjen blag Naše iskreno sožalje kom. Manj dela, ista plača Ravnatelj WPA projekhov v Clevelandu, Mr. Alexander, naznanja, da se bo od danes naprej 20,000 WPA vladnim j Očala, Fla., 15. decembra. — delavcem zvišala plača za 20; Država Florida je razcepljena odstotkov, toda profita od te- v dva nasprotna tabora. Južni ga delavci ne bodo imeli, kaj-j del Floride grozi, da se odcepi ti obenem se znižajo delovne |0d ostale države Floride, ako ure od 121 na mesec na 101 na :se preko Floride v resnici za-mesec. Delavci bodo delali 20jčne graditi prekop od Atlant-ur manj na mesec, dobivali bo-!skega oceana do Mehikanske-do pa isto plačo kot doSedaj. ga zaliva. Kanal bi veljal nekaj nad $162,000,000 in bi ga izvršili WPA delavci pod vod- davkoplačevalci v državi Ohio je omenjenih | izjavili, da so zaslužili v letu izjavilo, da'1934 nič manj kot $631,348,370. -o-- šča žalujočega soproga Antona, i ki je doma iz Sinje Gorice pri! Vrhniki, p. d. Lenčkov, Edward Lillian, Stanley, ki je umrl radi a\ to nezgode leta 1934. Zapušča tudi brata Jakoba Legan in sestro Lucijo Kušar. Družina Laurin stanuje na 20187 Goller Predsednikov sin' pred ivse mogoče urade v državi j nevarno operacijo !°hio- Toda to ni nič P°«eb-( Boston, 14. decembra. Frank- Pač P« čitamo nadalje,; lin Pnn^vPlt naimlaiši nred da bo zaeno s Fordom govoril Axe- ze 2< let- bkl bno 111 blag0 lin Roose\eIt, najmlajši pred- „9 , Mr ; mater bo družina težko pogreša- sednikov sin, ne bo imel vese- tudi councilman varde, Mi. ijublie- hnri/-, ^-ik-i npvir 'Anton Vehovec. Namen govo- la- Lila je verna mat , ijuoije lega božiča. Laka ga nevai- } družine pogreb se vrši I na operacija v nosni kosti. Na-|10V -1e naJtl ndCm: Kako bl ht j ha j a se v bolnišnici, toda ima | ustanovila farmarsko - delav-Cannes, Francija, 14. decern- preveliko vročino, da bi se že!ska stra,lka v °2" val'dl- SeJ0 bra. — Mrs. Simpson, prijate-!zdaj zdravniki drznili operira- Je sklicala komunistična orga-ljica odstoplega angl. kralja ti. Za božič je nameraval mla- »izaci'a- in od kda-' demokrat Edwarda, je naprosila franco- Roosevelt razglasiti svojo j Vehovec nastopa skupaj s ko-sko vlado za protekcijo, ker je zaroko z Mj.ss Du Pont v Beli munisti, nam je nemogoče po-njeno življenje v nevarnosti.Ivedati. Najbrž bo moral zo- Mrs. Simpson je dobila telesno stražo na v četrtek ob 9. uri zjutraj v cer-■ kvi sv. Kristine, potem pa na Calvary pokopališče pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Težko prizadeti družini Francoska vlada je obljubila. Štirje zgoreli V bližnjem mestu Akron,.O. so v nedeljo zgoreli trije otro- Wvalc. de]a pioride SQ Thomas družine, in končno! . , ______..... 24-urno dnevno stražp. Grozil-1 Zavozil v hišo na pisma prihajajo dnevno/ v j Kako se je prestrašil dobri večjem številu, in Mrs. Simp-,|Mr_ Matthew Petek v nedeljo stvom zveznih inženirjev. Pre- či , , .., .. tv/t« imnenja, da če se zgradi preje zgorela tudi njih mati, Mrs. ^ bQdo Qdtr od se_ Thomas, ko je skušala rešiti I ^ dek države in bodo s otroke iz goreče hiše. Oce je finančno ]Jrizadeti. dobil težke opekline. ! _n_ Ukradene volivne karte čevlji bodo dražji Pretekli teden so imeli izde- 500 volivnih kart iz precink-ta D, sedma vada, je bilo v ne-j deljo zjutraj ukradenih. Dr-j ..... .... crn n so "bile [lovalci čevljev, kakih 650 po (številu, razstavo obuvala v ho- | telu New York, v New Yorku. son se ne drzne več iz hiše, ra- pet raztolmačiti javnosti Društvo Jutranja Zarja Društvo Jutranja Zarja št. 46 SDZ, Lorain, Ohio, je izvoli- globoko sožalje. Naj bo pokoj ni blagi mamici ohranjen časten! jak, -(i je zlomil noge pri delu. — Iz starega kraja, Svetega pri Komnu, je prišla Albina Kožmolj.— Nagle smrti je umrl Ivan Zad-nik iz Loč pri Trstu. Zapustil je ženo in dva otroka. — Poročila sta se Mirko Pelhan iz Ljubljane in Slavica Ušaj iz Raven pri Černicah na Goriškem. Dalje sta se poročila Rudolf Leban iz Gorice in Marija Križmančič iz Gorice. -o- Nove uradnice v Lorainu Podružnica št. 40 SŽZ, Lorain, Ohio, je izvolila sledeči odbor naše | za 1937: predsednica Agnes Jan- spemm i Nove uradnice zvečer, ko je slišal naenkat: |0 siedeče uradnice za leto 1937 : zen v spremstvu močne straže. j8trašen ropot in se je začela ;.prGdsednica Mary Angleška policija nima nobe-jniegova hiša premikati. Mr.j 0CdPredsednica Amalia UršiČ, ne Odgovornosti več radi nje. Petek stanuje na 1152 E. 71st|tajnica Frances Brešak, 1769 E. Mrs. Simpson ostane v Franci- J st. takoj zraven i Donald Ave. 31st St> blagajničarka Frances ji vsaj še do božiča. Z Edwar-|Mr Petek je ,sedel sam v obed-| Dougan,' zapisnikarja Matilda jnici, ko je udarilo v hišo kot; Štrukelj;, nadzornice : Antonia žavljani, katerih karte ukradene, so morali včeraj v urad volivnega odbora, da so izdale nove karte, ker (Kakih 2,500 kupcev iz vseh kra-bi mogli voliti. !Jev Amerike je posetilo to raz- se jim sicer ne To bo pečenka j stavo, kjer so se kazali razni dom sta se dogovorila, da se ne bosta sestala do 27. aprila,jbi nastala razstrelba smodni-ko bo objavljena razporoka. —'gnice. Slike so popadale s sten, Ako pride prej do sestanka, te-1okna s0 pokala, strop se je po daj razporoka dovoljena. najbrž ne bo za dva Mr John Možina in Mr. Mar-'pomladni in poletni čevlji. To-tin Kožar sta v soboto pripelja-jvarnarji so se izjavili, da se la iz Pennsylvanije tri krasne bo cena obuvalu drugo leto srnjake. Videli smo jih na last-'Podražila in sicer od 10 do 25 znameniti poljski pisatelj Hen-jpalca nazaj. Policija je pozne-ne oči, torej je res. čestitamo!, odstotkov za cenejše čevlje m j rik sienkiewicz dobil največ j je aretirala avtomobiliste, ki j50 do $1.00 pri dražjih čev-; m0tivov in scenerije za svojo so bili iz Michigana. rušil. Pestrašeni Mr. Petek je ■hitel na pročelje, da vidi, kaj -o ——^ se je zg0dilo, pa je padel ob "Quo Vadiš?" Ilinolej, ki se je radi silnega Zanimiv govor je imel v ne- sunka- dvignil za štiri palce, deljo Rev. Mlotkowski ob pri- .Med tem so pa že tudi prišli liki, ko so elevelandski Polja-'sosedje, ki so dognali, da so ki praznovali 20-letnico obsto-:trije pijani avtomobilisti za-ja svoje narodne zveze. Rev.(vozili v hišo s takim sunkom, Mlotkowski je povedal, da jejda so jo premaknili Udovich, Angela Kozjan in Matilda Ostanek. Zdravniki: dr. A. L. Prijatelj, dr. G. B. Blank. čar, podpredsednica Agnes Me-taj nica Frances Brešak. 1769 E. 31st St., blagajničarka Mary čem ilec, zapisnikarica Podružnica št. 10 SŽZ, je izvp-j Frances Dougan. Nadzornice: lila sledeče uradnice za 1937:. Frances Tomažič, Barbara Jako-predsednica Louise Milavec, pod- pin, Louise Mahnič. Filmske slike V sredo večer bo slikovna | predsednica Mary Urbas, tajni-Ravnikar, ca Frances Sušel, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj. Nadzornice:— Agnes Pire, Marica Lokar in Louise Čebular. Pokojna Lucija Kramer V Glenville bolnici je premi- sporočano. Vstopnina nula Lucia Kramer, rojena Mi-(odrasle, 10c za otroke. predstava v dvorani nove šole sv. Vida pod patronatom Oltarnega društva. Ta predstava bi se imela vršiti zadnji torek. Kazale se bodo slike kot je bilo že 25c za Začetek Hčerka umrla V Huron Rd. bolnici je na posledicah operacije umrla star- Zadušnica V sredo 16. decembra se bo ob.'J1*1-6. uri zjutraj brala sv. maša za-dušnica za pokojno Jennie Stra-žišar in sicer v cerkvi sv. Vida. ; slovito povest "Quo Vadiš" v ameriški Kaliforniji. Roman Napad na ženske Nič manj kot 12 žensk je (opisuje trpljenje in preganja-bilo izropanih na javnih ulicah (nje prvih kristjanov. To bo peta obletnica smrti po-1tekom nedelje in pondeljka. * Na Luzon otoku, Filipini, je kojne. Prijatelji so prijazno'Napadalci so v slehernem slu-i tisoče ljudi zgubilo življenje v vabljeni. čaju bili mladi pridaniči. | poplavi. Pogreb Novinca Pogreb Louis Novinca se vrši v sredo ob 9:15 dopoldne in ne ob 8:30. Ranjki zapušča v domovini dva sina Franka in Louisa ter hčer KarOlino štrum-hel. lalich, stara 40 let in stanujoča j ob 7:30 zvečer. Predstava traja na 410 E. 157th St. Ranjka je j dve uri in pol. bila doma iz Zagreba, odkoder j Novorojenka je prišla v Ameriko leta 1910.] Vile rojenice so prinesle te dni šem Frank in Frances Prah štiri i Tu zapušča soproga Josepha in (družini Mr. in Mrs. Viktor Main pol leta stara hčerka Fran-j dve hčeri, Josephine in Doris, j rolt, 14515 Thames Ave., hčerko ces, 22671 Ivan Ave. Pogreb j sina Daniela, brata Thomas in j prvorojenko. Mati in dete se na-deklice se vrši v četrtek popol- Jerry, v New Yorku pa mater in hajata v Mt. Sinai bolnici in je diie ob 2. uri pod vodstvom (dve sestri. Pogreb se vrši v sre-. vse prav zdravo. Dekliško ime Frank Zakrajška. Iskreno so-(do ob 8:30 iz August F. Svetek matere je bilo Mary Beck. Iskre-žalje staršem! j pogrebnega zavoda na 478 E. ne čestitke družini. Pogreb Omarčina I l52nd St. v cerkev sv. Jeronima Mlad. pevski zbor Ilirija Pogreb Omarčina se vrši v in na Calvary pokopališče. Mladinski pevski zbor Ilirija Nevaren ogenj lie za leto 1937 izvolil sledeče dni je nastal ogenj v| uradnike: predsednica M. Ko- sredo ob 9. uri iz pogrebnega za-' voda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. 41 Velika zavarovalna družba Lloyd v Londonu je prenehala z zavarovalnino rizike. voj ne Te skladišču Sears & Roebuck Co. | govšek, podpredsednik L. Lesna 5109 Hamilton Ave. 200 ga- (kovec, taj. in zap. J. Koželj, silcev je imelo šest ur dela, da blagajnik Frank Trepal. Nad-so spravili ogenj pod kontro- zorniki: F. šircel, J. Terček in lo. A. Šimenc. t AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 15TH, 1036 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko i« Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for t$ months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. NO. 295, Tues., Dec. 15, 1936 Prijatelji in sovražniki Roosevelta V slovenski Ameriki imamo dva slovenska časopisa, katerih eden sliši na ime "Enakopravnost," drugi pa na ime "Prosveta." O teh dveh dnevnikih bomo spregovorili danes nekaj resnih besed, da ju pokažemo v neznačajnosti, katero sta igrala omenjena dva časopisa, ne kot narodna ustanova, pač pa radi osebnosti urednikov omenjenih časopisov, katera moremo primerjati le pol-ptiču, pol-mišu. "Prosveta" je tedensko glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote, katera Jednota pa izdaja poleg tega še časopis, ki izhaja, poleg uradnega glasila, štirikrat na teden. Bahato se ponaša, da je najbogatejša slovenska podporna jednota, toda obenem vedno toži, da nima dovolj dohodkov, da bi izhajala kot popolen dnevnik. Vzrok temu je, ker nima naročnikov, in naročnikov nima, ker je pisana v strupeno proti-slovenskem duhu, ker je pisana v duhu "pasje logike," katero urednik Molek, največji cinist v Ameriki med Slovenci, tako dosledno povdarja. Resnica je, da "pasjo logiko" urednika Moleka priznava le pol odstotka članov S. N. P. J., ostalo mora pa spraviti sam v žep. Molek je cinik prve vrste med slovenskimi uredniki v Zedinjenih državah. Če bi S. N. P. Jednota imela dostojnega urednika za "Pro-sveto," ki bi bil narodno čuteč človek, ne pa socialist-uskok, bi sama sebi naredila mnogo boljšo reklamo. Druga prismoda med slovenskimi uredniki v Ameriki je urednik ' Enakopravnosti," neki Jontez, ki.se zanima za "ocvirke in papriko." Ne vemo, če je rojen Madžar, kjer imajo ocvirke in papriko za najbolj priljubljeno jed, toliko nam je pa znano ,da urednik "Enakopravnosti" v ciniki, v psovanju in zlobnosti dosega urednika Moleka, ali ga pa še presega. Oba sta fanatika španskih, Hitlerjevih in sovjetskih, še bolj na Mussolinijevih škornjev, ki imata polna usta psovk, škandalov in prismodarij za narod, nikdar pa nista narodu še pomagala na tem ali onem polju, pač pa sta skakala iz stranke v stranko, psovala kot madžarska pastirja in naš značajen slovenski narod skušala zavesti na napačna in proti-ameriška pota! Mr. Molek je spoznal del svojih zmot pred par meseci in se je odpovedal članstvu socialistične stranke, rekoč, da ta stranka je brez pomena za naš narod. 25 let je Molek, urednik "Prosvete" prosil in rotil Slovence v Ameriki, da bi bili socialisti, in ko je dognal ničevost svojega prizadevanja, je priznal svojo zmoto, stopil je iz socialistične stranke in se nekako prihuljeno približal Rooseveltu, ker je dišal, da je Roosevelt mož, ki je danes v Ameriki najbolj popularen. Drugi bedak na uredniškem polju — drugače ga ne moremo nazvati — je ocvirkar in paprikašar Jontez od "Enakopravnosti." Njegove strupene besede, polne gnjeva za vse njegove nasprotnike, dosledno uničujejo "Enakopravnost." (ontez, ki želi imeti veliko besedo v politiki, niti ameriški državljan ni. In tak greenhorn hoče kritizirati predsednika Roosevelta, hoče kritizirati poštene in stare ameriške državljane, od katerih bi se moral učiti ameriškega gentlemanstva, olike in značaja! Molek in Jontez, dve sfingi v ameriškem slovenskem časnikarstvu! Tri leta in pol je enako "E" kot "P" napadala predsednika Roosevelta. Vrgli so mu v obraz vse, kar je najbolj nečednega na svetu. Dočim je Rev. Coughlin v gospodarskem oziru gentlemansko tolmačil njegovo razlikovanje mišljenja s predsednikom Rooseveltom, sta Jontez in Molek udrihala po Rooseveltu po — barabsko. Šele v zadnjih tednih sta se domislila Jontez in Molek, da ni varno napadati Roosevelta. Z jokavim glasom sta priobčila vsak nekaj člankov, v katerih trdita, da sta za — Roosevelta! ! ! Sedaj pa sta že oba začela zopet udrihati po predsedniku. Pasja logika! Jontez nima ameriške državljanske pravice, torej sploh nima besede v politiki. Molek je pa cinična šleva, ki se bo vrnila k socialistom, kakor hitro ga bodo šodrugi napojili v Chicagu. Taki so ti oznanjevalci pasje logike med nami, ameriškimi Slovenci! Hvaležni smo, ker ameriški Slovenci 99 odstotno povsem drugače mislijo kot greeenhorn Jontez in pasji logi-kar Molek. --o-- Potovanje po zapadni Ameriki - Piše Michael Lah ml., Cleveland, Ohio. Privezal sem si nahrbnik, v bile jutranjieo. Jezerska gladi-katerega sem del najpotrebnej-, na je bila mirna kot zrcalo, le šo stvari za vzdrževanje telesa, sem pa tja je šinila iz vode riba Albertu rekel good bye in z za mušico, da so se napravili na .laeksonom sva jo uprasnila v vodi mali kolobarčki, ki so pa gore. Hodila sva v jutranjem kmalu izginili, mraku in ko sva prišla že precej Predstavljal sem si panoramo visoko, je začelo sonce ravno z mogočnega orjaka Triglava, o vzhajati. Krasen je bil pogled katerem mi .je moj oče toliko-na jezero in obronke okrog nje- krat pripovedoval. Tako neka-ga, ko so se uprli v panoramo j ko nebeško lepo mora biti v Tri-prvi sončni žarki. Mali oblački1 Savskem pogorju. Bor ve, če so se zdeli kot bi vrhunce gora ga bom kdaj videl z lastnimi Stvarnik potresel s srebrom. V očmi? zelenem smrečju se je oglasil V srebrnočisti vodi so se od-zbor ptic pevk, ki so veselo dro-j ražali vrhunci gora, vitke smre- ke in jelke, kot bi si narava delala jutranjo toaleto in bi si zelene smreke česale svoje dolge lase. Krasno je bilo, nebeško lepo. Za tak užitek se že izplača vstati ob pol petih zjutraj, kar je za mladega fanta že precejšnja žrtev, bi rekel. Toda rajsko jutro se je kmalu skesalo, nebo se je prepreglo s težkimi oblaki in kmalu je začelo deževati. Ni bilo dolgo, ko sva bila oba s tovarišem do kože premočena. Pameten ali malo manj trmast človek bi v takem položaju napravil obrat nazaj, ampak slovenska trma tega ni pustila. Hotel sem na Vsak način videti ledenik, do katerega je bilo še precej hoje in vsak dan tudi ni prilika videti na lastne oči ledenike, o katerih smo se učili v šoli. Torej sva jo s tovarišem praskala kar naprej. Najini koraki so bili enakomerni in umerjeni, kot nihanje ure na steni. Ni bilo prijetno, zlasti še, ko je začela kmalu drveti po poti voda s hri- je vso posodo, opral našo umazano obleko in povrhu še večerjo skuhal. Po večerji smo se vsedli okrog ognja in veselo kramljali. Marsikaj zanimivega nama je povedal Jackson, ki je že toliko potoval po Ameriki. Trdil je, da je zapadna Amerika še prostor, kjer si človek ustvari dobro in zdravo življenje. Tukaj so ljudje večinoma farmer j i ali pa gozdarji. Jackson je trdil, da tukaj potrebujejo zlasti izkušenih mašinistov in to vse od Vancouverja pa do Mehike. Ob pacifični obali je zlasti velika industrija v ladjedelnicah. Včasih so izdelovali kempo. No, pa sva ga ubogala | lesene ladje, za kar je šlo mnogo in jo ubrala zapet nazaj po blat- j domačega lesa, danes jih pa de- da se nisva peljala po bližnjici v glebočino. Bila sva že jako visoko in pot do ledenika nama je zapirala še samo skalnata gora. Zdaj je nastalo vprašanje, če bi šla okrog te gore, (katere bregovi so bili polni drobnega kamenja ali sodra. Pot je bila jako nevarna, ker ni bilo trdnih tal za noge, Torej je bil predlog na mestu, da greva nazaj in pustiva ledenik, kjer je, ki nama ni nič žalega storil in ki tudi ni nikjer zapisano in ukazano, da ga morava baš videti in mu seči v roko. Sicer je pa začelo zopet deževati, kot bi naju hotel dež na vsak način poslati nazaj v ni in opolzkli poti. Napol mrtva sva prišla v kempo, kjer sem se takoj zatekel v domačo lekarno in se močno drgnil z alkoholom, ki mi je kmalu ogrel premrzle ude. Albert se je izkazal kot dobre- lajo, seve, vse iz jekla in železa. Dolgo smo se pogovarjali in kar pozabil sem, da sem takoj daleč od doma. Z napol zaprtimi očmi sem zrl v ogenj, ki je pošiljal v temno noč iskre, ki .so r,. plesale po zraku kot veše, ali u „ . , . tovarifa' kajtikuriljeVfHk| kakor se že pravi temu. bov, da Sva hodila ze kar v stru- ogenj in tudi večerjo je imel ze gi malega potoka. pripravljeno. Pokazal je, da je' Na vso moč smo vlekli iz na- Ampak kranjska kri ne fali I res pravi kuhar, kajti ozmerjal, šili pip in tobakov dim se je ward Bokar se je vdomačil v hiši Frank Bokarja na 82. cesti in njegove žene Helene Mi rtič. Botri so bili Domin in Mary Blatnik. Ronald, Anthony Grahek, sin John Graheka in Jennie Per-ko. John Strekel Jr. in Agnes Perko sta porok, da je kristjan, vedno j Elizabeth, Anna Kreševič, hčer-lahkojka John Kreševiča in Marije Skok je prišla h krstu v spremstvu Leo in Ane Kreševič. Margaret. Marie Volčanšek se je pridružila družini Edward Volčanšek in Angela Planine ter se ponaša z botri John in Ana Prišel. Miklauž še ni šel na počitnice in še enkrat naši pokloni vsem, katerih ni Miklauž pozabil. Zadnjič smo rekli, da priobčimo čisti preostanek od bazarja ta teden. Čisti preostanek je ravno 2,300 dolarjev. Bilo bi nekaj več, pa smo s tem plačali tudi kapljico za bodoči piknik, ki ga že sedaj naznanjamo za 27. junija, 1937. Takrat bo 35 let, odkar je bila prvič božja služba v cerkvi sv. Lovrenca. VSI STE POVABLJENI! Santa Claus bo menda zelo zaposlen letos. To sklepamo iz te- ledenik bom videl, pa če si i naju je, ker sva prišla tako poz- mešal z vonjem smole, ki je pri-j ga, ker smo dobili obvestilo, da in izrabim noge prav do ramen in! no in večerja že toliko časa stoji, iiajal sem od ognja iz drv. Ko; pride k nam, za vse otroke fare če me mrzel dež zmoči prav pod j prav kot naša mama, kadar ne je ogenj pogorel do tal, je eden sv. Lovrenca, šele 28. decembra. pridemo o pravem času k večer- fantov vstal, razgrebel žerjavi-ji. Tolažila sva ga in ga hvali-,co ter jo polil z vodo. To1 je bila, kako fino večerjo da je sku- lo znamenje, da je "odplozalo" hal. Res je bil za časa najine j k počitku, odsotnosti sila priden, ker pomilj (Dalje prihodnjič) Skoraj me je zametlo prejšnji nebeškim kruhom, smo uverjeni, teden in le z največjo silo sem prišel do novic. Če bi tisti ljudje, ki pravijo, da nimamo drugega dela kot cigare kaditi in vi- kožo. Prijatelj Jackson je bil utrjen v nogah, saj je prehodil vso dolgo pot od Mehike do sem in nosil na hrbtu vedno prtljage za kakih 80 funtov. Moje no-žice so bile pa bolj scartane, saj po Clevelandu ne hodimo dosti, | ko se peljemo z avtom tudi, če gremo po pakeljc cigaret v trgo-1 vino na vogalu. Jackson je imel z menoj potrpljenje in kadar sem malo zaostal, me je po-i čakal, da sem ga došel. Ta čas' si je preganjal z nabiranjem jagod, ki jih je bilo polno tukaj. Okrog poldne sva prišla do Surprise jezera. Ne smete misliti, da je bil to tak surprise party za nas. Ker je še vedno padal mrzel efež, sva iskala prostor, kjer bi počivala na suhem. Našla sva neko votlino, v katero sva >e stisnila in si zakurila mal ogenj, da sva se malo posušila. Segla sva tudi v nahrbtnik in pojedla vse, kar je bilo notri. V tem je bil dež malo ponehal, zato sva se odpravila naprej. Toda nisva še hodila deset -minut, ko je začelo zopet mrščati. Pot je postala tako blatna, da nisva mogla naprej. Poiskala sva si torej vsak svoj prostor pod košatimi smrekami in vedrila. Pa ni bilo dolgo, ko zaslišim od kraja, kjer je vedril Jeckson, krik, ki je bil tak, kot bi Jacksona kak divji Indijanec za grlo držal in vihtel nad njim bojni tomahavk. V dolgih skokih je prihitel k meni in nii kazal 7 kovinastih škatelj, v katerih je morala biti kaka prezervira-na jed. Najbrže so jih pustili kaki hribolazci. Napisi na škat-ljah so bili že vsi izprani. Treba je bilo škatlje odpreti in pogledati vsebino. Pozabila sva j in cerkvene in družabne zadeve na dež in mraz, čeprav sva ime- j zainteresirana. Saj ni bilo priliv vse plave ustne od mraza. I reditve, take ali take, da bi Ma-Jackson je našel še neko staro; rije Miklavčič ne bilo zraven, ponvo, katero sva dobro oriba-jpa naj je bila prireditev doma la in izpirala, potem sva pa od-i ali pa v drugi fari. Zato naj ji prla škatlje in stresla vsebino v bo sedaj ohranjen blag spomin ponev. In kaj .ie bilo v škat-iin Bog vsemogočni pa naj ji po-ljah ? Naj vam povem. V eni je j plača stotero ves njen trud in bil corned beef, v drugi para- j prizadevanje. "Blagor mu, ki Obveščamo že sedaj vse otroke iz naše šole in javnih šol, kateri koristi, molitve in sv. maše, zato je naša sveta dolžnost, da se zanimamo zanje in kot katoliške matere vplivamo na svoje hčere, da se vpišejo v dobra katoliška društva. Veščim vsem članicam društva sv. Neže, vsem čitateljem Ameriške Domovine, vesele božične praznike in srečno novo leto. Frances Baraga, podpreds. -o- Take slavnosti ne smemo pozabiti! Cleveland, O.—Jugoslovanski kulturni vrt je zraven svoje lepote in pomembnosti, žal tudi povod raznih nesporazumljenj. Bilo je že veliko prerekanja, kalni bilo v korist nikomur, pač pa v veliko škodo. Slovenci bi bili mnogo na boljšem v vseh ozirih, ako bi poznali malo več narodne zavesti in sloge. Kar se tiče kulturnega vrta se bo končno vse slabo pozabilo, delo bo pa ostalo in pričalo o slovenski vzajemnosti in časti naših velikih mož. Nekaj dopisnikov je že opisovalo slavnostno akademijo, ki se je vršila na Zahvalni dan, 26. novembra v počast in spomin pi- prihajajo h krščanskemu naukuj sateija Ivana Cankarja in pes-pc raznih naših misijonih, ker!Jlika Simona Gregorčiča. Tem ! pred Božičem ne bo več Newbur- se pridružujem tudi jaz in mo-jških novic. Otroci bodo imeli najram regj( da me nobena pri-: 28. posebno mašo zase ob 9. Po reditev ni tako zadovoljila kot 1 maši pa pojdejo v dvorano, kjer jih bo Santa Claus čakal z raznimi sladkostimi tega sveta. Kdo bi ne želel biti zopet otrok? da ji tudi ta pot ni bila težavna. 1fonečnJ° naj tem potom! ' posebno lepo napisal g. A. šabec. Pokojna je bila članica dekhške-| ^,0^:.!Z™.m^^!:! W da v dvorani m ta, ker v resnici je bilo vse prekrasno. Ne bom opisovala podrobno, kako se je vse vršilo, ker to je no piti, če bi tisti ljudje bili ta- v miru, dokler je ne prebudi an-.| , „ o, , • , v, ,no voščilo vsem faranom fare ga društva Sodality m društva T ,, , " ' n, f t vr • v. sv. Lovrenca. Potem pa se vsem sv. Ane K. S. Iv. J. Naj počiva, . . j. > ■ J 1 'drugim, kateri bodo tole mesan- i ,.,. , ... v. jco brali. Bog daj zdravje in sre- ko dobri, da bi nam povedali nalgeljski glas sodni dan. Domačim.;^ |n veselje 0 praznikih in p0_ kak način se pride do tako zlatih j pa naše sožalje. ; tem skozi celo bodoče leto 1937. časov, ko ni vse polno dela, več j Iz Milwaukee, Wis. je prišel1 kot se ga izt-ršiti zamore, bi bil j na pogreb svoje sestre Jos. Nepripravljen dati jim velik j kan Jr. Joe je pred leti odšel v •laz present. Prosim enega ali dru- šolo tja, kjer je tudi vse študije gega izmed njih, naj mi to po ti-,za inženirja elektrike zdelal, hem pove, ako ima morda pa- tent na lepo skrivnost. Najnovejše je to, da je prišel iz starega kraja Father Vital Vodušek, pesnik, pisatelj in misijonar. On bo po Ameriki dajal misijone med Slovenci in obenem nabiral prispevke za Baragovo semenišče. Father Vodušek je velika oseba po duhu in po telesu in vem, da ga bodo ljudje radi sprejeli in tudi poslušali kamorkoli pride. č. g. misijonar ostane pri sv. Lovrencu čez Božič in se potem napoti v Chicago, kjer bo stanoval pri sv. Štefanu. Kličemo mu: dobrodošli in Bog s teboj! žalostne so naše novice to pot. V enem tednu smo pokopali dve osebi. Mrs. Mary Miklavčič je bila morda najboljše poznana žena v naši fari, ker je bila vedno in povsod in za vse, narodne Medtem si je tam poiskal službo, pa še več — poiskal si je tudi življenske družice in se poročil bilo nikakih klerikalcev ali liberalcev, ampak skupina narodno čutečih udeležencev, kateri so pazilo in z užitkom »zasledovali globoko zamišljena predavanja in poslušali lepe Gregorčičeve Saj pravim! Kam vendar čas ta-j pesmi. Vsa čast tistim, ki so k ko hitro beži? Petindvajset let vsemu temu pripomogli* V dolžnost mi je in na mestu je, da kot nadzornica v odboru kulturnega vrta poročam javnosti o izborno urejenih knjigah, tako gl. tajnika J. Grdine, kot dižnikova juha, dalje dve kanti zelenjadne juhe, ena kanta grahove juhe in dve kanti goveje juhe. Vse to sva stresla v kastrolo, zakurila ogenj in začela kuhati to zmes, ki je začela kmalu razširjati tak vonj tam okrog, da sva se s prijateljem prijela za roke in zaplesala okrog ognja pravi indijanski ples. Kmalu je bila meneštra gotova in v slast nama je šla, da se je kar kadilo. čez debelo uro se je nekoliko zvedrilo in udarila sva jo naprej. Pot je postala jako strma in dostikrat sva morala plezati se spočije," sta krasno zapela Mr. Zormaii in pa Father Kuž-nik, ki je prišel na pogreb. Tudi Father Bombach se je udeležil v spomin onega časa, ko je bil še kaplan pri fari sv. Lovrenca. Ostali družini izražamo naše globoko sožalje, pokojni pa naj sveti luč večna in naj v miru počiva. Nekaj let je že bila bolna Ana Lekan. Videlo se je, da gre na bolje. Skoraj bi mislil človek, da sploh ni bila bolna. Kar na enkrat pa jo zgrabi bolezen tako močno, da je skoraj hipno odšla na oni svet. Kot bi človek zgrabil cvetico in jo utrgal. Stara je po vseh štirih, da nisva zdrsela bila šele 28 let, toraj v cvetoči nazaj. Ob poti je večkrat zazi- mladosti je morala zapustiti svet jal strašno globok prepad in in oditi v večnost. Ker se je treba je bilo velike previdnosti, skozi bolezen pogosto krepčala z bo prav kmalo, odkar sem prvič stopil med Slovence v Clevelan-du. Ves ta čas nisem imel bogve koliko prostega ča*a in vendar ves ta čas sem bil srečen ker so uruiiue n, - bili Bog in clevelandski Slo- blagajničarke M. Kuhar, katere Od takrat se Joe drzi mesta Mil-! d dobrj> Strica Mar-; knjige se je pregledalo v prisot- %%au J so bm o(] nost samostojnosti, toda kon- čno je vendarle zmagala italijanska diplomacija. Plebiscit v ozemlju, ki je bil vojaško, politično in upravno zaseden od Italijanov je pomenil za njih že vprej zmago. Pri koroškem plebiscitu so bil« zraven razne mednarodne komisije, pa so nas kljub temu opeharili, toliko bolj so sto-; rili to Italijani s plebiscitom,' ki je bil popolnoma v njihovi režiji. Plebiscit je bil pravij humbug. Agitacija de bila ogromna' v vseh ozirih. Našemu ubogemu ljudstvu šo grozili z j uboji, če ne bi volili zanje. Glavna parola j'e bila ža svo- j bodo proti absolutizmu. Svobodo je predstavljala Franci-j ja in na njeni strani Italija, j Avstrija'pa je bila takrat ab-j solutistična. S tem, da so se! Slovenci izrekali za Avstrijo, so bili obtoženi absolutizma, I zatirani svobode in je ta mi nua na njihovi strani veliko po-j menil. Kajti nasprotniki so ta; položaj znali prav dobro izkoristiti. Slovencem je bilo tež-j ko povedati, da želijo ostati ze-dinjeni z ostalo slovensko zem-! 1 jo, ki je bila pač tedaj pod j Avstrijo. Glavno, kar je odlo-j čalo pri tem "plebiscitu" je bil nepopisen teror. O kaki svobodni volji ljudstva ni bilo govora. Kako se mora izvršiti svobodno glasovanje na ozemlju, ki ga je imela v rokah samo italijanska uprava (vojaška in civilna) brez kake medna-j rodne kontrole, z vsiljevanjem,! grožnjami, zapori, si lahko mislimo. Danes to že razume-j mo, takrat tega morda nismo, i leta 1866, pa je samo tu pa tam omenjeno. In vendar je ta "plebiscit" v tragični zvezi z znanim koroškim "plebiscitom." Šel je kot oster nož sko- Dučeja na novo sistemizirati svoje delovanje. Najbolj bodo pri tem udarjene tržaške paroplovne družbe, kakor vidimo iz pisanja fašističnega časopisja. Deset največjih družb bo absorbiranih po štirih formacijah, ki bodo imele določeno nalogo in delokrog. Nekatere družbe bodo; morale s tem prenehati in med temi bo marsikatera tržaška. Ta sprememba je bila diktirana, kot hočejo to opravičiti, zaradi poostrene tuje konkurence v Sredo- želi, da bi se njih število zvečalo, ker samo tako se mora uspešno konkurirati s tujimi družbami. Na koncu pa zaupa tehnikom, ki jim je poverjena nova ureditev in pravi, da hi dvoma, da bodo znali ceniti interese vseh italijanskih luk, —Na svečan način so odprli popravljeno cesto Trst-Postoj-na, ki se imenuje "cesta postojnske jame" in ima številko 58. —Tržaško društvo je 25. oktobra raziskalo "kačje brez-dno" pri Divači. To je po vojni kupil prof. Josip Sartori iz Bologne in je mislil vanj napeljati vodo iz reke Timave ter zgraditi električno cent r a 1 o. Zadeva se menda ni splačala in jamo je potem 1. 1922 daroval planinškemu društvu v Trstu. "Kačje brezdno" je eno izmed naj obširnih na Krasu. Njegove stene so skoro povsod navpično, in padajo celo do 180 m v globočino. Iz brezdna se razširjajo jame v dveh odcepih. Povsod so našli lepe kapnike in apnenčeve kristale. V eni jami so dosegli globino 304 m. Vse jame so 1900 m dolge. --o- DNEVNE VESTI Italije, ki zaklada upornike celo z orožjem, je krivo, da je bilo v Palestini tekom letošnjega leta ubitih tisoče Arabcev ih Židov. -o----- Nove uradnice Dr. sv. Rešnjega Telesa pri fari sv. Lovrenca je izvolilo sledeče uradnice: predsednica Mrs. Gliha iz Issler Ct, podpredsednica Mrs. Petrič, tajnica Mrs. Zidanic, 8905 Rosewood Ave., blagajničarka Mrs. Stepic, 8101 Mansfield Ave., zapisnikarica Mrs. Prhne, nadzornice: Mrs. Kenik, Mrs. K. Cergol in Mrs. Pucel, zastavo-nošinja in oskrbnica zastave Mrs. Terezija Jančar in Mrs. Godec. Zastopnice skup. društev fare sv. Lovrenca Mrs. Grozdanič in Mrs. Lekan. Zastopnice za Kulturni vrt: Mrs. Slak in Mrs. Novak. ■o—--- Predsednik Roosevelt na križarki Indianapolis, s katero se je vozil v Južno Ameriko. ~ • c? - " nazaj proti vhodu. Svetla, topla |nile, tistikrat, ko dnevna luč je sijala v rov. Kako čisto drugače je bilo zunaj v lesku solnčnih žarkov. Stoj, ali ni za menoj zaškrtal pesek ? Pogledati sem hotel. Pa v tistem hipu sem dobil strašen udarec po glavi. Le to še vem, da i:em omahnil in stegnil roke v smer, odkoder je udarec prišel, nato pa mi je temi zagrnila oči in zavest Nc vem, koliko časa sem bil našel." sem padel črez krov. Allah torej hoče, da se maščujem." "Jaz sem bil tisti, ki ti je rešil življenje. Allah torej hoče, da se mi tvojega maščevanja ni treba bati." "Misliš?" je siknil, "čemu pa je torej pripustil, da sem te spet v pest dobil? Iskal sem te tistikrat v Kairi, pa te nisem našel. V Damasku nisem mislil na tebe, pa sem te Na klobukih so morali volil-; ci nositi napise "Si" (t. j. je, i da so za Italijo). Gorje tistemu, ki bi imel "No," ta ni bil | varen življenja. Z eno bese-; do: Italijani so prisilili naše ljudstvo z vsem terorjem, da. se je moralo izreči zanje. Takratna naša inteligenca, ki so jo tvorili večinoma duhovniki po; vaseh, je veliko trpela. Na njo, ki je bila najbolj zavedna, je padel najhujši teror. In; vendar, kljub vsemu terorju se je zgodilo nekaj skoraj čudež-, nega. Simon Rutar navaja v j svoji knjigi "Beneška Slovenija," da so volili vsi razen ene- • ga za Italijo, samo eden torej da je glasoval za Avstrijo. To ne drži! Bilo jih je več sto,; ki so kljub vsemu terorju, izpostavljajoč svoje življenje v nevarnost, volili za Avstrijo. Tudi lahko rečemo, da je bilo j pravo junaštvo, kajti ti so postavili na kocko vse. Koliko je; glasov uničil volilni sistem, je potem druga stvar. Torej be-j neški Slovenci so se kljub vsem okoliščinam izrekli za Slove-' Roparski prijatelj Kakšna je nekatera šolska, mladina da nes nam kaže sledeči dogodek — Larry Oliver, 17 let star, 8809 Hough Ave,, je bil zaposlen v Jack Frost 'pehanji. Dolgo je bil šolski in igralni prijatelj nekega Johnny-a, katerega, ime policija še ni i.dala. Johnny sam je bil prej zaposlen pri dotični pehanji, toda so ga i odpustili od dela radi, nemarnosti. Oliver je dobil delo. Johnny kot bivši uslužbenec pri pehanji, je vedel, da gospodar zvečer, ko zapre, spravi denar v predal na levi strani .avtomobila. In tako je Johnny preteklo soboto večer nameraval oropati svojega ' bivšega, delodajalca. Toda to pot ni dobil denar v predalu, pač pa, le nekaj piškotov. Ves jezen, je Johnny počakal, da je prišel Larry Oliver iz pekari-je. Ustavil ga je na cesti in z revolverjem prisilil svojega prijatelja, da mu je izročil plačo, katero je Oliver pravkar dobil—$14. fm objokan je Larry prišel domov. Plačati bi ■moral rent za očeta, ki je hrom, mati bolna, ena sestra pa mladoletna. Policija je bila obveščena in je pridaniča tudi kmalu dobila. Johnny je že od prej poznan tat. -o-- Italijani odgovorni za nemire v Palestini Ta ima pogum Matt Gardner, ki ima v bližini Elyria, Ohio, gasolinsko postajo, se še nikdar ni ustrašil roparjev. Gardner je star 52 let in ima samo eno oko, toda streljati zna, o čemer se je že marsikateri ropar, ki je hotel izropati njegovo gasolinsko postajo, prepričal. Tekom štirih let, odkar operira gasolinsko postajo, je polovil že 19 roparjev, tri je nevarno ob-strelil, enega je ubil. Tudi preteklo nedeljo so hoteli iz ropati postajo štirje mladi Italijani iz Clevelanda, toda Gardner je enega ustrelil, da sedaj umira, druge je pa prisilil, da so počakali, dokler ni prišla policija. -o- f] Mala kazen Max Horn, ki je osleparil mnogo naših ljudi s prodajo pokopališčnih lotov, katere je ponujal v zameno za hranilne knjižice posojilnice, je skesano priznal svoj zločin. Sodnik ga je obsodil na dve leti v državne zapore, toda pozneje je suspendiral kazen in stavil Hor-na za dve leti pod nadzorstvo sodni je. MAlRMilAŠi Dobra kuharica bolj priletna, ki bi kuhala za restavrant in pomagala pri splošnem gospodinjstvu, dobi takoj delo. Plača po dogovoru. Tukaj dobi stanovanje in vso oskrbo. Oglasi naj se na 576 E. 152nd St., telefon MUlberry 3429. (295) Opremljena soba lepa in svetla se odda. Prost vhod in gor kota. Vpraša se na 6513 Edna Ave. (295) Delo dobi izkušeno dekle za hišna dela in ki stanuje v bližini 185. ceste. Oglasite se na 762 E. 185th St. (X) Znani židovski urednik Abraham Cahan, ki se mudi v Cle-velandu, je imel včeraj govor, tekom katerega 'je izjavil, da so bili plemenski boji letos v Palestini v prizor j eni radi direktnega hujskanja Italijanov. Laška vlada po svojih tajnih agentih - provokaterjih hujska Arabce, da napadajo Žide. Italija nikakor ne želi, da bi imela Anglija vso kontrolo ob Sredozemskem morju in gotovo pričakuje, da se ji bo nekega dne posrečilo dobiti vsaj del Palestine pod svojo kontrolo. Arabci in Žid je, je rekel Cahan, se lahko imenitno A. Greenwakl Plumbing & Heating Co. se je preselila iz St. Clair Ave. in 27. St., na 1229 St. Clair Ave., kjer bodo odjemalci enako dobro in točno postreženi. Se priporočamo. Tel. CHerry 0845 ali GLenville 5089. (Nov. 27, Dec. 1, 4, 8, 11, 15) Sedaj je čas da kupite, če vas veseli trgovina z grocerijo in mesom, ali pa samo grocerija. Proda se radi slabega zdravja. Ni potrebno dosti denarja za nakup. Prostor je star dobro vpeljan. Lepa bodočnost za Slovenca, ki ga veseli ta trgovina. Za nadaljne podrobnosti se zglasite na 6213 St. Clair Ave., stranska vrata. Frank Preveč. (Dec. 11.15.) Farma naprodaj Proda se ali zamenja za hišo v mestu, 101 aker obsegajoča farma v Pennsylvania i, z vsemi poslopji in obširnim gozdom. Za gotovino je jako nizka cena. Lastnica se nahaja v Clevelandu, in je naslov: Stella Kris, 5516 Carry a ve., Cle- jrazumejo med seboj, toda ne-• veland, O. (297) rrrrr Vidim, da te moram samo pred tem tudi pred samo seboj. Jaz bi bil nezvest napram svojim dolžnostim do tebe, nezvest do tvojega umrlega očeta in do tvojega umorjenega brata, če bi postopal drugače, kakor nameravam postopati. In za to bi mi morala biti hvaležna, Rozamun-da." In spet se je obrnil, da odide. ■ ' "Da bi vam morala biti hvaležna?" je zaklicala strastno. "Preklinjala vas bom! Vse'svoje življenje vas bom sovražila in smatrala za morilca, če storite to! Norec! Kaj res ne vidite in ne izpregledate? Norec!" On se je zdrznil. Bil je mož pozicije in sveta in nikoli ga ni še nihče tako sodil. Sicer ni bila ona prva, ki ga je imenovala norca, toda na vsak način je bila prva, ki mu je zabrusila to v obras. "Prav, prav," je rekel med je zo in pomilovanjem, "vidim, da si blazna, totalno blazna! Tvoja pamet je zmedena, tvoja vizija meglena. Ta vtelešeni hudič je postal v tvojih očeh uboga žrtev zločinov drugih ljudi, jaz pa bom postal v tvojih očeh — morilec in norec! Božja luč!" Spet se je obrnil in toliko da ga niso zadela vrata, ki so se takrat odprla. Med vrati se je pojavil lord Henry Goade, oblečen popolnoma v črno, okoli vratu pa je imel zlato verižico — znamenje svojega urada, urada sodnika. Lord Goade je pogledal enega in drugega, nato pa dejal: "Morda bomo potrebovali pričevanje gospodične v tej resni zadevi, .ki je pred nami." Nato se je -obrnil k Siru Johnu: "Ukazal sem, naj pripeljejo jetnika k obravnavi, da sliši svojo sodbo. Ali bo ta zadeva prežalostna za as, gospodična Rozamunda?" "Prav' dobrodošla mi je!" je odgovorila Rozamunda ter vrgla glavo v tilnik, kakor oseba, ki je trdno odločena in ki ve, kaj ji je storiti. "Ne, ne," se je vmešal Sir John protestirajoč. "Ne poslušajte je, Harry. Ona. . . ." "Upoštevajoč, da se bo glavna obtožba napram jetniku nanašala na njegove pregrehe proti meni, zahtevam, da se me zasliši." "Gotovo, gotovo," se je strinjal lord Henry, "če mislite, da vam to ne bo povzročilo preveč žalosti in razburjenja. V tem slučaju utegnemo morda opraviti brez vašega pričevanja." "V tem, moj lord, vas zagotavljam, da se motite. Brez mojega pričevanja ne morete ničesar ukreniti." "Torej naj bo," je rekel Sir John mirno ter stopil nazaj k mizi, pripravljen, da zavzame tam svojo mesto. Lord Henry se je takrat obrnil proti vratom in dejal: 'Vstopite gospodje, in ukažite, naj pripeljejo jetnika." Na krovu so se zaslišali koraki in vstopili so trije častniki, ki so imeli izpopolniti sodni dvor, kateri je imel soditi rene-gatskega korzarja, čigar obsodba je bila že vnaprej določena. PET IN DVAJSETO POGLAVJE častniki so posedli okoli mize. Srednji sedež za mizo je bil določen za Lorda Henry-a Goade ja, kraljičinega poročnika, ki je imel predsedovati sodnemu dvo Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: § Kranjsko-Slovenska @ Katoliška Jednota TJstanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtmne. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Meseftni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR,. 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois - ------------------------- ru. Na njegovi desni je sedel Sir John Killigrew, na njegovi levi pa neki častnik, po imenu Youl-don. Ostale sedeže so zasedli ostali častniki. Na skrajni desnici mize je bil postavljen stol za Rozamundo. Ona je zdaj tam sedela, sklenjene roke na mizi pred seboj, njeni pogledi pa so motrili petero gentlemanov, ki so tvorili sodni dvor. Zunaj so se spet zaslišali koraki, človeški glasovi in smeh. Nato se je pojavil med vrati Sir Oliver, zastražen po dveh mornarjih v oklepih in s čeladama na glavi ter z golima mečema v rokah. Za trenutek se je ustavil med vrati in ostrmel, ko je uzrl Rozamundo ob mizi. Nato pa je stopil pred svojima stražnikom ma naprej, roke je imel še vedno na hrbtu zvezane. Komaj vidno se je poklonil sodnemu dvoru ter rekel: "Dobro jutro, gospodje!" Petero sodnikov ga je nekaj časa molče motrilo, zatem pa se je oglasil Sir John, rekoč: "Brez dvoma vam je znan vzrok, radi katerega ste bili privedeni semkaj." "Komaj," je rekel jetnik. "Toda nobenega dvoma pa ji imam glede tega, kaj boste z menoj naredili. Pa vendar," je nada-| jeval hladno in kritično, "iz vašega sodnijskega zadržanja vi-im, da mi nameravate dati ne-tako obravnavo, nekako sodno farso. Prav nič nimam proti temu, toda prosim, da prihranite gospodični Rozamundi vso to i nepotrebno stvar." . "Gospodična Rozamunda sama zahteva, da mora biti navzoča," je rekel mrko Sir John. Morda," je odvrnil Sir Olive]-, "ker ne zapopade....." Jaz sem ji natančno pojasnil," je rekel Sir John skoraj škodoželjno. Jetnik je kakor presenečen pogledal Rozamundo, nato pa se je spet obrnil k svojim sodnikom. V tem slučaju nimam torej ničesar več pripomniti. Toda preden nadaljujete, je še neka stvar, radi katere se je treba sporazumeti. Pogoji moje predaje so bili, da smejo vsi ostati na ladji svo-aodno oditi. Spomnili se boste, Sir John, da ste mi dali na to svojo viteško besedo. I11 vendar sem našel na krovu te ladje nekoga, ki je bil prej na moji galeji, nekega Angleža, po imenu Jasperja Leigha, katerega držite kot svojega ujetnika!" "O11 je umoril Mastra Lione-la Tressiliana," je odvrnil Sir John hladno. To je mogoče, Sir John. To da to se je zgodilo, preden sem jaz sklenil z vami svoje pogoje, zato zdaj svoje besede ne 'morete vzeti nazaj, ne da bi s tem škodovali svoji časti." "Mar govorite vi o časti, Sir?" je vprašal Lord Henry. O Sir Johnovi časti, gospod," je odvrnil Oliver. "Vi ste tu, da slišite svojo sodbo," je pripomnil Sir John. "Da, tako se mi je zdelo. In to je privilegiji, glede katerega ste bili pripravljeni plačali gotovo ceno, zdaj pa skušate dobiti nekaj nazaj, leak or se zdi. Zakaj, ne morem si misliti drugače, kakor da se je Jasperja Leigha brez vaše vednosti zaprlo 11a tej ladij in da bo dovolj, da vas samo opomnim 11a to, pa boste zagrešeno popravili." Sir John se je zagledal 11a mizo. Bilo ni nobenega dvoma, da je bil po svoji časti obvezan, osvoboditi Mastra Leigha, ne glede na to, kaj je storil. In bilo je res tako, da so Jasperja Leigha odvedli in zaprli na njegovi ladji brez njegove vednosti ; o tem je Sir John šele pozneje zvedel. "Kaj pa naj storim ž njim?" je končno zamrmral. "Na vas je ležeče, da to odločite, Sir John. Pa vendar vam bom povedal, kaj bi ž njim lahko napravili. Ne držite ga kot ujetnika, ne prepeljite ga nazaj v Anglijo in sploh mu ne škodujte na kakršen koli način. Ker je bil njegov zaseg samo pomota, ste obvezani, da to pomoto popravite, kakor jo pač morate. Vem, da boste storili to in ni treba, da vam svetujem, kako." Nastal je kratek premolk, nakar se je Lord Henry, hladen in mrzel, obrnil k jetniku z besedami : "Dali smo vas privesti semkaj, da vam damo priliko, če imate navesti kak razlog, zakaj vas ne bi smeli obesiti, kakor je naša pravica." Sir Oliver ga je pogledal skoraj s porogljivim presenečenjem. "Nikoli ni bila moja navada izgubljati- besed," je odvrnil. "Zdi se mi, da me razumete prav," je odvrnilo njegovo lord-stvo. ' "Če namreč zahtevate formalno obravnavo, smo pripravljeni prepeljati vas v An' glijo." "Na vas je torej, da odločite, kje. bi bili raje obešeni: na kopnem ali na morju," je useka) vmes Sir John. "Moja edina želja je, da ne bi bil obešen v zraku," je dejal Sir Oliver. "Ampak na to željo se ne boste ozirali." Lord Henry se je naslonil naprej :'"Dovolite mi, gospod, da vas opomnim da bodite v svojem lastnem interesu resni" "Verjamite mi, moj lord, da mi je povsem znana resnost položaja. Zakaj če se me bo sodilo zaradi mojega piratstva, tedaj si v tej zadevi ne morem želeti bolj izkušenega sodnika na kopnem in na morju, kakor je Sir John Killigrew." "Veseli me, da me smatrate za takega," je rekel Sir John kislo. "Toda piratstvo," je dostavil, "je zadnja stvar, radi katere vas bomo sodili." Sir Oliver je svetlo pogledal svoje sodnike. "Če ni torej piratstvo, tedaj vam povem, da boste razočarani, če bo količkaj pravice v vaših metodah, ker me ne boste videli viseti. Torej nadaljujte, gospodje, z drugimi obtožbami. Stvar postaja čedalje bolj zanimiva." "Ali morete zanikati piratstvo?" je vprašal Lord Henry. Dalje prihodnjič) ^IIIIIIIIIIIIIIIIMIllllllllllllllllHIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllHIlim^ flCLznanilo l § Tem potom se sklicuje za dne 10. januarja 1937 ob 1. url po- = E poldne letno delniško sejo Slovenskega Doma na Holmes Ave. Po- E E dani in odobreni bodo letni računi. Delničarji naj vzamejo to na- E E znanilo za uradno obvestilo. D1REKTORIJ SLOVENSKEGA DOMA, sklicatelj. E iiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiittiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii'i'il'L1"1'11''111''1'11'^ Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINER'S ELIXIR m BITTER WINE Ne bodite sužnji neprebavnosti -NAROČITE 81 PROSTI VZOREC -' Triner's Bitte. Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, 111. I fif Pošljite mi brezplačni vzorec, line. ..... Naslov ..................... ' — —j*, gfa.— —i „— . C. T" — Irlicrnuh NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o veliki izgubi našega preljubljenega in ne-pozabljenega soproga in očeta Matija Milavec ki ga je Vsemogočni Bog poklical k sebi in je previden s svetimi zakramenti zatisnil svoje trudne oči dne 3. novembra 1936. K večnemu počitku smo ga položili dne 7. novembra 1936 na Calvary pokopališče v spremstvu številnih prijateljev. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so nam izkazali prijaznost ter nam bili v pomoč in tolažbo v času prevelike žalosti. Ravno tako vsem, ki so izkazali ranjkemu zadnjo čast ter ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda. Iskrena hvala Rev. Andrew Andreyu za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in za opravljene cerkvene pogrebne obrede, kakor tudi iskrena hvala Rev. Max Sodji za spremstvo na pokopališče. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto dragega ranjkega in sicer: Lausches' in družine, Kramaršič in družine, Mrs. Mary Mil avec in družina, Mr. in Mrs. John Pe-rušek in družina, Mr. in Mrs. Frank Perušek in družina, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek in družina, Zakrajšek in dr užina E. 58th St., Mr. in Mrs. Anton Perušek in družina, Mr. in Mrs. Joe Somrak in družina, Sorsek in družina, John Malone and Valtinsky, Mrs. Caroline Modic in družina, Mr. in Mrs. John Modic, Mr. in Mrs. Frank Bela j in družina, Mr. in Mrs. John Shriner, Mr. in Mrs. Anton Naglič in družina, Mr. in Mrs. Felix Jarkewicz, Domin Lousin in družina, Miss Valeria Ferlnga, Richman Employees, Cleveland Twist Drill Employees, Cleveland Brass Employees, From the boys of E. 53. Light Plant. Prisrčna hvala sledečim, ki so da rovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega: Mr. in Mrs. John Milavec, Mr. in Mrs. Rudolph Znidar-šič, Mr. in Mrs. Anton Milavec in družina, Mr. in Mrs. Anton Milavec Jr., Mrs. Louise Milavec, Mr. in Mrs. John Perušek in družina, Norwood Rd., Mr; in Mrs. Louis Zakrajšek in družina, Bonna Ave., Mr .in Mrs. Frank Perušek, Mr. in Mrs. L. F. Zakrajšek Jr., Mr. in Mrs. Joe Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Carl Ave., Zakrajšek in družina E. 58th St., Mrs. Frances Skuly in družina, Mr. in Mrs. Anton Lach, Mrs. Angela Pucel in družina, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Metta Ave., Mrs. Frances Legan, Mrs. Anna Knaus in družina E. 39th St. Mr. in Mrs. Louis Skoda in družina, Mr. in Mrs. Anton Debelak in družina, Mrs. Mary Znidaršič, Mrs. Mary Peterlin in družina, Mrs. Anna Butkovič, Mr. in Mrs. Frank Skuly, Mr. in Mrs. Anton Baraga, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič, in družina, Mr. in Mrs. Louis Znidaršič, Mr. in Mrs. George Znidaršič, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek, Addison Rd., Mr. in Mrs. P. Herzog, Mr. in Mrs. John Po-zelnik. Mrs. Mary Kovačič in družina, Mrs. Mary Milavec E. 71st St., Mr. in Mrs. J. Orazem in družina, Mr. in Mrs. Matthew Skrbeč in družina, Mrs. J. Krečič, Mr. in Mrs. John Adamič in družina, Mr. in Mrs. John Brodnik in družina, Mr. in Mrs. Frank Modic E. 67th St., Mr. in Mrs. Anton Naglič, Mr. in Mrs. John Spech in družina, Mr. in Mrs. George Skiljan, Mr. in Mrs. Martin Strauss, Mr. John Zgonc, Mr. in Mrs. Joe Drobnic, Mr. John J. Spech Jr., Mrs. Mary Millavec, Mr. in Mrs. John Ausec, Mr. in Mrs. Joe Menart, Mr. in Mrs. John Meznaršič, Mr. Anton Petkovšek, Mr. in Mrs. John Kromar, Mr. in Mrs. Longenfus, Mr. Louis Sewer, Mr. Louis Hlad, Mr. in Mrs. Joe Poni-kvar, Miss Jenie Vencel, Miss Jennie Mohorčič, Mr. Joe Sever, Mr. in Mrs. Victor Markovič, Mr. in Mrs. Anton Stare, Mr. in Mrs. Anton Anžlovar, Mrs. Rose Urbančič, Miss Anna Gustinčič, Mr. in Mrs. Jack Maloverh, Mr. Charles Wohlgemuth, Mrs. Jennie Turk in družina, Cleveland Brass Employees. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Judge F. J. Lausche, Mr. Louis Kramaršič, Mr. Fr. Macerol, Mr. John Avsec, Mr. Jack Boncha, Mr. Joe Zakrajšek, Mr. John Dolsak, Mrs. Angela Pucel, Mr. Ben Weiser, Geneva, O., Mr. Jack Se-lan Jr., Mr. Frank Petkovšek, Mr. Frank Buchar, Louis in Anna Zakrajšek, Mr. Joe Modic, Mr. Louis Snyder, Mr. Rudolph Znidaršič. Obenem tudi lepa hvala Mr. Joe Hočevar, Mr. Frank Dobre, Mr. Joe Ponikvar, Mr. John Trarnte, Mr. John Zelko, Mr. Joe Brodnik. Ravno tako tudi lepa hvala po-grebniku Frank Zakrajšku za vso prijazno postrežbo ob času žalosti in za lepo urejeno in simpatično vodstvo pogreba. Ti nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ki si prestal tr-njevo pot te solzne doline ter se za vedno ločil od nas, veseli se sedaj v nebeški slavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja. Smrt je rešila Tebe trpljenja, nam pa je vzela zvestega soproga in skrbnega očeta. Spominjaj se nas tam v rajskih višavah; tudi mi se Te bomo vedno spominjali v molitvi v tej solzni dolini, dokler nas ljubi Bog ne pokliče za Teboj. Žalujoči ostali: FRANCES MILAVEC, soproga; MATT, JOHN, FRANK, LOUIS, ANTHONY, EDWARD, sinovi; FRANCES poročena ZNIDARŠIČ, JOSEPHINE MILAVEC, hčere; zapušča tukaj tudi žalujočega brata Antona, v stari domovini pa sestro Mary Malnar. Cleveland, Ohio, 15. decembra, 1936. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 15TH, 1936 ■