K etimologiji toponima MVrišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
Metka Furlan (Ljubljana)
IZVLEČEK: Hotiški toponimMi'rišče ni tvorjenka iz hidronimaMura, hotiško Mu:lra, kot pravi ljudska etimologija, ampak nomen loci na -išče iz samostalnika 'mû:1 re (f. pl.) »opuščeni rokavi reke Mure«.
0 S toponimom Mirišče1 poimenovan zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza v občini Lendava je v Krajevnem leksikonu Slovenije označen za vas, ki leži »jugozahodno od Hotize med rokavi Mure na sušni polici severno od njenega glavnega toka. V vseh pogledih teži k Hotizi, s katere je dostopna po krajevni poti. Večji del vasi je na desnem bregu Mure v SRH« (KLS, IV, 101). Zaselek danes šteje le nekaj hiš in je nastal na tamkajšnjem območju opuščenih rokavov reke Mure, ki ga po informaciji ge. Tilke Žalik, rojene v Hotizi, domačini od nekdaj imenujejo Mi'rišče, opuščene Murine rokave pa mi'rice (K. Kenda-Jež, ustno).2 Po pripovedovanju iste informatorke je zaselek nastal na zgornjem delu območja z imenom Mi'rišče,3 ka-
0 0
•
h«
Ifl h«
<
s
h«
ABSTRACT: The Hotiza toponym Mi'rišče is not derived from the hydronym Mura, or 'Mû:1 ra in the Hotiza dialect, as claimed by folk Z
etymology, but is a place name ending in -išče derived from the noun >
'mû:lre (f. pl.) denoting "former branches of the Mura River".
S
h«
s tà 1-5
Preučevanje etimologije toponima Mirišče je vzpodbudil župan Občine Lendava, ki je na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, katere članica sem, lani jeseni naslovil vprašanje, ali obstaja kakršen koli strokovni zadržek, da bi z variantami Murišče, Dolnji Brezovec in Mirišče poimenovani zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza uradno poimenovali Mirišče, češ da je to ime že od nekdaj uveljavljeno v vsakdanjem življenju občanov.
Narečno gradivo s terena, ki je potrdilo krajevno izgovorjavo imena zaselka Mi 'rišče, mi je posredovala dialektologinja dr. Karmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ta pa je nekatero gradivo pridobila prek prof. dr. Mihaele Koletnik z mariborske Filozofske fakultete. Obema se za njuno pomoč pri pridobivanju narečnega gradiva, ki so ga prispevali trije informatorji različne starosti, iskreno zahvaljujem. Novo pridobljeno narečno gradivo je v prispevku predstavljeno po t. i. novi nacionalni transkripciji, gradivo iz SLA pa v Ramovševi transkripciji. O tem Kenda-Jež 1996, IX. Pri navajanju imena območja sedanjega zaselka je informatorka včasih uporabila tudi zvezo s pridevnikom gornji.
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
^ mor so ljudje sprva prihajali le zaradi obdelovanja konoplje in lanu (namakanje, w sušenje in trenje), sčasoma je tu nastal prvi mlin, ljudje so si začeli postavljati iz N blata ali lesa narejene barake itd. V Ižakovcih ime zaselka izgovarjajo Me'rišče z M jezikoslovno zanimivim razširjenim izgovorom nenaglašenega e < i pred r (M. W    Koletnik, ustno).4
O Zaselek je mlad in skladno s tem sta njegov opis in ime zabeležena redko in le
S v novejših tiskih. Na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787 območje L današnjega zaselka ni označeno z imenom. Zaselek tudi ni omenjen v Leksikonu O dravske banovine iz leta 1937. V KLS, IV, 101, iz leta 1980 je poimenovan Brezov vec (del), ker je zaselek spadal in, kot je znano, še vedno spada pod hrvaško k. o. Brezovec. Enako ime zaselka je na str. 169 zapisano v Krajevnem leksikonu Ljudske republike Slovenije iz leta 1954 in tudi še v Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1996. V prvi izdaji Atlasa Slovenije iz leta 1985 nosi ime Murišče N (47/B2), v tretji iz leta 1996 Brezovec (47/B2), v četrti pa ponovno Murišče (42/C2). A Na karti Pomurje in vzhodno Podravje z merilom 1 : 75.000, ki jo je leta 1998 iz-p dal Geodetski zavod Republike Slovenije, se prav tako pojavlja ime Brezovec. Na nn Državni topografski karti Republike Slovenije z merilom 1 : 25.000 iz leta 1996 ^    najdemo Murišče."
Ime zaselka, ki se v krajevni izgovorjavi glasi Mi'rišče, v različnih tiskih pa « je zapisano tudi kot Murišče, je torej nastalo iz homonimnega ledinskega imena, ki 3    je označevalo območje starih opuščenih Murinih rokavov.
2
o 1 Iz fonetično-morfološke ocene variant Mirišče in Murišče in na podlagi lege
7 zaselka v bližini toka reke Mûre (SP 2001) je razvidno, da lokalna varianta in njena • različica iz različnih tiskov odražata izimenski besedotvorni vzorec z znano pri-2 pono -išče. Ta v slovenščini in v širšem slovanskem prostoru tvori samostalnike s pomensko podstavo »tam, kjer je X«, npr. strn-išče »tam, kjer je strn«, gumn-išče »tam, kjer je gumno«, grad-išče »tam, kjer je bil grad/utrdba«. V tem oziru bi imeni pomenili »območje, kjer je reka Mura« oz. »območje, kjer je nekdaj tekla reka Mura«, ker gre za območje starih Murinih rokavov.
2 Preverjanje ustreznosti te etimologije pa je pokazalo, da ni zanesljiva zaradi aplikacije funkcije besedotvornega vzorca s pripono -išče in da je na ravni ljudsko-etimološke. Samo ime Mi'rišče6 namreč pri večini sogovorcev vzbuja asociativno vez s knjiž. hdn Mûra, v hotiški izgovorjavi Mü:lra (M. Koletnik, ustno).
4 Pojava Ramovš 1935 pri predstavitvi prekmurskega narečja ni evidentiral. Drugod na slovenskem območju mu zaradi ižakovskega e < i < u pred r ustreza le površinsko enak in tipološko primerljiv pojav npr. v gorenjskih govorih zgornjesavskih dolin, prim. atn Cerila "Cirila", mtn Veriše < sln. *virišče (Čop 1983, 49) < *viri'šče.
5 Za pomoč pri zbiranju zapisov imena tega zaselka po geografski literaturi (karte, zemljevidi ...) se zahvaljujem dr. Maji Topole in Primožu Gašperiču, oba z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
6 To ime seveda ni v etimološki povezavi z imenom Mirišče — mirišče (n.) "zidovje, razvaline, podrtija" (Pleteršnik) — mir (m.) "zid" (Pleteršnik) < psln. *myri> — lat. mürus
160
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
Razlaga imena MVrišče, po kateri naj bi hdn Mura in pripona -išče tvorila le-    ^ dinsko ime *Murišče, ki se je po fonetičnem razvoju sln. nenaglašenega u v i razvilo v hotiško Mi'rišče enako, kot se je tamkajšnje si'siti iz sušiti, dišiti iz dušiti,1
0
je namreč pokazala, da vzorca o
"isto" (Bezlaj ESSJ, II, 185), ker na območju, ki ga označuje, ni nobenih ostankov zidov starih gradišč.
Glagolsko gradivo je posredovala M. Koletnik, ustno. O tem fonetičnem pojavu Ramovš 1935: 184.
Pomeni imen so predstavljeni kot v PMS, zato pripadnost konkretni občini lahko tudi ni odraz aktualnega stanja.
O arealni razporeditvi sln. -š- (< -šč-) : šč Ramovš 1924, 279.
V zvezi s predstavljanjem te pogoste funkcije pripone -išče želim opozoriti na jezikoslovno neprepričljive razlage, da pripona v primerih, kot je npr. gradišče, označuje kraj, kjer je kaj bilo (npr. v Miklošič 1875, 274; Bajec 1950, 114; Šimunovič 1972, 252, itd.). Kategorija časa, ki naj bi jo po teh razlagah pripona izražala, ni slovnična kategorija, ki bi bila imanentna samostalniku (pač pa seveda glagolu) in zato je v jezikoslovnem oziru ne izražajo niti tvorbe na -išče. Časovna funkcija pripone -išče, ki se prepoznava na podlagi tipa gradišče, izvira in pripada v takšnih primerih etimološki razlagi vsakokratnega primera, ki temelji tudi na upoštevanju zgodovinskega stanja konkretnega območja, ki ga ime označuje. Metodološko neupravičeno pa je, da se iz etimološkega pomena besede, ki temelji tudi na zunajlingvističnih podatkih, kategorijo časa, pridobljeno na podlagi zu-najlingvističnih podatkov etimološke razlage, vnaša v slovnično funkcijo/pomen imenske pripone.
•
hidronim + -išče ^ ledinsko ime $2
slovenska imena na -išče ne potrjujejo. Pri nas in tudi v širšem slovanskem _
prostoru namreč ni ledinskih imen na -išče, ki bi bila neposredno izpeljana iz hi- ^ dronimov.
h«
2. 1 Na podlagi razpoložljivega slovenskega gradiva je mogoče ugotoviti, da je p.
pripona -išče neposredno pritaknjena na hidronim le v enem zanesljivem primeru. ^>
Tu pa rezultat ni ledinsko ime, ampak hidronim: ^
hidronim + -išče = hidronim
To sta potok Dravišče »panoga od Drave v občini Trgovišče (Ptuj)«8 (PMS) in Z zahodno od njega Draviše »potok, ki se odcepi od Drave v občini Formin (Ptuj)« > (PMS), ki z asimilacijo -š- < -šč- kaže na vpliv govorne podstave Slovenskih go- o ric.9
V obeh hidronimih se ohranja hdn Drava, pripona -išče pa tu ne označuje »območje, kjer je X = Drava«,10 ampak »tok, ki pripada toku X = Dravi« in ima torej pripadnostno funkcijo, ki v slovenščini pri tej priponi do sedaj ni bila prepoznana, čeprav je zastopana tako v apelativnem kot imenskem fondu.
Dravišče namreč ni »tok, kjer je/teče reka Drava«, ampak je »tok, ki pripada reki Dravi«, ker ime označuje Dravin pritok oz. tok, ki se v Dravo izliva. Tudi *Kraljišče = 1818 Kraliszhe, pozabljeni mikrotoponim pri Mavhinjem v občini Devin Nabrežina (Italija), ne označuje območja = posesti, kjer je posestnik z imenom
161
7
8
9
10
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
^    Kralj (Merkù 2006, 110), ampak območje = posest, ki pripada posestniku Kralju.
V slednjo pomensko skupino spadajo vsa nekdanja in sedanja imena območij na N    -išče, ki so izvedena iz priimkov ali vzdevkov, npr. *Baronišče = 1822 Baronsche,
zaselek in potok v Sv. Mariji Magdaleni zgornji v občini Trst (Italija), — cgn Baron W (Merkù 2006, 41), Furlanišče, ledina med Briščami in Gabrovcem v občini Zgonik O (Italija), — cgn Furlân (Merkù 2006, 76 s.), Komarišče, ledina pri Praprotu v o. S Devin Nabrežina (Italija), — cgn Komâr (Merkù 2006, 104), Obramišče, ledina pri L    Vizontu v o. Neme (Italija), — cgn Abram (Merkù 2006, 142) itd.
0 V kraškem repišče »repno perje« (Legiša 1951, 572) — répa »Brassica rapa« v    funkcija pripone -išče ni enaka tisti v repišče/repišče »njiva, na kateri raste repa«
2 (SSKJ), ampak se je leksikalni pomen besede razvil na podlagi pripadnostne funk-
1 cije pripone -išče in ga je zato potrebno izvajati iz *»tisto, kar pripada repi«, tj. »repno perje«. Enako je kosišče »držaj pri kosi« (SSKJ) iz kosa izpeljano s pripono -išče v pripadnostni funkciji. Pomen »držaj pri kosi« zato predstavlja leksikaliza-
A cijo strukturalnega *»tisto, kar pripada kosi«. Dolenjsko krompirišče »zelnati del p krompirjeve rastline« (Pleteršnik) iz krompir je leksikalizirano iz »tisto, kar pri-HH    pada krompirju«.
^ Pripadnostno funkcijo slov. imenske pripone *-išče je mogoče prepoznati npr.
Pn v hrv. mikrotoponimu na Braču Povlišče, izvedenem iz osebnega imena Pavao, ki H    ga Šimunovič 1972, 252, razlaga kot »Pavlova posest«, pomen pripone v tem ime-
3 nu pa pojasnjuje, da označuje »območje v posesti lastnika«. Tudi 6 ukrajinskih hi-• dronimov Dneprišče iz hdn Dnepr (Trubačev 1968, 33) vsebuje isto pripadnostno o    fukcijo pripone *-išče.
7 Besedotvorni vzorec z imensko pripono -išče v pripadnostni funkciji je torej
mogoče ponazoriti:
i
X (= samostalnik) + -išče = X-išče »to, kar pripada X«
Pripona -išče ima pri omenjenih hidronimih in drugih imenih enako pripadnostno funkcijo kot -ica11 npr. v hrv. hdn Savica »rokav reke Save v okolici Zagreba« (Arj, XIV, 728) ali v sln. hdn Murica »rokav Mure, mejni objekt med ozemljem Tišine in Petanjcev«, 1348 in eodem fluvio Muricha currit adfluvium Mura (Zelko 1982, 66) oz. v mtn Kraljica »posest, ki pripada Kralju« (Merkù 2006, 110). Oba besedotvorna vzorca iz istih samostalniških predlog ustvarjata pomensko enake rezultate, kot je razvidno iz naslednjih primerov:
sln. cgn Kralj:
+ -išče > sln. Kraljišče »posest, ki pripada Kralju« (Merkù 2006) + -ica > sln. Kraljica »posest, ki pripada Kralju« (Merkù 2006)
hrv. hdn Sava:
+ -išče > hrv. Savišče »rokav reke Save« (Arj, XIV, 732; Skok, III, 208) + -ica > hrv. Savica »rokav reke Save v okolici Zagreba« (Arj, XIV,
728)
162
O tej funkciji pripone prim. npr. Šimunovič 1972, 249; Lubaš 1966, 108 s.
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
2. 2 Glede na prepoznano pravilo, da je prvi rezultat besedotvornega vzorca    ^ hdn + pripona -išče hidronim s pomensko podstavo »tisto, kar pripada podstavne-mu hidronimu«, bi ime zaselka Mirišče vsebovalo hdn Mura le, če bi bilo mogoče
dokazati, da se je to naselbinsko ime prek nenaselbinskega ledinskega razvilo iz hidronima *Murišče, ki pa je, če upoštevamo pomen drugih tovrstnih hidronimov,    ? označeval samo en Murin rokav. $2
Poleg imena zaselka Mi'rišče se na območju toka reke Mure tudi dejansko pojavlja nekaj ledinskih imen Mirišče. Na Državni topografski karti Republike ^ Slovenije z merilom 1 : 25.000 iz leta 1996 najdemo ledinsko ime Dolnje Mirišče južno od Hotize. Na Osnovni državni karti z merilom 1 : 5.000 iz leta 1971 pa se ledinsko ime Mirišče (Ljutomer - 16) pojavlja južno od območja zaselka Mi'rišče, p. ki na karti ni označen. Enakozvočno ledinsko ime je zabeleženo dvakrat, in sicer vzhodno in zahodno od Hotize (Ljutomer - 17). Na tem območju se torej ledinsko ime Mirišče pojavlja večkrat, ni pa znakov za obstoj enakozvočnega hdn *Murišče (— hdn Mura) > hotiško *Mi'rišče.
Ime Mi'rišče ne označuje območja enega Murinega rokava in niti območja Z nekdanjega enega Murinega rokava, ampak močvirnato območje več opuščenih Murinih rokavov. Ime je vedno uporabljano v edninski obliki. Ker zaradi navedenih argumentov povezanosti imena Mi'rišče s hdn Mura = hotiško 'Mü'Jra ni mogoče zanesljivo dokazati, se vsiljuje domneva, da se v njem verjetno ohranja apelativ, ki je bil enakozvočen s hdn Mura = hotiško 'MiïJra.
Da prenos hdn na -išče — mtn na -išče lahko pričakujemo, ponazarja stanje takih imen na območju toka reke Drave. Tu je prenos iz hidronima na ledinsko ime potrjen pri obeh omenjenih hdn Dravišče »panoga od Drave v občini Trgovišče (Ptuj)« (PMS) in Draviše »potok, ki se odcepi od Drave v občini Formin (Ptuj)« (PMS). Slednji hdn se še danes ohranja v imenu parcele Pri Dravišu, variantno Pri Draviši v k. o. Formin v naselju Formin občine Gorišnica (LiAKZ), prvi pa v Dravišče, imenu dela naselja Cvetkovci v občini Trgovišče (REZI5).
2. 3 Pot do bolj ustrezne etimologije imena Mi'rišče je po mojem mnenju nakazala informatorka ga. Tilka Žalik, ko je povedala, da ime Mi'rišče sicer označuje območje ob reki Muri in tudi, da je to vedno le območje, kjer so opuščeni rokavi reke Mure, ki so, ko jih je Mura napolnila, tudi vsako leto poplavljali. Medtem ko ti opuščeni rečni rokavi Mure nimajo svojih imen in so označeni z apelativom mi'rice (f. pl.), je območje miric poimenovano z Mi'rišče, je dodala. Med pripovedovanjem pa je namesto apelativa mi'rice enkrat uporabila tudi obliko 'mü: re (f. pl.), ko je želela povedati, da so na Mirišču le-te vsako leto, ko jih je Mura napolnila, poplavljale.
Iz tega je mogoče sklepati, da sta narečna apelativa mi'rice in 'mü:ire sinonima in da oba označujeta opuščene rokave reke Mure, za katere ni značilna stalna tekoča voda in so poplavljali, ko jih je napolnil Murin tok. Ime Mi'rišče je torej lahko nomen loci na -išče s pomensko podstavo »tam, kjer je X« iz apelativa 'mü: re. Vokalna razlika i : ü v prvem zlogu teh treh besed odraža različne razvoje prvotnega slovenskega vokala u, ki se v hotiškem govoru pod naglasom realizira kot ü (zato 'mü: re enako kot hotiško ki'püvati »kupovati«, hdn 'Mü: ra »Mura«), v nenaglaše-nem položaju pa kot i (zato mi'rica, Mi'rišče enako kot hotiško si'šiti »sušiti«, di'šiti
SI
h«
163
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
^ »dušiti«). Razmerje 'miïJre : kipüvati jasno kaže, da je element v 'mü:jre, 'MiïJra
w t. i. prehodni i, ki sporadično nastopa v naglašenih zlogih (Ramovš 1924, 170 s.) N
M Mi'rišče (n. ) »območje, kjer so 'mü:*re« — 'mü:*re (f. pl.) »opuščeni rokavi
W reke Mure, ki občasno poplavljajo«
O Apelativ mi 'rica »močvirnat potok brez tekoče vode« je bil dokumentiran že v
S PMS. V zapisu mürica »močvirnat potok s stoječo vodo« apelativ za okolico Ljuto-
L mera v SVI, II, 44, omenja Bezlaj, ki dvomi, da bi bil apelativ kot tudi ime potoka
o Murica, ki se izliva v reko Ščavnico, etimološko povezan s hdn Mûra = nar. Mü:jra.
v Po gradivu za SLA je beseda mirïca (= mi'rica)12 v pomenu »rokav reke« znana v
n Hotizi, Veržeju in Spodnjem Kamenščaku, ki ležijo na območju toka reke Mure.
3. 1 Deonimizacija hidronimov je v slovanskem prostoru znan pojav. Tako se
N npr. hrv. hdn Sâva kot apelativ säva (f.) »reka« pojavlja v hrvaškem delu Istre (Hra-
A ste-Šimunovič, III, 545). Apelativ *dünajb (m.) »reka, potok, potoček« iz psl. hdn
p *D ünajb je znan v poljščini, ruščini in ukrajinščini (ÈSSJ, 5, 156). « Možno bi torej bilo predpostaviti, da sicer samo v pluralu evidentirani apelativ
f 'mü:jre odraža deonimizirani hdn Mûra, mi'rice pa deonimizirani hdn Murica, ki
poimenuje en rokav reke Mure na območju med Tišino in Petanjci (Glej zgoraj.) H Ob taki domnevi je dejanski pomen apelativa mi 'rica enak pričakovanemu:
1
Murica »rokav reke Mure« — *murica »kateri koli rokav reke Mure«: o    mi'rice »rokavi reke Mure«13
7 Nasprotno pa bi pri domnevi o deonimizaciji iz hdn Mûra pričakovali, da bo
• apelativ po vzoru znanih deonimiziranih hidronimov označeval reko ali potok, manj 2    pa je pričakovan pomen »rokav reke Mure« :
Mura »reka Mura« — *mura *»katera koli reka«: 'mü-Jre »rokavi reke Mure«
Muri domačini pravijo tudi 'Velka 'Mü:jra (informacija ge. Milojke Žalik Huz-jan). Uporaba pridevnika vélik je v tej zvezi relevantna in razumljiva, ker je bil pri označevanju glavne struge reke Mure uporabljen za izražanje razlikovalnosti v odnosu do njenih stranskih strug = rokavov, ker so bili označeni z 'mü:ire (f. pl.).
3. 2 Ker ob predpostavki, da sta apelativa mi'rica in 'mü:jra deonimizirana iz hdn, ostaja nepojasnjeno vprašanje nastanka pomena »rečni rokav« namesto pričakovanega »reka«, se kot alternativna ponuja tudi naslednja razlaga.
12 V oklepaju je podana Ramovševi ustrezna nova nacionalna transkripcija narečne besede.
13 V naselju Breg ob Savi na Gorenjskem rokav reke označujejo z grâben (m.), -bna pa tudi s skladenjsko zvezo ta mâuwa Sâuca (SLA) = ta mala Savica, kar kaže na podoben poimenovalni vzorec, kot je znan tudi v hrv. Savica »rokav reke Save v okolici Zagreba«
164       (Arj, XIV, 728).
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
Pomen »(mrtvi) rečni rokav« se namreč lahko razvije tudi iz splošnega »mo- ^
čvirnat svet«: 7
»močvirnat svet« — »(mrtvi) rečni rokav« ^
Tako pomensko motivacijo potrjuje mečava (f.) »rečni rokav« (Blače/Vorder- o
berg; SLA) — mečava »močvirje« (Pleteršnik) < *mečava »mehko (tj. močvirnato) ?
območje«; béreg (m.) »rečni rokav« (Dolnja Bistrica v Prekmurju; SLA) — bèreg $2
»močvirje« (Pleteršnik) iz madž. bereg »močvirje, obrežje« (Bezlaj ESSJ, I, 16), _
lava (f.) »močvirnato območje ob reki; usahla rečna struga« (štaj.), »luža« (kor.) iz ^ kor. n. laue »majhna mlaka, ki se naredi ob potoku ali reki«, srvn. lâ »mlaka, močvirje« (Bezlaj ESSJ, II, 127).
V tričlenski besedni družini Mi'rišče (n. sg.), mi'rice (f. pl.) in 'mü:jre (f. pl.) bi p.
se zato lahko ohranjal psl. geografski termin *murä (f.) »močvirno, blatno območje«, ^>
psl. *murä (f.) »močvirno, blatno območje«:
sln. hotiško 'mü'Jre (f. pl.) »rokav reke Mure« — Mi'rišče *»območje, kjer so 'mü:re«;
mak. *mura *»močvirje« — Murište *»območje, kjer je *mura«
4 Hotiški toponim Mi'rišče16 je nomen loci na -išče iz narečnega samostalnika
S tem geografskim apelativom je sorodna slov. pomenska skupina, v katero spada tudi sln. murâva "mehka nizka trava" (Schütz 1957, 51 s.; Bezlaj ESSJ, II, 206). Za podatek o legi in sodobni/pretekli konfiguraciji tal območja, poimenovanega z Murište, se zahvaljujem kolegici dr. Elki Jačevi-Ulčar (Makedonija).
Naj odgovorim še na vprašanje, zastavljeno v prvi opombi. Jezikovna standardizacija slovenskih zemljepisnih imen (tako kot poknjiževanje slovenskega narečnega občnoi-menskega fonda) se izvaja na podlagi dveh osnovnih načel. Pri aplikaciji diahronega etimološko-zgodovinskega načela se pri poknjiženju (popolnem ali delnem) upoštevata zgodovinski razvoj imena in njegova genetična povezanost v širšem slovenskem prostoru ter njegova etimologija (npr. knjiž. Köper, gen. Kopra je popolno poknjižena uradna oblika imena za izhodno sln. *K6psr < *Koprb in nar. Kuopar; knjiž. Kobarid je delno poknjižena uradna oblika imena za izhodno sln. *Koborid in nar. Kobérd). Pri aplikaciji sinhronega načela ničtega poknjiženja pa se narečna beseda le pretvori v fonetično najbližje foneme knjižnega jezika (npr. knjiž. orn Prisankza nar. Prisank, starejše Prisaunk za izhodno sln. *Prisolnik (Čop 1983, 6; Čop 1995, 495 s.). Razumljivo je, da je aplikacija prvega načela upravičena le, če sta zgodovinski in etimološki nastanek imena zanesljivo dognana.
Aplikacija prvega diahronega ali drugega sinhronega načela bi morala biti pri sodobni je-
SI
h«
ki se potrjuje v hrv. mura »blato pomešano z vodo« (Bačka), čak. murâva »tratina kojom se cijedi voda«, npr. Poviše Nerežišč su murâve (Šimunovič 2006, 303), ukr. muryna »manjša močvara, ki nastane po povodnji«, s sorodstvom v lit. mâuras, pl. mauraï »umazanija, blato« (ÈSSJ, 20, 191 s.; ÈSUM, III, 538; Fraenkel, LEW, 419; Nevskaja 1977, 52).14 Vendar tudi te razlage s samim slovenskim gradivom ni mo- > goče zanesljivo argumentirati, čeprav se zaradi večje pomenske prekrivnosti zdi bolj verjetna in mak. Murište »nekoč okoli 300 ha veliko močvirje v naselju Dolno Palčišta, ki je bil po l. 1950 izsušeno in spremenjeno v obdelovalno površino, ki se danes imenuje Vakaf«15 potrjuje imenotvornost psl. apelativa *murä:
165
14
15
16
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
^ 'mü:jra »opuščeni rokav reke Mure« s pomensko podstavo »območje, kjer so 'mü: ire = opuščeni rokavi reke Mure«. Izvor hotiškega apelativa 'mü:ire (f. pl.) ostaja manj jasen. Samostalnik je morda nastal z deonimizacijo iz hdn Mûra = hotiško 'MüJra, čeprav je zaradi njegovega pomena bolj verjetno, da se tako kot v njegovem
^ sinonimu mi'rica < *murïca ohranja psl. geografski apelativ *murä (f.) »močvirno, blatno območje«.
S
0 Viri in literatura v
n    ARj: Rječnikhrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb 1880-1976.
1 Bajec 1950: A., Besedotvorje slovenskega jezika I, Izpeljava samostalnikov, Lju-
bljana.
N    Bezlaj 1956-61: F., Slovenska vodna imena I-II. Ljubljana.
A    Čop 1983: D., Imenoslovje Zgornjesavskih dolin, Disertacija, Ljubljana.
p    Čop 1995: D., Prisank ali Prisojnik? - Planinski vestnik 11, november, 495-496.
nn    ÈSSJ: Etimologičeskij slovarb slavjanskich jazykov, Praslavjanskij leksičeskij fond
S 1-. Moskva 1974-.
Pn    ÈSUM: Etymologičnyj slovnyk ukrajinskoji movy I-. Kyjiv 1982-. «    Fraenkel: E., Litauisches etymologisches Wörterbuch I-II. Heidelberg 1962-1965. Hraste-Šimunovič: M. Hraste, P. Šimunovič, Čakavisch-Deutsches Lexikon I-III,
Köln - Wien 1979-1983. Kenda-Jež 1996: K., Uvodna pojasnila, V: Logar, T., Dialektološke in jezikovnozgo-
dovinske razprave, Ljubljana, str. VII-XVIII. KLS: Krajevni leksikon Slovenije IV. Podravje in Pomurje, S sodelovanjem Franceta
2 Planine pripravil in uredil Roman Savnik. Ljubljana 1980. Legiša 1951: L., Kos kraškega narečja 8 - Razgledi 6 (Trst), 567-579.
LiAKZ: Datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
(Ljubljana).
Lubaš 1966: W., Posesivna funkcija sufiksa -ica u južnoslovenskoj toponimiji - Naš
jezik XV/1-2, 108-113. Merkù 2006: P., Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Uredila M. Furlan
in S. Torkar, Ljubljana.
zikovni standardizaciji = poknjiženju zemljepisnih imen uporabljena smiselno, odvisno od vsakega primera posebej.
Pri etimološko nespornih primerih imen, ki vsebujejo sestavine knjižnega jezika, kot je npr. gor. puanina = knjiž. planina, aplikacija načela ničtega poknjiženja ni smiselna in niti priporočljiva, saj bi taka imena v širšem slovenskem kontekstu popolnoma zastrla njihovo etimološko povezanost s splošnoslovenskim apelativnim fondom. Pri imenu zaselka Mi'rišče pa aplikacije diahronega načela kljub prepoznani etimologiji imena ne bi priporočila, ker bi z uradno obliko *Murišče v sistemu slovenskega knjižnega sprožili možnost, da bi ime ob knjiž. hdn Mûra vzbujalo jezikoslovno neustrezno asociacijo o njegovi neposredni izpeljanosti iz njega. Taka asociativna vez pa bi celo lahko po nepotrebnem sprožila zgodovinsko neutemeljen, umeten neologistični besedotvorni vzorec.
166
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
Miklošič 1875: F., Vergleichende Stammbildungslehre der slavischen Sprachen, ^
Wien. 7
Nevskaja 1977: L. G., Baltijskaja geografičeskaja terminologija, Moskva. ^
Pleteršnik: M., Slovensko-nemški slovar I-II, Ljubljana 1894-1895 = Slovensko-nem- o
ški slovar, Transliterirana izdaja, Ur. M. Furlan, Ljubljana 2005. 7
PMS: Pleteršnikova zbirka zemljepisnih imen Matice slovenske, Hrani Etimolo- $2
ško-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC _
SAZU v Ljubljani. ^
Ramovš 1924: F., Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem,
Ljubljana. _
Ramovš 1935: F., Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti, Ljublja- p.
na.
REZI5: Register prostorskih enot 1 : 5000 (Geodetska uprava Republike Slovenije).
Schütz 1957: J., Die geographische Terminologie des Serbokroatischen, Berlin. Skok: P., Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Zagreb 1971-    Z 74.
SLA: Gradivo za Slovenski lingvistični atlas, Hrani Dialektološka sekcija Inštituta    o
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. SP 2001: Slovenski pravopis, ur. J. Toporišič et al., Ljubljana. SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana 1970-1991. Šimunovič 1972: P., Toponimija otoka Brača, Supetar. Šimunovič 2006: P., Rječnik bračkih čakavskih govora, Supetar. Trubačev 1968: O., Nazvanija rek Pravoberežnoj Ukrainy, Moskva. Vasmer: M., Etimologičeskij slovarb russkogo jazyka I-IV, Perevod s nemeckogo i
dopolnenija člena-korrespondenta AN SSSR O. N. Trubačeva, Izdanie vtoroe,
stereotipnoe, Moskva 1986-1987. Zelko 1982: I., Historična topografija Slovenije I. Prekmurje do leta 1500, Murska
Sobota.
h«
On the Etymology of the Toponym Mi'rišče, a Settlement in the Hotiza District
Summary
The Hotiza toponym Mi'rišče is a place name ending in -išče derived from the dialect noun 'mü^re (f. pl.), denoting "former branches of the Mura River", with the semantic basis "an area where 'mü^re are located". The origin of the Hotiza appellative is less clear. It is possible that the noun was created through deonymi-zation from the hydronym Mura ('Mü^ra in the Hotiza dialect) although, given its meaning, it is more likely that it, like the synonym mi'rice (f. pl.), preserves the Proto-Slavic geographical appellative *murä (f.), denoting "a swampy, muddy area". The word formation productivity of this Proto-Slavic geographical appellative is confirmed by the identical Macedonian toponym Murište, denoting "a once circa
167
Metka Furlan: K etimologiji toponima Mirišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«
—
z i
K
S
O
V
i
z p
i
S
K
i 1
w
7 1
i
2
300-hectare swamp in the settlement of Dolno Palčište that was drained after 1950 and converted into a cultivable area today known as Vakaf".
Metka Furlan
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana metka.furlan@zrc-sazu.si
168