Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze* dobivajo lisi brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; vračajo. — Cene inseratom po 20 h od cnostopne petit ■ vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. v večkratno insereijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Melon štev. 216. V Ljubljani, 25. marca 1905 C. kr. poštne hran. št. 864.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina: Zadruga: Pomanjkanje krme. Zadružno delo. Sodnijska revizija. Pregled. Denarni prometi in bilance. Občni zbori, (iospodarsko berilo: Naše pomočnice v gospodarstvu. Razglasi. Inserati ZADRUGA. Pomanjkanje krme. i. Pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani vršila se je dne 18. marca I90.r> seja deželnega pomožnega odbora. Predsedoval je c. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Hein. Seje so se udeležili: c. kr. vladni svetnik pl. Laschan in c. kr. višji živinozdravnik Paulin, nadalje deželni odbornik Povše kot zastopnik deželnega odbora, ravnatelj Pirc, kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe, ravnatelj Jeglič, kot zastopnik „Gospodarske zveze11 in uradni vodja Rožman kot zastopnik Zadružne zveze. Namen seje je bil, sestaviti seznam onih kranjskih pokrajin, ki imajo vsled lanskoletne velike suše pomanjkanje krme. Poročal je c. kr. vladni svetnik pl. Laschan na podlagi poročil, koja si je preskrbela e. kr. deželna vlada; in ta poročila potrjujejo oziroma dokazujejo, da je na Kranjskem res pomanjkanje krme i. s. v nekaterih pokrajinah jako občutno, v nekaterih manje pomanjkanje — v nekaterih pa ni pomanjkanja. Pojedini zastopniki izrazili so svoje mnenje. Deželni odbornik Povše povdarjal je za našo živinorejo škodljivo navado, da se kranjsko seno prodaja, mesto da bi se porabilo doma, ščim bi se povzdignila naša živinoreja: izraža tudi bojazen, da revni kmetovalci ne bodo mogli in ne hoteli plačati za seno n. pr. 7 K za 100 kilogramov. Predlaga toraj, naj se naprosi c. kr. poljedelsko ministerstvo, da z ozirom na veliko bedo kranjskih, po največ malih kmetovalcev, plača poleg tovornih stroškov tudi primeren del kupnine. Predlog se sprejme in se naprosi c. kr. deželni predsednik, da blagovoli to prošnjo priporočati. Ravnatelj Pirc navaja na podlagi zbrane statistike številke, ki povejo, za koliko se je lansko leto na Kranjskem pridelalo manj krme — in te številke so jako velike. Prosi tudi e. kr. deželnega predsednika, naj blagovoli potrditi, da c. kr. deželna vlada v zadevi pomanjkanja krme od c. kr. kmetijske družbe ni zahtevala in tudi ni prijela posredno ali neposredno nika-kega poročila; kr. deželni predsednik pritrdi. Uradni vodja Rožman omenja, da je že pozno za pomožno akcijo; na podlagi poročil, ki so došla „Zadružni zvezi11 ,našteva pojedine kraje, kjer je tudi pomanjkanje krme, a to v vladnem poročilu ni navedeno ; povdarja tudi, da se je za celo zadevo zavzela „Zadružna zveza11 in končno konštatira, da „Zadružna zveza11 pri nabavi krme ni čisto nič zaslužila, kar se ji je javno očitalo, ker je nakupila seno po 7 K in ga oddala tudi za 7 K 100 kilogramov. Na podlagi vladnega poročila in pripomb zastopnikov vzamejo se sledeče pokrajine v seznam prizadetih krajev: 1. Sodnijska okraja Lož in ('irknica, ‘2. občini Planina in Rakek, sodnijskega okraja I jogatec, 3. občini Dole in Kanomlja, sodnijskega okraja Idrija, 4. občine St. Peter, Šmihel in Košana, sodnijskega okraja Postojna, 5. sodnijski okraj Senožeče — izvzeta je občina Hrenovice, (». sodnijski okraj Višnjagora, 7. sodnijski okraj Velike Lašče — izvzeti ste občini Turjak in Rob, 8. sodnijski okraj Ribnica, 9. politični okraj ('rnomelj — izvzete so občine Metlika, Lokvica, Božjakovo, Dragatuš, Kot in Tanča gora, 10. politični okraj Novo mesto. C. kr. deželni predsednik omeni, da je ta seznam začasen — in se labko še spopolni, če se dobijo dokazi, da imajo tudi drugi kraji pomanjkanje krme — ter zaključi sejo. II. Že večkrat smo tu pojasnjevali, da se hoče kmetovalcem v prizadetih krajih, ki nimajo vsled suše krme, omogočiti nabava krme s tem, da se nakupi po kmetijskih zadrugah itd. krma skupaj, ščim se dosežejo boljše cene; zadruge itd. oddajo krmo pojedinim kmetovalcem, a ne brezplačno, temveč mora vsakdo krmo plačati; pač pa se plačajo vozni stroški za krmo po državi, tako da plačajo kmetovalci le samo golo kupnino; sicer se morajo pri povzetju krme plačati tudi vozni stroški, a se ti zneski potem odtegnejo od kupnine. Kupnina plača se takoj; v posebno izvanrednih slučajih se bo na kupnino do 1 leta počakalo, in bo plačal prejemnik krme od kupnine za ta čas male obresti — ali pa morda celo nobenih. Za nabavo in oddajo krme sestavil se je poseben izvrševalni odbor, obstoječ iz zastopnika c. kr. kmetijske družbe, Zadružne zveze in Gospodarske zveze; ta izvrševalni odbor poveril je nabavo in oddajo krme Gospodarski zvezi v Ljubljani, ki je kot centrala za nakup in prodajo za take posle najpripravniša. Kmetovalci iz gori navedenih pokrajin naj takoj vpošlejo na Gospodarsko zvezo svoja naročila krme i. s. se naj navede množina krme ter tudi kakovost t. j. sladka ali kisla krma; na naročila, ki bi ne došla nardalje do 10. aprila 1905, se ne bode moglo ozirati. Kmetovalci, ki so člani kake zadruge, naj oddajo naročila svoji zadrugi, člani kmetijskih podružnic podružnici — ostali pa pristojni občini — in naj zadruge, podružnice oziroma tudi občine naročila zbirajo ter takoj pošljejo Gospodarski zvezi. Krmo morejo naročiti le oni kmetovalci, ki imajo res samo vsled lanskoletne suše pomanjkanja krme — ter niso morda svoje krme razprodali itd. — in bi sicer morali svojo živino prodati, Samo ob sebi je umevno, da kmetovalci tako dobljene krme ne smejo drugam oddati in je vsaka zloraba strogo prepovedana in kažnjiva. Občine, načelniki kmetijskih podružnic in zadrug se morajo pri vseh naročilih na ta pogoj ozirati in prevzamejo v tem oziru popolno odgovornost. Kar se tiče cene krme, je ista sedaj za dobro blago i. s. sladko krmo 7 K po 100 kilogramov; seveda se bode Gospodarska zveza potrudila, da bo mogla krmo — posebno, če ne bo izborne kakovosti — oddati tudi pod 7 K. Gospodarska zveza bode nakupila potrebno krmo seveda v onih pokrajinah Kranjske, ki nimajo pomanjkanja krme, toraj se ji naj naznani, kje, koliko krme in po kaki ceni da se dobi. Zadružno delo. (Nadaljevanje.) Ravno iz tega pa sledi, da je neobhodno potreba delati na to, da postane človek sam svoj gospod, neodvisen. To ti rja korist posameznika, kakor skupnosti. Jasno nam kaže to dejstvo naša lastna zgodovina. Narodna zavest in gibanje se je mej Slovenci prav za prav še le začelo, ko smo postali svobodni, ko je bilo posebno naše kmetsko ljudstvo rešeno tlake jarma in sužnosti. Mnogo se je v tem oziru že storilo med nami in še se dela; posebno naši denarni zavodi so velikega pomena. Se večjega pomena utegnejo postati gospodarske zadruge med kmetskim ljudstvom. Ali treba je, da iskuša vsak posameznik stopiti na lastne noge in to mu bo le mogoče, ako bo hranil, pametno obračal ves svoj zaslužek ter si s tem zagotovil neodvisno stanje. Lahko bo govoril in glasoval, kakor mu veleva vest in lastno prepričanje, lahko bo nastopal možato „Kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!" Kje najde narodnost najkrepkejšo zaslombo ? Gotovo v našem vrlem kmetskem stanu, o katerem poje Sim. Gregorčič: Kar mož nebesa so poslala Da večnih nas otmo grobov, — Vse mati kmetska je zibala Iz kmetskih so izšli domov. Ti šege stare si obranil, Deduje jih po oči sin ; Le li naš jezik si ohranil. Da ni zatrl nam ga tuj čin. Ta hiša nam je mali krušna, Domovju steber je častit, Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Iz kmetskih hiš omike svit! In zakaj tako? Ker je bil kmet, kakor skoraj noben drug stan, na svoji domačiji sam svoj gospod. Svobodni narodni kmet je mogel reči z Angležem: „Moj dom je moja trdnjava!“ A žalibog, da so se v zadnjih časih razmere mnogo predrugačile; vsled slabih gospodarskih razmer, nerodovitnih letin in posebno tudi po lastni potrati, zapravljivosti in pomanjkanju prave varčnosti, je prišel kmet v dolgove in njegov stan v odvisnost. V meri pa, v kateri raste njegova odvisnost od drugih, raste tudi med kmeti neznačaj-nost, nezanesljivost. Kjer so prej kmetije bile trdnjave, ob katerih je zaman pljuskalo valovje verskega na-sprotstva in narodne mlačnosti, tam vlada vsled odvisnosti, v katero je zabredel kmet, verska brezbrižnost, narodna mlačnost, da, izdajstvo do lastnega rodu !“ — 83 - Vidite tedaj, predragi zadrugar ji, da so oziri in nagibi, ki nas vodijo pri zadružnem delu, ki je delo za gospodarsko in narodno neodvisnost slovenskega naroda, skrajno važni in plemeniti. Zadruge imajo pripomoči k tem, da postane Slovenec čist, neizprosen, jeklen značaj, ki najbolj diči in kinča moža in ženo. Zadruge imajo delati na to, da bodo o vsakem izmej nas veljale besede pesnikove: Dlan nam krepka v dar je dana, Srce blago dar nam drag, To le znači ti Slovana, Da je vedno jak in blag! (S. Gregorčič.) Prepričan sem, da ko se zadružništvo zaje enkrat v meso in kri našega naroda, ko bo ljudstvo skozi in skozi zadružno organizovano in bo popolnoma umevalo pomen te ustanove, da se bo uresničilo pri nas, kar piše že stari pisatelj Seneka o pravem značaju, ko pravi: „Značajen mož stori, kar za prav spozna, če je tudi s težavami ali celo s trpljenjem združeno; in to, kar ne smatra za pravo, niti v tem slučaju ne stori, če bi mogel s tem pridobiti denarja, veselja in časti. “ V istem tonu piše Buchenberger, znani nemški narodni gospodar v svoji knjigi: „Novodobno zadružništvo ni vplivalo ugodno samo na pridobitno gospodarsko življenje, ampak tudi na duševni in nravni bit članov delujočih v zadružnem delokrogu. In sicer ne samo zato, ker je in ostane za napredek kakega ljudstva v duševnem in nravnem oziru višja stopinja njegovega gmotnega blagostanja večinoma „neobhodno potrebni pogoj1, ampak tudi zato, ker je pripadanje k zadrugi in delovanje v nji in za njo šola samo-i z obra zb e, požrtvovalnosti in smisla za skupnost (in teh lastnostij vsi brez izjeme tako krvavo potrebujemo!) in slednjič zato, ker zadružno skupno delo reaguje ali vpliva nazaj tudi na zadružnike same, ker je netilo k razvoju večje podjetnosti in gospodarske inteligence ali razumnosti. Upanje, da se dade s skupnimi močmi doseči gospodarski vspehi, na koje izolirani (ločeni) posameznik komaj sme mi sliti, dviga mogočno samozavest in zaupanje na lastno moč.11 In to je neizmerne važnosti po reku: Krepek začetek je napol zvršetek! Menim, da je sedaj dovolj vtemeljena v nas misel: „Zadružno delo je potrebno za vse skupaj in za vsakega izmej nas. Lotimo se tedaj praktičnega dela!“ Vprašate pa morebiti: „Kaj naj ]>adelamo vendar?11 Kot odgovor na to v nekaki kali ali v obliki zrnja, ob enem pa tudi v dokaz, koliko gospodarskega dela nas še čaka doma, naj vam naštejem po nekem redu ali zistemu za nas pripravne zadruge (vseh seveda ni mogoče navesti, tim manj, ker se lahko razvijejo po zadružnem potu gospodarske stroke, o katerih se nam danes niti ne sanja ne) opremši jih s kratko karak- teristiko ali značilnimi posebnostmi, ki so lastne kaki zadrugi. Zadružno delo v prid kmetijstvu ima sledeče gospodarske cilje: 1.) Zbirati denarne prihranke in preskrbovati kredit t. j. posojila; "J.) pomnoževati čisti dohodek s tem, da spopol-njuje metode ali načine proizvajanja, oziroma, da zmanjša produkcijske (proizvajalne) stroške; 3. ) doseči višje cene kmetijskim pridelkom; 4. ) omogočiti, da se ta ali ona kmetijska panoga (vejica), ki je za kak kraj zelo umestna, hitro vpelje, urno razširi ali pa da se odkaže proizvajanju kaka druga smer, ki več nese; na pr. v nekem kraju so redili od Noetovih časov sem same vole, ker so bili pač tako navajeni. Prijatelj, ki je poznal njihove razmere je pregovoril precej možakov, da so ustanovili zadružno mlekarno in danes stoji namestil nekdanjih volov dobra mlečna krav, ki daje veliko več koristi gospodarju nego vol. Na podlagi teh zadružnih ciljev si lahko razdelimo kmetijske zadruge na ta-le način: 1. ) kreditne zadruge; 2. ) surovinske zadruge, to je družbe za skupno nakupovanje gospodarskih potrebščin svojih članov; 3. ) prodajalne zadruge, za skupno prodajo kmetijskih pridelkov; 4. ) proizvajalne (produktivne) zadruge, za proizvajanje žlahtnejšega blaga iz surovin (n. pr. putra in sira iz mleka, sadov iz lesa, vina iz grozdja in sadja, kislega zelja iz glav, klobas iz mesa itd.) in za njihovo prodajo na skupni račun; 5. ) strojne zadruge, za nabavo orodja in strojev potrebnih za obdelovanje posestev v najširšem smislu na skupen račun; G.) zadruge za pospeševanje živinoreje; 7. ) melijoracijske zadruge za zboljšavanje zemljišč z namakanjem in osuševanjem, pogojzdovanjem, obdelovanjem močvirij itd.; 8. ) stavbinske zadruge za napravo stanovanj in gospodarskih poslopij, a te bolj ustrezajo delavcu in obrtniku nego kmetu; 9. ) zavarovalne zadruge za povrnitev zgub povzročenih po elementarnih (toča, voda, vihar, ogenj) nezgodah in prezadolženih nesrečah; 10. ) drugačne kmetijske zadruge, ki se ne dade lahko spraviti v okvir gorenjih devet. Na podlagi te razdelitve si hočemo ogledati precej obširno palačo svetovnega zadružništva, ne da bi se strogo vezali na njo in naša zasebna naloga vsakega posameznika naj bo, da premišljuje, kateri okrasek in del te stavbe bi se dal porabiti za stavbo domačega zadružništva. Sodnijska revizija. Se najdejo — in celo tudi na Slovenskem — zadruge, ki se ogibljejo zadružnih zvez in še celo z nekim ponosom povdarjajo, da sc podvržejo reviziji po sodniji. Nočemo iskati vzrokov, s kojih take zadruge teptajo svojo avtonomijo, tudi nočemo povdarjati, da se poslužujejo sodišča za take revizije po največ revizorjev zadružnih zvez, saj je jasno, da človek, ki ne dela v zadružništvu, ni zmožen za revizijo kake zadruge, (— po nekod je to pravi vzrok —) in da od sodnije poslan revizor izvrši samo le golo revizijo, med tem ko imajo zadruge pri svojih zvezah poleg zakonito veljavne revizije še mnoge druge ugodnosti, ki so za razvoj zadruge včasih važnejše, kot revizija, navesti hočemo le majhen računček o stroških take sodne revizije. Revizija se je višila pri neki zadrugi, ki je imela v 2 letih K 82-50 čistega dobička, ter je trajala 1 dan. Stroški so sledeči: Potovanje in dijeta K 19-50 Pregled pravil — 8 strani . . n 7 — Za revizijo, zamuda časa od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer . . , . . n 50"— Revizijsko poročilo — 2 no — na 3 polah n 25-— Za poročilo na trgovsko sodišče . n 2-— Skupaj . . . K 103-50 Ta račun ho zadrugo spametoval. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR /oljarske zadruge v Šmartnem <>l> Savi, registr. zadruge z omejeno zavezo, kateri bo v nedeljo dne 9. aprila 1905 oh 4. uri popoludne v željami. Dnevni red: 1. F'oročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904 3. Dopolnilna volitev načelstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5 Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na vodni o boni zbor Mlekarske zadruge na Rovih. reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se ho vršil v nedeljo, dne 2. aprila 1905 oh 3. uri popoludne v šoli. V s p o r c d: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o reviziji. 6. Slučajnosti. Rova, dne 21. marca 1905. Načelstvo. VABILO na VII. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Tomaju, reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se hode vršil v nedeljo dne 9. aprila 1905 ob 3. uri popoludne v župnišču v Tomaju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računov za I. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Odbor. F IB E O- 3L B ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec jannvar 1905. Denarni Hranilne vloge Posoj ila o > Ime Prejemki Izdatki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno ■> § o K V K V K r K V K V K V K V Badema .... U212 26 9780 70 20992 96 5705 2770 79 79 Beram 7842 62 6912 68 14755 30 700 — 1269 54 690 — 54 — 107 1 Blagovica.... 4083 03 4131 72 8214 75 3370 — 810 — 718 64 210 152 Bled za blejski kot . 14128 39 13263 75 27392 14 8964 — 3804 75 2454 — 3660 — 116 Bloke 21546 46 18534 78 40081 24 8610 — 9222 38 6402 — 4077 30 305 Boh. Bistrica . . 31737 36 32142 16 63879 52 29477 — 11297 — 710 — 1160 — 56 Borovnica . . . 16138 79 15751 72 31890 51 11260 — 4243 76 1660 — 1350 — 240 Buzet 19455 26 19068 09 38523 35 14696 73 5094 — 13956 — 1121 93 + 13 Cerklje .... 46635 37 21027 12 67662 50 13248 — 1436 67 940 — 2261 35 221 Cerknica .... 28973 57 19079 78 48053 35 15162 32 134,50 69 600 — 4937 — 523 Cerkno .... . ? Col 2638 38 2551 80 5190 18 1342 909 20 1070 — 360 — 34 Češnjica .... 19903 40 18093 (SO 37997 — 6130 20 6690 99 9160 — 5609 50 163 Čatež 10841 60 10765 01 21606 61 6022 — 6400 — 1340 — 1220 03 62 Crnivrh .... 13192 26 12080 47 25272 73 3682 44 6402 81 4530 — 91 — 176 D. M. v Polju . . 8688 16 8465 — 17153 16 3838 — 2865 — 5200 — — — 22 Dobrepolje . . . 52378 84 51265 90 103644 74 24521 18 22994 28 17742 86 7797 38 +4 Dubrovnik . . . 39742 03 33727 87 73469 90 12816 60 1488 39 12358 — 10668 — 370 Dobrunje .... 746 — 450 — 1196 — — — 250 4010 — 200 — 580 — 56 Domžale .... 10764 66 9760 52 20525 18 5093 82 52 1750 — 2830 — 178 Draga 4591 41 4367 31 8958 72 2930 — 563 — 1000 — 200 — 29 Frankolovo . . . 7329 09 6884 62 14213 71 3278 54 1334 90 5505 70 2287 59 163 Fara pri Kostelu . 1079 — 1300 — 2379 — 1030 — 1300 — — — +2 Gojzd 2001 28 1252 61 3253 89 570 _ 450 16 300 — 50 — 42 Gore 6731 67 4621 74 11353 41 2106 250 — 1500 — — — 75 Gorica cent. pos. . . ? Gorje . 16450 57 18991 43 35442 — 9281 64 9135 68 805 75 1990 — 290 Horjul 14557 49 10715 01 25272 50 6753 94 1748 16 4963 56 3693 86 299 Hrenovice . . . . 5746 12 3417 95 9164 07 2873 75 306 — 1670 — 1300 — +2 Idrija 9481 05 8855 10 18336 15 6072 20 2494 69 386 — 355 11 94 Ig 11748 60 10126 07 21874 67 8052 25 3768 06 1330 — 1736 63 193 Izlake 27944 53 26857 65 54802 18 19129 — 9086 80 1700 2776 — 194 Jesenice .... 19057 86 18530 24 37588 10 13789 — 8973 — 340 — 2960 — ? Kamnik .... 90497 20 75231 68 165728 88 25919 12 28975 70 28686 34 36044 68 719 Kanal 23176 75 22505 27 45682 02 18584 65 9507 86 900 — 2180 28 + 1 Kandija .... Kazaze .... 146123 41 157758 40 303881 81 26701 66 23633 14 104472 — 75172 56 ? Knežak .... 23849 66 29497 66 53347 32 21874 — 10910 — 3314 — 1300 — 123 Komenda . . . 24931 74 24833 48 49765 22 24584 — — — 100 — — — 31 Košana .... 9104 12 9009 50 18113 62 8307 11 6969 50 1040 — 192 21 378 Kranjska gora . . 18640 19 15917 63 35557 82 7993 04 2774 10 2300 — 5080 — 269 Križevci .... 15841 74 13654 33 29496 07 9930 12 4629 — 3000 — 3123 — 232 Krka 7463 76 7142 01 14605 77 3965 — 1154 86 1210 — 140 — 37 Laško 24482 88 6956 49 31439 37 16615 65 5352 60 500 — 3935 92 326 Leskovec .... 3511 13 4256 34 7567 47 950 — 527 86 1225 — 1927 15 242 Leskovica . . . 5163 70 1108 43 7272 13 1364 — 3781 83 300 — 400 — 791 Ljubljana — ljud. posoj.. 3631886 93 3667499 25 7299386 18 473028 31 441928 94 578639 94 36250 45 1786 ,, —Vzaj. podp. dr. . 639918 78 863902 66 1503821 44 115314 76 82390 79 300285 — 26033 — p Ljubno .... . ? Loškipotok na Taboru . 10604 45 10391 26 20995 71 4714 — 3750 60 3100 — 4000 — 82 Marenberg . . . . ? Medulin .... 3366 87 2755 76 6122 63 2006 92 597 78 2149 98 1015 02 304 Mengeš .... 19150 58 16639 43 35790 01 13024 — 11454 77 1180 — 4157 — 413 Metlika .... 66121 24 56955 01 123076 25 36546 36 44466 96 10220 — 5450 68 10 Mokronog . . . 15259 10 11548 23 26807 33 14001 30 7196 55 1320 — 500 — 216 Mošnje . : . . 7465 52 7602 11 15067 63 890 — 3059 51 1540 — 3510 — 125 Naklo 2418 80 2635 31 5054 11 2025 50 543 52 — — — — 49 Oprtalj .... 1020 05 1444 35 2464 40 198 — 830 — 600 — 440 — 255 Pišece 10033 15 10287 73 20320 88 910 — 2867 91 7364 — 7644 — -j-3 Planina .... 2898 74 5179 92 8078 66 2171 46 395 92 4080 — 240 — 110 Polhov-Gradee . . 13078 09 13022 04 26100 13 9823 12 5339 69 600 — 1070 — 146 Poljane .... 38138 23 30219 87 68358 10 28128 91 17638 47 5960 — 3935 89 408 Preddvor .... 4356 87 4356 87 8713 74 3947 — 160 — 600 — 50 — 39 Pulj 74358 68 81119 94 155478 62 37916 82 34168 56 14832 14 11573 89 +8 Preska .... 2869 2653 5523 — 2416 — 270 300 — — — +3 Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov I m o promei vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Radeče 26978 82 24477 64 51456 46 9626 64 7164 27 «9742 22 11496 97 472 Rab 16633 17 38270 29 54903 46 8715 88 8518 10 24284 94 4564 63 466 Rečica 1364‘J 88 8492 71 22142 59 6965 08 7085 83 1390 — 1400 — 413 Ribnica Ricmanje ? 120635 31 117107 81 237743 12 16323 77 41547 97 50461 50 66724 65 317 Rob 34603 12 32359 71 66962 83 4354 — 10154 50 15200 — 22790 — 184 Roč 16354 24 18453 10 34807 34 15260 25 9901 85 8404 97 875 95 174 Rogoznica 751 05 630 25 1381 30 9087 92 196 15 12046 90 409 56 108 Rova 15004 75 12206 37 27211 12 5627 35 2351 81 2200 — 3855 — 230 Rovte 13776 03 12985 34 26761 37 8310 12 3468 23 460 — 850 — 190 Selce 40160 01 39833 35 79993 36 17577 36 11473 89 5126 — 13398 — 302 Semič 18620 90 18157 83 36778 73 10495 — 5333 93 3900 — 3754 — 271 Senožeče 4798 52 4533 57 9332 09 260 — — — 2920 — 2870 — 296 Sevnica Sinčavas ? 46530 89 30901 32 77432 21 17311 90 12709 60 17150 — 6049 — 1837 Smlednik 2602 29 2661 62 5323 91 1938 40 241 03 560 — 580 — 38 Sorica 5969 50 6270 07 12239 57 3770 — 3320 07 — — 60 — 31 Srednjavas 22367 43 18096 70 40464 13 19058 36 11158 04 680 — 1525 — 372 Staral oka 115751 84 110260 76 226012 60 6708 — 3704 53 800 — 2002 — 220 Stari grad 14823 42 7720 32 22543 74 6556 32 3086 42 — — 516 75 ? Stari trg 19213 77 24911 47 44125 24 9858 — 13752 86 10966 95 6808 — 550 Struge 4564 78 4106 20 8670 98 2138 15 851 75 400 — 1140 — 46 Sv. Ema 745 20 547 10 1292 30 234 — 97 10 450 — 198 — 106 Sv. Jakob ob Savi . . 7667 53 7159 55 14827 08 3064 — 697 90 2450 — 27 «90 — 143 Sv. Križ p. Kostanjevici . 21021 60 22676 62 43698 22 14827 57 8514 49 14141 — 4413 38 10 Sv. Križ pri Litiji . . . 9754 69 17876 90 5550 — 4639 72 1560 — 2151 75 — — Sv. Jurij ob j. ž. . . . 15660 93 12353 46 28014 39 8987 05 9275 — 350 — 2458 82 203 Sv. Jurij pod Kumom . 4017 89 3921 33 7939 22 3181 — — — 1310 — 80 — 31 Sv. Jurij pri Kranju . . 17472 30 15355 20 32827 50 10061 — 2248 50 7130 — 2521 — 261 Sv. Kunigunda .... 4658 14 5319 55 9977 69 1121 32 3638 41 270 • 788 15 84 „ Lenart 22903 90 17131 29 40035 19 9050 59 12178 — 3290 — 2686 — v Šebrelje 14119 62 13095 52 27215 14 2496 60 2466 61 341 66 8292 44 100 Škocijan 23073 98 22386 67 45460 65 6077 72 9173 09 11648 — 3096 — 583 Škofjaloka 10853 88 2199 26 18052 54 8293 20 3826 01 — — — — 51 Šmarije 12715 44 6644 04 19359 48 3630 — 2392 24 1650 — 1110 — 209 Šmartno pri Litiji. . . 15149 99 13632 — 27781 99 7704 49 3416 75 6970 — 700 — 197 Šturije Št. Ilj pod Tur. . . ? 10510 24 10127 37 20673 61 2755 47 3685 61 5650 13 6315 25 2081 Št. Janž 4544 37 5473 61 10017 98 1798 11 1065 68 3i2 — 1358 22 154 Št. Jernej 21105 76 18598 70 39704 46 15639 68 10105 81 2840 — 2179 527 Št. Peter 34851 52 34807 18 69658 70 21796 50 14283 31 3970 — 3600 — 399 Št. Rupert 11375 78 10379 29 21755 07 5414 33 3505 69 4370 — 2570 — + 1 Št. Vid pri Zatičini . . 34180 10 31816 43 65996 53 22446 48 14808 45 2000 — 4370 — 401 Tinjan 1358 87 2524 — 3896 03 560 — — — 2513 — 400 — 247 Tomaj 6404 15 6363 61 12767 76 3842 32 453 81 1780 — 660 — +4 j Tomišelj 10833 23 10994 37 21827 60 7695 49 3974 70 2810 — 2182 — 335 Toplice 6997 30 6968 65 13965 95 3130 — 500 — 3440 — 560 — +4 Trebelno 13431 04 11665 93 25096 97 3344 49 6167 71 5490 — 290 — 193 Trnovo 35313 84 46965 20 82279 04 26404 27 26846 46 10031 04 5377 26 705 Tržič Wfl2 44 9258 10 20230 54 3981 — 5203 97 3000 — 1226 06 151 Tržišče 3678 68 4554 10 8232 78 2670 — 499 08 2040 n— 600 — 109 Tunice 5722 64 4693 76 10416 40 866 — 4544 61 147 63 30 — 43 Velike Lašče .... 28420 54 16267 03 44687 57 1047«) 04 5184 51 6500 — 1000 — 133 Vipava 76666 13 73427 38 150093 51 26555 70 23749 42 44409 — 18018 — 1147 Višnjagora 41533 68 39502 53 81036 21 20583 — 17445 83 13670 — 2873 59 393 Vojsko 1554 63 1531 62 3086 25 523 71 541 16 — — 380 — 28 Vrhnika 29862 40 25968 22 55830 62 16536 16 13925 88 4852 51 3512 47 — 1 Zagradec 16569 66 15938 29 32507 95 6579 — 8905 17 2920 — 1301 51 121 Zatičina 3074 13 3944 40 7018 53 1865 — 1856 67 100 — 800 — 62 Zg. Besnica 2616 04 1761 11 4377 15 1294 — 272 77 50 — 480 07 50 Zg. Tuhinj 16521 24 15655 85 32177 09 9707 — 1345 25 5746 63 5194 63 175 Žiri 22240 22 13768 57 36008 79 16603 — 4229 67 2520 — 4495 — 255 Župa Raščane .... 45 67 45 — 90 67 — — — 45 — — — 82 Žužemberk 24693 21 22148 49 46841 70 7970 12 4980 22 5262 3259 12 296 —o£c-J#S<^o— — 87 Denarni prometi in bilance. Hranilnica in posojilnica pri D. M. v Polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 0, v upravnem letu pristopilo 20, odpadlo 0, koncem leta 1904. 20. Deleži: začetkom lela 1904. 0, v upravnem letu prirastlo 20, izplačano 0, koncem leta 1904. 20; odpovedano: 0. Denarni promet: K 33.14921. Prejemki (Debet) jj K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) jj K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži ^ 40 Hranilne) vloge s ka- j pitalizov. obresti . j 14.046 VrnjenaJ posojila . j 80 Tekoči račun s zvezo 2.404 Obr.'tekoč. računa . j 129 Plač.'obr. od pos . 218 Upr. in urad. prisp. I 5 Pristopnine ... 8 Medčasno posojilo . 183 12 47 88 20 07 Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tek. račun s zvezo Inventar premični . Obr. hran. vlog ka-pitalizovane . . Ustanovni stroSki . Tiskovine . . . Pristopnina k zvezi . Delež pri „Zadr. zv.“ Medčasno posoj. vrnjeno .... Gotov. 31. dec. 1904 2 770 5.020 7.309 7 231 12 291. 10 200 183 1.080 96 47 07 07 17 Posojila Tek. račun s zvezo . Inventar nepremični Zaostale obresti pos Vrednost tiskovin Delež pri „Zad. zv.. Gotov. 31. dec. 1904' 4.940 4.904 7 6 280 200 1.080 53 60 17 Deleži Hran. vloge s kapit obrestmi.... Predplač. obr. posojil čisti dobiček . . . 40 11.276 83 18 12 29 89 17.114 74 17.114 74 11.418 30 11.418 30 | Hranilnica m posojilnica v Dobrunjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 42, v upravnem letu prirastlo Deleži: stanje začetkom leta 42, v upravnem letu prirastlo Denarni promet: K 27.836'47. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 6 Vzdig. bran vloge . 5 786 44 Hran. vloge s kapit Dana posojila . . 2.752 — obrestmi . . . 5.647 33 Tekoči račun s zvezo 3 674 82 Vrnjena posojila. . 2.220 — Obresti hran. vlog Tekoči začun s zvezo 4.650 87 izplačane . . . 170 43 Inventar premični . 174 82 Obr. hr. vi. kapitaliz 447 33 Plač. obr. od posojil 957 88 Obresti tek. računa 380 24 Upr. in urad. prisp. — 40 Upravni in uradni Pristopnine . . . 3 — stroški .... 161 30 Got. začetkom 1. 1904 795 24 Rentni davek in ne- pesred. pristojbine 8 37 1 Gotov. 31 dec. 1904. 1.074 61 14.455 54 14.465 54 !| I, odpadlo 0, koncem leta 45. 3, odpadlo 0, koncem leta 45, odpovedano: 0. Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K 1 h Posojila .... Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin Delež pri „Zadružni zvezi* .... Gotov. 31. dec. 1904 20.548 135 1 127 20 200 1074 18 88 79 61 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Tekoči račun s zvezo Pred pl. obr. posojil Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 90 13.758 8.829 22 347 59 1 8£ 1 23.106 46 23.106 46 || Hranilnica in posojilnica na Gorah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 46, v upravnem letu pristopilo 13, odpadlo 0, koncem leta 1904. 59. Deleži: začetkom leta 1904. 46, v upravnem letu prirastlo 13, izplačano 0, koncem leta 1904. 59; odpovedano: 0. Denarni promet: K 70.669-06. Prejemki (Debet) K h Izdal ki ( Kredit) K h Deleži 26 Vzdignj. hran. vloge 4.166 45 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 18.899 76 pitalizov. obresti . 15.869 56 Tekoči račun s zvezo 9.422 99 Vinjena posojila 7.221 35 Inventar premični . 18 80 Tekoči račun s zvezo 11.825 87 Obr. hr. vlog izplač. 178 27 Plačane obr. od pos. 1.628 89 Obr. hran. vlog kap. 1.099 52 Upr. in uradni prisp. 27 54 Obr. tekočega računa 8 34 Pristopnine . . . 12 — Obr. pos. povrnjene 49 43 Gotovina začet, leta 92 39 Upr. in uradni stroški 109 52 Ren. dav. in nep. pr. 12 38 Gotov, konec 1. 1904 2.738 14 36.703 60 36703 60 Imetje (Aktiva) K h - Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Inventar premični . Zaost. obresti posojil Vrednost tiskovin . Delež pri Zadr. zvezi Gotov. 31. dec. 1904 35.573 203 84 250 1.000 2.738 08 48 73 14 Deleži Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi . Tekoči račun s zvezo Predpl. obrest pos. Rez. zak. z obresti . čisti dobiček . . . 118 35.048 4.148 305 118 110 40 43 88 16 56 39.849 43 39.849 43 88 — Posojilnica in hranilnica v (Zgor.) Gorjah pri Bledu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 300, v upravnem letu prirastlo 7, odpadlo 17, stanje koncem leta 290. Deleži: začetkom I. 1904 300, v upravnem letu prirastlo 7, odpadlo 17, koncem 1. 1904 290, odpovedano: 0. Denarni promet: K 336.451 10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi.... Vrnjena posojila Tek. račun s zvezo Obr. tek, računa Plač. obr. od posojil Upravni in uradni prispevki . . . Pristopnine . . . Gotov, začetkom leta 28 109.936 34.879 9 495 1 834 11.813 861 7 3.149 37 88 91 72 91 04 07 Deleži Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tek. račun s zvezo Obresdhran. vlog izplačane .... Obr. hran. vlog ka-pitalizovane . . Upr. in urad. stroški Na delež „Zadružni Golov. 31. dec. 1903 68 51.782 22.727 76.338 340 11.877 1.110 200 7 560 16 67 21 97 81 38 70 Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zvezi „ „ Zadr. tisk. Delež pri „Union" . Got. koncem 1. 1904 241.421 66.804 94 6.154 1.000 500 500 7.560 35 01 48 16 70 Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Rez zaklad z obr. . Cisti dobiček . . . 1.160 309.697 10 641 2.535 93 25 52 172.005 90 172 005 90 324.034 70 324.034 70 Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 296, v upravnem letu prirastlo 7, odpadlo 3, koncem leta 300. Deleži: začetkom 1. 1904 296, v upravnem letu prirastlo 7, odpadlo 3, koncem I. 300, odpovedano: 4. Denarni promet: K 270.791 14. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) 1 K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 14 Deleži 6 Posojila 208.147 22 Deleži 600 Hran. vloge s kapit. Vzdig. hr. vloge. . 44 793 29 Inventar premični . 358 59 Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 82.190 98 Dana posojila . . 33.181 43 Zaostale obr. posojil 8711 87 pitalizov. obrestmi 179.178 33 Vrnjena posojila. . 26.957 73 Tekoči račun z zvezo 42.776 36 Vrednost tiskovin . 227 88 Tekoči račun z zvezo 42.275 42 Tekoči račun z zvezo 14.143 52 Inventar premični , 100 — ,, kolekov 41 30 Predplač obr. posojil 218 66 Obresti nal. denarja 362 94 Obr. hr. vlog izplač. 377 52 Delež pri „Zadružni Rezervni zaklad . . 8716 52 Plač. obr. od posojil 10.249 75 „ „ „ kapit. 6.429 79 zvezi" .... 1.000 — čisti dobiček . . . 574 — Upravni in uradni Obresti tek. računa 2.871 08 Naložen denar . . 11.485 83 prispevki . . . 88 67 Obr. pos. povrnjene 21 32 Terjatev na vknjižil. 130 04 Pristopnine . . . 7 — Upr. in urad stroški 650 31 Obr. nal. den. na dol. 96 68 Gol. koncem 1 1903 2.062 74 Rentni davek in ne- Gotov. 31. dec. 1904 1.363 52 posred, pristojbine 117 61 Vknjiž. pobotnice . 13 34 Za tiskovine . . . 99 56 Naložen denar . . 3.276 20 Gotov. 31. decembra 1904 . . • . . 1.363 52 | 136 077 33 136.077 33 231.562 93 231.562 93 II 1 r 1 1 Hranilnica in posojilnica v Mengšu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za osmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 395, v upravnem letu prirastlo 29, odpadlo 15, koncem leta 409. Deleži: začetkom I. 1904 395, v upravnem letu prirastlo 29, izplačano 15, koncem I. 409, odpovedano 0. Denarni promet: K 250.22536. Prejemhi (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 58 Deleži 30 Hranilne vloge s ka-pitaliz obrestmi . 87.714 42 Vzpig. hran vloge . Dana posojila , . 55.700 19632 81 Vrnjena posojila 14.811 — Tekoči račun z zvezo 35 883 98 Tekoči račun z zvezo 9.117 43 Obr. hran. vlog izpl 687 24 Obresti tek. računa 4.444 09 Obr. hr vi. kapitaliz 9.760 56 Plač. obr. od posojil 7.275 15 Obr. pos. povrnjene 31 92 Upr. in‘urad. prisp. 286 09 Upr. in urad. stroški 980 01 Pristopnine . . . Gotov, začet. 1. 1904 28 2.645 26 Rent. dav. in nepos pristobjbina . . 139 41 Delnice „Union". . Got. konec 1. 1904 1.000 2.533 52 126.379 44 126 379 44 II Imetje" (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaost. obr. posojil . Delež pri Zadr. zv Delež pri Zadr. tisk. Obresti od tega . . Delež pri Ljud pos. „ „ „Union" . Gol koncem 1. 1904 140.589 109.473 137 1 281 1.000 1.000 100 4 1.000 2533 39 70 39 52 Deleži . . i . . Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 818 250.367 5.367 565 85 50 65 257.119 257.119 Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1904. Glani: začetkom leta 1904. 407, v upravnem letu pristopilo 16, odpadlo 15, koncem leta 1904. 408. Deleži: začetkom leta 1904. 407, v upravnem letu prirastlo 16, izplačano 15, koncem leta 1904. 408, odpovedano: 94. Denarni promet: K 745.312'53. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) jj K h Deleži 32 Deleži 30 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranilne vloge 254.223 75 pitalizov. obresti . 118.486 43 Dana posojila. . . 41.837 22 Vrnjena posojila. . 51 616 63 Tekoči račun s zvezo 31.214 06 Vzdig nal. denar . 148 421 87 Inventar premični . 206 90 Obresti tek. računa. 6.365 93 Obr. hran. vlog izpl. 2 130 87 Plač obresti od pos. 18.189 82 Obr hran. vlog. kap. 18.849 61 Upr. in uradni prisp. 706 93 Upr. in urad. stroški 2.208 48 Najem. rač. 1. 1904 . 615 — Rentni davek in ne- Plač. najem. prej. let 741 83 posredne pristojb. 412 42 Za prodano zemlji . 850 96 Hišni davek . . . 21 20 Vrnjeni prehodni 18 879 99 Kupljeno zemljišče . 131 — Gotovina začel, leta 9.255 84 Dani prehodni . . 18 879 99 Nagrada posl. osob. 1.000 — Gotov. 31 dec 1904 3.021 53 374.167 03 374.167 03 Imetje (Aktiva) | K h Dolgovi (Pasiva) K h Delež pri „Lj pos.“ | 4 Deleži 816 Posojila 339.952 59 Hranilne vloge s ka- Tekoči račun s zvezo 98.073 57 pitalizov. obresti . 466.612 27 Inventar premični . 748 — Pred plač. obr. pos 635 32 Inventar nepremični 21.358 40 Rezervni zaklad . . 9.195 59 Zaost. obr. posojil . 8 523 65 Čisti dobiček . . . 400 21 Vrednost tiskovin . j 300 — „ kolekov . 6 — Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Preveč izpl hr. vloge 201 65 Obresti od tega . . 9 04 Zaostala najemnina 103 — Prehodni .... 4.357 96 Gotov. 31. dec 1904 3.021 53 II 477 659 39 477.659 39 IT Hranilnica in posojilnica v Selcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1904. člani: začetkom leta 1904 289, v upravnem letu pristopilo 17, izstopilo 2, koncem leta 304. Deleži: koncem leta 289, v upravnem lelu prirastlo 17, izplačani 2, koncem leta 304, odpovedano: 9. Denarni promet: K 334.538 65. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 34 Deleži 4 Hran vloge s^kapit Vzdig. hran vloge . 67.022 99 obrestmi . . . 105.030 30 Dana posojila . . | 24 720 — Vrnjena posojila. . 30.137 — Tekoči račun s zvezo j 57.539 63 Tekoči račun s zvezo 13.070 84 Inventar premični . 16 57 Inventar nepremični 1 6 32 Inventar nepremični 826 90 Obresti tek. računa 5.039 63 Obr. hran. vi. izplač. 1.131 59 Plač. obresti od pos. 10.948 78 Obr. hr. vi. kapitaliz. 12 467 09 Upr. in urad. prisp. 40 38 Obresti pos. povrn. 22 72 - Pristopnine . . . 17 — Upr in urad. stroški 871 15 Vzdig. obr. nal den. 1 099 42 Rent. d. in nep prisl. 177 09 pri drugih zavod. 83 Podpore . . . . 600 — Got. začetkom 1.1904 2 560 Nal. den. pri dr. zav. 1.154 42 Golov. 31. dec. 1904- 1 430 35 167.984 50 167.984 50 • II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 216.081 Deleži 608 _ Tek. račun z zvezo 131.917 48 Hran. vloge s kapit, Inventar premični . 170 10 obrestmi . . . 365.707 31 Inventar nepremični 4- 844- 06 Predpl. obresti pos. 407 70 Zaostale obr. posojil 2.335 80 Rezervni zaklad . . 5.137 46 Delež pri Zadr. zvezi 1 000 — Čisti dobiček . . . 911 91 Nal. den. pri dr. zav. 14.993 59 Got. koncem 1. 1904 1.430 35 || 372.772 38 || 372.772 38 1 11 II Hranilnica in posojilnica v Št. Juriju pri Kranju, registrovana zadruga v neomejeno zavevo, za peto upravno leto 1904. Glani: začetkom I. 1904. 934, v upravnem letu pristopilo 31, odpadlo 11, koncem 1. 1904. 954. Deleži: začetkom I. 1904. 934, v upravnem 1. prirastlo 31, izplačano 11, Koncem I. 1904. 254; odpovedano: 0. Denarni promet: K 914.707 41. Prejemki (Debel) K h Izdatki (Kredit) ! K h Deleži 62 Deleži 22 Hran. vi. s kaj), obr. 63 091 32 Vzdig. branil vloge | 44.483 77 Vrnjena posojila 16.697 43 Dana posojila . • 18 989 — Tekoči račun s zvezo 20.619 55 Tekoči račun s zvezo i 36 612 5<.) Obresti tek. računa 1.012 59 Inventar premični . 150 72 Plačane obr. od pos. 5 212 32 Obr. bran. vlog izpl. 183 66 Upr. in urad. prisp. 198 31 , , , kap. 4 746 38 Pristopnine . . . 31 — Obr. pos. povrnjene 51 04 Gotovina začet, leta 2.225 39 Upr. in urad. stroški 354 21 Ren dav. innep.pris 64 13 Gotov. 31. dec. 1904. 3 392 41 109.049 91 109.049 91 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) jj K h Posojila .... Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Zaostale obr posoj. Delež pri „Zadružni zvezi* .... Delež pri Ljuds pos. Gotov. 31. dec. 1904 92.903 29 430 339 858 1.000 4 3 392 57 09 40 50 41 Deleži .... Hranilne vloge s ka pilaliz. obrestmi . Predplač.ohr. posojil Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 508 124.540 279 1717 881 1 8Si- jj 127.927 41 127.927 41 II 1 ~ 90 — Mlekarska zadruga v Spodnjih Banjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 20, v upravnem letu pristopilo 0, izstopilo 0, koncem leta 20, z vplačanimi deleži K 330 — ; odpovedano 0. Denarni promet: K 7.203 81. Prejemki (Debet) Blag. preost 1. 1903 Vplačani deleži . . Prejemki za blago . K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h 94 44 Izdatki za blago . . 2.216 78 Deleži pri dr zavod. 50 Deleži 330 3 — Inventar premični . 7 — Terjat, na blagu pri Izposojila .... 1 200 — 3.570 95 Neposredna pristojb. 1 20 nezadružnikih . . 172 12 Dolg na, blagu zadr. 79 12 Upravni stroški . . 925 30 Vred. neprem. inven. 611 46 Dolg na obr. od izp. 20 — Obr. del. in’izpos. . 64 14 „ premič. 690 24 Dolg na plači mle- Naložen denar 300 — Naložen denar . 300 — k ar ju 40 — Delež „Zvezi" . . 20 — Obr nalož. denarja 2 — Bezerv. zaklad z obr. 191 47 Gotov, konec 1 1904 133 97 Got. koncern 1. 1904 133 97 Čisti dobiček . . . • 99 20 3.668 39 3.668 39 1.959 79 1.959 79 II 1 II I. del. konsumno društvo na Jesenicah, registr. zadruga z omej. zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 281, v upravnem letu pristopilo 3, izstopilo 34, koncem 1. 1904 250 z vplačanimi deleži K 4.040'—; odpovedano 13. Denarni promet: K 177.417.54. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag preost. 1. 1903 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Za odprod nepemič. Povr. užit. davek . 1.357 372 12 14 258 71.629 1.000 924 42 72 76 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina .... Užitnina ... Inventar premični . Davki Upravni stroški . . Obresti izposojil Iz čist. dob. izpl. div. Iz tek rač. izpl. div. Izplač. obr. deležev Gotov. 31. dec. 1904 725 859 77.408 1.328 528 53 449 3.499 881 1.992 70 63 1.690 72 74 05 57 44 18 07 99 51 07 26 | 89 553 90 89.553 90 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 14 676 88 Deleži 3993 76 Terjat, na blagu pri Neizpl. obr. deležev 65 76 . zadružnikih . . 11.127 06 Izposojila .... 17.565 63 Vred neprem. inven. 5.332 21 Dolg na blagu nez 4.674 10 „ premič. „ 1051 48 Dolg na obr. od izp. 66 21 Delež pri „Zadružni zvezi “ .... Dolg na obr delež. 12 — 200 — Dolg na dividendi . 173 10 Predp. dav. od žganja 10 — Posebna rezerva. 671 97 Got koncem 1. 1904 1 690 26 Rezervni zaklad . . 3.585 30 čisti dobiček . . . 3 280 07 34.087 89 34.087 89 Kmetijsko društvo v Ratečah, registrovana zadruga z omejeno zavezo za sedmo upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 1904. 98, v upravnem letu pristopilo 3, izstopilo 2, koncem leta 1904 99. Deleži: stanje začetkom 1. 1904 98, v upravnem 1. prirastlo 3, izplačano 2, koncem 1. 1904 99, odpovedano: 0. Denarni promet: K 72.976-77. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1903 1.262 97 Izplačani deleži . . 116 Vplačani deleži . . 107 — Izdatki za blago . . i 33.788 25 Pristopnine . . . 6 — Voznina 1.082 14 Prejemki za blago . 35.205 57 Užitnina .... 66 73 Inventar premični . 33 90 Davki 96 05 Neposredna pristojb. Upravni stroški . . 907 30 31 Obresti del. in izpos. 296 50 Prehodni .... 8 05 Gotov, konec 1. 1904 186 31 36 581 54 36 581 54 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Terjat na blagu pri zadružnikih . . Vred. premič. invent. Delež pri Zadr. zvezi Predpl. obr. izposojil Got. koncem 1. 1904 4.581 6 085 428 200 20 186 13 62 43 31 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Rezerv, zaklad z obr. čisti dobiček . , . 3.846 2.050 3.232 2.057 316 1 1533 11 501 49 11.501 49 ii — 91 VABILO na III. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vojskom, reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 24. aprila 1905 ob 11. uri dopo-ludne v župnišču. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VA BILO na REDNI OBČNI ZBOR Mlekarske zadruge v Dolskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 16. aprila 1905 ob '/^4. uri popoludne v prostorih načelnikovih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potcrjenje računskega zaključka za leto 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. V slučaju, da prvi občni zbor radi premale udeležbe ne bil sklepčen, vršil se bode drugi čez pol ure pozneje na istem mestu in z istim vsporedom ter bode sklepal brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. VABILO na III. REDNI OBČNI ZBOR Konsunmcga društva na Vojskom reg. zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 24. aprila 1905 ob '/z 12. uri v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na OBČ^sTI ZBOR Sodarske zadruge na Češnjici reg. zadruge z omejeno zavezo, kateri bode dne 25. aprila t. I. ob 1. uri popoldne na Češnjici v hiši št. 1. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1904. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na VI. redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Pečici. registr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 2. aprila 1905 ob 10. uri dopo-ludne v zadružni hiši. V s p o r e d: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji oz. preči tanje zapisnika. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vsled pravil § 32. vrši na istem mestu in z istim dnevnim redom čez pol ure drugi občni zbor, kateri pa brezpogojno sklepa. Načelstvo. VA BILO na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Hrenovicah, reg. zadr. z neomejeno zavezo kateri se bode vršil dne 30. aprila 1905 ob 3. uri popoludne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvšeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri zbor ne bil sklepčen, vrši se ob 4. uri na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število udeležencev. Načelstvo. VABILO na VI. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji registr. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 2. aprila 1905 ob 9. uri dopoldan v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Prememba pravil § 37. 2. Potrjenje računa za leto 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. G. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 30. aprila 1905 ob 3. uri popo-ludne v občinski pisarni v Šmartnem. V s p o r e d : 1. Poročilo načelstva (oz. tajnikovo). 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice v Dragi, reg. zadruge z neomejeno zavezo kateri se vrši dne 2. aprila 1905 ob 2. uri popoludne v Dragi hiš. štev. 36. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Prememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Domžalah. registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dne 9. aprila 1905 ob 3. uri popoludne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za leto 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vljudno vabi Načelništ vo. VABILO na VII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobrunjah, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 2. aprila 1905 ob 4. uri popoludne v posojilničnih prostorih v Dobrunjah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji, ti. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi Načelstvo. Vabilo na V. REDNI OBČNI ZBOR „Kmetijskega društva v Selcih, registr. zadruge z omejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo dne 9. aprila 1905 v ob 3. uri popoludne v Štoku št. 73. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji, ti. Slučajnosti. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Čebelarstvo. Naše pomuenlee v gospodarstvu. ,,No ja, še tega se manjka, da bi bil tako nespameten in bi si napravljal čebele,11 tako godrnja kmet Miha in se krega nad robato ,,muho,11 „ki samo pika, medu in voska pa le malo prinese.11 „(’ebela mora od hiše!11 vpije Mihec in kakor on žgoli, tako marsikdo za njim stori. Itž bodemo pridelovali in prodajali ; prešiče hočemo rediti, pitati, klati; mleko, presno maslo in sir raje izdelujemo in pošiljamo v mesto; črešnje, hruške, jabolka, češplje, grozdje, kar cele vozove hočemo speljati jeseni na trg, to nese, to bogati, pravijo ljudje. Imeti čebele, jih gleštati, trgati, to je za kmeta vse premalenkostno, prenerodno, preotročje. Čebela jim je prenevarna, preb udobna, ona buči in pika! Možakar razgraja, kadar mu gre za kožo. — Kosec medu ima pa rad na kruhu in med je zdravilo proti raznim boleznim, je zdrav, redilen, prava mala j užina za angeljce! Za voskom močno povprašujejo in ga dobro plačujejo. Povsodi manjka denarja v gospodarstvu; vse posamezne gospodarske panoge je treba zboljšati, da se dohodki povečajo. Živinorejo, pridelovanje krme, mlekarstvo s pomočjo posnemalnih strojev, vse to je treba umno vrediti, celo gospodarjenje na polji in travniku je treba spremeniti, ako nočemo iti rakovo pot. Čebele, spoštovani kmetovalci, pa so najboljše pomočnice, ki nam pomagajo pospeševati blagostanje. Njeno vzdržavanje ali reja stane malo, zadovoljna je s suhim, varnim uljnakom, s čistim, toplim lesenim ali še bolje slamnatim panjem*), čebela sploh prizadene le malo dela in skrbi. Čebelarstvo je ena najdobičkonosnejših stranskih kmetijskih panog; in kjer je prišlo poljedelstvo na tako visoko stopinjo, da se na polju prideluje veliko in sladke krme leto za letom, kjer so postali ljudje toliko praktični, toliko pametni, da zasajajo svoje vrtove, obcestne robove, griče, pašnike i. t. d. z orehovim, črešnjevim, češpljevim, hruševim in jabolčnim drevjem in odtod vsako leto dobivajo toliko sadja, — tukaj je domovina čebel, tukaj znašajo čebele iz de-teljišč in travnikov ter iz sadnih vrtov bogate, bogate dohodke. Čebelarjenje je lepo, prijetno, krasno opravilo in kmetje, ki so pokazali hrbet tej panogi, lahko z mirno vestjo dajo tudi kmetijstvu roko v slovo; kajti to niso pravi kmetje. Medu primankuje, primanjkuje v veliki množini. Slaščičarji in razni tovarnarji sladkarij porabijo le malo domačega medu, največ ga pride od onostran morja. Veliko denarja roma vsako *) Hisec imam to skušnjo že več let zaporedoma, da so bili enaki roji v okroglih slamnatih peharih mnogo težji pri trganji nego roji v kakršnih koli lesenih. leto ven v druge države za med. Denar naj ostane doma, k večjemu naj roma v kmečke domove, zato pa morajo dodavati le ti med. Milijarde krasnih cvetlic odcvete, medu jim nihče ne odvzame, ker ni čebel, slovenski kmet pušča, da zgine ta zaklad brez koristi, on noče delati iz njega denarja, pri tem pa vendar-le kliče po — denarju! Da, moj ljubi kmetovalec, sadi tedaj sadno drevje, drevo za drevesom, gnoji mu in oskrbuj ga; zasajaj tudi razno jagodno grmičevje (ribizelj, agras i. t. d.), ki daje v svojem cvetji med in vosek, potem pa še dragocene jagode za kuhinjo in za na trg. Tako gospodarstvo nekaj nese, zraven pa še stori človeka razumnega, previdnega in miroljubnega. Napravite si čebeljnake, vsi, vsi, ljubi gospodarji! Skrbite pa tudi, da bo med blizu, pridelujte krmo, imeli boste od nje dvojno korist, pridelujte jagodno sadje, zasajajte sadno drevje! Koliko je še obširnih parcel v naši domovini, koliko meja ob potih in mej njivami, kjer bi se tako lepo podalo zeleneče drevo! ('ebele pa bodo hodile tjekaj po vosek in med in ga nosile v naročje tebi, gospodarju. Res, čebele osrečujejo kmeta, prinašajo mu blagostanje. Da, čebele, ljubi moj, in mnoge druge podobne živalice, so tvoje najboljše pomočnice tudi pri drugih tvojih poljskih delih. Zato skrbno čuvaj vsako čebelico in pomagaj čebelam posebno po zimi, da ne bodo trpele mraza in lakote. Ljubi kmet, ali veš, da pomagajo čebele in mnoge druge žuželke, ki letajo po polju in v gozdu in na vrtu od cveta do cveta, da pomagajo napravljati seme? Med nabirajočim žužkom, pred vsemi drugimi čebeli je izročil Stvarnik nalogo, da poskrbe za oplojevanje cvetja in kjer ni ob času cvetja čebel in žuželk, tam ni veliko ali celo nič sadu. Bi se rad sam prepričal tega! Poskusi! Dobodi kje kos organtina in pokrij z njim košček deteljnega cvetja, tako da ne bo mogla nobena mušica zraven in prepričal se boš: ta detelja ne nastavi tudi enega samega zrnca ne! Farmovci (kmetje) v Novi Zelandiji (Avstralija) niso mogli dolgo časa dobiti semena od dete(je, ki so jo prinesli seboj iz Evrope. Zdaj pa že več let dobivajo seme, ker so vpeljali v deželo čmrlje iz Evrope. Čebela pospešuje narodno blagostanje. Na sadnih vrtovih je ulnjak vrelec največjih dobrot. Kmetijska društva, kmetje po vseh vaseh, poprimite se čebelarstva. Nikar ne zabavljajte: Muha ne da kruha; zasadite raje sadnega drevja in grmičevja in imeli boste denar in veselje! Denarja zato je malo treba; dva, trije panjovi se že spravijo kje pod varno streho, uljnak pride pozneje na vrsto. Toda eno je le neob-hodno potrebno: znati je namreč potreba glavne reči o življenju čebel nem in o ravnanju z njo! Mali, srednji gospodar se lahko močno vglobita v svoje čebele in tako prideta polagoma do uljnaka, ki bo njima in potomcem v srečo. Se je čas. Pridite tako-le ob večerili pri tem ali onem sosedu skupaj, pogovorite se o stvari, izpeljite jo in spomladi in poleti naj osrečujejo polje in log, vrt in travnik mične, zlate čebelice. Bistričan. K a z g 1 a s o oddaji simodolskih plemenskih bikov, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kupi meseca marca s podporo, ki jo dovoli c. kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov omenjene pasme. Te bike bo odbor oddajal na podlagi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do 1. aprila t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: 1. da je pripravljen bika sprejeti v pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tistega bika, ki ga določi odbor; 2. da pošlje na račun precej, ko mu odbor na znani, da mu je bik prisojen, 20 K, ki zapadejo, če potem ne sprejme odkazanega mu bika; o. da plača ob sprejemu bika polovico tistih stroškov, ki jih je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odračunši pod točko 2. omenjenih 20 K, in 4. da podpiše zavezno pismo, da se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz k te regale oli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 10 K za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani. 15. marca 1905. Razglas o oddaji plemenskih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme. Podpisani odbor bo oddajal, kakor doslej, plemenske mladiče jorkširskega prašičjega plemena pod nastopnimi pogoji: 1. Prašički se oddajajo po 10 ali tudi več tednov stari, in sicer kakršne starosti se dobe. 2. Cene prašičkom so za polovico nižje kakor jih plačuje družba. 3. Oddajajo se ali sami mrjaščeki, ali pa svinjiea z mrjaščekom vred. 4. Kdor dobi prašiče, se mora zavezati: a) da jih obdrži za pleme, dokler bodo sposobni; b) da naznani odboru, kadar jih neha imeti za pleme; c) da bo pripuščal mrjasca tudi svinjam drugih gospodarjev. Došle prošnje bo odbor reševal po vrsti, kakor bodo dohajale, in sicer vselej takrat, kadar dobi takih plemenskih prašičkov, ki pa seveda niso vedno v zadostnem številu na razpolaganje. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. marca 1905. Prinnrnfrn en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim 8ko-i i ipui uua 30 . daill j,, poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Medjatova hiša. Zajamčeno pristno vino prodaje za mašna vina belo od 40—50 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Hudeče pa od 35—40 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah V zalogi je tudi tropinsko žganje. Lastni pridelek! Zeljno seme zelja, ki naredi lepe, trde glave, ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj zaloge, navadno žlico (20 gr.) za 80 v, poštnine prosto Ig. Mercinu, posestnik in trgovec v Zg Kašlju p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 8—8 Radoma (m Ic+rD gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni OtiUCI lltt 13 tl Ijj k|eli 4ooo |,| črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernili cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Haderni. Kmetijsko društvo v Vipavi tikola in sicer: Bel hurgunder. silvaner, Karmine (črno) pinela, italijanski rizling, zelen in muškat Aleksandriski. Cene po dogovoru Oddajo se takoj Gospodarska podružnica u Križevcih dfte.Snj(l t g. izložbu vina i rakije, nagradjivanje istih proizvoda, te vinski sajam. Umoljena je takodjer gospodarska podružnica vrbovačka za sudjelovanje, tako da će biti cieli kolor knževački zastupan. Pobliže obavjesti će se naskoro objaviti. Odbor loina 7a u a I in n i o od plemenitih kur, kakor 1. Plvmut-Boks, Jdjl/cl Z d. VdIJUllje 2 Hudan z velikim čopom, 3. bele Italijanke, 4 Zlatoprižni Viandot, 5. Črni veliki Langshan, (i. Hamburški zlatoprižni Fazan, 7. Srebrnoprižni Fazan, ducend 5 K; Italijanska velika gos 1 jajce 1 K. Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do (i K, oddaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje, Štajersko. G—2 Ogrska rožnata paprika tfiriT Častni pridelek a kg 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeli, ogrske salami itd po naj-niž i ceni. Razpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPl A. IHlhOliF, Budimpešta (Ogrsko) Vil. Ovoda-cesta 22. 24 -2 — 95 — DIENER A L LES CUMAX I s!ISl Amerikansli motor na bencin najsposobnejši motov ?.a Kmetijo in rokodelce, ker je jed-nostaven in zanesljiv ter malo stane, kar se pri nobenem drugem motorju ne doseže. Več motorjev od nas že teko pri poljedelcih, koji so nam za iste prav hvaležni, ker z njim mlati, rczanco reže, drva” žaga in^ sploh opravi vsako delo za majhen denar. Najboljše poljedelske stroje, kakor: mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, čistilnice, mline in preše za sadje in grozdje itd. Železo, traverze, železniške ^ šine, cement, Štorje za strop in vso potrebščino za stavbe, okov in orodje ter pozlačene nagrobne križe se dobe najceneje pri m* x—ic Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelj. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. ___U • 4-Bi j ^ - 1 ^333333^33333^3^1 |CCCCCCE£gge^C^^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne mr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št. 13. 233 24-6 ^CCtCCC0333333333333l 13333333333333333333^ Globe mlekarske naprave kakor tudi vse stroje in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira itd. izborno napravljeno prodaja Globe - separator-družba Dunaj XVI/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevajte ilustrovane cenike. Zasstopnilci se iščejo. Izvirni so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja Alla-Laval pe$nemalniki nedoseglj i vi. Lez pol miljena komadov je postavljenih in z čez GOO prvimi odlikovanji Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba ALFA SEPARATOR Praga Dunaj Gradec Specijelnu tovarna za mlekarske stroje in oprave najboljše vrste. Zastopniki se povsod iščejo. — 96 Kmetovalci rešite svojo živino mehčine in krhkosti kosti, kar je po mnenji živinozdravnikov neizogibno, ker ima letos krma premalo rudninskih snovij s tem, da ji redno pridevate Bartbd-novo Majno apno. Nekaj dek vsaki dan v preprečenje koristi več, kot ravno toliko kil, če se je bolezen že pojavila. Potrebuje se za pol leta za eno kravo 6 —7 Af/, za 1 svinjo 3—4 /rf/. Poduk o klajnem apnu in o boleznih zastonj. Stroški mali! Korist tisočkratna! Svari se pred posnemanji pod imenom redilno apno, klajna koščena moka itd. Zahtevajte povsod izrecno samo-le kot najstarejše, najpriznanejše in najbolje Barthel-novo klajno apno. Dobi se pri 258 12—12 „Gospodarski zvezi“ v Izubijani. llJateniovane sprave za žveplanje trt Jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI ^ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, tIG.Elim m 0010110 H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 230 12 -3 (Willkomm.) 235 3 4 Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in Jajc prav dobro slamo za krmo, na njivi pa sc ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kg za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 35 kg za K 9 —; 50 kg za K 17-—; 100 kg za K 33'— z vrečo vred. Uzorce po 5 kg pošilja s pošto franko proti K 3-30 predplačila oskrbništvo graščine Golič pri konjicah (Gonobitz) Štajersko. i j -J i i Stanje vlog 30. novembra 1904: čez 10 milijonov kron IX a,.j boljša i n n a j s i g ut i* n. e.j š a p vili U.a za sto Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik. podpredsednik. Od-Tocmllci: ; ■ Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlin, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, stolni kanonik v Ljubljani. veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. lig, in obrt. zbor. v Ljubljan; Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Hudniku Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarno v Ljubljani.