LJUBLJANA,
3. NOVEMBRA 1965
LETO XVI
ST. 18
Nekaj napotkov	faza ^Iske reforme:	#
za usmerjanje v poklic	V SC DlllSkO pOgia bij ailj 0
vzgojnoizobraževalnega sistema
Pravilno usmeriti posameznega učenca v poklic ni le odločitev enkratnega preudarka, marveč je proces daljšega opazovanja in ugotavljanja njegovih ročnih spretnosti in duševnih sposobnosti. Zato se je treba z vsakim učencem posebej ukvarjati že ob vstopu v ' šolo.
Priporočljivo je, da vsak razrednik od prvega do sedmega razreda vodi o vsakem učencu beležke o spretnostih in sposobnostih, ki jih opazi ob tej ali oni priložnosti.
Vse nabrane ugotovitve pretehtamo, ko učenec začne obiskovati osmi razred.
Da nas ne bi čas prehitel,' je treba z usmerjanjem v poklic začeti z učenci, ki nameravajo zapustiti v tek. šol. letu šolo, že kar v začetku šolskega leta in ne, kakor običajno, zadnje mesece šolskega leta.
Učencu, ki se sam ne more odločiti, kam naj krene, je treba pomagati z raznimi nasveti in pobudami. Za take učence se je treba predhodno zanimati, če tozadevno nimamo nobenih pismenih podatkov, pri učiteljih, ki so učenca učili v nižjih in višjih razredih, in prisluhniti, kaj bodo povedali o učencu.
Ako hočemo do-seči pozitivne uspehe, se mora celotno delo odvijati načrtno. Smoter našega prizadevanja mora biti v tem, da vzgojimo in usmerimo učence v tisto dejavnost, za katero kaže posameznik potrebne sposobnosti in veselje. Ako pa hočemo doseči v tej smeri zaželene fispehe, se moramo najprej sami dodobra oborožiti z znanjem, zlasti s področja psihologije, sociologije, pedologije in mentalne higiene, hkrati pa moramo imeti jasno sliko o poklicih in problematiki teh poklicev.
Včasih so izbirali in določevali poklic posameznikom ali učitelj, ki se je najbolj vbadal z otrokom, ali pa je bil prepuščen izbor ambiciji staršev in sorodnikov. Poklic so izbirali oboji ne-glede na to, ali je bil posameznik z izbranim poklicem zadovoljen in ali je imel potrebne zmožnosti za izbrani poklic. Največkrat je bilo s tako izbiro tako, da je bil otrok s poklicem nezadovoljen in da ga je opravljal vse življenje z nevoljo in prisiljeno. Danes je povsem drugače. V prvi vrsti si izbira poklic učenec sam s pomočjo staršev, nato šele svetujejo pedagogi, zdravniki, strokovnjaki, mojstri, delavci, 'poklicni svetovalci in zavodi za posredovanje dela. ■
Pedagogi pogosto naletimo pri usmerjanju v poklice na celo vrsto problemov, s katerimi nismo v celoti seznanjeni; zato se je treba najprej začeti usposabljati in to tako, da predelamo najpotrebnejšo literaturo, ki je na razpolago. Sele nato poiščemo stik z učenci. Sam delam tako, da najprej učence razvrstim v* tri skupine. V prvo uvrstim tiste, ki končajo obvezno šolanje in ki šolanja ne bodo nadaljevali, v drugo tiste, ki nadaljujejo šolanje na kaki šoli s praktičnim poukom in učence v gospodarstvu, in v tretjo tiste, ki bodo obiskovali šole II. stopnje t. j. tehnične in druge strokovne šole za gospodarstvo, gimnazijo in šole, ki usposabljajo učence za javne službe.
Na prvem sestanku »krožka za usmerjanje v poklice« v začetku šolskega leta povem, da_ se bo treba vsekakor do konca šolskega leta, če ne prej, odločiti, ali pojde kdo v poklic ali pa bo nadaljeval šolanje.
Na sestankih, ki sledijo, sistematično seznanjam vse učence s poklici. Prikažem jim, da imamo skupno 27 strok (rudarsko, kovinsko grafično, gradbeno, prometno, kmetijsko, gozdarsko, _ trgovinsko, gostinsko, gospodinjsko, administrativno itd.) s približno 520 poklici., (Podatki so vzeti po brošuri tov. Bertonclja).
Jasno, da o vseh poklicih ni mogoče govoriti, saj tudi, odkrito povedano, predavatelj ni kos nalogi, zakaj za velik del poklicev ne vemo, kakšen je delovni proces, kateri material je treba obdelovati, kakšni so pogoji za sprejem in katere zmožnosti mora pokazati učenec. Na teh sestankih obravnavamo v glavnem le tiste stroke, za katere so se posamezniki odločili, zato je treba prvotno učence anketirati. Te stroke je treba nato obdelati na-; tančno in tako, da je vsak posa-
mezen učenec dodobra seznanjen in poučen z njo.
V nadaljnjih urah je treba učence seznaniti z ustrojem našega šolstva. V ta namen si napravimo večji grafikon, iz katerega je razvidno, v katere šole se lahko otrok vključi.
Najprej razčlenimo šole prve stopnje, v katere so vključene šole s praktičnim poukom in za učence v gospodarstvu:
1.	Sole za indusrijo in rudar-
stvo, kamor vključimo sledeče stroke:	kovinsko,	elektrogospo-
darsko, rudarsko, metalurško, za proizvodnjo in predelavo kovin, za lesno predelovalno stroko in proizvodnjo papirja, za tekstilno stroko, usnjarsko, gumarsko ter grafično.
2.	Sole za gradbeništvo.
3.	Sole za promet.
4.	Sole za kmetijstvo in gozdarsko.
5.	Sole za trgovino in gostinstvo.
Prosvetno-kulturni zbor skupščine SR Slovenije je sprejel tej spojitvi obeh zavodov za kak-odlok o soglasju k sklepu o spojitvi pavoda za napredek šno nezaupnico njunemu doseda-šolstva SRS in zavoda SRS za strokovno izobraževanje ter njemu vodstvu in delovnima o preosnovanju teh zavodov v zavod za šolstvo SRS. — Po- skupnostima. slanci so razpravljali tudi o predlogih za izboljšanje prosvet- ygEBINSKO POENOTENJE DE-
no-pedagoške službe.
Ko je republiški sekretar za republiški zavod za prosvetno-pe-prosveto in kulturo Tomo Mar- dagoško službo. Tudi splošni za-telanc na 25. seji prosvetno-kul- kon o šolstvu določa enotni si-turnega zbora skupščine SR Slo- stem vzgoje in izobraževanja, za-vefiije dne 25. oktobra govoril o to se zdi, da ločitev splošno-izo-
braževalnega šolstva od strokdv-
LA PROSVETNO-PEDAGOŠKE SLUŽBE
Ob razpravi o spojitvi obeh zavodov in osnovanju zavoda za šolstvo SRS je bilo govora tudi o smotrnejši organizaciji in izpopolnitvi prosvetno-pedagoške službe.
predlogu za spojitev obeh dosedanjih republiških zavodov — na nega, ki je bila včasih nujna za napredek šolstva in pa za strokovno izobraževanje — je dejal, da se je akcija za združitdv obeh zavodov začela že pred gospodarsko reformo, čeprav povsem rešili osnovna organizacijska republiški sekretariat za prosve-
ustreza njenemu duhu, saj gre ——s—^	-------->~i------.
pri tem za racionalizacijo teh
razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema. Razen tega je neenotno delo prosvetno-pedagoške službe povzročilo, da so se .zavodi lotevali tudi zahtevnih proučevalnih nalog, ki so presegale njihove zmožnosti, in so bili rezultati včasih kaj skromni. Dostikrat pa so tudi dragoceni izsledki posameznih zavodov ostali skriti širši pedagoški javnosti, po drugi strani pa je prihajalo do nepotrebnega dupliranja dela ipd. Številne do-
O tem je podrobneje govoril (med sedanje razprave, v katerih so so-
radi izvajanja šolske reforme, zdaj pa ni več potrebna. Lahko bi dejali, da smo zdaj v drugi fazi šolske reforme: v prvi smo
vprašanja, zdaj pa smo pred tem, da vsebinsko poglabljamo celotni
drugimi) pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo Franc Galič.
Predlog za smotrnejšo organizacijo in izpopolnitev prosvetno-pedagoške službe, ki ga je izdelal
služb in pa za njihovo čimvečjo,. vzgojni in izobraževalni sistem.
to ih kulturo v sodelovanju z zavodom za napredek šolstva, zavodom za strokovno ' izobraževanje in pedagoškim inštitutom, predvideva predvsem potrebo po večji koordinaciji vsebine, oblike in metod dela med pedagoškim inštitutom, zavodom za šolstvo in zavodi PPS ter potrebo po združitvi nekaterih obstoječih zavodov PPS v močnejše in bolje organizirane institucije. Predlagane izpopolnitve in spremembe naj bi omogočile prosvetno-pedagoški službi, da bi celoviteje in bolj uspešno kot doslej opravljala naloge, za katere je po zakonu zadolžena. Pri tem pa ne gre za nikakršno spremembo osnovne koncepcije prosvetno-pedagoške službe, temveč za organsko nadaljevanje njenega razvoja v zadnjih letih, v skladu z razvojem celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Predvsem sp dosedanje izkušnje pokazale, da mora pror svetno-pedagoška služba delovati
v republiki kot enotna strokovna	__ ^
služba - kljub temu. da je orga- g^k^p^akserkakor^tudi" zarldi
tt c o »nr-icc* rfi i va i	t H i r\	•	1	...	.....
delovali , zastopniki občinskih skupščin, družbenih organizacij, šol, kakor tudi zavodov PPS, so potrdile, da obstoji tako potreba kakor tudi želja po tesnejšem sodelovanju na tem področju, tako da mi nobene nevarnosti, da bi se težnja po vsebinskem poenotenju in uskladitvi dela prosvetno-pedagoške službe tolmačila kot nezdrava težnja po centralizaciji, ali da bi pomenila kratenje samoupravnih pravic zavodov ali omejevanje pristojnosti občinskih skupščin — ustanoviteljic zavodov.
PROSVETNO-PEDAGOŠKA SLUŽBA NA ŠOLAH DRUGE STOPNJE — NALOGA REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ŠOLSTVO
Prav tako je bilo v omenjenih razpravah čutiti popolno soglasje glede potrebe po racionalni delitvi dela med posameznimi institucijami, ki so posredno ali neposredno zadolžena za izvajanje prosvetno-pedagoške službe, se pravi med padagoškim inštitutom, zavodom za šolstvo in zavodi PPS. Predvsem se je pokazalo, da je nujno — zaradi potreb peda-
Kam? Morda se bo po končani osemletki odločila za pedagoško gimnazijo? (Foto Franc Brus, osnovna
šola M. Bračiča, Kočevje)
6.	Vajenske šole.	učinkovitost. Pri tem pa ne gre To nalogo pa lahko opravlja en
7.	Gospodinjske šole.	zgolj za varčevanje, temveč nam sam zavod. Tak zavod lahko za-
8.	Administrativne šole.	ta ukrep narekujejo nove zahteve gotovi enotnost splošnega in stro-
Zatem razčlenimo šole druge in novi pogoji. Pred kratkim usta- kovnega izobraževanja, lahko
stopnje, kamor vključimo-.tehnič- novljeni pedagoški inštitut je od ustrezneje zaposluje svoje stro-ne in druge strokovne šole žago- obeh zavodov prevzel raziskoval- kovne delavce, enotno usmerja spodarstvo in javne službe:	ne in proučevalne naloge, hkrati prosvetno-pedagoško službo in pa
pa tudi zakon o prosvetno-peda- racionalneje uporablja sredstva.
2; učiteljske in vzgojiteljske S°ški službi predvideva enoten V nobenem primeru ne gre pri šole.
3.	Ekonomske šole.
4.	Zdravstvene šole.
5.	Vajenske šole.
6.	Kmetijske šole.
Za vsako šolo je treba učence
seznaniti 1. v katerem kraju je šola, 2. kakšni so pogoji za sprejem, 3. koliko časa traja .šolanje,
4. za katere poklice se usposobijo kandidati, 5. iz katerih predmetov mora napraviti sprejemni izpit, 6. ali je na razpolago internat in kolikšna je kapaciteta internata in koliko znašajo mesečni stroški v internatu.
Učencem ki so se odločili ds
nadaljujejo študij na gimnaziji, vseh krajev naše republike. Cia- dela? Ne gre zanikati dveh osje treba pojasniti, da lahko na- ni društev te organizacije opra- novnih nalog, ki jih opravljajo daljujejo po maturi študij na vijo vsako leto veliko število občinske zveze: te so po eni stra-univerži višjih šolah in akade- prostovoljnih ur (samo lani v ni zelo pomemben činitelj v od-rn;jaj1 ’	vrednosti več kot 90 milijonov nosu do občinske skupščine, po
Visokošolskega študija učen- din)> Pa najTS0 vjo^že vštete pri- drugi strani pa aktiven mobili-cem ni treba podrobneje prika-	TT,T '‘x	J
zati, ker je to naloga gimnazije.
Ko že omenjam gimnazijski študij, se mi zdi nujno potrebno opozoriti na to, kako bi bilo po
nižirana v samostojnih zavodih, ki morajo biti obenem tesno povezani s svojim neposrednim okoljem, predvsem seveda z organi občinskih skupščin. Zato je nujno, da dela prosvetno-pedagoška služba po enotnem okvirnem delovnem načrtu, ki naj bi ga s sodelovanjem z zavodi PPS pripravil zavod za šolstvo. Tako bi bilo omogočeno, da bi zavodi PPS lahko aktivno medsebojno sodelovali ter si pomagali pri; obsežnejših in zahtevnejših nalogah; tega je bilo v dosedanji praksi odločno premalo. Zavodi so bili dostikrat prepuščeni sami sebi, tako da je prihajalo do njihove različne usmerjenosti .tudi pri obravnavanju važnih načelnih vprašanj pedagoškega dela ali organizacije in
Aktivnost republiške ZPM na relaciji
OTROK - ŠOLA - DOM
Podatki, da je v Sloveniji 393 društev prijateljev mladine s 76.100 člani in 62 občinskih zvez DPM z 2.300 sodelavci, dokazujejo, da je ta družbena organizacija ena izmed tistih, ki zajemajo izredno širok krog sodelavcev iz
so kritično razpravljali prav o stanju občinskih zvez in društev ter ugotovili, da je dejavnost nekaterih med njimi še vse premalo učinkovita. Zakaj? Morda je eden od vzrokov prav v kadrovskem sestavu, drugi pa v delitvi
trebno pri vsaki gimnaziji. organizirati tečaje za administracijo, domačo in tujo korespondenco, tečaj daktilografije, tehničnega risanja, tečaje za laborante, knjižničarje, radiotehnike ipd. Vse to bi bilo treba organizirati zaradi tega, da bi se posamezni kandidati, ki slučajno ne bi zmogli visokošolskega študija, le še lahko vključili v kak poklic. Pa tudi
prave za JPI, pomoč pri razširitvi materialne baze šol, otroških ustanov in drugih objektov za otroke. V nasprotju s tem pa dobijo ta društva za izvajahje svojih programov le minimalno fi-
zator članstva. V prihodnje bo treba spremeniti strukturo teh zvez, vključevati vanje strokovno vodstvo in pa — mnogo bolj kot doslej — delati z ljudmi na terenu, jih aktivirati in animirati za
in vzgojo otrok in mladine ter pomoč družini. Tudi v prihodnje bo ena njenih temeljnih nalog odkrivati probleme na terenu in uspešno opozarjati nanje, obenem pa opravljati preventivno delo' povsod, kjerkoli je mogoče. V sedanjem obdobju, ko je število socialnih in vzgojnih problemov iz dneva v dan večje, pa bo aktivnost organizacije ZPM posebno na relaciji otrok—šola—dom prav gotovo pomembnejša kot kdaj-
koli.
M. K.
nančno pomoč od občinskih skup- delo. Izdelava jasnega koncepta ščin in krajevnih skupnosti ozi- razrešitev vsebine in metod dela roma SZDL — ali pa sploh ne. pa je ena od osnovnih nalog zve-Edini dohodek teh društev je to- ze, preden začne z novimi nalo-rej članarina (10 do 20 din), ki pa gami, ki si jih je začrtala v pro-jo v celoti obdrže za svoje de- gramu za prihodnje leto.
javnosti in delo z otroki.
Sredstva so bila problem torej že v preteklosti, sedanji »posegi« pa obetajo še slabši finančni položaj. Tako so npr. nekaterim ob-
Potrebno pa je še nekaj: število nalog, ki jih je. obsegal dosedanji program ZPM bo treba bre;' dvoma skrčiti. Kajpak s tem nihče ne misli, da bi jih morali pustiti vnemar, temveč, da se bodi Hrastnik, Novo mesto, Jesenice, morali v prihodnje — temeljiteje Kranj idr.) ob rebalansih prora- kot doslej, — ukvarjati z njim
......	. čunov občinskih skupščin znatno drugi organi, zavodi in inštitucj
Opazovati mora predvsem psi- znižali dotacije, drugod so ostale je, pristojni za to. Vsekakor ni hofizične sposobnosti učencev, nespremenjene (Žalec, Ljubljana- smemo pozabiti, kaj je osnovne kot npr.:	Moste, Center, Ljutomer, Sevni- naloga te organizacije: koordini-
—	kakšne so sposobnosti učenca, ca), medtem ko o kakšnem pove- rati delo organizacij, zavodov
—	kaj najrajši dela v prostem čanju doslej še ni bilo slišati. družbenih služb in organov, k:
času,	Na seji predsedstva ZPM, ki imajo v svojem programu' dejav-
(Nadaljevanje na 2. strani) je bila 21. oktobra v Ljubljani, nost, pomembno za skrb, varstvo
sicer tako znanje ni nikoli odveč.
Tisti, ki usmerja v poklice, —	-	-
mora imeti dobro razvit opazovalni čut.
ustanivitve pedagoškega inštituta — da se premakne težišče dela republiškega zavoda. Številne in upravičene so bile kritike, da je republiški zavod preveč odmaknjen od neposrednih potreb na terenu, preveč zadolžen s teoretičnimi raziskavami in analizami ter premalo z neposrednim delom na šolah ali s sodelovanjem ali nudenjem pomoči zavodom za prosvetno-pedagoško službo. Tako stanje je povzročilo dvojno škodo: na eni strani je, onemogočalo, da bi se teoretični izsledki dovolj hitro uvajali in uveljavljali pri pedagoškem delu na šolah, na drugi strani pa ta republiška institucija ni mogla dovolj ažurno spremljati stanja na šolah, na podlagi katerega bi se lahko orientirala v pogledu najbolj perečih potreb pri proučevalnem delu. Neposredno sodelovanje republiškega zavoda pri1 izvajanju prosvetno-pedagoške službe na šolah druge stopnje, kot ga predvideva predlog, bo zaradi tega pomemben z dveh vidikov. Izpolnilo bo vrzel v prosvetno-pedagoški službi, ki je bila za šole druge stopnje zelo šibko razvita, obenem pa bo omogočilo, da bo republiški zavod z neposrednimi stiki s šolami, česar doslej ni bilo.
Najbolj zahtevno in občutljivo pa je vprašanje združevanja zavodov PPS oziroma ukinitve nekaterih obstoječih zavodov. Glede tega so mnenja .precej deljena. Problem je v specifičnem položaju, ki ga ima prosvetno-pedagoška služba v našem šolskem sistemu. V razpravah je bila velikokrat načeta tako imenovana dvojnost njenega položaja in njene vloge. Obe osnovni karakteristiki te službe, kakor jih definira zakon o prosvetno-pedagoški službi — strokovno proučevalna in pedagoško nadzorna funkcija —, terjata, da so zavodi tesno povezani z neposrednim družbenim okoljem, da so blizu šolam, kar govori v prid manjšim zavodom, obenem pa terjajo zahteve in široke naloge močno in kvalitetno strokovno zasedbo, katere pa v majhnih zavodih ni mogoče realizirati. Tu je dilema. Vendar pa bo ta problem — tako se zdi — z realizacijo sedanjega predloga le možno zadovoljivo rešiti.
Prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS je zatem sprejel predlog zakona o zavodu za šolstvo SRS in obenem tudi priporočilo občinskim skupščinam, naj v soglasju z zavodi za prosvetno-pedagoško službo proučijo izpopolnitev organizacije in metod dela te službe.
Družbene službe v novih pogojih dela
Pred plenumom republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti
Administrativno-računski
servisi: da ali ne ?
Dne 8. t. m. bo v Ljubljani plenarno zasedanje republiškega < odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti; na dnevnem redu seje bo kot glavna točka problematika družbenih služb v novih pogojih dela. Obravnavali bodo »dinamiko in problematiko proračunske potrošnje«, probleme organizacije in dela zavodov, posebej pa še razvoj in problematiko posameznih dejavnosti, možnosti za valorizacijo osebnih dohodkov v družbenih službah ipd. Iz obširnega gradiva, ki je pripravljeno za to sejo, objavljamo v prirejeni obliki nekaj iz poglavja »samoupravljanje v družbenih službah« — samoupravljanje v vzgojno izobraževalnih dejavnostih.
ko. Res je večina občin pustila šolam v celoti planirana sredstva za leto 1965, oziroma je le del občin minimalno zmanjšal sredstva skladom za šolstvo. To pa kljub vsemu pomeni poslabšanje položaja. Šolski kolektivi so pridobili edino razliko, med bruto in neto sredstvi za osebne dohodke zaradi zmanjšanih prispevkov. Osebne dohodke so potemtakem lahko povečali le za okroglo 10 odstotkov. Če pa upoštevamo, da so življenjski stroški porastli za mnogo več in da so se istočasno povečali materialni stroški šol, je jasno, da so tudi te ustanove materialno prizadete.
Samoupravni organi v šolah so se v večini primerov prizadevno lotili reševanja materialnega vprašanja in iskanja notranjih rezerv, vendar so njihovi uspehi
Ta dejstva namreč kažejo na to, da samoupravni organi v šolah še vedno niso dorastli reševanju celotne problematike vzgoje in izobraževanja, ki vključuje seveda tudi skrb za otroka. Dogaja se tudi, da zaradi zmanjšanih sredstev prihaja do nepravilnega reševanja kadrovske politike. Ker so honorarne ure, ki jih opravljajo zaposleni v ustanovi, cenejše, mirno prevzemajo prekomerno učno obveznost in ne nameščajo novih, strokovno sposobnih kadrov, čeprav imajo za to. možnosti. Ker so kadri z večjo strokovno kvalifikacijo tudi dražji, sprejemajo raje kadre, ki imajo manjšo strokovno kvalifikacijo in podobno. Pri tpm pa se ne zavedajo, da s tako politiko delajo veliko škodo, ki v končni fazi zahteva še večja materialna sredstva.
grajevanja se ne izpopolnjuje v tem smislu, da bi bila stimulirana kvaliteta dela. S tem seveda ne mislimo vso krivdo pripisati samoupravnim organom. Zavedati se je treba, da so razlogi za tako stanje tudi v sistemu formiranja dohodka, zlasti pa v negotovem materialnem položaju in nerednem dotoku sredstev. Vendar moramo reči; da so tudi samoupravni organi premalo uporno vztrajali na tem, da bi se formiral dohodek šole na .osnovi programa dela. Z nejevoljo so sicer ugotavljali, da skladi za šolstvo pri dodeljevanju sredstev niso upoštevali programov, a kljub temu niso kritično jn vsestransko utemeljili potrebe po takem sistemu formiranja dohodka.
Samo nenačelna borba za večje dohodke šole ali bolje rečeno
Razvoj samoupravljanja na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti je šel svojo specifično pot. 2e analiza statutov v preteklem letu je pokazala na določene organizacijske pomanjkljivosti samoupravnega mehanizma. Danes lahko ugotavljamo, da eno leto po tem, vrsta teh pomanjkljivosti še vedno ni odpravljena. Pri tem ne mislimo samo nepravilnosti formalnopravne narave, čeprav bi tudi te morali korigirati. Veliko bolj so problematične pomanjkljivosti v samoupravnih aktih, od katerih je odvisna vsebina dela samoupravnih organov.
V nekaterih šolah imajo samoupravne organe še vedno tako formalne, da se po eni strani duplira obravnavanje problemov, po drugi pa onemogoča sodelovanje vsem zaposlenim. To je predvsem v tistih primerih, kjer imajo v majhnih kolektivih dva organa: upravni odbor in svet delovnega kolektiva, namesto da bi. funkcije voljenega sveta opravljal celotni kolektiv. Po vsebini dela se ti samoupravni organi različno uveljavljajo. Skupno vsem je, da pretežni del časa posvečajo fi-nančno-materialni problematiki, manj pa se ukvarjajo z učno-vzgojno problematiko oziroma kvaliteto dela. To je nedvomno velika pomanjkljivost, ki bo usodno vplivala na nadaljnji razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Kajti iluzorno je pričakovati, da bo kvaliteta vzgojno-izobraževal-nega dela sama po sebi porastla, če bomo povečali sredstva zanjo. Čeprav je res, da je solidnejša materialna baza osnovni pogoj za kvalitativni dvig vzgoje in izobraževanja, pa brez večjega angažiranja samoupravnih organov v to smer le ne moremo izboljšati položaja.
Gospodarska reforma, ali točneje: krčenje proračunskih sredstev naj bi ne vplivalo na poslabšanje položaja v tej dejavnosti, vendar pa v resnici temu ni ta-
neznatni. S tem nočemo reči, da je delo samoupravnih organov v šolah glede iskanja možnosti za boljše in bolj racionalna gospodarjenje jalovo. Nasprotno, to je za perspektivno gospodarjenje celo nujno. Pač pa z. gotovostjo lahko trdimo, da so finančni rezultati minimalni.
Pri tem je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da samoupravni organi niso dovolj skrbno pretehtali in analizirali tistih predlogov, ki so posegali v sam obseg in kvaliteto dejavnosti. Prav tako so neprizadeto obravnavali predloge za krčenje. sredstev, namenjenih za učbenike in šolske malice.
Da je slabo opravljeno delo veliko dražje, nam daje dokaz podatek, da okoli 40 odstotkov otrok ne konča uspešno osnovne šole. Za večino teh pa je potem potrebno ponovno organizirati učenje oziroma jim dati možnost, da končajo osnovno šolo, ko so že na delovnih mestih. Z drugimi besedami: za velik odstotek ljudi moramo izobraževanje duplirati.
K nekvalitetnemu delu oziroma slabim rezultatom veliko pri-pomore tudi nestimulativno nagrajevanje. Še vedno imamo namreč minimalne razlike v osebnih dohodkih med kvalitetnimi in nekvalitetnimi kadri. Sistem na-
— za večje osebne dohodke zaposlenih, največkrat ni'dc>segla zaželenega uspeha.	y
Samoupravljanje v šolstvu sicer v splošnem kaže kvalitetni premik in to neprimerno večjega v tistih ustanovah, kjer so ravnatelji ih člani kolektiva osebno zainteresirani in se zavzemajo za razvoj samoupravljanja. Največ si bo treba prizadevati za obogatitev vsebine dela samoupravnih organov. Prevzeti morajo odgovornost za celotno dejavnost, predvsem za'kvaliteto dela in ne samo parcialno v glavnem za naloge materialno-finančne narave.
Iskanje vseh mogočih rezerv tudi v poslovanju vzgojno-izobra-ževalnih zavodov je prav gotovo utemeljeno. Dvomim pa, da bo mogoče urediti administrativno-računsko poslovanje teh zavodov na celotnem območju Slovenije z enako organizacijo poslovanja te službe, ker so pogoji za smotrno in gospodarsko organizacijo poslovanja od občine do občine lahko različni. Primerjava organizacije in poslovanja teh služb pri zavodih s tistimi v gospodarskih delovnih organizacijah ni povsem na mestu. V gospodarskih delovnih organizacijah je končni smoter ustrezna prodajna cena, v kateri ima uprava točno odrejeno mesto in se vsaka resnična ali navidezna neracionalnost v poslovanju odrazi v končni ceni proizvoda, ki jo tržišče prenese ali pa ne. V naših zavodih pa je končni, cilj doseči v danih pogojih kar najboljše vzgojno-izobr^.-ževalne rezultate. Po svojem trenutnem videzu dražja storitev se lahko družbi kasneje bogato obrestuje — seveda, če ne gre za spodrsljaj.
Delo ravnateljev vzgojno-iz-obraževalnih zavodov je težko in odgovorno, pestro in obsežno. Največja je odgovornost ravnatelja na pedagoško-vodstvenem področju njegovega dela. Zato se je pokazalo kot potrebno ravnatelje v največji možni meri razbremeniti administrativnih in imunskih poslov. Ponekod so to vprašanje reševali tako, da si pomagajo glede na različne pogoje s honorarnimi močmi, ki so zaposlene polno ali delno, ali pa z rednimi uslužbenci. Zaradi oddaljenosti od središča, kjer bi posloval servis, takšna rešitev ni prišla v poštev. ‘ Ob sedanjem načinu računskega in bančnega poslovanja bi s tem ravnateljev ne razbremenili. (Stiki z računovodstvi, podpisovanje čekov, drugo.) Sam sem bil nekoč kot ravnatelj v takšnem položaju, pa smo zato skušali ustreči želji računovodje po ustrezni višini honorarja. Za ceno nekoliko višjih stroškov kot drugod, sem se mogel v večji meri posvečati peda-goško-vodstvenemu delu na šoli. (O delu in težavah, ko sem vodil računske in administrativne posle sam, bi lahko napisal posebno in zanimivo poglavje.)
Delo šol v žalski občini spremljam več kot dve leti. Iz razgovorov z ravnatelji sem povzel, da so z delom njihovega servisa zadovoljni. Administrativno-ra-čunsko poslovanje jih v nobenem primeru ne zaposluje v tolikšni meri, da bi bila prizadeta njihova primarna funkcija. Tako je bil z ustanovitvijo računskega servisa, ki je bil u^tanovlejn pri osnovni šoli Žalec in posluje že
več let uspešno, dosežen osnovni smoter: ravnatelji se lahko v polni meri posvečajo pedagoško-vodstvenemu delu.
Navajam še nekaj statističnih podatkov. Ob njih si lahko bralec ustvari določeno mnenje sam, če le vsaj približno pozna administrativno in računsko poslovanje.
V žalski občini dela 21 šol: 5 razvitih centralnih, 2 razviti samostojni, 1 nerazvita centralna, 1 nerazvita šola in 12 podružničnih šol. Tu so še predšolski varstveni zavod s podružnicami in nižja glasbena šola. V preteklem šolskem letu se je v osnovnih šolah šolalo 4412 učencev, ki so bili razporejeni v 150 oddelkih.
Osebne prejemke prejme mesečno povprečno 200 delavcev. Skozi računski servis se prelije letno približno pol milijarde dinarjev.
Servis vodi torej za šole finančno in materialno knjigovodstvo. Podružnične šole imajo v okviru finančnega načrta CS ločena sredstva za materialne In funkcionalne izdatke, njihova je celotna amortizacija opreme in polovična od stavb.
Celotno poslovanje opravi pet moči, vštevši šefa računskega servisa. Ugotovil sem, da lahko dobe organi upravljanja v posameznih delovnih organizacijah vsak čas tekoče podatke in jim je omogočeno smotrno gospodarjenje. Sef računovodstva se redno udeležuje sej organov upravljanja, je požrtvovalen In zelo pokreten, ker je območje občine še kar obsežno in sklicujejo seje v popoldanskih ali večernih urah.
Administrativno poslovanje opravljajo na zavodih. Na večjih šolah imajo nameščene tajnice s polno zaposlitvijo, na manjših pa honorarne moči z nepolno zaposlitvijo, ali pa opravlja administrativne posle katera izmed učnih moči za manjši honorar, ker ima ravnatelj učno obveznost.
Na vprašanje v naslovu: administrativno-računski servisi: da ali ne? bi odgovoril: »Računski servisi: da in ne!«
F. Sedmak
OBVESTILO
Prosimo vse udeležence, ki so opravili takoj po osvoboditvi meseca oktobra 1945 pod vodstvom tov. profesorja Šumljaka na učiteljišču v Mariboru prve učiteljske Izpite, da pošljejo svoje naslove zaradi organizacije prijateljskega srečanja ob 20. obletnici. Točne naslove in prijave udeležbe naj pošljejo najkasneje do 15. novembra 1965 tovarišu Lojzetu ŠTEFANICU, predmetnemu učitelju, na osnovno šolo »Slavka Šlandra« v Mariboru, 2ol-gerieva ulica št. 2.
Prijateljsko srečanje bo predvidoma 11. decembra 1965 v Mariboru.

Nekaj napotkov
za usmerjanje v poklic
ka sprejmejo starši navadno zelo prijazno in kmalu se razvije pogovor, ki celo staršem vzbuja zanimanje. Poslej tudi taki starši z veseljem sodelujejo in celo druge starše nagovarjajo, da hodijo po nasvete v šolo. Govorilne (ure naj se po možnosti vršijo v šoli v posebnem prostoru, da poteka z delovnim procesom, z opravili pogovor sproščeno in med štirimi . v poklicu, z materialom, z oro- očmi.
njegov inteligenčni djem, s stroji in z izdelki.	Zelo primerno obliko, da se-
Tovrstne ekskurzije so zelo znanimo starše z raznolikostjo priporočljive. Kandidat vidi ce- poklicev, je »šola za starše«, ki jo loten potek dela in spozna pozi- običajno organizira ljudska uni-
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje. Še posebej vključimo v sklop predavanj ljudske univerze posebno predavanje, ki naj poslušalce seznani na splošno s pro-
Tudi razredniki in sploh vsi člani predavateljskega zbora na šoli so dolžni, da po svojih* močeh sodelujejo in pomagajo pri
—	kakšen je količnik,
—	ali prevladuje bolj teoretična ali praktična plat,
——— ali hitro ali počasi razume, ..	.	..	,	.   ,	o »•, , .n t-) n v niti pp
nrJd	l'in kak° SPl°h	Končno se6 posameznik še poraz- se le da, opozorimo predavatelja,
p e uje v so i,	govori z mojstrom in ga sprašuje da omeni tudi poklicno usmerja-
—	pn	katerih	predmetih	dosega	“	kar	ea zanima	’ ~	 ""
boljše	uspehe,	° vsem’	kal	ga zamma-
—	kakšna je njegova telesna Dogovorimo se z mojstrom že
konstitucija,	prej, o ton .naj govori, _ kaj ^naj ^ dwmuii lm aF1_ a t
—	ali so posamezni organi (roke, razlozi in kaj naj prikaze učen- blem. p^icnega ■ usmerjanja,
noge,	oči, ušesa,,	srce,	pljluča,	cem-	Ob	tej	priliki mojstri,	lahko
zobje)	zdravi	sami	opišejo, kakšni so	bili	na-
—	ali pravilno	razlikuje	barve,	Šibi, da so se odločili za izbrani
zlasti, če se kdo	namerava	vklju-	poklic. Za poglobitev in pozivi-
čiti v prometno stroko,	rablSmo^ok^Tega š^radijske usmerjanju v, poklice.
—	da ni vrtoglav, ako se odloči,	ki govogre o poklicih> knji- Vsi predmeti bi morali biti
da se izuči za kleparja, dimni- ge in brošure s č]anki 0 izbiri_organsko povezani s predmetom karja.	poklica, poučne filme in tednike,	tehnične	vzgoje.	Tehnični	pouk
Razumljivo je, da se delo za	ki prikazujejo proces dela v to—	niora	biti sisternaticen	in	nikakor
-usmerjanje v poklice ne konča varnab in objsk raznih razstav med štiri stenami učilnice in s	,
predavanji, pri katerih je bilo- Izredno pomembni so razgo-	v,1,„-
govora o značaju dela, činiteljih, vo^ ® starsi.. Ti svojega ^otroka telj za vzg0jo poklicev. Prav zato za katere vodimo eviden:o bb pri- najbolj poznajo, zato je vazno, da bil ob reform; našega šolstva liki izbire poklica, možnostih za se pomenimo najprej s starsi, m uvecJen kot pj-g^et v ujn; na. šolanje, družbenih potrebah, po- sele u0™ z učencem.	črt. Učencu, ki zapušča osemlet-
klicih staršev, svetlih in senčnih y ta namen je najbolj' pripo- no šolanje, bi moral pomagati straneh poklica, možnostih ^zapo- ročljivo, da skliče ravnatelj šole prav tehnični pouk, da bi se zna-slitve, plačah in o zdravstvenih skupen roditeljski sestanek za šel in lažje presodil, v katero pogojih.	starše vseh otrok, ki končajo šo- specialno strokovno šolo hi se
Delo za usmerjanje v poklice lanje. Na takem roditeljskem se- lahko vključil, da bi lahko tam je treba nadaljevati tudi izven stanku skupno s starši določimo svoje sposobnosti razvil do take šole in to tako, da organiziramo dan govorilne ure poverjenika za mere, da bi bil sam s seboj za-ekskurzije v tovarne, obrate, de- usmerjanje v poklice. Na teh dovoljen in hkrati, da bi koristil lavnice in šole, kjer se učenci obiskih se pogovorimo s starši družbi. Kakšne pa so naloge teh-seznanijo s procesom dela in dru- sproščeno o vsem, kar zadeva ničnega pouka? Učni načrt pravi: gimi okoliščinami, ki so potreb- njihovega otroka in kar želijo »Tehnični pouk povezuje tene, da se nekdo odloči, ali ga po- zvedeti v zvezi s poklicno izbiro, lesno in duševno delo, s telesnim klic veseli ali ne. Vsako eksKur- q obiskih je treba voditi evi- delom dopolnjuje splošno izobrazijo je potrebno načrtno pripra- denco. Staršem, ki nočejo ali ne zbo in omogoča vsestranski razviti. Stopiti je treba v stik s po- utegnejo priti na posvet, pošlje- voj učencev; omogoča učencem, sameznimi mojstri. Pravočasno mo vljudno pismo, v katerem jih da se seznanijo z značajem in je treba mojstre obvestiti, da jih vabimo, naj sami izrazijo željo, pomenom proizvodnega dela ter bomo obiskali.	kdaj bi utegnili priti na posvet, organiziranim proizvodnim proce-
Mojstra predhodno naprosi- Ako še to ne zaleže, potem jih je som, z vlogo tehnike v proizvod-mo, da seznani in pouči učence treba obiskati na domu. Poverjeni- nji in v vsakdanjem življenju
priložnosten, kakor največkrat izvaja. Tehnični pouk je
se to danes
važen čini-
človeka, s proizvodnjo v širšem pomenu in strukturo gospodarstva; razvija zanimanje učencev za tehniko in gospodarstvo, omogoča pravočasno in preudarno usmerjanje mladine v poklice ali nadaljnje šolanje; razvija pri učencih tehnično-konstruktivno mišljenje, jih navaja na razumevanje odnosov med namenom in obliko, materialom in konstrukcijo; uvaja učence v kolektivno delo ter'jim razvija čut osebne in kolektivne odgovornosti in s tem prispeva k družbeno-moralni vzgoji mladine; daje učencem osnovne tehnične spretnosti in znanja, razvija delovni interes, ustvarjalnost, preudarnost in kri-> tičnost, skrb za red, sistematičnost ter racionalno porabo gradiva, sredstev, časa in sil«
Na žalost, pa je treba ugotoviti, da za tovrsten pouk, kakor ga predvideval učni načrt, na naših šolah povečini primanjkuje delavnic. Redke so ššcle, ki že imajo delavnice. V šolah, kjer problem delavnic še ni rešen, bi bilo treba to čimprej urediti. Dotlej pa bi stopili v stik z laboratoriji v podjetjih, inštituti, radijem in fotoklubi, muzeji in vajenskimi šolami, kjer bi se učenci lahko udejstvovali. Skrbeti bo treba tudi zato, da bo pri vsaki delavnici primerno šjevilo kvalificiranega kadra za tehnični pouk. S tem delom se danes ubadajo povečini učitelji-amaterji. Ti se v zvezi s podrobnim učnim načrtom sproti pripravljajo na pouk.
Važno je tudi, da izbiramo izkušnje posameznikov, ki bodo vsekakor pripomogle k izboljšanju dela pri izbiri poklica posamezniku. Izobraževanje in vzgojo novih generacij bo pač treba postaviti na temelje družbeno-eko-nomskih potreb in zagotoviti, da bo vsak posameznik resnično dosegel svoj cilj. Prav zato se moramo zanimati za v s e učence in ne le za posameznike.
Tudi z razredniki mora imeti poverjenik na šoli tesen stik, razredniki pa stalen kontakt z učenci. Razredniki sodelujejo največkrat pri izpolnjevanju anket, ki
so za poverjenika izredno koristne.
Šolske naloge s tematiko o izbiri poklica so važne zato, ker učenci izpovedujejo v njih svoje poglede na poklic, ki so si ga izbrali. Iz teh nalog je tudi razvidno, kako nekateri resno jemljejo svoj bodoči poklic, kako drugi šele razmišljajo, kateri poklic naj izberejo, in tretji, kako še nikakor ne morejo opredeliti, kolebajo in iščejo pomoč. Kakor sem že omenil, se je treba za take učence še posebej zavzeti.
Iz nalog je tudi zanimivo ugotavljati, da se odločajo nekateri za poklice, za katere nimajo nobenih sposobnosti, pa so jih starši navdušili zanje zaradi dobrega zaslužka. Taka in podobna špekulativna naziranja je treba do korenin iztrebiti.
Priporočljive so tudi domače naloge. Otroci naj sami zbirajo podatke o poklicu. S tem jih akti-viziramo. Zakaj ne bi otroci na primer v tovarnah svojega ali bližnjega okoliša zbirali' podatke o poklicih, orodju in izdelkih? Prav bi bilo, da bi zbrali podatke za vse poklice naših tovarn, podjetij in ustanov. Prepričan sem, da so prav v tem težave, da marsikdo ne more podati opisa raznih poklicev zato, ker jih sam dobro ne pozna. Tudi risbe s tematiko o izbiri poklica nudijo možnost razbrati interesni delokrog in zanimanje za poklic posameznika.
Kadar poverjenik sam koleba, ali je izbira poklica glede na nagnjenja in sposobnosti posamez-, nika pravila ali ne, pošljemo take učence testatorju.
Njegov izvid je tedaj merodajen.
Posebno poglavje so tudi ženski poklici. Za žensko mladež je treba imeti posebna predavanja o poklicih. Velika večina učenk bi bile najrajši šivilje, čeprav je cela vrsta ženskih poklicev, za katere meni ženska mladež, da jih morejo opravljati le moški. Prav zaradi tega je treba prikazati staršem in mladinkam, da postane lahko ženska vrtnarica,
da lahko dela v živilski proizvodnji, v kmetijstvu, v upravni službi, v oblačilni, grafični, kemijski, medicinski stroki, kot socialna delavka, pri vzgoji in pouku, v umetniških poklicih, v brivsko-lasuljarski stroki, v lesni stroki kot rezbar, v kovinski in elektro stroki, v filmsko-tehnični in gradbeni stroki, v akademskih poklicih kot profesor, sodelavec raznih inštitutov, biolog, geolog, astronom, meteorolog, fizik, mi-neralog, pedagog, filizof, psiholog,- umetnostni zgodovinar, arheolog, umetnik, entnolog, pravnik, ekonomist, veterinar, agronom, gozdar, arhitekt, inženir elektronike, gradbeništva, geodezije, kemije, strojništva, metalurgije, rudarstva, doktor medicine, stomatolog itd.
O vseh naštetih poklicih je treba spregovoriti najvažnejše — zlasti tistim, ki so se odločili, da nadaljujejo študij na gimnaziji.
Zelo važno je sodelovanje šole z referentom za poklicno usmerjanje; šola mora biti stalno informirana o aktualnih družbenoekonomskih potrebah kadra. Le tako je mogoče, da zasedejo posamezniki odprta delovna mesta. O stanju praznih delovnih mest moramo biti občasno obveščeni.
Zelo priporočljivo je, da uvedemo v šolah dosjč. Okvirno bomo vzeli poglavja tov. Zorice Djordjevičeve, ki je sestavila na podlagi inozemskih dosjejev in lastnih izkušenj ogrodje za dosje ki je prilagojen našim potrebam.
Poglavja so sledeča:'
1.	Splošni podatki (osebni in rodbinski).
2.	Predšolska faza razvoja.
3.	Zdravstveno stanje in fizični razvoj.
4.	Intelektualni razvoj.
5.	Socialni razvoj otroka.
6.	Emocionalni razvoj.
7.	Delovne navade.
8.	Svobodne aktivnosti.
9.	Pedagoški ukrepi;
10.	Anekdotske beležke.
11.	Uspeh v šoli.
12.	Podatki o učiteljih.
13.	Profesionalna orientacija tega poglavja mora biti razvi-
Nove metode učenja v svetu	PODRAŽITVE MNOŽIJO
V letošnji septembrski številki prinaša bilten jugoslovanske 'nacionalne komisije za UNESCO nekaj zanimivih podatkov o tem,
postavljeno tako, da je možno mesti učitelja. Pravijo, da v de-
kakšno je pravzaprav programi- enoto.
ugotoviti, ali se je učenec zares naučil tisto, kar je potrebno, da bi lahko prešel na naslednjo učno
želah, kjer močno primanjkuje učiteljem pa omogoča programi-
Ze kratek »sprehod« po šolah in vzgojno-vastvenih ustanovah nam da ugotovitev, da so ža-
ga pouka zelo koristna zadeva, nje ostala v glavnem enaka, to-
rano učenje, kot ga ta mednarodna organizacija z uspehom uvaja zlasti v deželah v razvoju, za katere je značilen nagel porast števila učencev in pa seveda pomanjkanje učiteljev. Seminarji, ki so prikazovali in seznanjali šolnike s to moderno metodo poučevanja, so bili organizirani že
Pomoč in izpopolnjevanje lahko Zato je pripravljanje progra- nudi programirano gradivo, pa
rej nezmanjšana sredstva. Ponekod pa vendarle ni tako: v Mo-
Kvalificiranim in
stva za 2 odstotka, v Črnomlju pa za 4 odstotke; o tem govore izkušenim tudi v Sevnici in v Novi Gorici.
miranega gradiva dokaj zahtevna tudi radijske in televizijske šol- zirju bodo verjetno znižali sred-operacija, ki zahteva zelo preciz- ske oddaje, tistim učiteljem, no delo. Treba je podrobneje ana- nimajo zadostne kvalifikacije, lizirati vsebino programa, podeliti ga na točno določene in izenačene enote ter sestaviti natančna vprašanja in odgovore.
Obstoje tri glavne metode pro.
učiteljem pa omogoča programi- Menda ni treba posebej, dokazo-ran pouk osvoboditev enega dela vati in prepričeval, da v šolstvu
njihovega posla: ni jim treba več razlagati dejstev, spraševati učen-
ni kaj prida notranjih rezerv, kar pomeni, da šole ne bodo mogle
1. 1963 v Jordanu in v Nigeriji, gramiranja, ki se med seboj raz- cev in kontrolirati, kakšno je nji- z njimi pokrivati podražitev. In še
1964 in 1965 pa tudi v nekaterih likujejo glede na način, kako so hovo znanje. Tako se lahko bolj arabskih afriških državah. Ti se- postavljena vprašanja. Po linear- posvetijo spodbujanju učencev, minarji so imeli namen prikazati ni metodi mora učenec ustrezno ocenjevanju njihovega razvoja,
predvsem tehniko programiranja dopolniti tekst; ta metoda ima to način pripravljanja ustreznega
nekaj:	razmerje med osebnimi
dodohdki in materialnimi izdatki se vse bolj spreminja, in sicer v
in
gradiva.
Pri programiranem pouku prevzamejo vlogo učitelja knjiga, film ali magnetofonski . trak. Učenec bere, vidi ali posluša podatek, ki si ga mora zapomniti, nato pa še ustrezno vprašanje. Odgovarja glasno ali pa s pomočjo posebnega mehaničnega postopka. Ne more iti s snovjo naprej, dokler ni dal točnega odgovora. Njegovo napredovanje je tako neprestano določeno z obsegom njegovega znanja.
razvijanju posebnih interesov ipd. škodo materialnih izdatkov.
dobro stran, da je enostavna, njena pomanjkljivost pa je v tem, da je učenec, ki ne zna pravilno odgovoriti, »blokiran«. Ta pomanjkljivost se odstrani na ta način, da- se vprašanja postavljajo tako, da sugerirajo pravilen odgovor.
Druga metoda programiranega telja, pa je lahko njegov drago-učenja se imenuje selektivna: ta vsebuje več odgovorov, izmed katerih je samo eden pravilen.
Tretja metoda — metoda razčlenjevanja — vsebuje prav tako izbiro med večimi možnostmi, to-
Posebno dobre rezultate daje c y jih skrbi da bodo kot beremo, programiran pouk	^ uki^e s0 ’v nekaterih
matematike m jezikov, koristno 6 J	j .
pa se uporablja še pri prirodoslovnih znanostih, geografiji, in zgodovini.
krajih vendarle začeli graditi nove šole. Tako je npr. v Dravogradu, Ribnici, Slovenjem Gradcu,
Ceorav orosramirano učenie Ljubljani (Vlč) in Kočev-iu’ med-ueprav programirano učenje tem ko sq y Smledniku in Lenda_
ne more v celoti zamenjati uči- yi gradnjo že odložilb Xo ni VS6i
kar je ta čas novega na tem področju, temveč so le nekateri primeri.
V Sloveniji rastejo tudi nove
cen pomočnik. Razen tega je izvrsten instrument kontrole.
Programiran pouk ima poleg praktičnih koristi tako za učitelja kot za učenca tudi nesporno vzgojno-varstYene ustanove (Slo-
psihopeda-goško vrednost. Smatrajo ga kot doslej najboljši način 'za uvajanje aktivnih metod individualnega dela v šole, kakršnega priporočajo sodobni pedagogi.
venj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šentjur, Veržej, Semedela, Izlake), čeprav počasi, kar je posledica nenehnih poidražitev gradbenega materiala in storitev. Letos naj bi začeli z gradnjo ta-
IZ DELA ZAVODA PPS LJUBLJANA-VIC
Za boljšo učno prakso
V minulem mesecu je zavod za prosvetno pedagoško službo Vič organiziral seminarje za prosvetne delavce osnovnih šol na
svojem območju; sedem seminar-	v
jev je trajalo po en dan ali dva, oblike dela s slabšimi ucenci (pre-seminar iz elektronike oziroma iz daval član Pl Roman Oberlint-elektrotehnike pa bo v naslednjih ner), izkušnje iz takega dela (prof. tednih ob nedeljah. Seminarji so .Mika Tomc), nekatere načine spo-
na šole druge stopnje. Predaval j.e prof. Ivan S talec.
Slavistični aktiv je na svojem seminarju obravnaval nekatere
Sodoben način učenja jezikov. Slika je z univerze v Nairobiju,
Kenija
Vrednost programiranega pouka je v direktni zavisnosti od učnega gradiva. Tu ni učitelj a-po-srednika med učbenikom in učencem, ki bi pojasnjeval neznana mesta, izpuščal nepotrebno itd.
Zato mora biti gradivo za pro- tako programirano učenje nado gramiran pouk kar ^najbolj po-
bili dobro obiskani in so dosegli svoj namen: izpopolnjevanje strokovnega in metodičnega znanja prosvetnih delavcev.
Seminar za učitelje računstva v petem razredu je udeležencem približal metode pouka geometrije in pomembnost navajanja otroka na pravilno rabo geometrij-
znavanja učencev v okviru pouka slovenskega jezika (članica Pl Bariča Marentič) in naloge prosvetnega delavca v procesu gospodarske reforme (profesor VS PV Zvonimir Dimtinjana). Na koncu je prof. Viktor Smolej ob lepih diapozitivih opisal še slav-
da učenec se, če je točno odgovo- skega orodja. Predavala je prof. stično ekskurzijo po ČSSR.
ril, napoti proti sledeči etapi ali piriti dopolnilnemu objašnjfl* vanju, če njegov odgovor ni bil pravilen.-
Vprašanje je, v koliko lahko
Milica Potisek
Seminar za predmetne učitelje
polno; vsaka učna enota mora ustrezati količini novih spoznanj, ki jih učenec lahko usvoji naenkrat, seveda glede na tisto, kar že zna. Vsako vprašanje mora biti
Na seminarju za učitelje .1. i« Si;5vav Čemele iz ce z aksiomatiko, da bi znali z Kopra pojasnila stavčno metodo učenci čim hitreje premostiti te- začetnega bralnega in pisalnega žave, ki se kažejo ob prehodu pouka,_ tov. Marjetka Stemberger
(Jelšane) pa je udeležencem pri-
SEMINAR ZA IZBOLJŠANJE SOCIALNO VZGOJNEGE DELA

kazala svoje izkušnje s to metodo. Seminar je bil organiziran na željo učiteljev samih, ki so se želeli pobliže seznaniti z metodo, ki ima vsako leto več pristašev. Po pokazani potrebi je zavod odrasle velja misel, da so »ujeti Kaže, da jo bo prej ali slej nujno PPS Maribor v sodelovanju z v svoj čas«. Se bolj velja ta od- treba upoštevati tudi v republi-Vzgojno svetovalnico in zavodom nos za našo mladino, ki je »pro- škem merilu, vsaj s tem, da bi z,a socialno delo v Mariboru orga- dukt« svojega časa, svojega oko- zanjo izdelali prvo čitanko in sli-niziral poldnevne seminarje za Ija, ki ga oblikujejo odrasli. kovno gradivo, izboljšanje socialno . vzgojnega Na rovaš mladine slišimo in	8	‘
dela na vzgojno-izobraževalnib beremo nešteto opazk, ob tem pa Na drugem seminarju za uči-ustanovah treh mestnih občin tei največkrat pozabljamo, da je kri- telje elementarnih razredov so se občin Lenart in Sl. Bistrica. V ča- tika mladine obenem kritika ti- udeleženci seznanili z vrsto pri-su od 20. 9. do 1. 10. 1965 se je stih, ki mladino posredno ali ne- pomočkov za pouk materinega je-zvrstilo 21 seminarjev. Udeležilo posredno oblikujejo, ki ustvarjajo zika in računstva, z učili, ki jih se jih je skupno 976 prosvetnih »konkretne življenjske situacije«, šole lahko izdelajo same z zelo delavcev, ki delajo na šolah prve življenjske okvire in odnose, v majhnimi stroški in ki učence že in druge’ stopnje, ter vzgojiteljev katerih mladina živi. Mlada oseb- v prvem razredu uvajajo v aktiv-v domovih.	nosit je vedno specifičen odsev ne oblike izobraževanja. Ti pri-
Predavali so: Tilka KREN, psi- določenih družbenih vplivov. Brez pomočki so v bistvu osnova za hologinja na vzgojni svetovalnici poglabljanja v duševno in social- programirano učenje. Pripravil v Mariboru, Alojz NOVAK, pe- no strukturo mlade osebnosti ni jih je tov. Viljem Kunst, ki je dagog na zavodu PSS Maribor, individualizacije učno-vzgojnega tudi vodil seminar in bo podob-Berta LESKOVIC, upravnica za- procesa. Odnose v šoli (ki jih je ne pripomočke razvil za vse raz-blemi vzgoje za usmerjanje v po- voda za socialno delo v Maribo- nešteto) naj prežemajo pedagoške rede obveznega šolanja, klice, svoje izsledke tudi objav- ru, ter tovarišici GOLOBOVA in in etične kategorije humanosti, t,
Ijajo, zakaj za te probleme se za- ŽEZLINOVA, obe socialni delav- demokratičnosti, zahtevnosti, do- P rogram seminarja za tennisKO nima velik krog ljudi, ki so po- ki. Tov. KRENOVA je utemelje- slednosti, enotnosti vzgojnih fak-	^
nfenjavanje^ njegovih interesov.00 "^1 14. Splošna sodba na koncu šolanja.
. Podal sem nekaj smernic, zlasti za začetnike, da bo vsak vedel, kako je treba začeti.
Danes je tematika za usmerjanje v poklice bolj ali manj že razčiščena. Na tem področju se udejstvuje cela vrsta strokovnjakov, testatorjev, psihologov, pedagogov in zdravnikov.
Menim pa, da bi bilo nujno potrebno, da ti strokovnjaki, ki se sistematično ukvarjajp s pro-
sredno ali neposredno za interesi- vala potrebo po sočialno-vzgoj- tor jev, skladnosti med besedami us*?®r^®n predam na. prak-
in dejanji ter na osebnem zgle- UCno diel'° in udelezence »P0*
rani, da zvedo kaj novega. Ra- nem delu s psihološkimi argu-zen nekaj brošur imamo Sloven- menti (njena izvajanja smo obja-ci 'le malo tozadevne literature, vili v prejšnji številki PD). Soci-Priporočljivo bi bilo, da bi za alne delavke so na osnovi bogatih učence ki se odločajo za poklic, izkušenj in z njim lastno vnemo izdajali tudi list, ki bi ga naj za to delo govorile o možnostih, vzdrževali zavodi za zaposlova- organizaciji, oblikah, vsebini in
du vzgojitelja. Res je, da vzgojitelji ne moremo obvladati vse prepletenosti družbenega dogajanja. Marsikaj je za vzgojitelja »višja sila«, ki presega okvire njegovih »moči«. Ta misel pa ne prof. pa Janez Tomšič o smotr-
zoril na različne možnosti sistematičnega razvijanja otroških spretnosti.
Vodjem aktivov razrednih učiteljev je na seminarju predaval
nio dpinvcev SR,S in Zveza dru- metodah socialnega dela na vzgoj- velja za odnose v šoli in za odno- nem planiranju dela v razredu, o ^ *eI	" - -•	-	■	nctnrvrviroV, ~ se med šolo in ožjo in širšo učen- vključevanju ekskurzij v pouk,
čevo (dijakovo) sredino, ki jih 0 koordiniranju dela med bližnji-»proizYajamo« vzgojitelji sami. mi šolami, o opazovanju in spo-V diskusijah, ki so sledile pre- znavanju učencev, o pripravljal-davanjem, so se udeleženci po- njh vajah pred prehodom na no-glabljali jv najrazličnejše proble- vo snov, o pomembnosti komplek-me in težave socialnega in vzgoj- sne vzgoje ter učinkovitosti sku-podkrepil potrebo po socialnem nega značaja (šolske kuhinje, vo- pinskega in individualnega pou-delu z vidika same funkcije vzgo- zači, pastirčki, rejništva, primeri ka itd. Opozoril je na vse bist-je, našega vzgojnega smotra ter huliganstva itd.).	vene pomanjkljivosti šolskega de-
faktorjev otrokovega razvoja. Za	A. N. .	)a> ki ovirajo uresničitev šolske
reforme.
ustanovah, o in nalogah poklicnega in laičnega socialnega delavca. Ze sama narava učno-vzgojnega procesa zahteva, da je vsak vzgojitelj do neke Stopnje tudi socialni delavec. Tov. A. NOVAK je
.	Članke no-izobraževalnih
štev prijateljev mladine Članke	^ .n
naj bi prispevali strokovnjaki, (J.-nrio mojstri pedagogi, zdravniki, vajenci in učenci sami. Kandidati naj bi stavljali vprašanja,_ a svetovalci naj bi odgovarjali na ta vprašanja.
List naj bi izhajal enkrat mesečno skozi vse šolsko leto in naj bi bil čim cenejši. Ako bi to ne bilo mogoče, potem pa naj bi bila v Mladini in Pinonirskem listu stalna rubrika »Poklicni svetovalec-«. Vsaka številka naj Jji Prinašala članke s področja usmejanja v poklice. Take članke sicer že beremo, vendar le^ občasno; bili pa bi prav koristni, ker bi jih lahko predelavah v krožkih za usmerjanje v poklice.
Ker je vsako delo uspešno le, če je načrtno, zato je treba tudi učence usmerjati načrtno. Prav zaradi tega je treba tudi za usmerjanje v poklice imeti izdelan podrobni učni načrt. O tem Pa bo treba spregovoriti, kdaj drugič.
Dolfe Prešeren
OPOZARJAMO NAROČNIKE NA NOVO ŠTEVILKO
NAŠEGA TEKOČEGA RAČUNA: 503/608-16!
Razen teh seminarjev je ZPPS Vič organiziral ob začetku šolskega leta tudi štiri sektorske konference ravnateljev osnovnih šol z zastopniki občinskih skupščin na svojem področju. Kot prva točka dnevnega reda je bilo na vseh štirih konferencah predavanje o gospodarski situaciji v posamezni komuni. Predavanjem so povsod sledile živahne debate, ki so po eni strani približale predstavnikom občinskih skupščin problematiko šol, po 'drugi strani pa so ravnateljem šol odprle širši pogled v gospodarstvo komune in mesto, ki ga v njem ima šolstvo.	-o v a
kih ustanov še v Žalcu, Velenju in Trebnjem, a je to preloženo na kasnejši čas. Ob tem je zanimivo, da so tovrstne ustanove marsikje preveč natrpane, ponekod pa niso polno zasedene, saj imajo še od 5 do 37 prostih mest. Ta ugotovitev velja za Hrastnik, Kranj, Grosuplje, Cerknico, Idrijo, Ormož itd. Zakaj je tako? Največ zaradi visokih cen, neprimernega delovnega časa ustanove, nezase-denosti vzgojiteljskih mest itd. — nikoli pa zato, da bi ne bilo otrok, ki so potrebni varstva.
Pravzaprav je mnogo več primerov, da trka na vrata vzgojno-varstvenih ustanov preveč staršev, ki so pripravljeni plačati tudi znatne podražitve, kot npr. v Mariboru-Taboru (kjer se je podražilo kosilo od 120 na 220 din, v Kopru, od 6000 na 8000 din itd.). Razmere torej niso preveč rožnate, vendar je povsod ostalo razumevanje in dosti dobre volje — namreč zato, da bi bila ta področja čim manj prizadeta. To kaže tudi primer lendavske občine, ki je uvedla obvezno predšolsko vzgojo za otroke med šestim in sedmim letom starosti.
Varstvo v oddelku delavske
univerze cenejše? 1,
Če pravimo, da je težnja po ustanavljanju varstvenih oddelkov v šolah vse večja, to kajpak ne pomeni, da na tej poti ni zaprek in omejitev. Lahko rečemo, da rasto taki oddelki v mejah možnosti, ki jih uravnava barometer financiranja. Poglejmo nekaj primerov: v Cerknici bi želeli vsaj dveurno varstvo za vozače (pa ni denarja), v Radljah jim je uspelo poskrbeti vsaj za to; medtem ko so v Ptuju ustanovili pri vsaki šoli varstveni oddelek za 30 otrok, v Kranju sp trije taki oddelki itd. V Ajdovščini je ustanovila varstveni oddelek delavska univerza, ki nudi varstvo za 100 din ceneje od je zgleden primer, drugi pa so še: v Trbovljah so na novo odprli sedem oddelkov, v Grosupljem so ti oddelki po štirih šolah, v Ljubljani-Center jih imajo že vse šole itd.
Poglejmo še mimogrede, kako je s šolskimi malicami. Občinske skupščine niso zanje v večini primerov niti zmanjšale, pa tudi ne povečale sredstev. Sredstva v proračunih, so zagotovljena le za kuhinjsko osebje in socialno ogrožene otroke, zato se je tudi ustavila postopna pot k brezplačnim malicam. Podražive kruha, mleka, sadja idr. — vse je šlo povsod v breme staršev in na račun slab-
ših malic. Stanje ni kritično, vendar je slabše, kot je bilo. Povsod si prizadevajo, da bi našli najboljše rešitve, čeprav se ni mogoče ogniti temu, da prav tisti, ki so šolskih malic najbolj potrebni (vozači in socialno šibki otroci ter učenci nekaterih podeželskih šol) ne zmorejo izdatkov.
Spet nekaj konkretnih primerov: v Velenju se je zmanjšal odstotek otrok, ki jemljejo malico od 90 na 73, v krški občini od 82 na 50 odstotkov, v Radljah so ukinili tople obroke, od 1200 učencev v Piranu jih jemlje šolske malice le 550 itd. Precej različna so tudi merila za koristnike družbene pomoči: v bežigrajski občini plačajo starši za malice svojih otrok 800 din (250 pa sklad), poleg tega pa prejema 15 odstotkov socialno ogroženih otrok še posebno pomoč; v Kopru je namenila občinska skupščina 6 milijonov za malice (pomoč pa dobe predvsem vozači), v Cerknici dobe pomoč le starši, ki imajo v šoli dya ali več otrok ipd. Marsikje si pomagajo tako, da organizirajo akcije za zbiranje živil in sokov za šolske kuhinje (v Mozirju, Kočevski reki, Lenartu, Radljah idr.), drugod pa s pridelki šolskih zadrug.
Zaposlovanje mladine — velik problem
Skoraj povsod je velik problem, kako zaposliti tisto mladino, ki je zaključila obvezno šolanje, ni pa uspešno končala osnovne šole. Izjema sta na primer Dravograd in Ravne, kjer potrebujejo te tovarne še precej delovne sile. V Kočevju je stanje nevzrž-no posebej še zato, ker nekatere občine ne zaposlujejo mladine iz drugih občin, če nimajo zaposlene že svoje. Kritično je zaposlovanje mladine na Vrhniki, v Velenju pa so izmed 113 prošenj za sprejem v vajenski uk rešili samo deset. V Ptuju in pomurskih občinah so na zavodih za zaposlovanje predlagali celo mladini od 15. leta, naj gre delat v tujino, vendar pa naj bi bilo to dovoljeno šele mladini od 18. leta starosti, kakor to predlagajo organizacije ZPM. Težave so tudi, ker je mnogo primerov, da gresta delat v tujino oba starša, otroci pa so prepuščeni sorodnikom in znancem. Taka pomanjkljiva vzgoja pa se hitro maščuje in povzroča družbenim službam velike preglavice.
(Po podatkih iz gradiva, ki ga je pripravila organizacija ZPM za sejo predsedstva, ki je bila letošnjega 21. oktobra.)
Pisma uredništvu
»Rezerve? tudi v spremembi šolskega koledarja?
O rezervah, tudi o tistih v šoli, je bilo v zadnjem času povedanega precej, ob tem pa se je neprestano poudarjalo dejstvo, da kvaliteta dela v šoli v nobenem primeru ne sme biti prizadeta. In če že tako vneto (in včasih na silo) iščemo rezerve s tem., da ukinjamo to ali ono dejavnost, omejujemo ekskurzije, povečujemo števila učenčev v razredu, združujemo več manjših šol v večjo, zakaj ne bi končno poiskali rezerv tudi v spremembi šolskega koledarja?
Ta predlog slišimo vse pogosteje, pojavlja pa se v zvezi z očitkom, češ da so prosvetni delavci za število svojih delavnikov več kot dovolj plačani. Ta mentaliteta je krepko zasidrana že od nekdaj, izvira pa — priznajmo — prav iz nepoučenosti tistih, ki ne vedo kaj prida o težavnosti pedagoškega dela. Bistveno je namreč prav priznanje družbe temu poklicu, ki je, merjen z merilom intenzivnosti in družbene izpostavljenosti, nedvomno prav na vrhu poklicne lestvice. Odločno je treba prenehati s podcenjevanjem dela v razredu, obenem pa upoštevati, da si šolskega koledarja niso krojili prosvetni delavci, temveč, da so njegovi sestav-Ijalci upoštevali poleg specifičnosti učiteljskega poklica tudi otrokove psihofizične zmogljivosti. Če je torej število prostih dni v šolskem koledarju pedagoško in psihološko pravilno postavljeno, potem so neupravičeni ne le očitki o idealnosti tega poklica zaradi majhnega števila delavnikov; temveč je tudi neupravičeno krčenje dohodkov pod to pretvezo. Kot razlog za manjše plačilo pa je mnogokrat slišati prav to.
Ali je torej mogoče iskati »rezerve« v spremembi šolskega koledarja, v povečanju delovnih (ustrezno plačanih dni) na leto? To je seveda samo vprašanje, ki pa bo prav gotovo vzbudilo vrsto pomislekov in ugovorov. u.
Sodelovanje z zagrebškimi televizijskimi šolskimi oddajami
Učiteljski zbor osnovne šole Majde Vrhovnik se obrača na uredniški odbor Prosvetnega delavca z naslednjo prošnjo:
Priloga Prosvetnega delavca naj pravočasno še naprej prinaša pregled in vsebinsko razlago radijskih in televizijskih šolskih ur. Želeli pa bi, da bi uredništvo navezalo stik z RTV Zagreb (Ju-rišičeva ulica 4), da bi bilo učiteljstvo prav tako seznanjeno s programom in vsebino njihovih televizijskih šolskih oddaj, ki so štirikrat ali celo petkrat v tednu ob 10. uri dopoldan. Tudi gledanje televizijskih oddaj mora biti prej pripravljeno v razredu, zato bi rabili vsebinsko razlago posamezne oddaje.
Obvestite nas, prosimo, če vam je možno doseči to sodelovanje z RTV Zagreb.
Odgovor uredništva: Skušali bomo vsekakor doseči to sodelovanje z zagrebško televizijo — če nam bo uspelo ali ne, bomo naše bralce še obvestili, posebej pa šolo Majde Vrhovnikove.
Osnovna šola »Vinka Megle« Odranci je popolna osnovna šola
Delovni kolektiv osnovne šole »Vinka Megle« Odranci vljudno naproša tov. S. S., ki je v 17. šte* Vilki Prosvetnega delavca napisal članek šolstvo v lendavski občini, da bi drugič tudi našo šolo prištet k popolnim osnovnim šolami ker to v resnici tudi je.
Kobilje se tudi ponaša z novo šolsko zgradbo. — Čresnovci pa naj kar raje ostanejo ČrensovcU kot so.
(Dopis s podobno vsebino lahko pričakujete tudi od osnovno šole Srednja Bistrica.)
Za DS... (nečitljivo) Odgovor uredništva: Oproščamo se prizadetim zaradi tiskovne napake v imenu Cren-sovci, ostale pomanjkljivosti dopisa pa je avtor članka vzel na znanje in bo v prihodnje bolje pazil na točnost podatkov, ki jih bo kje dobil.
Pred interno uzakonitvijo delovnih razmerij Angleščina za vsako ceno?
Hli so res še nerazčiščena vprašanja glede letnega dopusta, nadur itd.?
S pričetkom novega šolskega leta se je po šolah in drugih uč-novzgojnih zavodih že pričela ali pa še bo morala pričeti razprava o usikladitvi statuta in druge interne zakonodaje s posebnimi zakoni, ki so izšli po sprejetju teh aktov, in o prilagoditvi internih predpisov dejanskemu stanju v delu in življenju ustanove, kakor se je to pokazalo rt teku enega leta in pol, odkar so bili statuti in posamezni pravilniki dokončno sprejeti.
Gotovo pa je, da je težišče skoraj vseh razprav okrog statutov prav okrog vprašanja o uskladitvi delovnih razmerij, kar zahteva temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da morajo biti ta vprašanja rešena in interno uzakonjena do 8. aprila 1966. Večina šol je imela v svojih statutih doslej o delovnih razmerjih le določila, da se to ravna po veljavnih zakonskih predpisih, ponekod morda celo to, da je delovni tednik 42 ur in morda še to, da spada v ta čas poleg neposrednega dela v razredu še vse tisto, kar takšno delo normalno omogoča. V pravilnikih o delitvi osebnega dohodka pa je bilo običajno govora o podrobni učni obveznosti posameznikov in o tistih najvažnejših določilih Iz delovnih razmerij, ki so neposredno vplivala na samo višino osebnih dohodkov posameznika v delovni organizaciji.
Popravljeni oziroma bolje rečeno skoraj novi statuti delovnih organizacij irf tako seveda tudi posameznih učno vzgojnih ustanov pa se bodo ravno glede ureditve vprašanj s področja delovnih razmerij bistveno razlikovali od dosedanjih, ko so zvezni in republiški zakoni, zlasti pa zakon o delovnih razmerjih iz leta 1957 ter popravki tega zakona, v celoti urejali delovna razmerja v delovnih organizacijah. Novi temeljni zakon o delovnih razmerjih daje pristojnosti delovnim organizacijam, da večji del teh vprašanj uredijo s svojo interno zakonodajo. Ta zakon sicer kvantitativno določa medsebojne pravice in dolžnosti iz dela in na temelju dela, vendar samo v tolikšni meri in v tistih bistvenih vprašanjih, ki zadevajo enakost družbenega položaja delovnega človeka. O vseh ostalih vprašanjih pa naka-
sprejem statutov, pa morajo biti določila o delovnih razmerjih, ki so po temeljnem zakonu v nasprotju s sedanjimi statuti in pravilniki, urejena s posebnimi sklepi delovnih organizacij,, ker je v nasprotnem primeru reševanje vprašanj s področja delovnih razmerij nezakonito. S takimi začasnimi, pozneje pa s stalnimi določili v samih statutih bo potrebno prvenstveno urediti naslednja vprašanja: pravico delavcev do letnega, izrednega in neplačanega dopusta, nadurno: delo, postopek pri sprejemanju delavcev, postopek pri prenehanju dela, postopek za izvajanje ukrepov zoper kršilce delovnih dolžnosti, o pravilih v okviru civilno-prav-nega razmerja, o delovnem času itd.
Prav v zvezi z določilom o dolžini letnega dopusta pa že pou-
poznajo le svoje delo, katero rane prisotnosti, in da bi prav za-
______   1. . ~	___ J „ ±   1  .r, ^ ^ A v.
morda res ne zasluži daljšega dopusta.
Menim, da ho tretji odstavek 63. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki govori o dolžini letnega dopusta več kot 30 dni, verjetno moral veljati tudi za vzgojno-izobraževalno osebje, kajti to zahteva narava njihovega dela; takšne normative je morala uzakoniti že splošnoveljavna tradicija in tisto, kar so priznavala že dolga obdobja kot pozitivno, tisto, kar priznava večina kot normo ne samo pri nas, temveč povsod ho svetu, tisto je prav gotovo pravilno In bo moralo najti svoje zakonsko določilo tako V zvezni, republiški kot interni zakonodaji. Delo vzgojitelja je tak-
to neka formalna zadrževanja in posebne obremenitve rodile samo neuspeh. Mnenje, da bi naknadno poučevali tiste, ki imajo popravne izpite, pa se mi zdi destimulativno ter daje posameznikom samo potuho, da se ne učijo tedaj, kadar je za to čas. Gotovo je, da je dopolnilni pouk potreben, da so tega učitelji doslej že tudi opravljali, da pa bi takšen pouk imel poseben uspeh tedaj, ko je večina. otrok prosta, je gotovo kaj malo verjetno.
Razumljivo je, da bo prosti čas prosvetnega delavca odvisen od dela na šoli, od tega, v kolikšni meri je bil delovni program izpolnjen. Prav gotovo pa je, da se tega časa ne bo moglo omeje-
šno, da se v,teku učnovzgojnega vati na nek formalni minimum,
procesa ne more omejiti na določeno število ur, na sedem oziroma
zlasti če se dovolj jasno vidi, da je delovni dan cesto veliko daljši.
Se en posnetek v zvezi s člankom, ki smo ga objavili v prejšnji številki (Osnovnošolski sistem v Angliji); otroci izdelujejo maketo svojega rojstnega kraja
darjajo številni sedanji in nekda- nekaj podobnega; v sedanjem ra-nji »oznanjevalci« tri — in več- zvoju šolstva in izobraževanja z mesečnih počitnic prosvetnih de- vedno novimi zahtevami po novi lavcev, da bodo imeli sedaj tudi metodologiji, vsebinskimi spre-
zuje zakon delovnim organizaci- pr{>svetni delavci samo trideset membami ter zahtevi po neneh-
jam Samo sredstva in poti, s kaite-. rimi bodo v okviru interne samouprave ter na osnovi ustavnih načel same razmejile svoje pravice in dolžnosti s področja delovnih razmerij.
čeprav je z zakonom predviden enoletni rok za dokončni
dni dopusta. Skoraj čudno pa je, da takšnih ugotovitev ne poudarjajo samo ljudje izven prosvete, temveč celo posamezniki v prosveti sami. Menim lahko samo to, da prva skupina dela v prosveti prav gotovo ne pozna, o drugih pa bi lahko dejal, da verjetno
Verjetno bo tisto, kar je dolgoletna življenjska praksa uzakonila kot primerno, moralo ostati primerno tudi v bodoče, zakaj vsiljevati nekaj, kar ni v skladu s stvarnostjo, nikoli ne rodi zadovoljivih rezultatov.	V. P.
O tem, kako ravnamo pri nas že dalj časa skoro v vseh stvareh nepremišljeno, brezglavo in zaletavo, že čivkajo vsi vrabci na vejah. In bi bilo seveda zelo netovariško do ostalih družbenih ih gospodarskih dejavnosti, ko bi se šolniki, ki imajo pubertetnike vsak dan na očeh, tudi ne navzeli nekaj takih zaletavosti. Naj omenim le dve izmed njih!
Tako se je nekdo izmed pristojnih (morda so mu prišle na uho prijetno zveneče zveze kot centralna kurjava, centralni st'a-dion ipd.) navdušil za centralno šolo. Seveda je prostorna in sodobno opremljena centralna šola prav lepa in humana zadeva. Toda v večini naših občinskih šolskih središč moramo še vedno biti hvaležni, stari Avstriji (bog ji daj dobro za vse, kar je storila dobrega za naše šolstvo), da imajo naši otroci kam hoditi v šolo. In v teh šolah je premalo prostora že za lasten šolski okoliš, kaj šele za otroke iz okoliških šol. Marsikje se le s težavo otepajo tretje izmene in tlačijo učence v zasilno urejene učilnice v raznih izvenšolskih zgradbah. Razen tega pa so te »-terezijan-.ske« šole vse prej kot sodobno. opremljene, saj lahko najdete še celo takšne, v katerih je razsvetljava in ogrevanje enako tistemu izpred petdeset in več let. Vprašamo se, ali je humano voziti otroke iz okoliških šol v centralne, • da pozimi zmrzujejo razen na avtobusnih postajah še v slabo ogretih učilnicah pri desetih stopinjah toplote? Ali ne bi bilo pametneje, če bi milijonske izdatke za prevoz učencev raje porabili za sodobnejšo opremo šol z učili, z delavnicami, z laboratoriji ipd.?
Skratka: ali ne bi raje povsod tam, kjer že niso dani pogoji za obstoj centralnih šol, pustili učence iz višjih razredov okoliških šol, da se grejejo na domačih šolah, ki pogosto niso mnogo slabše opremljene od centralnih, pa čeprav tam učenci predvsem zaradi neustrezne strokovne zasedbe predmetov ne dobijo toliko in takšnega znanja kot na centralni šoli?
Podobno je z angleškim jezikom, ki ga hoče že prav vsaka podeželska šola uvesti za vsako ceno. Pri tem pa bi lahko. na prste prešteli tiste šole, ki imajo strokovno kvalificirane moči za pouk angleščine. Zelo pogosto jo poučujejo učitelji, ki niso dokon-
Za prosvetne delavce smo pripravili ob dnevu republike - 29. novembra 8-dnevno potovanje v BOLGARU©, zdniženo z ogledom šol v Sofiji, Plovdivu, Timovem in Plevenu.
Zaključek prijav 6. novembra. Zahtevajte programe v vseh poslovalnicah.
KOMPAS LJUBLJANA
nem izpopolnjevanju z novim programom, se delovni dan vzgojitelja ne more omejiti na sedem ur dela in je nedvomno utemeljeno že samo s tega stališča, da se dopust vzgojiteljev lahko podaljša preko 30 dni.
Mišljenje posameznikov, da
bodo učitelji po tridesetih dneh Po podatkih je v Italiji nad 7 tovili pouk v materinem jeziku, ponovno prišli v šolo, kjer bodo milijonov učencev, samo na Trža- Vendar pa so pri tem težave, ker delali programe, sestavljali nalo-
Slovenske šole v Italiji
ge za novo šolsko leto, imeli dopolnilni pouk za tiste, ki imajo popravne izpite, imeli dodatni pouk za tiste, ki imajo sprejemne izpite na univerzi, itd., je prav gotovo privlečeno na dan samo zato, da bi se našlo nekaj, kar bi se štelo kot formalni delovni dan. Z vso gotovostjo lahko trdimo,
škem jih je 30.000, na Goriškem starši dajejo še vedno prednost pa 20.000. Za Slovence je letos italijanskim šolam — iz raznih začetek šolskega leta še poseben vzrokov. (Podoben primer je pri dogodek, saj proslavljajo 20. ob- naši manjšini na Koroškem). Po letnico, odkar so dobili pravico nepopolnih podatkih obiskuje slo-do lastnega šolstva. V tej dobi so venske šole na Tržaškem v š. 1. dosegle slovenske šole lep napre- 1965-66 okrog 2000 učencev in di-
dek. Vzgojile so že več generacij mladino, ki se je uspešno vključila v kulturno življenje svojega
da so večji del tega posla opravili naroda in v družbeno stvarnost
učitelji že doslej z vso vestnostjo in da ga bodo opravljali še dalje ter da bi bilo formalno zadrževanji na šoli gotovo v veliki meri večja ovira, vir nerazpoložen j a kot pa koristno opravilo. Razumeti moramo pri tem, da je učiteljevo delo psihično med najzahtevnejšimi, da zahteva kontinui-
svoje dežele.
Večkrat beremo v našem in tudi v manjšinskem časopisju,
jakov, medtem ko se je na Goriškem samo v srednje šole vpisalo 263 dijakov, to je za 15 več kot lani.
Z začetkom letošnjega šolskega leta se je v Italiji začela izvajati nova šolska reforma, ki je
sVhS”; «*»• '"o*” ««*> sredn3°
slovenske šole in jim tako žago-	Stanko Skočir
čali študija in imajo še sami težave z jezikom in sodobnimi metodami pri posredovanju živih tujih jezikov. Da takšen pouk ni dovolj kvaliteten in so rezultati podpovprečni, je povsem jasno. Marsikje pa imajo na šoli strokovnjaka za nemški jezik, toda ker je v »modi« angleški jezik, se mu nikakor nočejo odpovedati. Tu in tam tudi zato ne, ker je spomin na ljudi, ki so govorili nemško in so nam v bližnji preteklosti prizadejali dosti gorja, še vedno boleč. Eno ne drugo ni dovolj močan činitelj, da bi se zato kvaliteten pouk zamenjal z manj kvalitetnim.
Tudi sicer je precej nerazumljivo, zakaj se vse osnovne šole z vsemi štirimi otepajo nemščine. Res je: angleščina je svetovni jezik številka ena. Toda ali nima nemščina za našega osnovnošolsko izobraženega človeka (večkrat pa tudi za tistega s srednjo in visoko izobrazbo) večje praktične vrednosti kot angleščina? Naj navedem samo nekaj dokazov, ki govore za to!
Vsem, ki imajo karkoli opraviti s turizmom (gostinci, trgovci itd.), postaja znanje nemškega jezika vse bolj potrebno, kajti iz dneva v dan drvi več nemško govorečih turistov po naših cestah sem- in tja. Niti najbolj zakotna trgovina ni več »varna« pred njimi in da našim trgovcem in gostincem resnično manjka znanja nemščine, dokazujejo številni tečaji nemškega jezika pri delavskih univerzah.
Prav tako bo nemščina zelo koristna številnim delavcem, ki zlasti sedaj v novih gospodarskih razmerah ostajajo pri nas brez dela in ga iščejo v tujini, največ v Avstriji in Nemčiji, kjer raste število zaposlenih naših delavcev v desettisoče in bo — čeprav nam to ni ljubo — prav gotovo še naraslo.
Nadalje: naš obrtnik, naj si bo čevljar ali krojač, si nove vzorce in kroje, največkrat poišče v nemških revijah, ki so mu mnogo laže dosegljive kot ustrezne angleške.
Tudi naš televizijski gledalec bo vsaj tako dolgo, dokler bo naša televizija zgolj eksperimentalna s svojim programom, zlasti še ob torkih, rad pogledal, kaj prikazuje avstrijska televizija. Seveda bo tisti, ki bo razumel le vizualni del programa, pomislil na to, da je škoda, ker se v osnovni šoli ni namesto angleščine učil nemščine.
Naj zadostujejo našteti dokazi, ki govore nemščini v prid, čeprav bi jih lahko' našteli še več.	'
Če pa hočemo kljub temu z glavo skozi zid, t. j. angleščino za vsako ceno, ali ne bi z njo vsaj tam, kjer so boljši pogoji za pouk nemščine (strokovnjak za nemški jezik ali vsaj v pogovorni nemščini dobro podkovani učitelj, zlasti iz starejše generacije), še nekoliko počakali?
Seveda je pisec teh vrstic prepričan v to, da se stanje, kar zadeva centralne šole in angleški jezik, po objavi tega sestavka ne bo spremenilo, kajti tudi šolniki imamo zelo trdo kožo in nimamo radi, če nam kdo očita, da smo ga polomili. In tudi današnji čas je takšen, da mnogo pišemo, kako bi to in ono moralo biti, konkretnega pa storimo zelo malo ali sploh nič.
Jurij Zdovc
»LJUBLJANA SEMINAR 65«
Od 28. junija do 7. 'ulija 1965 je .Zavod za napredek šolstva SRS Slovenije že tretje leto zapovrstjo priredil v Ljubljani tečaj za slovenske učitelje angleščine. Po vrsti pa je to že četrti tečaj, ker je treba prišteti še zimskega v januarju 1965. Iz dosedanjih tečajev so si organiza-orji pridobili resničnih izkušenj in so imeli ob sestavi programa za letošnji desetdnevni kurz še posebej srečno roko. Predvsem je to zasluga izredno delavne in zavzete predstavnice Zavoda, tov. Milene Kos.
Pi-dgram tečaja je bil tako poln in predavanja tako kvalitetna, da smo udeleženci včasih skoraj omagovali. Zanimanje nas je gnalo k čim večji atk.orbciji podatkov, kar pa je bilo utrujenim možganom ob koncu šolskega leta nekoliko težko. Tudi vreme se je poigralo od začetka z naravnost tropsko vročino, potem pa, kot da bi hotelo vzeti dvojno nazaj, se je sprevrglo v srhasto alpsko deževje in mraz. Take drobne neprijetnosti pa sta odtehtali iskrena zavzetost predavateljev in dobra volja, udeležencev.
Tečaj je bil razdeljen na predavanja in seminarje. Medtem ko so bila predavanja skupna za vse tečajnike, pa r> se pri semi-jBarjih tečajniki razdelili v tri
skupine. S tem sta porasli pestrost in delavnost.
Ne da bk mogli sicer kogarkoli od anpeških ip ameriških predavatelj ev posebej povzdigniti, se je po svoje vendarle odlikoval Mr. A. Maley z British Councila v Beogradu. Ne le da je zelo požrtvovalno predaval in vadil intonacijo in podal pregled modernega angleškega romano pisja, ampak nas je tudi opozoril na vrsto modemih leposlovnih knjig, ki se dobe v knjižnici Združenih narodov v Ljubljani, Cankarjeva 1,; in tak direktni kažipot skozi labirint moderne angleške književnosti smo več ali manj vseskozi pogrešali. Za nas praktične delavce pa je bila še zlasti razveseljiva tale nova ponudba: če bi kdo želel imeti kak poseben tekst po-.snet na magnetofonskem traku, naj bi mu poslal ta svoj tekst skupaj Jz neizrabljenim trakom na njegov naslov v Beograd, da mu posname. (Mr. A. Maley, Britanski Savet, Prvog maja 34, mezanin, Beograd). Mislim, da je zlasti ta poslednja gesta velika usluga za učitelje angleščine, da si izpopolnimo slušne učne pripomočke.	t
Mr. Randel nas je skozi izbrana poglavja iz moderne ameriške literature popeljal v kraljestvo ameriškega sna, American Dream.
To je bil naslov njegovih predavanj, podanih skozi prizmo globokih osebnih doživetij. Na pogled je sloka in visoka postava Mr. Randela bolj podobna jezdecu z divjega, Zapada kot univerzitetnemu profesorju iz Piše, vendar kaže, da taka navidezna nasprotja niso za Ameriko noben paradoks. Tudi Robert Prost, kot je mimo grede omenil Mr. Randel, je bil kmet, in vendar je stal ob strani predsednika Kennedyja ob njegovi inavguraciji, prvi pesnik v ameriški zgodovini, da So ga tako počastili.
Mr. Adams je predaval o moderni angleški drami in s tečajniki tudi bral odlomke. Ob seminarskih urah se je rad razgovoril o čemerkoli, n. pr. o britanskem šolskem sistemu in podobno, Nakoč je načel vprašanje precisa. Videti je bilo, da je ta beseda Sicer večini anglistv domača, ne pa tako zelo njen pomen. Nemara ne bo odveč, če ponovim, kako ga je raztolmačil Mr. Adams Prečiš (izg. preisi) je obnova krajšega (literarnega teksta, napisati pa jo mora dijak v določenem številu besed. Obnova mora podati duha originalnega teksta in ne sme izpustiti nobene bistvene stvari, akoravno skrajša originalni tekst na tretjino ali celo četrtno obsega. Dijak se
mora truditi za zgoščeno in točno izražanje.
Po taki definiciji prčcisa smo ugotovili, da ga mi ne vadimo. Bil bi za naše dijake verjetno pretežak. Kajti da bi dijak originalni tekst »prevedel« v zgoščeno obliko z omejenim številom besed, bi moral obvladati že kar silen besedni zaklad, pa tudi jezikovne zakonitosti (Slovnico in idiomatiko) bi moral imeti v mezincu. (Poskusili smo se na seminarju in ugotovili, da bi bila to kar uspešna v-aja za učitelje.) Tak prečiš dela angleški dijak v angleški šoli, in to menda kar vsak teden. Ni čuda, da potem svojo materinščino rps obvlada. To bi bil torej lahko le namig ngšim slavistom, kako je treba uriti učenje domačega jezika in kako se da priti do večjega veselja ob branju Slovenskih maturitetnih šolskih nalog. Anglist pa bi jim bil tudi jz srca hvaležen, ker bi mu prihranili dokaj bridkosti ob pripravljanju dijakov na pisanje angleških obnov in prostih spisov.
Naj se povrnem k prečisu. Pri naših angleških urah delamo nekaj kar je s precisom v daljnem sorodstvu: preberemo neznan tekst, praviloma dvakrat, dijaki pa napišejo obnovo. Kot.vaja jezika in kot preizkušnja znanja je to običajno zelo dobro, da sta le tekst in tehnična izpeljava primerna. Marsikje po svetu je to zelo razširjen in cenjen način, pospešuje znanje tujega jezika
in tudi angleški metodiki mu vrednosti ne jemljejo.
Moderno angleško poezijo, garnirano s pikantnimi pripombami, je serviral Mr. McKinnon, lektor ljubljanske filozofske fakultete, samostojen ustvarjalec ter udeleženec kongresa PEN klubov na Bledu. Nekaterim udeleženkam tečaja so se zdele njegove bistroumnosti preveč prodorne, toda kdo ve, če ni zadaj samo zelena zavist. McKinnonov vpogled v svet poezije je silno globok in njegovo tolmačenje povojnih angleških pesnikov je bilo naravnost očarljivo, kot je možno edinole po bojevitih osebnih doživetjih. Žal smo bili tako nepripravljeni! Bolj kot pri študiju romanopisja in dramatike se je tukaj pokazala potreba, da bi Se s programom in materialom seznanili udeleženci znatno pred začetkom tečaja. Ob branju sodobnih angleških pesmi smo se trudoma opotekali po neuhojenih stezah modernega Parnasa in dobili smo kar prehud občutek podrejenosti. Edino tov. Fedori Umekovi, ki je že mnogokrat dokazala globoko ljubezen do poezije, je uspelo obdržati korak z McKinnonovimi izvajanji. To je predavatelju vlivalo poguma in se je mimo urad-,nih seminarskih ur rad porazgo-vorll o čemerkoli. Tako je povedal precej pikrih tudi na račun prevodov slovenske in jugoslovanske poezije v angleščino.
Mr. Fries, mladi profesor lingvistike, siin znanega ameriškega
lingvista, je tolmačil modeme poglede na jezikoslovje, t.j. tkzv. strukturalno ali generativno gramatiko. Dobro je, da se seznanimo s sodobnimi lingvističnimi strujami, ki bodo nedvomno pripeljale do napredka v tej znanosti, vendar zlepa ni prilike, da bi spoznali kaj več kot samo njene začetke in zato ostajamo skeptični glede njene vrednosti. To je sicer popolnoma normalna reakcija ob tako revolucionarnih spremembah, ki do tal rušijo stara načela in gradijo nova. Naslonitev na latinsko gramatiko je v angleščini res iluzorna in lahko celo prisiljena, zato je iskanje novih metod nujno. Zlasti dragocena utegne postati, če s svojimi novimi pogledi na zgradbo stavka odpre možnost za tehnično prevajanje tekstov s pomočjo elektronskih možganov. Tudi bi bil študij strukturalne gramatike nedvomno zanimiv, ko bi praktični delavci na šolah ne bili prikrajšani za možnost akademskega poglabljanja v probleme.
Prijetno osvežitev gramati-kalnega študija so bila ognjevita predavanja profesorja Marck-vvardta, lingvista z izjemno bučnim temperamentom! Obdaril nas je s svojo brošuro A Com-mon Language, napisal jo je skupaj z Randolphom Guirkom, kjer dokazuje, da sta britanska in ameriška angleščina kljub razlikam še vedno isti jezik. Skozi labirint razlik, in dokazov za is-tost nas je povedel tudi v svojih predavanjih.
STRAN 5
Razstavišča naj se tesneje povezujejo s šolami
JUBILEJNA RAZSTAVA OB 60-LETNICI PRVE JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE SLIKARSTVA IN KIPARSTVA, V LJUBLJANI, NARODNA GALERIJA, OKTOKER 1965
IV;-'

Narodna Galerija v Ljubljani je predstavila umetniška dela, nastala pred 60 leti in tedaj razstavljena na prvi jugoslovanski razstavi v Čačku. Razstava pomeni dosti več kot zgolj jubilej.
Dnevno časopisje poudarja njen kulturni pomen, vse premalo pa dejstvo, da je bila z deli te razstave presežena kvaliteta v smislu zgolj presaditve umetnosti tujih središč na domača tla, da je bila že s to razstavo manifestira-na resnična, . ne-osporna, v mnogo-čem samonikla umetniška vrednost del naših ustvarjalcev. Začrtane so bile osnovne silnice, ki .
jih sledimo v vsem nadaljnjem so mnogi doumeli vzgojni pomen razvoju jugoslovanske upodablja- prve vsejugoslovanske manifesta-joče umetnosti.	cije umetnosti.
To razstavo bi si morali ogle- Ob sodobni stalni konfronta-
druga Številka
CICIBANA IN KURIRČKA
CICIBAN:	tu, ki so ga nabrisali! V zaključ- rirčkove knjižnice s tiskarskim
,	, nih nadaljevanjih piše Leopold škratom.
V tej številki Cicibana sta dve suhodolčan o slonu Jumbu. Na- v tej kvalitetno slabši šte-pesmici. Prvo je napisal France mjgjjeni dobri slon se giblje v vilki (v primeri s prvo) je uprava Filipič m ima naslov Pesem o reainem svetu med realnimi sporočila, da je prisiljena zvišati trdem orehu. Odlikuje jo vedrina	Šolsko vzdušje nosreduje naročnino za dvajset dinarjev.
reprezentančnost, bi se morali in življenska bližina ter svoboden odločiti za radikalni poseg/in pre- ritem, ki ne vodi otroke v lajna-urediti to, kar je, s tem pa bi pri- nje (žal pa deluje malo okorno).
spet Smiljan Rozman v Šolski tabli, ki pa ne kaže večjega
1l0bimi'S StSSStimSio”	V“W”a'i ie,!,cer Z“lmlva’	SSSSmegaSk“*n«M«.khim
“s	sir igrsvfs sss	st™ “	*•»«••* —•p™
se izgubi razstava,	se	izgubi	mani-	časa niSem bral v otroških listih	aoD1'	,
tmmmsvmm ies^a^az	.	tako živahne, vedre, sodobne, če Beremo	lahko se Dim in put-
Preteklo leto je Narodna gale- bočete tako, »polne« pesmice, kot	Stanojeviča, Koroške ugan-
Wlfr ) *ia pripravila nekaj sistematično je druga pasem 0 Cicibanu. To je ke poljubne sestavke iz narave obdelanih predaVanj iz področij geverina galija Naznanilo gozdu. (Miška Tarman) .zgodovine (Tomaž slovenske umetnostne zgodovine. Trrl™;+nr, lo	značilnosti	Kalin), Pisma na moj naslov in
Nekatere šole so posegle po brez- mcdprnegaJ svet.a s predstavo o Se kaj.
plačni pomoči in tehtnih obrav- živalskem živijenju.	v Zgodovinski slikanici, ki jo
navah. Sedaj bi bilo potrebno na- ,, ,	,	...	.....	^
nraviti korak naprej. Mlademu Med leposlovnimi proznimi piše Oskar Huda es m ilustrira človeku bi bilo treba'posredovati Prispevki bi omenil na prvem Savo Sovre je neljuba slovnična preteklost naše umetnosti manj mestu slovensko ljudsko pravi ji- pomota (ednina namesto mnq-odmaknjeno in še mnogo boli co o beli kači. Ta pravljica me zine) Te malenkosti bi ne omen-vzgojno pretehtano. V mislih “ova prepričuje, da je ljudska jal, ce bi ze v prvi številki ne imam morda samo v določenih književnost (tudi za otroke) ve- bilo pomote, ko je bil zamenjan »šolskih dneh«"ob vsakem umet- iika književnost. Tudi glede pri- tekst pod dvema slikama.. Na niškem delu nameščen komentar iema, kako- združiti vzgojnost z strani petdeset se prav tako vidi s potrebnimi podatki o avtorju, vsebino, bi lahko bila vzor piša- tehnična herodnosU lepljenje, sh-delu grupi šoli in oznako dela teljem. Kar nekam blizu ljudski ke). Te drobne motnje, pač niso samega. Solarn bi. bilo' s tem v govorici se mLzdi Prežihova pre- potrebne!
A' - 'v	a	zvezi močno olajšano širše zasno- prosta in »težka« beseda (o-dlo-
i	a »tvvano pedagoško delo. Potrebna bi m&k Levi devžej).	KURIRČEK:
bila manjša dvoranica s stoli, Nenavadno šaljiva, vzgojno y p0ezjji- je Kurirček spet morda projektorjem, kjer bi se korajžna in nehinavska je črtica revnejši. Dve pesmici Neže Mau-med ogledom in po njem pome- Lojzeta Kovačiča Metka je žejna. rer s.ta 'še komaj vredni objave, nili o raasitavi, "si napravili be- .Na koncu nam je bistra Metka Zapeti sta v znanem Jenkovem ležke itd. (mislim na študijski všeč, četudi tako poredno in na- r^mu> (Sonce in junak; Osam-prostor). Vse to bi lahko pridobi- vihano odgovori učiteljici. Res ijeno.jabolko). Zadnja kitica dru-li, če bi sklenili stopiti_ korak nekako zaveje ob koncu teksta ge pesmi je že kar preokorno dalje. Zdi se mi, da tudi izkuše- nesimpatično (a korištno) načelo stihotvorbtvo. In ali res zaslužita
-- ___________— ---------- nega in občutljivega opazovalca »znajdi se«, toda to zlahka mladi tako grafično potencirane naslo-
dati vsi višji razredi osnovnih šol	ciji z »našo« sodobno Umetnostjo	ne bi pri ogledu del motilo tako	jn naiVni deklici odpustimo. Vse-	ve? v ZVenečih in posi^enih ri-
in obvezno vsi oddelki srednjih	nam ta razstava predstavlja osve-	prizadevanje mladih; delovno	kakor pa je boljše cd vzgojne	mah nam pripoveduje V. Arhar
šol, tudi strokovnih. Šolska vod-	žitev, predvsem .'pa more biti mla-	vzdušie je »namreč potrebno, ce	sentimentalnosti in Ranljivosti,	0 belčku ki je padel s hruške
stva bi morala za tako razstavo	dini zanesljiv potokaz k resnič-	se hočemo spoprijeti.z mnogokrat	ki veje reclmo iz črtice Nade	vprašujem se' iz kakšne ustvar-
pravočasno planirati kolektivni	no našim stremljenjem v	upodab-	nelahkimi problemi ob razstavijo-	Gaborovič Prvo	pismo (Mama'iaYnp n,l1e so’ nastale te pesmi
obisk; že dosedanji je pokazal, da	Ijajoči umetnosti.	nih delih.	leži v bolnišnici,	sin ji napiše	g“t ne prenesle vsaj malo bolj
—----—------------------------Ko spremljamo desetine in de- Tako zasnovano delovanje b) SV(jje prvo 'pismo in od sreče hi- zahtevne selekcije
.	seti ne šolske mladine ob razstav- zahtevajo formiranje posebnega treje ozdravi.) Res’ je črtica na- c	•
Zavod Janka Premrla	Ijenih delih, izredno zanimanje za	petlasoškega sektorja, h kateremu	p,isana p.rizad.at0,	a meni se le	V prozi prednjači črtica Mirka
W 'Vinnvt	dela in njihovo resnično	umetni*..bi pritegnili tudi pedagoge na šo-	^ nekoliko preveč »operetna«.	Petroviča Na ulici, s sodobno te-
t. itipuvi	štvo, se nehote vprašamo: ali lah samih. Galerija bi bila lahko	"	^	.	’ matiko. To'je moderna mladinska
Vipava je lep zgodovinski trg	je bilo doslej dovolj storjenega	pobernik in realizator mnogih v	Načelo »znajdi se« veje tudi	proza, ki me nehote spominja na
v Vipavski dolini. Pred dobrim	za popularizacijo naše umetnosti?	šolskih prostorih nerešljivih	iz Sestavka Lojzeta Zupanca Se-	-samega mojstra IIemigwaya in
letom so tam uredili glavni trg z cim-k'i« bili An<-JH vzgojnih nalog, edino ona ima dem mitraljezov. Tu mi je že ne- njeg0ye drobne krokije in črtice
a-saas? ts.Hi-kks?: »«=	SfeSSjsffia ”li Zu“"...............................— *™i
Pa upajmo
na boljše čase! Tone Partljič
Fran Tratnik: Zločin
je obogatila svoiega°fondh umetoin 8p^biV vse- resničnost umetnosti v delih sa- cevi partizani niso prav nič naivni,	po^k Izvirkom °Fibula
notanMro - J 8	* •".	rw*H	hvaležni ampak preračunljivi. No, sicer Noša. Pripovedovanje je preprosto
Igor Plečko pa prav bodi strahopetnemu kme- |n Vsebinsko in čustveno nas
no privlačen. Letos .	_	voc_
trg sodobna prosvetna ustanova, gtrano* kronoCško^slstemattč- -mih zanesljivo posreduje hvaležni ampak preračunljivi. No, sicer Roša. Pripovedovanje je preprosto ki je republiškega pomena. Staro daj’ala mlademu čtoveku trd- m^dini.	T—	^	^	km«. •	— - ■	•- ---------
poslopje bolnišnice so preuredili nost y Sp0znavaniU spomenikov tako, da bo služilo zavodu za mla- naše preteklosti in polpreteklo-dmo s telesnimi m duševnimi stk Marsikdo bo potarnal, da hi mo Rj-mi. Zavod nosi ime po (-akega p,rostora, da so občasne
‘riJank.f Prelp.riu- razstave trn v peti skrbnemu in Mladinci iz vse Slovenije so bodo stalnemu izboru. Toda z malo bolj usposabljali m izpopolnjevali za radikainim posegom v program življenje. Tu bo našlo svoje mesto razstavljanja, predvsem pa v pro-60 dOv70 gojencev, kasneje morda stol.sko telo razstavnih prostorov.
se vec, ,	, ..	.	,	. bi lahko dosegli mnogo več. Se- ISPLllif
Za rekonstrukcijo in adaptaci- veda bi se morali 0diočiti: ali bo jo stare bolnišnice v prosve no ga]erjja vzgojna ustanova, ali ustanovo so prispevali pied- apoipenigijo varstvena ali umet-vsem sekretariat za prosveto m nostno tradicijsko reprezentanč-kulturo SRS in repub.iski zavod na. sVrha bo namreč odločala o za socialno zavarovanje.	posegu v stavbinski prostor sam,
Vsem tem svrbam pa epa nefunk-cionalno grajena stavba ne more služiti. Kaj nas moti?
Reprezentančni prostori Narodne galerije sprejemajo različne razstave, ki specifično odjeknejo v tej arhitekturi. Razpon razstavljenega gradiva pa zmore biti zelo omejen, če nočemo, da pride do. desinhronizacije okolja in razstavljenih del. Ta se znajdejo v neprirejenem okolju in odjeknejo po svoje. Medtem ko ima baročno slikarstvo v srednji dvorani okolje kot nalašč, impresionistične slike takega okolja več ne prenesejo.’ Ce bi hoteli preseči zgolj tradicionalnost in redko občasno
črtica s svojim koncem prizadene. P.rav primerna je za šolsko rabo.
Ivo Zorman nadaljuje prozo Ilegalci, Sandi Sitar pa Od palca do mezinca junaki. Kot prijetna oblikovna novost deluje v Kurirčku dramski prizor (Leopold Suhodolčan: Večer s kurirčkom). To so teksti, ki jih je najmanj, a bi jih pri šolskem delu nujno potrebovali. No. s Suhodolčanovim tekstom smo si v glavnem le kvantitetno opomogli. Ta statična neživljenjska fantazija pač ne more biti všeč mladim gledalcem. Marsikaj se mi zdi tudi za lase privlečeno ^zaradi zgodbe pač (kurir, ki bi rad bral še Sneguljčico in knjigo o morskih pustolovščinah, ki si želi oranža.) Prizori fantazije si slede brez neke globlje notranje logike in možnosti za asociacijo (pisatelj bi najbrž storil bolje, če bi se omejil na otrokove želje po slavi ali hrani ali otroških igrah in knjigah, tako pa je vsakega nekaj, brez notranje zveze). Vse skupaj pa je napisano nekam bledo in brezkrvno, a celo odrsko relativno zahtevno. Vsekakor pa brez dramske napetosti. Za liriko pa spet premalo. Skoda!
Tomislav Križman: Jesen
________________—----------------------------- Ernest Adamič nadaljuje svoje razgovore o filmu (nemi film
Prof. Dennis, fuilbrightovec iz boljša. Polnost programa, na pri- bi ne bilo prehudo, če bi vsako zamejstvo, pač pa v imenu mno- spregovori), Janez Govc pa pod Grčije, znan in priznan metodik, mer, je bila delno tudi negativna, drugo ali tretje leto septembra gib, ki jim tp ni uspelo, ali pa okvirnim naslovom Iz vojakovega se je že drugič oglasil v Ljubija-	Predavanja so bila tako	kvali-	dobil .en teden »študijskega	do-	jim je, še	preden	so'nastopili	dnevnika o pripovedovanju stani ter s svojim vedrim nastopom	tetna, da bi se hotel udeleženec	pusta«. Sčasoma bi se tako	zvr-	službo,	za	ceno velikih žrtev,	rega	partizana (ia vražji	mraz),
ter globokim poznavanjem pro-	osredotočiti prav na vsako,	zakaj	stili na tečajih Vsi slovenski	uči-	Vendar	tudi	ne gre	samo za to, \r	Kurirčkovi torbi go	objav-
blemov budil in utrjeval vero v	vsako predavanje je bilo	polno	telji angleščine, kar bi bilo	brez	da gremo ravno na	tečaj v tuji-	ijeni	kvalitetni prispevki	pionir-
„ _	_	,	ioii iceaji ram iuui povisiu u. strani revije. Učitelji tanko v:
akademske aureole — prežeta s bila zanimivo, in živahno podana.	b	formalni in niso niti sence naših j0) kako znaj0 učenci pisati,.
vrednost in lepoto dela z mla-	snovi za našo	vsakdanjo rabo in	dvoma koristno	in	potrebno,
dino. Njegova predavanja — brez	osebno izpopolnitev. Vrh tega šo
bila zanimivo, in živahno podana.
Praktičnimi izkušnjami iz razre-	Zal pa so bila	tudi s tako pestrih	prlvatne-
da, So bila kot hladilen obliž. Po-	področij in na	urniku tako prep- Kljub	naštetim	šibkostim te-
doben ljubezniv in »praktičen«, letena, da je bilo osredotočenje čaja in utrujenosti udeležencev a žal zelo kratek
nastop je imel težavno in so bili udeleženci pre- si upam trditi, da so angleški in sem nekoč imel dva dijaka, ka-Mr. Verner. Mimogrede nam je več potisnjeni v pasivnost.	ameriški predavatelji dobili o terih eden je bil že dvakrat v
naročil, naj si ogledamo razsta- Da bi se ognili takim drobnim nas dovolj pozitiven vtis. Tega Angliji, drugi pa enkrat, in to za vo ameriškega slikarstva v Mali nevšečnostim, bi bilo nemara ne omenjam kot samohvalo, ki ves čas letnih počitnic, in sta galeriji, da bi se naslednjo uro vredno razmisliti o naslednjem: še nikoli ni bila nič prida, ampak imela London in dobršen kos o njej pomenili. Tedaj se je iz- 1. Predavateljev naj bi bilo raje zato, da na tej trditvi zgradim Anglije in angleških običajev v kazalo da si razstave ni skoraj manj. Njihove predmete naj bi neko zahtevo. Tole namreč:' Ali mezincu. Kaj sta onadva vedela nihče ogledal. Kot dober učitelj udeleženci študirali bolj poglob- bi ne mogli naši tečaji, postati o Londonu in kaj jaz, ki sem dodam je odpustil to »prvo« nepo- Ijeno in aktivno. »Ali naj bi pi- vrata v tujino? Naj so tečaji še slej preživel tam komaj en dan slušnost in nas celo utrdil v za- šali domače naloge?« je ob po- tako dobro organizirani, priza- svojega življenja! ! t Upanju v klasično goljufijo, češ dobni debati na tečaju nekdo devni, polni in v Vsakem pogledu Cul. sem tudi, da so ameriški "kot slabi dijaki bi se morali vsaj vprašal. Seveda naj bi jih! Ah odlični, potovanja v tujino ne učitelji vsako peto leto (ali tako delati, kot daste bili tam...« pa kake spise pri seminarskih morejo nadomestiti. Za učitelja približno) prosti, da ga izrabijo
. .. . urah. 2. Udeleženci naj bi do- tujega jezika bi moralo biti po- 7a studii ali notnvnnia ah obnip tečfw in hHalenasdeobdariČio z bili vnaprej gradivo ali vsaj na- tovanje v deželo, katere jezik po- vendar obvezno. Kaj pa mi? Mi rn ^	j. „ tPUaia s^ove’ bi se na tečaj lahko pri- ucuje, normalna stvar, /^al pri naj bj znali več že od dobrega
raznovrstnim gradivom s tečaja. p,raviij 3 Cas tečaja naj bi pre- nas ni, ampak je ze skoraj pri- Boreni=k»sa zraka ali žlahtne Ng.1 teg, »am	Lvil »a .cpKmta. ali OKtob^	S, Skopi J,“a-
no, kajti čul sem že, da so neka- jev> ki bi sodili tudi na druge teri tečaji tam tudi površni in strani revije. Učitelji lahko vidi-
.	. če
dosedanjih v Ljubljani, pač pa jjb ne vklepamo v didaktične ka-za potovanje po deželi, katere lupe sledi ge Javka za ugankar-jezik učimo. V nekem razredu je in reklama za tri knjige Ku-
Nove knjige
W. Steinberg:
DAN JE ZALJUBLJEN V NOC
Pri Državni založbi Slovenije je izšel v zbirki »Biografije« življenje-pisni roman o slavnem nemškem pe- . sniku minulega stoletja Heinrichu Heineju. Nemški pisatelj Werner Steinberg živo opiše Heinejevo mladost v Dusseldorfu, kjer se je rodil v židovski družini malega trgovca, seznani nas z mladeniškimi leti, ki niso prinesla mlademu Heineju zadovoljstva v poklicu, dokler ga ne srečamo na univerzi, kjer so ga dogodki potegnili v spopad z okoljem in šolskimi oblastmi. Študij nadaljuje v Berlinu, tu izda pesniško zbirko in zaslovi kot pesnik. A njegova življenjska pot se ne umiri: Heineja zvabi Italija, potem ,ga pritegne Pariz, vmes so leta mrzličnega ustvarjanja, ljubezenskih srečanj, blodenj, vsakdanjih skrbi in otepanja z bedo vse do bridkega, prezgodnjega konca.
Burno življenje velikega pesnika, ki ga je tujina cenila in slavila prej ko domovina, je opisano privlačno in neposredno. Roman o velikem pesniku romantike, o revolucionarju in nepomirljivem sovraštvu licemerstva, zaostalosti in duhovne pa posvetne avtokracije bo gotovo pritegnil starejše, ki so prebirali Heine-jeve pesmi v originalu inj jih še berejo, kakor tudi mlajše, ki so spoznali Heineja v izboru prevedenih pesmi. Roman je poslovenil Avgust Petrišič.
Kurt Pollak: KAKO MEDICINA POMAGA
Avtorja poznajo slovenski bralci po knjigi »Sodobni domači zdravnik«, ki je izšla pred tremi leti in doživela velik uspeh, saj je bila napisana po najsodobnejših načelih medicine in higiene glede na spoznavanje, zdravljenje, prikazovanje in predvsem glede na preprečevanje bolezni. Smiselno dopolnjevanje te knjige je novo delo Kurta Pollaka: »Kako medicina pomaga«,
' Knjiga posreduje pregled čez vsa področja medicine, pripoveduje o mnogih zanimivih nadrobnostih in razlaga najrazličnejše metode sodobnega zdravstva in ^ zdravilstva. O tem nas pouči že bežen pregled vsebine: Človek in njegovo življenje
—	Bolezni in njihovi vzroki — Zdravniška diagnoza — Pota k ozdravljenju — Medicina in kemija
—	Medicina in tehnika — Zdravstveni poklici — Zdravstvo (javna zdravstvena služba, socialno zavarovanje, bolnišnica). Knjiga je posebej zanimiva zato, ker nam pisec nenehno usmerja pogled v preteklost in nam razvojno riše napredke v diagnostiki (spoznavanje bolezni) in terapev-tiki (metodah zdravljenja bolezni).
Knjiga bo brez dvoma mnogo prispevala k naši zdravstveni omiki, zato sodi na knjižno polico vsakogar. posebno še prosvetnih delavcev. Zdravstvenemu delavcu bo knjiga lahko služila kot priročnik, srednjim medicinskim šolam pa kot odlično učno dopolnilo.
Slobodan Nešovič^ TUJINA IN NOVA JUGOSLAVIJA 1941—1944
Srbski publicist S. Nešovič je zbral v. zajetni knjigi (454 strani s slikami) avtentične dokumente, ki nas seznanjajo s stališči posameznih držav, njihovih vlad. široke javnosti in časopisov do* borbe naših narodov. do Titove Jugoslavije. Zbrano gradivo obravnava eno izmed najpomembnejših razdobij v zgodovini naših narodov, razdobje ljudske vstaje proti fašističnim okupatorjem in boj za’ novo družbeno in državna ureditev Jugoslaviič — dobo ustvarjanja nove Jugoslavije. Gradivo je izbrano in obdelano tako. da daje verno podobo'razvojnih etan pri for-miraniu stališč do osvobodilnega boja naših narodov, do deleža NOV in POJ.
Knhgo je izdala Državna založba Slovenile v sodelovaniu z beograjsko »Prosveto«. Slovenski prevod: Vanda Škodnik.
Janko Kersnik: ZBRANO DELO - I. IN Tl. KNJIGA
Državna založba Slovenile Je ponatisnila prvo in drugo knjigo Kersnikovega zbranega dela, ki je izšlo v zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«. Ker sta obe kniigi že davno pošli na knjižnem trgu. ni založba ustregla s^mo tistim, ki si žele popolntti obsežno zbirko, temveč tudi drualm, ki cenijo Kersnikovo pripovedno umetnost.
V prvi knjigi Kersnikovega »Zbranega dela« so objavljeni poleg leposlovnih podlistkov še trije daljši pripovedni teksti: Na Zorini ah, Lutr-ski liudie in Gospod Janez. Druga kniiga pa prinaša dva romana: Ciklamen in Agitator' ter več humoresk. ribe kphgi je uredil in jih opremil z literarnozgodovinskimi opombami d^. Anton Ocvirk.
tega nam pri cleju v stavil na september ali oktober, vilegij, in še ta privilegij mora morske soli kolikor prav gotovo koristi. L^tos je |e mog0£e tedaj dobiti tuje učitelj dostikrat precej drago pla- užijemo roleti9 smo mimo običajnih ciklostilnin pre<tavatelje. Udeleženci tečaja čati. Gospodarske organizacije so
so bili od naporov ob zaključku do nedavna bogato
financirale Menim, da’ je treba dati mož-
KS Su »Sr~ “ ftto
da bi bilo to celo prak- liha pa Peter Mozolec pa Jaka č„a? ’n	trfa
Sličen in tudi najboljši od vseh	tično izvedljivo. Tečaj naj bi bil	Sulc niso utegnili sproti speci na	,jT. Ali	na ie vsa i' udeležbo r,Q
dosedanjih ljubljanskih, pa tudi	v tem primeru ^ enotedenski,	ražnju. Za učitelja tujih jezikov	najjb domačih tečaiih treba
zanj velja splošno naravno nače-	Vsak učitelj angleščine naj bi se	ponavadi zmanjka denarja. Ne	praVj(j	obvezno za vse
lo, da nikoli ni neka stvar tako	udeležil obvezno vsaj vsakega	govorim v Svojem imenu, saj. sem	y	uuvezio .a
dobra, da bi ne mogla biti še drugega ali tretjega -tečaja. Tako sam dvakrat potoval na tečaj v	Stanko Klinar
Papirjev in prej omenjene knjižice dobili tudi dva zvezka Foru-toa, zelo prijetene ameriške publikacije s prispevki iz literarne-§3 in lingvističnega študija.
Kljub temu, da je bil tečaj upam,
na
na-
V priljubljeni zbirki potdpisov GLOBUS je izšla nova knjiga: TIBOR SEKELJ:
DJilNBO EJ1FIIO
S\:etovni potnik in pisec Tibor* Sekelj, je vodil mednarodno odpravo »Karavano prijateljstva«. Zanimivo in živo je v svoji knjigi opisal pot po Vzhodni Afriki, ki nam jo številne-, barvne in črnobele fotografije še bolj približajo.
Cena 2200 din
Naslednja knjiga zbirke:
lloman Vlach: ANATOLSKA OBALA
Na konferenci skupnosti gimnazij v Budvi od 7. do 9. oktobra
Razprava o gimnazijah v Jugoslaviji
Na, konferenci skupnosti gim- Direktor sarajevske gimnazije je dela šole pa ne more biti postav- šoke šole, ne pa v produkcijo, za nazij so razpravljali o poteh in to še posebej poudaril, ker se je Ijeno na kratke roke, temveč na katero so se šolali, ker so tehnič-sredstvin, kako utrditi gimnazije v praksi že pokazalo, da se za vo- daljša razdobja, ker je povsem ne šole po svoji vsebini postale kot splosno-izobraževalne ustano- dilna mesta ne potegujejo vedno očitno, da se rezultati celokupne- tehnične gimnazije. Nepravilne ve v okviru sistema šol druge najboljši in najuspešnejši pro- ga dela šole pokažejo šele čez tendence pri varčevanju so tudi stopnje m kako ustvariti pogoje, svetni delavci. To je zaskrbljujo: leta. Pri izvajanju načel gospo- v tem, da ponekje Strpajo v razda bi gimnazije prišle 5 progra- če za kvaliteten razvoj šol in bi danske reforme je potrebno poleg red do petdeset učencev. Tu ni mi, predmetniki, z vzgojnim re- bilo potrebno poleg opredelitve tega upoštevati še dejstvo, da so rezerv, kot jih tudi ni pri uki-skupnejših Jugoslovan- vloge in mesta direktorja v novih se šole ob začetkih izvajanja re- njanju delovnih mest, zlasti mest skih stališč. Poleg tega je raz- pogojih dela na šolah tudi poskr- forme znašle v neenakopravnem vodilnega osebja (pomočnikov di-prava tekla m položaju gimnazij beti za stalnejše strokovno izpo- položaju v primeri z drugimi pr- rektorjev). V mnogih šolah (tudi ob gospodarski reformi, o vlogi polnjevanje vodilnega osebja, ganizacijami. Teža,ve so bile tudi gimnazijah) opažajo malomaren m mestu direktorja in o novih Konferenci je iskala še druge zaradi tega, ker se trenutno moč- odnos do pouka pri tistih pred-orgamzacijskih oblikah te skup- možnosti, kako bi dopolnili seda- no čutijo posledice dosedanjega metih, kjer ni stalnih profesorjev nosti. Zaradi nekaterih aktualno- nji samoupravni sistem in v njem stihijskega in anarhističnega raz- — od tehnične in umetnostne sti bomo poročali po vrstnem vlogo direktorja, saj direktor šole voja šolstva na vseh nivojih od vzgoje do telesne vzgoje. S pri-
ni samo organizator in strokovni osnovne šole do fakultet. Vklju- hranki na tak način se šola vse-usmerjevalec profesorskega zbora, .■ čevanje gimnazij oz. šol v gospo- kakor ne vključuje v skupni druž-
redu, ki bo začel od zadaj.
NOVE ORGANIZACIJSKE OBLIKE
Konferenca je ugotovila, da je dosedanje delo skupnosti doseglo določene uspehe in da je potrebno v bodoče, da se posamezne republiške skupnosti gimnazij trdneje povežejo v predstavniško telo, ki naj bi bilo dovolj elastično in bi lahko nastopalo pri zveznih forumih, ko se odloča o gimnazijah. Zato so ustanovili koordinacijsko telo — predsedništvo skupnosti, katerega člani so vsi republiški predsedniki skupnosti. Ker pa je potreben nekdo; ki naj tehnično vodi delo, je konferenca izvolila direktorja X. beograjske gimnazije Svetomirja Gačiča za sekretarja skupnosti. Nadalje so bili sprejeti sklepi, da bo naslednja konferenca skupnosti jugoslovanskih gimnazij v Sarajevu v aprilu prihodnjega leta, razpravljala pa bo o tistih vprašanjih, ki so še ostala najbolj pereča vprašanja te konference: o enotnosti in raznolikosti učnih načrtov gimnazij po republikah in o vlogi in mestu dijaka v življenju in Mu gimnazije.
VLOGA IN MESTO DIREKTORJA
temveč je hkrati tudi avtoriteta darsko reformo pa najprej terja beni proces, ki ga zasleduje goža dijake, za njihove politične in^odpravo vseh dosedanjih pomanj- spodarska reforma. Obravnavali
so tudi, ali je pravilno, da so nekatere gimnazije že uvedle šolnino oz. odškodnino za ponavljalce itd.
FINANCIRANJE SODSTVA Konferenca se je podrobneje seznanila z novim; predlogi za financiranje šolstva. Ugotovila je, da ti predlogi' doprinašajo pri izpopolnjevanju dosedanjega sistema, pričakovati pa je, da se s tem ne bodo povsem ustvarili stabilni viri financiranja šol in da se s tem ne bo v dovoljni meri vplivalo na odpravo stihije in anarhije pri sedanjem sistemu šol druge stopnje, pri sedanjem vzdrževanju in razvijanju teh šol. Di-skutanti so poudarili, da je potrebno še bolj razviti enakopraven odnos šele do skladov za šolstvo. Pri določanju sredstev šolam pa je treba poleg kritja šolskih izdatkov upoštevati v višini denarja razvoj posameznih šol. Potrebno bi bilo, da bi se skladno z izpopolnjevanjem sistema finaciranja šol izpopolnjeval druge organizacije, in prav tako kljivosti, kajti stabilizirati šolstvo tut^* sistem šolstva in šolska mre-
Dijaki ravenske gimnazije na obisku v tovarni
Razprave o vlogi in mestu di- direktor tudi pred javnostjo oseb-rektorja so potekale iz potreb, da no odgovoren za kvaliteto dela in
se utrdi	mesto	direktorja	v	seda-	ugled	šole.	Posebno	v	nekaterih	beni_	upravičenosti sistema jn	možnosti za delo šolam v različ-
nji	razvojni	stopnji	samouorav-	Predelih naše	domovine se	je,	ka-	mreže	celotnega šolstva ob racio-	jjjjj krajib — bogatejših in rev-
----	-	«-,=	——- kor so norona nolrazalo kot nalizaciji pouka ob Zboljšanju	h_ Moral	j izadevati
kvalitete dela. Tedaj se lahko po- ,J	...	.. . ,
iščejo	rezerve tam, kjer se sred-	da se omogočijo enaki pogoji dela
stva vlagajo za šolanje tistih ka-	tistim šolam, ki so družbeno
ki niso potrebni niti go-	upravičene in izogibati bi se mo-
nega dela na šoli. Predsednik kor so poročali,^ pokazalo^ kot skupnosti Cme gore je strnil svo- skrajno nerazčiščeno vprašanje je uvodne misli o tem v ostro for- vlo8e in mesta direktorja šole pri muliran stavek, ki ga posnemamo razpisih teh delovnih mest. Mno-nekako takole: »Dobro je, če ima g°kje so prejudicirali politične drov, direktor polne roke dela in ena- kvalitete pred strokovnimi,, more- spodarskemu ko dobro je če nič ne'dela.« S bitno perspektivnost kadrov pred razvoju, tem je hotel povedati, da v vsem donesenimi pedag.oškimi izkuš-
niti družbenemu
Diskutanti so podprli mhoga
terih
zahtev. Direktor je tisti, ki pred- i° tudi v tem, da se ob ocenjevanju perspektiv direktorja jia šoli
jsposob- nlu .P( 1 ie do- mlajši
.stavija pred zborom na, nejšo osebnost v šoli. To je dovolj jasno, a premalo je v zavesti, da se po tej logiki mora tudi zbor in ostali predstaviti direk-
torju kot kvalificirani za delo. Ti jitvijo, da si zagotovijo boljše po- S1|-Vai.. samo zapiete in tudi 'po- magala izoblikovati takšno gim
odnosi pa niso (iovolj razčiščeni, kojninske pogoje.	............. ■	'
zaradi tega se dogaja, da nastajajo posebne težave, ki opredeljuje- ____^	___^_______
jo vlogo in mesto direktorja na šoli direktorja pokazala, da je potreb ________________ _____ 0........^
in ki skrivajo v sebi negativne no uredit; to vprašanje v okviru pa visoke in višje šole. Kot pri- nekje in v nekaterih primerih v pojave, kot so, da se direktor za-	obstoječega	sistema	družbenega	mer je nekdo navedel Prizren,	resnici že predstavljajo oviro za
pre v pisarno in misli, da bo vse	upravljanja,	vendar	so se tu in	kjer leta in leta zaman razpisuje-	našv celokupni	gospodarski in
•delo samo teklo po zakonih sa- tam čutile tendence, da bi trd- jo mesta visokošolskih profesor- družbeni razvoj. Zopet konkretno: moupravnega mehanizma, ali pa nejše postavili mesto direktorja v jev, potem se pa tjakaj vozijo na osnovi poročila o uspešnosti se spušča v stvari, ki so izven sprejemljivih pogojih. Tako je profesorji iz Beograda. Ali ne po- verifikacije v Sloveniji je pri njegovih dolžnosti. Iz nerazčišče- nekdo o tem diskutiral približno draži, se sprašujejo, šolske admi- udeležencih konference prevlada-nih odnosov izvira tudi mnenje, takole: »Družbeni ugled direktor- nistracije dejstvo, da nešteti fo- mnenje, da je potrebno razširi-da se ponekje še identificira oce- ja je danes močno zmanjšan, ker rumi iščejo iste podatke? Semkaj ti izkušnje verifikacije na vse na šole z ocenp ravnatelja. Mesto	družba šolo	opazuje z izjemnih	se vključujejo tudi mnoge politič-	ostale republike	in da je tudi ve-
direktorja je pač treba opredeliti	vidikov. Iz	prakse	vem, da so	ne organizacije, kot na primer	rifikacija. eden	izmed ukrepov,
tako, da bo ta zmogel v tej kom- mnoge nepravilnosti v podjetjih, sindikati. Delo z bankami, social- M naj prispeva k celotnemu raz-plicirani strukturi delitve dela ki jih ne vidijo, a o delu vzgojnih nimi zavodi, s statistično službo voju. opravljati svojo misijo, ta pa bodi ustanov se na široko razpravlja, je iz leta v leto obsežnejše. Ali je
študij znanstveno-vzgojnega dela v današnjem sistemu demokra- v resnici smiselno in skladno s in skrb za uresničitev znanstve- cije so mnoge odločitve, za katere prizadevanji gospodarske refor-nih dognanj.	_	_	se bori direktor, brez odziva v me, da ne more v času decentra-
O mestu in vlogi direktorja so kolektivu. Zato mislim, da bi na lizacije niti ena' sama republika razpravljali še drugi: direktor V. osnovi prakse bilo potrebno ure- ustvariti mreže šolstva, ki bi bila zagrebške gimnazije je prišel do djti te odnose. Obstoj prevelikega racionalnejša spoznanja, da bi morali bodoči števila forumov na šoli zapleta profesorji dobiti že na fakultetah več pedagoških izkušenj, kajti potem bi se hitreje oblikovali zanj je odgovoren direktor. Z za- istih republikah različni učbeni- svoje sile vzgoji mladega novi vodstveni kadri. Današnji konom se morajo precizneje de-
Hi-ncslr+rvr* -i/i o a s rorl /-v	p • • a. ji _ i «_j* ;  _____; .1:
-C
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
opozarja prosvetne delavce in šole na naslednje publikacije: Venceslav Čopič
PISANJE
880 dinarjev	1)
Dr. Janko Jurančič
SLOVENACKI jezik
br. 600 dinarjev 800 dinarjev
Dr. Pavel Karlin
DEUTSCH VON A BIS Z
ppl. 800 din
Cene Kopčavar
KAKO JE PRAV
640 dinarjev

Pred izidom so naslednje publikacije:	f
Dr. Anton Grad
učbenik Španskega jezika
Roman Oberlintner
KAKO POMAGATI SLABŠIM UČENCEM PRI UČENJU
Dr. Vid Pečjak
POGLAVJA IZ OBČE PSIHOLOGIJE
Dr. Franc Strmčnik
ANALIZA ŠOLSKIH KAZNI
Zahtevajte knjige v'vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26.
se ni moč izogniti dejstvu, da je pomeni hkrati izvesti plan ka- ža in da bi se našel takšen me-
drov, ki jih naj šole dajo. Srni- hanizem prelivanja sredstev med selno varčevati se da le ob druž- skladi, ki bi ustvarjal bolj enake
rali neopravičenim velikim razlikam, ki sedaj obstajalo. Konferenca se je zavzela, da bi se viri
samoupravnem sistemu ni dovolj- ”iami in podobno. Takšno stanje staij§ga referenta, predvsem pa so zbiranja sredstev za šolske skla-no precizirano mesto direktorjsi, je omogočalo vmešavanje od zu- nekatere trditve ilustrirali s pri- de čim bolj konkretizirali in da Predsednik skupnosti gimnazij nah ‘i zunanji faktorji pa so pre- merL Na primer. aM ni narav- bi novi zakon o financiranju za-Srbije je za njim razvijal te misli: malo upoštevali specifičnosti dela t	d nekaterih šo- čel veljati že z novim proračun-
Direktor je med tem, kar se direktorja in njegove organske lah menljo/da sPe bodo USpešno ^im letom	Preračun
mora uresničiti, in med odporom vključenosti v celotni kolektiv in vključiti v gospodarsko reformo, sredine, oziroma razmer, od ka- v celotni vzgojno-izobrazevalm bodo ueiteiji varčevali pri kre- 1	*
je odvisna uresničitev proces. Negativne strani se kaze- d. ^ako da • bodo prinašali in Vsa prizadevanja organizator-
di tako, da jo bodo prinašali in .
odnašali iz razredov. Ali pa: ali	lev te konference in diskusije so
draži? Ali je umestno, da se po	nazijo, za katero bi lahko trdili,
Čeprav	je	potrebno	podčrtati,	nekaterih mestih ustanavljajo	da je potrebna naši družbi. Opo-
da je razprava	o	vlogi	in	mestu	tako imenovane politične šole?	zorili pa so na mnoge pomanj-
' To so lahko tudi gimnazije ali kljivosti v našem šolstvu, ki po-
UUBDANA, TRDINOVA 5,* TEI. 311-S4Z
Vabi prosvetne delavce za PRAZNIK REPUBLIKE
•	5-dnevno avtobusno potovanje na DUNAJ in v PRAGO,
reklamna cena 50.000 din, prijave do 5. novembra
•	2-dnevno avtobusno potovanje v TRST in BENETKE,
prijave do 5. novembra
•	Po želji pripravi programe za SOLSKE EKSKURZIJE
Programe in informacije zahtevajte v poslovalnici PUTNIKA v Ljubljani, Trdinova 3, tel. 311 542
NOVI FILMI
Posojamo naslednje poučne filme in filmske risanke:
1590 900 ROK - čb., 190 m.
Delavci tovarne »Obod« v Cetinju govore o svojem delu, življenju, težavah in željah.
19 NASMEJTE SE, PROSIM! - čb., 120 m.
Objektiv fotografskega aparata slika svet, njegove svetle in temne strani, nasprotja sodobnega sveta: obraze, razkošje in bedo.
16 DIRKA - čb., 120 m.
Dokumentarni film o nezlomljivem športnem duhu. Trenutki resničnega samopremagovanja posameznikov v kolesarski karavani, ki premaguje gorski prelaz čez Vršič na jubilejni dirki »Po Jugoslaviji«.
od dosedanje? Tu so še druge škodljive posledice
Ivan Mihelič osemdesetletnik
__ __	_______ „____ 80 let je lepa življenjska doba, ta 1931 sezidali novo šolo v Ra-
delo in za kolektivno odgovor-	napačne decentralizacije: zaradi	posebej še za prosvetnega delav-	dencih, je prevzel	tam	mesto	šol-
nostjo se često skriva nered, a	različnih učnih načrtov so tudi po	ca> M je blizu 40 let posvečal vse	skega upravitelja,	kjer	je bil	leta
istih republikah različni učbeni- svoje sile vzgoji mladega rodu, 1964, potem ko je še leto dni, ko „	.	ki, kjer to glede na jezik sploh se prebil skozi dve Strahotni voj- se je vrnil iz izgnanstva, pouče-
direktor je	še	vedno	preveč	za-	finirati dolžnosti in pravice di-	nima opravičil. Manjša naklada	ui in bil deležen še drugih nev-	val, upokojen,
poslen z	organizacijsko-admini-	rektorja. Direktor je danes brez	veča ceno, ki s tega vidika ni	šečnosti, kot je to primer pri na- »Najlepše čase,« je dejal, »sem
strativnimi opravki, potem pa se moči proti slabim delavcem v ko-ne smemo čuditi, če postaja pri lektivu, zaradi tega bi mu 'morali delu rutinerski in če je njegovo dati večja pooblastila.« pedagoško delo zaradi tega preskromno, premalo Sveže. Njego-	POLOŽAJ GIMNAZIJ
ve misli so potrdili se drugi s
temi dodatki: direktor mora biti IN GOSPODARSKA REFORMA
družbeno upravičena. Potrebno bi sem jubilantu Miheliču, bilo, da se izdelajo minimalni normativi, ki bi veliko pripomogli pri. smotrnem trošenju denarja.
Ker teh minimalnih normativov ni, se pogostokrat dogaja, da se nabavljajo stvari, ki so manj ko-
vsestranska osebnost, pri kateri Nadalje	je konferenca raz-	ristne, hkrati pa pomanjkanje
ne moremo ločiti njegovih znan-	pravljala o	položaju gimnazij ob	normativov	omogoča večjo serij-
stvenih sposobnosti, pedagoških gospodarski reformi. Referent se sko izdelavo in pocenitev potreb-izkušenj, političnega dela itn. Pri je zavzemal, da bi bilo potrebno nih učil, opreme' ipd. Tudi je po-izbiri direktorjev je namreč po- najti usklajene cene izobraževa- trebno obravnavati pomanjkanje trebno upoštevati vse te kriteri- nja v vseh gimnazijah, kar pa kadrov v odročnih krajih in ne-je, ne pa samo kakšnega, kot se	trenutno n;	mogoče, ker gimnazi-	zaposlenost	teh kadrov v mestih
ponekje dogaja. Točnejša oprede-	je delajo	v različnih pogojih,	jemati kot	družbeni problem, ki
litev vloge in mesta direktorja je Tako imajo nekatere gimnazije ne zavira samo nadaljnjega raz-potrebna tudi zaradi reelekcije, kabinete, dobro opremo, prakti- voja šolstva kot celote, temveč je
kume. Zaradi tega se je potrebno zavzeti, da šolski skladi finan-
RAZPIS
Svet osnovne šole Franca Rozma-na-Staneta Šmartno pri Litiji razpisuje prosti delovni mesti učitelja na osnovni šoli Šmartno — zunanjih oddelkih na V. Stangi in Ma-molju:
učitelj — V. Stanga za čas od 15. XI. 1965 do 31. III. 1966;
učitelj — Mamolj za čas od 1. II. 1966 do 20. VI. 1966.
Na razpolago je samsko stanovanje.
tudi izgubljanje vrednosti, kajti vsi ti brezposelni ali premalo iz-cirajo gimnazije po delovnih koriščeni kadri po mestih so se programih. Pri takšnem financi- šolali z družbenimi sredstvi. Pri ran ju lahko pridejo do veljave preveliki produkciji nekaterih vsa veljavna načela: usklajeva- kadrov (z visoko izobrazbo, z eko-nje prejemkov prosvetnih delav- nomsko in administrativno izo-cev z ostalimi sorodnimi poklici brazbo), pa je potrebno ugotoviti v določenem kraju, razvoj gim- in odpraviti vzroke za nastajanje nazije, obseg dela in tudi kvali- teh kadrov. Mnogi diskutanti so teta učencev, ki jih sprejema in ki jih
71 GODALNI TRIO - čb., 110 m. Konstrukcija in uporaba violine, viole in violončela.
59 TROBILA - barv., 120 m.
Trobenta, rog in trombon. Njihova konstrukcija in uporaba.
55 TOLKALA - barv., 150 m.
Boben, timpan, veliki boben in doboš, činela, triangel, tamburin ali gajge in kastanjete.
1712 ŽIVLJENJE V STAREM EGIPTU
-	barv., 340 m.
Film govori o visoki stopnji civilizacije v starem Egiptu. Hieroglifi, papirusi, slike, piramide, grobnice in spomeniki so žive knjige tisočletne zgodovine dežele ob Nilu.
1590 KITAJSKO GLEDALIŠČE - barv., 220 m.
Prikazuje nekaj izrednih točk tega znanega gledališča, ki je nastalo in se razvijalo v 6.000 letih civilizacije.
191 NOC MED SREDO* IN PETKOM
-	barv., 120 m.
Slikarske skice in teksti iz dnevnika slikarja Detonija.
190 TIFUSARJI - barv., 150 m.
Risani film na besedilo poeme Jure Kaštelana oživlja halucinacije kolone partizanov, obolelih za pegastim tifusom.
17X3 AI,I BABA IN 40 RAZBOJNIKOV
-	barv., 340 m.
Risana pravljica, kombinirana * lutkami po znani povesti.
620 OLLE TORERO - barv., 90 m.
Zagrebška barvna risanka o in-šektorju Maski, ki reši ugrabljenega toreadorja Migucla in pri tem skoraj izgubi življenje. Naročilnice pošljite na naslov: Sava film -- posojevalnica, Ljubljana,
»PROSVETNI DELAVEC«
preživel na Kapeli. Tam so bili dobri ljudje in poceni življenje.
Že takrat smo govorili o potrebi nove šole in se danes z drugimi vred veselim, da se je naša stara želja začela letos uresničevati. V Radencih ni šlo tako gladko. Tam Trubarjeva cesta 23. sem imel v začetku velike težave
zaradi odplačevanja stroškov, ki _____________________
so nastali pri zidanju nove šole.«
Izgnanstvo je preživel v Nemški vasi pri Ribnici, kjer sta skupaj z ženo sodelovala s partizani, kot kurirja in obveščevalca.
Na vprašanje, če je s pokojnino zadovoljen, je odgovoril:
»Minili so težki časi, ko sva oba z ženo morala živeti s 26 tisoč dinarjev na mesec. Po novem zakonu, ki je dal posebno priznanje sodelavcem narodnoosvobodilne borbe, pa sem z odmero pokojnine zadovoljen. Sedaj se bo dalo živeti.« Dodal je še: »Največjo skrb imam s stano-
SAVA FILM LJUBLJANA
gimnazija bili mnenja, da je povsem ra-
Rodil se je v Vidmu ob Ščavnici, učiteljišče je dovršil v Ljub- vanjem, rad bi šel na boljše.« Naj ijani, prvo učiteljsko mesto pa je se mu izpolni tudi ta želja in še
izoblikuje, zumljivo, zakaj večina dijakov nastopil na Kapeli. Nekaj časa je mnogo let zdravja
Vsakršno ocenjevanje kvalitete srednjih tehničnih šol gre na vi- poučeval v Veržeju, ko pa so le- stva.
in zadovolj-
IKA
List Izdaja republiški odbor Sin* dikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, Int. 363
—	Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva iC telefon 22-264 - Poštni predal 355-VII - Letna naročnina 600 din, za šole In ustanove '200 din — St. tek. računa 503/608-1®
—	Tiska CZP »Ljudska pravica«