E	š
E	Poštni	urad 9020	Cetovec
E	Vetlagspostamt 9020 Klagenfurt	E
E	Izhaja v Celovcu
Erscheinungsott Klagenfurt Posamezni izvod 3 šilinge E	mesečna	naročnina	12 šilingov	§
E	ceioietna	naročnina	120 šilingov	E
P. b. b.
z/
5))mnnmmmntmttint[!:u[nmm<H)munm)nm)nnn:mt)nič
JIK XXXII.
CELOVEC, PETEK, 7. JANUAR 1977
ŠTEV. 1 [179$)
SKUPNA !ZJAVA
osrednjih organizacij koroških Siovencev na začetku novega teta
Osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — sta na začetku novega leta na seji koordinacijskega odbora dne 3. januarja 1977 sprejeli naslednjo skupno izjavo:
V ietu 1976 smo koroški Siovenci z uspelim bojkotom preštevanja izpričati svojo poiitično zreiost in odločno zavrniti poskuse, da bi se naše vprašanje reševaio z nedemokratično obiiko ugotavijanja manjšine.
Kot suveren nosiiec pravic poudarjamo, da more biti osnova reševanja odprtih vprašanj samo čien ^ avstrijske državne pogodbe in la brez vsakega pogojevanja s šte-viično močjo narodne skupnosti. Zato tudi odkianjamo zakon o narodnih skupnostih, ki je bii sprejet Proti vsem našim utemeijenim pomislekom in brez upoštevanja naših stvarnih prediogov in ki nikakor "e predstavijo izvajanje doiočii tlena 7, marveč nasprotno pomeni revizijo državne pogodbe, tz iste-9a vzroka tudi ne vidimo možnosti sodelovanja v tako imenovanih sonetih, ki so det tega zakona, s katerega vsebino se ne moremo stri-"lati.
Končno odtočno zavračamo poskus zožitve našega naseiitvenega Prostora na zgoij tri sodne okraje, ^°kor je to razbrati iz utemeijitve tpremembe sodnijske strukture na mžnem Koroškem. V resnici živimo joroški Siovenci v sodnih okrajih rrrtohor, Beijak, Rožek, Cetovec, °°rovije, Dobria vas, Veiikovec, ^etezna Kapia in Piiberk, kar posujejo tudi protesti prizadetega Prebivaistva proti ukinitvi nekaterih "krajnih sodišč.
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev ponovno poudarjata svojo pripravijenost za sporazumno reševanje odprtih vprašanj in sta zato prediagata in ponovno prediagata skticanje kontaktnega komiteja.
V tradicionalnih poslanicah, ki so jih objavili državniki posameznih držav ob vstopu v leto 1977, sta bili poudarjeni zlasti dve želji: po eni strani željo po miru, kar dokazuje, da se mora človeštvo boriti s števil-r m< problemi, ki še vedno ali že spet bremenijo miren razvoj v svetu; na drugi strani pa želja po blagostanju, kar spet kaže na to, da mnoge države tare gospodarska kriza in zato državniki govorijo predvsem o notranjih problemih, katerim rešitvi bo treba posvetiti vso pozornost.
Jugoslovanski predsednik Tito je med drugim naglasil, da je minulo leto dalo dobro osnovo za še uspešnejše leto 1977 — tako v notranjem življenju kot na mednarodnem področju. Pri tem je posebej opozoril, da enotnost delovnih tju-
V letu 1977 bo morala vlada končno vzeti na znanje mednarodno priznano načelo, da mimo prizadete manjšine ni mogoče reševati njenih življenjskih vprašanj.
Koroški Slovenci se bomo tudi v novem letu strnjeni in enotni borili za svoje pravice na političnem, gospodarskem in kulturnem področju in se na ta način upirali politiki nasilne asimilacije.
Zveiastovenskih	Narodni svet
organizacij	koroških
na Koroškem	Siovencev
di ni bila nikoli večja kol je zdaj, to pa zato, ker temelji na popolni enakopravnosti, skupni odgovornosti in vse globljem spoznanju vseh narodov in narodnosti, da je samo takšna Jugoslavija poroštvo za srečnejšo prihodnost.
Kot največji optimist se je izkazal novoizvoljeni ameriški predsednik Jimmi Carter, ki je zaželel celemu svetu mir in blagostanje. Sicer priznava, da je še mnogo težkoč in perečih mednarodnih in notranjih vprašanj, vendar pa upa, da bo leto 1977 potekalo v novem duhu, „ko bodo za nami stare razprtije in nastopa obdobje enotnosti v iskanju miru, blagostanja in pravičnosti".
V poslanici partijskih in vladnih vrhov Sovjetske zveze je izraženo zadovoljstvo za ustvarjalno vzdušje, ki spodbuja nove dosežke na poti utrjevanja demokratičnega značaja sovjetske družbe. Leto 1976 je bilo polno uspehov za mednarodno revolucionarno gibanje, ugotavlja sovjetsko vodstvo, za napredne sile in države, ki so ustvarile trdnejše pogoje na svetu, kljub agresivnim krogom, ki se temu upirajo.
Vršilec dolžnosti kitajske vlade Li Hsien-nien je tudi tokrat govoril o „neizogibnosti" zaostritve kontlik-ta med supersilama (torej med Ameriko in Sovjetsko zvezo — op. ured.), predvsem v Evropi, kar naj bi po kitajskih ..napovedih" vodilo v vojno.
Francoski predsednik Giscard D'Estaing je izrazil upanje, da bo novo leto vsaj nekoliko boljše od minulega in nikakor ni tajil, da bo Francija morala potrpeti še velike gospodarske težave. Podobno je menil predsednik britanske vlade Callaghan, ki pa je zagotovil državljanom, da vlada ne bo zahtevala od njih novih odpovedi.
PREDSEDNIK SLOVENIJE SERGEJ KRAIGHER:
Podpora cele Jugoslavije
boju Siovencev in Hrvatov v Avstriji
V novoletnem uvodniku, ki ga je objavil v ljubljanskem Delu, je Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher pri oceni notra-"tega in mednarodnega uveljavljanja Jugoslavije omeni) tudi odnose * tosednimi državami In v tej zvezi poudaril:
„V dvostranskih odnosih se kaže utrjevanje in poglabljanje notra-
enotnosti In okrepljeni mednarodni poiožaj Jugoslavije zlasti v "rodi!v) spornih vprašanj z Itaiijo z ratifikacijo italijansko-jugoslovan-J*3ga sporazuma v italijanski poslanski zbornici, vključno z resolucijo j* 9lobalni zaščiti slovenske narodne manjšine in njenem svobodnem " enakopravnem razvoju v vsej deželi Furlanijl-Julijskl krajini.
Kažejo pa se tudi v močni podpori Jugoslavije in delovnih ljudi ^*eh njenih republik In avtonomnih pokrajin boju Slovencev In Hrva-^ v Avstriji za Izpolnitev in spoštovanje avstrijske državne pogodbe " prispevajo k vse večji enotnosti In odločnosti naših manjšin v tem *"tu, k) se je tako Impresivno pokazala v neuspehu t. I. popisa prebi-3!stva posebne vrste In vsešlršl podpori avstrijske demokratične jav-njihovemu boju."
V novoletnih posianicah
previaduje spiošna žeija po miru
Z zaupanjem v bodočnost
enotni in vztrajni v našem boju
Prestop v novo Ježo je 7Mv%dno povod z% pog/ed nazaj, predvsem pa za pog/ed naprej. Vendar gre res samo za povod, kajt/ vzročno nima nobene zveze mi; s prefe^/ostjo, niti z bodočnostjo. V živ/jenja posameznica in ztasti naroda so vse boi; važni dogodk/, k/ s svojo vsebino in s svojo siio dejansko posežejo v živijenje, vpiivajo na nadaijnje odiočitve in končno usmerjajo nadaijnji razvoj.
Zato se danes ob pog/edn v novo ieto ne bomo zaastavijaii tohko na tej ko/edarsk/ časovni preiomnici, marveč bomo izbajaii iz dogodka, kt dejansko pomeni zgodovinsko preiomnico za našo nadaijnjo narodno borbo in za nadaijnje narodno prizadevanje. 7*o pa je 74. november 7976 s preštevanjem posebne vrste odnosno posknsom agotavijanja naše narodne skapnosti. Pe-ta pomeni dejansko preiomnico.' 7*a dan smo namreč koroški .Siovenci zmagovito izbojevaii odiočiino bitko in častno prestaii zgodovinsko preizkašnjo, s katero je naše koroško siovensko ijadstvo pred vsem svetom izpričaio svojo živijenjsko voijo, pokazaio svojo odiočnost, da kot saveren svojib pravic koče demokratično sodeiovati pri reševanja vprašanja siovenske narodne skapnosti, in potrdiio svoje zaapanje svojima osrednjima organizacijama pri prizadevanja za aresničitev čiena 7 državne pogodbe.
Če torej ob začetka novega ieta asmerjamo svojo poiitiko in se vpra-šajemo za bodoči razvoj in bodoči razpiet našega vprašanja, more in mora biti izhodišče za naše odiočitve ie ta dan odnosno dogodek — vendar ne v smisia interpretacije dežeinega giavarja, kakor da bi bii „vsak dobii nekaj prav", kar baje terja kompromis, ampak v smisin naioge in ciija, ki smo s: ja zadaii in ki smo ja dosegii.- da onemogočimo aporabo rezaitatov preštevanja za reševanja manjšinskih vprašanj na spiošno 'in naših živ-ijenjskih vprašanj posebej/
Da ne bi biio nesporazama,- 7"adi mi smo za kompromis, toda ne na osnovi vsiijcnega preštevanja, ki ga ves demokratični svet ;n vsi manjšinski teoretiki brez izjeme odkianjajo kot nesodobno obiiko reševanja živ-ijenjskib vprašanj naše narodne skapnosti in ki v našem konkretnem primera spričo poznanega nastanka državne pogodbe z vnašanjem „reievant-nega števiia" pomeni dejansko kršitev mednarodnega dokamenta o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije ter osnovne iistine pravic hrvaške in siovenske narodne skapnosti. /kompromis v manjšinskih zadevah neha namreč tam. kjer se pričenja vprašanje obstoja aii neobstoja neke narodne skapnosti/
$ /Ve more torej biti kompromisa na osnovi števiične moči, ker manjšinska zaščita v osnovi zahteva tem močnejšo zaščito, čim šibkejša je manjšina;
$ ne more biti kompromisa giedc vsebine in obsega manjšinsko-varstvenih doiočii čiena 7 državne pogodbe, ker se nobena narodna skap-nost ne more odpovedati v njeno korist sprejetim obveznostim v mednarodnem dokamenta;
^ ne more končno biti kompromisa na osnovi abst;*azne teorije o pravici asimiiacije, ker je dejstvo, da se avtohtona manjšina na iastni zemiji brez pritiska nikdar ne asimiiira sama od sebe in nikdar ne more biti tajka v iastni domovini.
Vsekakor pa drži agotovitev dežeinega giavarja v novoietni posia-nici, da bo treba v bodoče v manjšinski poiitiki na novo začeti. Po preštevanja smo namreč spet tam, kjer smo na začetka biii.* spet je vse odprto/ Le koroški Siovenci smo postaii za mnoge izkašnje in mnoga spoznanja bogatejši/
Po stari poti oktroiranja na pobado nemških nacionaiistov sprejetih obiih reševanja in zakonskih areditev našega vprašanja vsekakor ne bo šio. Večinski narod in ziasti viada bosta moraia končno vzeti na znanje, da mednarodne pogodbe ni mogoče enostavno torpedirati aii spremeniti, marveč more in mora biti izhodišče in osnova za reševanje perečega vprašanja koroško-siovenske in gradiščansko-hrvaške narodne skapnosti edinoie čien 7 državne pogodbe, katerega doiočiia so tako jasna in nedvoamna, kakor sta jasni in poznani avtohtono naseiitveno ozemije koroških 3/vencev in zgodovinsko naseiitveno področje gradiščanskih Hrvatov.
Hov/ pristop do reševanja narodnostnih vprašanj bo zato mora/ vsekakor izhajati iz kvaiitativno novih staiišč, ki ne sionijo na stari na-cionaiistični miseinosti in na strankarsko-poiitičnih aspektih, marveč upoštevajo vprašanja tadi narodne skupnosti kot vrednote, ki terjajo priznanje S strani dražbe in države. Z.e taki skapni pogiedi na manjšinsko vprašanje in tako skapno vrednotenje živijenjskib vprašanj narodne skapnosti iahko privedejo do skapnega, vzajemnega reševanja v obiiki stvarnega diaioga. Vse drago bi biio siepomišenje in ne bi koristiio novim začetkom reševanja starega vprašanja.
Za tako vzajemno reševanje — iahko bi tadi rekei — za tako skapno iskanje možnih kompromisov smo koroški .Siovenci vedno biii in smo tadi še danes. Pogoj pa je stvarni diaiog med enakopravnima partnerjema, ne pa enostranski diktat nosiica poiitične siie aii državne obiasti ne giede na to, aii so v ozadja tega diktata strankarsko-poiitični interesi aii pa nemškonacionaiistične siie. A/Z smo pripravijeni, da pristopimo do reševanja brez emocij in brez predsodkov, prav tako pa terjamo, da tadi draga stran dokaže svojo pripravijenost in nas ne siii pristati na zakon o narodnih skapnostih, ki je bii sprejet mimo vseh naših atemeijenih pomisiekov in brez apoštevanja naših stvarnih prediogov, niti ne na samovoijno omejitev našega naseiitvenega prostora na zgoij tri obmejne sodne okraje, kakor je to najno razbrati iz atemeijitve akinitve odnosno neakinifve nekaterih okrajnih sodišč na dvojezičnem območja Horoške.
(Dalje na 2/strani)
Vsi prisrčno vabijeni na tradicionalni
28. Siovenski pies
ki bo v soboto 8. januarja 1977 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Tokrat bosta za ples igrala znana in priljubljena
^ Ansambel bratov Avsenik # Ansambel Stane Mancini s kombo kvartetom
Vstopnice po 40 čil. v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga" in v pisarni SPZ; po 50 šii. pri večerni btagajni.
Slovenska prosvetna zveza
35 zaupanj em v bodočnost...
(Nadaljevanje s 1. strani)
7*K so, LaLor vse ^aže, se diametralno nasprotna gledišča i?rex vsakršne stične točke, ki ki oketala učinkovit pristop do stvarnega dialoga za rešitev perečik vprašanj slovenske narodne skupnosti v korist mirnega sožitja in demokratičnega razvoja v deželi.
Te ugotovitve se nam zdijo potrekne v korist stvari sami že v naprej, če je resnično iskrena in resna pripravljenost za dejansko reševanje odprtik vprašanj naše narodne skupnosti/
J71 vsekakor želimo, da ki v novem leta prišlo če že ne do dokončne rešitve, pa vsaj do koraka naprej pri reševanja odprtik vprašanj naše narodne skapnosti; stvarnost pa nam, kakor kaže aksolatno pogrešanje nove koncepcije manjšinske politike, ki ne ki se smela naslanjati na preštevanje in njegove rezaltate, ne dovoljaje takega pričakovanja. Raš nasprotno vse kaže, da komo tadi v novem leta morali nadaljevati svojo korko za najosnovnejše pravice. Pač pa pri tem lakko gledamo z zaapanjem v kodoc-nost, ker smo lakko prepričani, da tadi v kodoče lakko račanamo s solidarnostno pomočjo demokratičnik sil v y4vstri)i in v sveta splok, pa tadi s prav tako odločno podporo matičnega naroda, kakor smo je kili deležni v minalem leta naše narodne preizkašnje,- predvsem pa lakko tadi vera-jemo v izkojevanje pravic, ki nam gredo, če komo tadi v novem leta izpričali enako enotnost, strnjenost in vztrajnost v narodnostni korki.
Ponovno poadarjamo svojo pripravljenost za sporazamno reševanje, tadi za eventaalne možne kompromise zlasti v pogleda prioritete glede reševanja. V tem pogleda nam celo niti ni treka v ničemer spreminjati svojega stališča, ker nikdar nismo vrednotili posamezna vprašanja različno, marveč smo vedno postavljali na prvo mesto vprašanje šolstva v vsej njegovi oksežnosti, nadalje vprašanje priznanja slovenskega nradnega jezika, v kateri sklop spada kot eno od vprašanj tadi vprašanje dvojezičnik topo-grajskik označk in krajevnik napisov, ki so za nas imela vedno isto vrednoto, ne da ki jik kadarkoli smatrali zgolj kot ..vprašanje karvc" in jim pozneje prisojali pomen „simkole nosečik znamenj". Končno smo vedno postavljali zaktevo po prepovedi .JejzzvMosfi, ki meri na to, da ki odvzela naši slovenski narodni skapnosti njen značaj in pravice kot manjšini".
Koroški .Slovenci torej ne zaktevamo in ne želimo nič dragega, kakor pravice, ki nam gredo po člena 7 državne pogodae. klad dvajset let že čakamo na njegovo rešitev, čestokrat s potrpežljivostjo, ki je skoraj ni mogoče več zagovarjati, mnogokrat pa tadi z apravičeno odločnostjo, ki nam je nikče ne more zameriti.
Rorka po leta 7943 in 7933 in še zlasti v zadnjik letik in v zadnjem leta nas je ponovno atrdila v spoznanja, ki je kilo eno najpomemknejšik sadov naše narodnoosvokodilne korke; da se je za pravice proti krivici treka vedno znova koriti in da se v korki za osnovne človekove pravice nikdar ne sme popaščati. 7*adi to spoznanje je ena od osnov za skapno sporazamno reševanje. Če ga odkritosrčno poadarjamo, potem v želji, da razčistimo vse, kar ki ategniio kakorkoli motiti nadaljnje napore in prizadevanja za skapno rešitev.
7'o je le ena stran našik nalog v novem leta, ki krez dvoma spada med poglavitne, ker je vprašanje rešitve člena 7 državne pogodke neločljivo povezano z našim okstojem in nadaljnjim razvojem. Ne samo zaradi te kistvene povezave, temveč tadi zaradi tega, ker rešitev tega vprašanja ni samo zadeva manjšine, ampak predvsem tadi večinskega naroda, ga postavljamo v ospredje našik novoletnik razmišljanj.
Zato pa draga vprašanja niso nič manj važna, ker so prav tako del naše korke za naš okstoj in nadaljnji razvoj. Afislim ta predvsem na naše naloge na kaltarnem področja. Letos komo okkajali kar dva kaltarna jakileja; jakilej 70-letzzegzz okstoja naše osrednje kaltarne centrale — slovenske prosvetne zveze in jakilej 20-lefMegg okstoja naše slovenske srednje šole — Zvezne gimnazije za Slovence v Celovca. 7*a dva jakileja sta krez dvoma primeren povod, da to leto prav posekno posvetimo naporom za čim večjo kaitarno rast in čim večji kaltarni razmak naše slovenske narodne skapnosti.
Kaltara v vsem oksega tega pojma naj ko vodilo in gllrrzlo našega letošnjega narodnega prizadevanja. Škrk za predšolsko vzgojo našik naj-mlajšik v ..mednarodnem leta otroka" naj nam ko prav tako pri srca kot vzgoja odraslik po končanem šolanja v glavnik, srednjik ali poklicnik šolak. Vsepovsod na šolskem in izokraževalnem področja nas čakajo številne in odgovorne naloge; naš šolsko-izokraževalni koncept mora zajemati vse od vprašanja otroskik vrtcev preko naporov za čim večje število prijav k dvojezičnema poaka in potrekne sprememke areditve okveznega šolstva do docela izdelanik načrtov glede oklike nadaljnje srednje šole in glede kodočnosti jantovske kmetijske šole tja do aresničitve potrek po lastnik glaskenik šolak in lastni večerni gimnaziji. Okčni zkor Slovenske prosvetne zveze neposredno ok prestopa iz starega v novo leto je odpri na kaitarno prosvetnem, pa tadi znanstvenem področja toliko prokiemov in dal toliko pokad, da jik ta ne komo ponavljali.
Naj na konca omenim samo še vprašanje Kaitarnega doma, ki ko z razsodko astavnega sodišča glede naše pritožke že prikodnjc tedne stopilo v odločilno /azo tako glede dokončne lokacije kakor glede njegove realizacije.
Rreostaja še zadnje vprašanje, ki pa po tektnosti nikakor ni zadnje, ampak ga je treka postaviti v ospredje vsek našik razmišljanj in konceptov. Le gospodarsko močni in neodvisni se komo lakko npirali nasilni germanizaciji, ki krez dvoma okstaja; le gospodarsko močni in neodvisni komo nspeii tadi v naši korki za politično in kaitarno enakopravnost. 2e se tadi na tem področja odpirajo možnosti in kažejo rezaitati, vendar je kakor pri vsaki korki odvisno v prvi vrsti od nas samik, koliko komo znali tadi na tem področja zdražiti ves naš gospodarski potencial, ki je sicer skromen, vendar zdražen močan dovolj, da siaži kot osnova za okrepitev naše narodne skapnosti tadi na tem področja, ki je pogoj za nadaljnji gospodarski razmak.	dr. Franci Zwitter
predsednik ZSO
Cenjene bmicc
s !o števiiko prisrčno pozdravljamo v novem ietu, v katerem si v Vašo in v našo korist žeiimo čim boij tesne stike, čim boij bogato sodeiovanje. Naša skupna skrb naj bo, da bi družina bratcev „Siovenskega vestnika' postaia še večja, da bi posta) krog sodeiavcev še boij širok, kajii to je jamstvo, da bo ..Siovenski vestnik" giasiio vseh nas in da bo veren odraz iivijenja, deia in boja siovenske narodne skupnost) na Koroškem.
Zaradi včerajšnjega praznika smo moraii števiiko tokrat dokončat) prej, zato smo se moraii odtočiti za omejen obseg in prosimo cenjene bratce za razumevanje. Priiagamo pa naš že tradicionain) stenski koiedar kot skromno priznanje za Vašo zvestobo — z žeijo, da bi Vas spremijo! skozi ceio teto in tako bi! viden izraz povezanost) med iistom in njegovimi bratci ter so deiavc).
Uredništvo
Tudi v Avstriji je odnos do manjšin preizkusni kamen za demokracijo
Kot običajno so se tudi tokrat ob prestopu iz starega v novo leto v časopisih pojavili razni povzetki dogodkov preteklega leta in pogledi na prihodnje. Poleg tega so bile podobne vsebine številne novoletne poslanice državnih in deželnih predstavnikov ter partijskih veljakov. Treba je, da vsaj na kratko pregledamo tisto, kar se tiče nas koroških Slovencev kot narodne manjšine.
Delež, ki ga je imelo v teh poslanicah, komentarjih, pregledih, člankih ter nagovorih manjšinsko vprašanje, znova jasno dokazuje, da je manjšinsko vprašanje v Avstriji v središču pozornosti ter da je v deželnem in državnem merilu notranje- in zunanjepolitično eno najbolj aktualnih. Hkrati pa postaja očividno, da je odnos do manjšin slejkoprej preizkusni kamen za demokratične odnose v avstrijski družbi.
Kar se tiče posameznih stališč, ki so bila izrečena na pragu novega leta, je treba ugotoviti, da se niso bistveno razlikovala od prejšnjih. Le malo več prazničnega vzdušja je bilo v njih, nič več.
Predsednik koroške ljudske stranke Bacher se še ni mogel odpovedati „uspehu 14. novembra", poudarja pa, da je ostalo še mnogo težavnega dela. Koroški deželni glavar in šet socialistov Wagner pravi v svojem novoletnem nagovoru, da je treba napraviti .nov začetek". Trdi, da se mora probleme narodnih skupin obravnavati izven ozkih strankarsko-političnih mej kot državnopolitični problem. Predvsem pa poudarja, da je treba priti do „izvršljivih kompromisov".
Narodnostnega vprašanja se je ob koncu leta dotaknil tudi krški Škot Kostner. Med drugim je rekel, da se je vodstvo cerkve kljub napadom iz različnih strani kakor je najbolje vedelo in znalo ter po svoji vesti trudilo, delati v smislu
pravičnosti, razumevanja in miru. Podčrtal pa je zlasti, da se cerkev ne sme dokončno odločiti v vprašanjih, ki so tudi med strokovnjaki mednarodnega prava še nerešena.
Tudi intervju državnega predsednika Kirchschlagerja z Bunte Oster-reich-lllustrierte sodi v krog novoletnega razmišljanja o sodobnem položaju v Avstriji. Predsednik je mnenja, da se rešitev v manjšinskem vprašanju še ni našla. Pravi namreč, da bo tem bolje za manjšino in večino kot tudi celotno državo, če se bo to čimprej zgodilo. "Zaostreno in radikalizirano situacijo na Koroškem" ima za problem, ki je vsem povzročil mnogo političnih skrbi. Pravi tudi, da bo v prihodnjih šestih mesecih moralo imeti manjšinsko vprašanje posebno prioriteto.
Besede morejo biti bolj ati manj lepe, dosti bolj pomembna pa so dejanja. Če na primer pogledamo na izjave politikov minulega leta, bomo hitro spoznali, kako prazne so lahko. Prikličimo si na primer v spomin samo tisti pojm, ki smo ga v preteklem letu v zvezi z manjšinskim vprašanjem tako zelo pogosto čuti, "pospeševanje narodnih skupin" namreč, in postavimo ga vštric z ugotavljanjem manjšin. Ob vseh lastnih izkušnjah tudi vse besede, pa četudi so včasih tepe za ušesa, ob novem letu nimajo dostikaj takega na sebi, kar nas bi navdalo z optimizmom.
V značilni luči se pokaže trenutni položaj na področju manjšinskega vprašanja, če upoštevamo izjavo predsednika koroške svobodnjaške stranke Ferrarija. Za vse odgovorne v Avstriji bi moralo biti več kot samo zaskrbljujoče, če se more predstavnik te stranke pohvaliti s tem, da se je v preteklem letu z ugotavljanjem manjšin uresničil del svobodnjaške zgodovine. Tudi ni čudno, da je Ferrari dodat, da je treba na tej podlagi sedaj nadaljevati previdno, pa tudi pazljivo. To
pa z drugimi besedami rečene' meni, da je treba zagovarjat proti izvajanju določil državne godbe.
Kakor dolgo se odgovorni v striji ne morejo odreči zgreše načinom reševanja manjšinskr vprašanja, reševanja mimo člc sedem in drugih mednarodne znanih načel ter proti priza manjšinam in se odločiti, da no. pijo proti vsem tistim silam, ki si v čas odkrito ali prikrito prizadevaj vzeti narodnim manjšinam njihov pravice in njihov značaj, tako < go tudi ne bo možno govoril: "novem začetku".
Tudi oticialna cerkev ne more imeti več čiste vesti v zvezi s svojim zadržanjem v narodnostnem vprašanju. Zato se tudi na vse mogoče načine izmika jasnim izjavam in jasnim dejanjem. Če pa mogoče le ima čisto vest, potem naj se nikar ne čudi, če trdimo, da je popolnoma podlegla tistemu, kar tako nedolžno imenujejo pri nas ,,koroško klimo" in se v njej popolnoma zakrknila. Vendar pa vemo po drugi strani, da se je mnogo duhovnikov in vernikov skupaj z demokrati različnih svetovnih nazorov zavzeto potegovalo za pravice manjšin in nastopilo solidarno z manjšinami proti ugotavljanju, neglede na to, ali so bili vsi strokovnjaki mednarodnega prava istega mnenja ali ne. Pri njih je pač odločala lastna izkušnja, lastno spoznanje ali lastna vest. Tudi na primeru sekretarke katoliške delavske mladine Edde Konradove se jasno vidi, kako hitro pride vsak, ki se v praksi na izviren način zavzame za pravice manjšin ali zatiranih, navzkriž z z mnenjem oficialne cerkve.
Je pač tako na svetu, da okostenele strukture kaj kmalu lepim besedam pustijo slediti nelepa dejanja in splošnim izjavam taka dejanja, za katere kot oportunisti menijo, da jim bodo prinesla največ koristi in dobička.
Blaznost oboroževalne tekme
Od konca druge svetovne vojne, ki je zaradi svojega pustošenja in stroškov obubožala ves svet, je čioveštvo porabiio za oboroževanje več kot 7000 mitijard doiarjev. To je približ-no toliko, kolikor je v letu 1975 znašala bruto nacionalna proizvodnja vsega sveta, ali pa petkrat toliko, kolikor v enem letu doseže vrednost nacionalne proizvodnje vseh dežel v razvoju. V zadnjem času pa izdatki za oboroževanje že v enem samem letu znašajo 280 do 300 milijard dolarjev, kar predstavlja dobro polovico nacionalnega dohodka dežel v razvoju oziroma je dvajsetkrat več kot siromašne dežele dobijo od bogatega sveta pomoči za svoj hitrejši razvoj.
Največ porabijo za oboroževanje ali — kakor to navadno imenujejo — za obrambo dežele obeh vojaških blokov: članice atlantskega pakta na eni ter varšavske zveze na drugi strani. Ta dva tabora pa ne tekmujeta med seboj samo v tem, marveč tudi v prodaji orožja manj razvitim predelom sveta, deželam v razvoju, ki so v tej tekmi bolj ali manj prisiljene kupovati orožje od enega ali drugega bloka. Zlasti za te dežele velja, da v mnogih primerih svojega gospodarskega potenciala ne morejo povečati iz enostavnega razloga, ker velik del svojih sredstev porabijo za nakup orožja in druge vojaške opreme. Tako se pogosto dogaja, da bogate države celo tisti svoj denar, ki ga namenijo za pomoč deželam v razvoju, dobijo od le-teh ,,povrnjen" za vojaške dobave, namesto da bi ga porabile v koristne namene gospodarskega in socialnega ter predvsem kulturnega razvoja.
Razni instituti in druge ustanove od časa do časa objavljajo podatke o
najnovejšem stanju v oboroževalni tekmi. Podrobno navajajo, koliko takega in koliko drugačnega orožja ima ta in ima ona država ali ta in oni vojaški blok. Posebno ,,zanimivi" so podatki o jedrski oborožitvi, kjer na primer navajajo, da je razlika med Ameriko in Sovjetsko zvezo po številu izstrelkov še vedno več kot 2:1, toda rušilna moč sovjetskih jedrskih izstrelkov je zato dosti večja od rušilne moči ameriških izstrelkov. Toda čemu bi pri jedrskih orožjih iskali večjo ali manjšo rušilno moč, ko pa je vsaka jedrska glava dovolj rušilna. Sicer pa je glede tega še najbolj zgovoren naslednji podatek: samo taktično jedrsko orožje, ki ga imata na razpolago Amerika in Sovjetska zveza, ima rušilno moč 700 milijonov ton klasičnega razstreliva, kar pomeni, da je v tem orožju toliko rušilne moči, da bi je bilo dovolj za 50.000 atomskih bomb, kakršno so leta 1945 odvrgli nad Hiro-
šimo na Japonskem, kjer je pomorila
kakih 150.000 ljudi.
Sicer pa gre razvoj v oboroževalni tekmi po poti, ki vodi ,,v neznano". Tako se je izrazil neki strokovnjak, ki je navede), da je orožje izpred dvajsetih ali celo desetih let danes že tako zastarelo, kot bi bilo staro sto in še več let. To je tudi razumljivo. Kajti v vojni industriji dela 400.000 znanstvenikov, to se pravi polovica vseh znanstvenikov, kolikor jih premore svet. In to niso le znanstveniki velikih sit in bogatih držav, marveč gre pri tem za znanost tega sveta — in produkt vsega tega znanja: najrazličnejše vrste orožja, ki zagotavljajo čim bolj zanesljivo, čim bolj popolno in čim bolj množično pobivanjc ljudi in uničevanje člo-
vekovega okolja, torej z drugimi besedami samomor človeštva.
Že v prvih 25 letih po drugi svetovni vojni, ki je zahtevala okoli 50 milijonov človeških življenj, so na svetu zabeležili več kot sto državljanskih vojn in mednarodnih oboroženih spopadov. To pomeni, da je bilo v četrt stoletja štirikrat več vojn kot od začetka tega stoletja pa do leta 1941. Če bi trajanje teh spopadov in vojn sešteli, bi se v omenjenih 25 letih nabralo skoraj 300 let vojne. Tako je vojna postala edini vzrok množičnega umiranja ljudi, kajti moderna medicina premaguje razne bolezni — zato pa si je človek v .mirnem času" izbral .množično umiranje od vojne".
Siovensko kuiturno društvo v Giobasnici vabi na tiimsko predstavo
KAPLAN MARTtN ČEDERMAC
ki bo v sredo, H januarja 1977 ob 19.30 uri pri Šoštarju v Giobasnici. Po tiimu bo miadinski sestanek, na katerem se bomo pomeniti o na-daijnjem deiu in deiovanju siovenske miadine na Koroškem.
l:da)atetj.za!oin!jk In lastnik: Zve:a slovenskih organizacij na Koroškem; glav"' urednik: Rado laneiit; odgovorni urednik: Andro) Kokot; uredništvo In uprava: 902' Ceiovec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, te*
teton 32 5 50 -Tiska: Zatointška in tiskarska druibazo.) Drava* Cetovec-Borov!]*-
Spet bomo š!i na Slovenski pies
Maša literata brata v Dravogradu im Slovenjem Gradcu
Slovenski pisateiji na Koroškem so tudi v matični Sloveniji zelo poznani, posebno zaradi njihove uporniške literature, ki nastaja ob številnih pritiskih in ponižanjih slovenske narodne skupnosti v naši deželi. Prav pisatelj ali pesnik v takih trenutkih najbolj iskreno ponazarja stisko človeka ali naroda, ki trpi krivico in prezir. Zato je razumljivo, da naše besedne ustvarjalce čestokrat vabijo na razne prireditve, zlasti šolske, da se s svojimi deti predstavijo mladim ljubiteljem slovenske besedne umetnosti v Sloveniji.
V	preteklem letu so slovenski pisatelji in pesniki bili gostje na številnih šolah in drugih večjih prireditvah. V mesecu decembru sta Anita Hudi in Andrej Kokot bila gosta na osemletki v Dravogradu, kjer sta tamošnji mladini brala iz svojih del. Taki obiski pa niso povezani zgolj z branjem, marveč se ob takih priložnostih razvije tudi pogovor med gosti in mladino, ki po navadi vneto sprašuje avtorje, v kakšnih razmerah ustvarjajo in kako se sicer razvija kulturno življenje tostran meje. Tako je bilo tudi v Dravogradu. Oba avtorja sta odgovarjala na številna vprašanja, medtem ko je predsednik SPD ,Edinost" v Pliberku Joško Hudi spregovoril o kulturnem življenju v Pliberku in okolici in tako dopolnil sliko trenutne stvarnosti na Koroškem.
V	četrtek 16. decembra pa je pesnik Andrej Kokot bil gost osemletke in ekonomske šole v Slovenj Gradcu, kjer je ob podelitvi Cankarjevih bralnih značk sodeloval pri kulturnem sporedu in nato tudi odgovarjal na številna vprašanja. Učencem Ekonomske šole je najprej orisal trenutno situacijo na Koroškem in tudi odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo življenje koroških Slovencev, zatem pa bral svoje pesmi.
Po stopinjah „Ruf der Heimat"
o leto je minulo, prazniki so a nami. Pred nami pa je še čja slovenska družabna prire-
-------Slovenski ples, katerega
LETIrika prosvetn-a zveza prireja že 26-tič po vrsti. Že to dej-da SPZ Slovenski ples prire-3 več kot četrt stoletja, govori eliki priljubljenosti družabne ditve koroških Slovencev. Iz leto Slovenski ples obiskuje Z število ljubiteljev plesa in etne domače družabnosti z vseh delov naše naseljenosti, tudi iz venije, Primorske, Kanalske do-
/z Novega mesta, ^jer so gostovat ?MsZ /at%:ar;/ s Korošce, smo preje/: pr/spezre^ s s/e Ječo vse/Jno;
Kot /J/s^ je s/a f tore^ 2. Jecem-čra po Joma A/ajJe S:/c z? Nouem mesta :?? meJ Ječo novomeške Po-se/me so/e fest, Ja nas ZrnJo o^Zs^a/Z m/aJ; /at^ar;/ s Korošce /n nam o Z? slojem o/Js/m za/gra/Z znano pr%z:/j:co K Ječa Zmptca. 7JZro je m/aJZna Joma A/a;Je $;7c s^Hpcj z m/aJZno Posebne šo/e napo/n;7a te/o^aJno Jvorano Joma ;n pr/sostzrozr^/^ Jo/rr: Mr/c; /e-pega Zn pr;Jc;ncga razve Jr;7a. O J-ras/Z, ^Z smo pr;sos:zoz'a/; te; pr/jetM; preJstavZ ^oros^e m/aJZne, smo /'/// še posebej vese/; Zn zaJovo/;nZ, ^a^o so t; JoZ*ro naačenZ /at^ar;;' zna/Z -oz/;aJZt; zan;'man;e vse m/aJZne Zn jo zaZnteres/ratZ, Ja so z Zgra/cZ soJe-/ova/; pr/ vsem Joga;an;a na oJra. Posebno pa smo pr;'s/a/;nZ/; taJ/ /epe-ma Zzva;an;a naro Jn;A pesmZ, ^Z so ;;7: preJva;'a/Z v kvarteta Z?armon/-Aar Zn tercet Je^/et, so pe/e Zn sprem/;a/e mo/oJ:;c s ^ZtaramZ. Pes Jo/rro so za/gra/Z Z M zape/Z /epe ^o-roš^e naroJne pesmZ, vmes za ta J; me/oJ;;e 5/a^a Zn zlvsen;7:a ... Na-w/ašen ap/avz navzoč;/; je /"Z/ za m/a Je Zzva;a/ce ta JZ /epo priznanje za ta^o res prZ/eten novo/etn;' Jar DeJ^a A/raza, ^/ so ga ta Jan m/a J: žz ce/ovs^e s/ovens^e g/rnrMzZjc po-
Tradicionalno, tokrat že peto silvestrovanje slovenskih planincev v slovenski planinski postojanki „Koči nad Arihovo pečjo" na Bleščeči planini je izredno lepo uspel. Kljub novemu snegu, ki je zapadel nekaj dni pred Silvestrom in kljub temu, da odbor Slovenskega planinskega društva namenoma ni objavil v časopisih te planinske prireditve, se je v koči nabralo številno planincev, med njimi kot po navadi stari prijatelji slovenskih planincev iz Zvezne republike Nemčije in celo en študent iz ZDA, ki trenutno študira na Dunaju. Kar smo z obžalovanjem pogrešali, je bilo to, da nas tokrat niso obiskali predstavniki Planinske zveze Slovenije. Prepričani smo, da so nepredvidene ovire bile vzrok, da tokrat nismo bili deležni njihovega obiska.
Letos smo prvič silvestrovali v zimskih razmerah. Medtem ko je bila prejšnja leta pot na Bleščečo poledenela, tako da smo jo na najbolj ogroženih mestih morali celo zava-
Slovensko prosvetno društvo ..Radlše" vabi na
1. RADIŠKI PLES
v soboto 15. januarja 1977 ob 20. ur) pri Taverju na Ra dlšah.
[grajo VESELI ROŽAMI
Vstopnina:	predprodaja 25
ŠIL, večerna blagajna 30 šil. Prijatelji prijetne domače zabave so k tej prireditvi prav prisrčno vabljeni.
line ter tudi z Dunaja in drugih mest. Če bi sešteli vse obiskovalce, bi gotovo prišli na številko, ki presega 27.000 oseb, saj vsak ples obišče preko tisoč ljudi. In če bi še mogli zaznati številna prijateljstva, ki jih naši rojaki sklenejo na Slovenskem plesu, potem bi prav gotovo bil tudi to zanimiv podatek. Vemo tudi za obiskovalce, ki so obiskali vse Slovenske plese.
Kakorkoli že ugibamo ali navajamo zanimive podatke o Slovenskem plesu, eno je gotovo; vsako leto je za to prireditev veliko za-
Jar;7; m/aJZnZ z; Novem mesta.
Ko sem se po preJstav/ pomeša/ mej ;zva;a/ce, sem Zn/ ena^o ^ot z Zgro m pesm/jo zaJovo/;en taJ; z Jej-stvom, Ja so tZ JZja^Z ze/o pogamnZ. PoveJa/Z so m/, Ja so s to ZgrZco prepoj//;' vso Koroško Zn Je/ 5/ovenZje Zn Ja se že pr/prav/jajo z novo ZgrZco. PoPva/Z/Z so pomoč /roparjev Zz A/a r/P o ra Zn taJZ /etosnj; sem/nar v Do/enjsPZP 7*op/ZcaP pr/ Novem me-sfa j/m je Ja/ mnogo poPaJ. Ze/o nas je taJ/ opogamZ/a Zzjava /ep zave JnZP m/aJZP /ja JZ, Ja Po Jo naJa-/jeva/Z s fem Je/om, čeprav /majo /aJZ težave Zn se marsZPjc Poje pove-Jat/, Ja so JZjaPZ s/ovensPe g/mna-z/je v Ce/ovca, češ Ja so prav za-raJ/ tega — strap za S/ovence Zn osta/e Korošce. PonosnZ so, Ja so S/o-venc/ Zn Ja že/e tap/ taJ/ ostat/, poaJarZ/Z pa so taJZ, Ja n/so sam; Zn Ja so zaJovo/in/, Ja /majo v 5/o-ven/j; svoje soJe/avce Zn pomočn/Pe.
Ko smo s/ st/snZ/; rope, je PZ/ prZ-jem PrepaP Pot nj/Pova vo/ja Zn po-gam. Zn ta JZ s te stran/ ve/ja naša čest/tPa m/aJZne Joma A/ajJe $;7c Zn PosePne šo/e Zz Novega mesta za novo /eto /977:
Vso srečo, pogam, Zn mnogo zJrav-ja pr;' vašem Je/a, Ja ostanete zavej-n/ S/ovencZ.
Marjan Tratar iz Novega mesta
rovati z vrvjo, je bil letos vzpon na Bleščečo pravi užitek. Lepo shojena gaz je vodila skozi zasneženi gozd, podoben tistim v pravljicah. Še posebno romantična hoja je bila ponoči ob luninem svitu, ko so se menjale pokrajinske slike — enkrat v srebrni svetli mesečini, drugič spet v senci gostih smrek, ki so zapirale pot h svetlobi, tako da je bilo treba prižgati svetilko.
Okrog 18. ure je bila koča že nabito polna in še vedno so prihajali planinci na planino. Da bi bilo več prostora so obiskovalci zasedli še zgornje prostore (spalnico) in tako na nekoliko neobičajen način rešili problem pomanjkanja prostora.
Stalni obiskovalci silvestrovanj na Bleščeči lahko samo z veseljem ugotovimo, da se je publika od prvega silvestrovanja pred leti pa do danes zelo spremenila in to v pozitivnem smislu. Medtem ko so na prvem prevladovali predvsem starejši člani, dominirajo sedaj predvsem mladi ljudje, in kar nas še posebej veseli, da nas radi obiskujejo tudi ljudje drugih narodnosti, kar daje našim silvestrovanjem mednarodno povezovalen značaj in prav na to smo še posebej ponosni.
Za prijetno zabavo so skrbeli veseli harmonikarji, ki so izvabljali iz svojih instrumentov vesele in poskočne viže, tako da se je kmalu sukalo mlado in staro v prijetnem plesu. Celo 78-letni starosta slovenskih planincev na Koroškem Jozej Miklavčič se je kot še v mladih letih vrtel ob zvokih valčkov in polk sredi mladih ljudi in tako pokazal, da pri staremu prekaljenemu planincu leta niso merilo starosti. Da je temu res tako je dokazal tudi s tem, da se je udeležil nočnega izleta najbolj na-
nimanje. Zrepričani smo, da bo tako tudi letos, kajti v predprodaji je bilo prodanih že mnogo vstopnic, kar dokazuje, da bo 26. Slovenski ples tudi letos uspel. Seveda pa ima prireditelj vsako leto skrb, da ugodi okusu in želji številnih plesalcev oz. obiskovalcev, to je, da pridobi dobra glasbena ansambla. Za letos je Slovenski prosvetni zvezi uspelo pridobiti znani ansambel Bratov Avsenik, ki bo gotovo privabil številne ljubitelje slovenske narodne zabavne glasbe. Prav Avsenikove melodije so v prvih povojnih letih očarale naše ljudstvo, kasneje pa je ta, danes že svetovno znani ansambel, svojo pesem in melodije ponesel v širni svet. Poleg ansambla bratov Avsenik pa bo igral za ples še znani ansambel Stane Mancini s kombo kvartetom, ki se bo na Slovenskem plesu predstavil prvič. Ta ansambel igra moderno in drugo glasbo, tako da bo na letošnjem Slovenskem plesu prišel na račun vsak še tako zahteven plesalec.
Vsekakor se bomo prihodnjo soboto v prostorih Delavske zbornice v Celovcu spet srečali v prijetni slovenski družabnosti in se zavrteli ob zvokih znanih meiodij in ritmov. Kdor doslej še ni preskrbel vstopnic, naj to stori hitro, kajti v predprodaji so cenejše. Dobite jih lahko pri zastopnikih krajevnih prosvetnih društev, v pisarni SPZ ali pa v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, seveda pa tudi pri večerni blagajni v soboto zvečer.
Vsem obiskovalcem 26. Slovenskega plesa že danes kličemo na veselo snidenje!
SREČANJE ABSOLVENTOV
slovenske gimnazije, letnik '65 bo letos v petek 7. januarja 1977 ob 18.30 uri pri Vosperniku v Podravljah.
vdušenih planincev v južno pobočje globoko zasnežene Gračenice, kjer je mala skupinica teh idealistov ob luninem svitu uživala ob hoji in pogledu na belo zasneženo Kepo, ki se je bleščala kot bel kristal na črnem ozadju.
Ob prehodu iz starega v novo leto je Jozej Miklavčič v imenu društva želel vsem navzočim srečo, zadovoljstvo ter mnogo prijetnih uric v planinah in pa v našem planinskem domu na Bleščeči planini. Čestitke je izrekel v obeh deželnih jezikih. V popestritev tega trenutka so švist-nile visoko v nebo rakete in se v pestrih barvah razletele nad planino in tako na prav originalen način oznanile pričetek novega leta. Po polnoči se je zabava seveda nadaljevala. Prijetni zvoki harmonike in ubrano petje so veselo odmevali po drugače tako samotni zasneženi planini in naznanjali, da so to noč na Bleščeči samo srečni in veseli ljudje. Da ob takšnem razpoloženju ni nihče mislil na spanje in da smo brez le-tega pričakali jutro, ni torej nič nenavadnega.
Slovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Slovenjem Plaj-berku vabi na skioptično predavanje
O GORSKEM SVETU
v četrtek 13. januarja 1977 ob 19.30 url v gostilni pri Foltu v Slovenjem Plajberku.
Predavatelj: Lubo Urbajs
Na zadnji občinski seji v Borovljah, v torek 28. decembra minulega leta so v glavnem razpravljali in sklenili občinski proračun za leto 1977, katerega celolni obseg znaša
72.607.000	šilingov, ki je tako za 6 milijonov nižji kot je bil rekordni proračun za leto 1976.
Bodoče naloge oziroma potrebe boroveljske občine so velike. Tako bodo letos poleti začeli v Borovljah graditi novo ljudsko šolo, za katero je na razpolago 16 milijonov šilingov lastnih sredstev. V zvezi s to šolo so nekateri diskutanti izrazili željo po izgradnji primerne telovadnice. V središču debate je bila tudi kritika na račun premajhnih podpor na področju športa in kulture. To kritiko je socialistična trakcija zavrnila z utemeljitvijo, češ da je bit itak zgrajen nov kulturni dom, v katerem je uporaba prostorov tako nizko odmerjena, da to pomeni dodatno pospeševanje kulture. Glede pospeševanja turizma v občini je bilo sklenjeno posojilo v višini 600.000 šilingov za dokončno izgradnjo poti skozi romantično sotesko Čepe, ki ni samo posebnost boroveljske občine temveč vse Koroške. Seveda ima občina še druge potrebe, kot so gradnja kanalizacije, cest itd.
Po dolgotrajni diskusiji je končno bil sklenjen občinski proračun z
Gasiiski voz za Holbiče
S soglasnim sklepom je občinski svet v Skotičah na svoji zadnji lanskoletni seji omogočil, da si bo požarna bramba v Holbičah letos nabavila nov gasilski voz v vrednosti
250.000	šilingov. Stotisoč bo prispevala občina.
Na občinski seji so sprejeli tudi proračun za leto 1977 v višini
5.870.000	šilingov, posamezne postavke proračuna so nastaviti tako, da ne bo primanjkljaja, s katerim je letos konfrontirana marsikatera občina. Precej sredstev občinskega budžeta bo šlo za socialno skrbstvo (699.000.—), za zdravstvene namene (312.000.—) in za vzdrževanje šol (682.000.—). S stotisoč šilingi si hoče občir.a priskrbeti potrebni material za obnavljanje občinskih cest in javnih potov. Za turistično razvito občino je morda še omombe vredno, da pričakujejo v Skotičah iz dejavnosti turizma okoli pol milijona šilingov dohodkov. Na prošnjo raznih občanov je bilo sklenjenih 10 sprememb namembe zemljišč.
glasovi vseh trakcij.
Ker je na tej seji občinski odbornik Feliks Wieser v diskusiji poleg slovenščine tokrat uporabljal tudi nemščino, je bil to za nekega koroškega dopisnika poseben dogodek, ki ga je opisal sledeče: Za dobro ozračje je poskrbel občinski odbornik Wieser, ki je svoja številna vprašanja stavljal vseskozi v nemščini. Zdaj vsaj vemo, kdaj vlada v koroških uradih dobro
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi na skioptično predavanje s temo
..SVET OB SOČI"
ki bo v petek 14. januarja 1977 ob 19.30 uri v Dijaškem domu SŠD, Tarviser Strahe 16 v Celovcu.
Predavatelj: prot. Ivan Šum-Ijak iz Maribora.
Pr/srčno M/J/cnZ/
ozračje — to je takrat, ko zgine slovenska beseda. Upravičeno smo zaskrbljeni nad takšno miselnostjo, ki je čisto na liniji lističa „Rut der Heimat", ki je pred leti zapisal, da bo mir v deželi šele takrat, ko bo zginil eden obeh narodnosti na Koroškem. Istega dne je isti časopis na isti strani poročal, da je koroški deželni glavar Wagner za novo leto obmejnim občinam obeh sosednjih dežel posredoval trijezične koledarje (v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku) z željo, da bi služili krepitvi dobrososedskih odnosov (koledar je izdala aula slo-venica).
Ob obeh si tako nasprotnih poročilih lahko rečemo samo eno, da je poglavarjeva misija s koledarji tako dolgo samo en alibi, dokler bodo na Koroškem lahko razni pisuni nekaznovano širili svoj strup po deželi.
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na predstavitev filma
VRNITEV
ki bo v četrtek 13. januarja 1977 ob 19.30 uri pri Voglu v Št. Primožu. Po filmu je mladinski sestanek, na katerem se bomo pogovorili o nadaljnjem delu In delovanju slovenske mladine na Koroškem.
Pr/srčno va/JjfnZ/
Lepo darilo otrokom Novega mesta s Koroške
Naši planinci pričakali novo leto v Koči
nad Arihovo pečjo
VESTNIK
Štev. 1 (1795)
Cetovec, petek, 7. januar 1977
RADIO CELOVEC RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 8. 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 8.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9 45 Zadovotjni z gtasbo — 10.50 Lepa domovina — 11.05 Zeieni magazin —
13.00	Dežeini razgiedi — 13 30 Lepi giasovi, priijubijene meiodije — 14.00 Voščita — 15.30 Petje — 16 00 Servis — 17.10 Pisano sobotno popotdne — 18.00 Dežetni raz-gtedi — 20.05 Vašo števitko, prosim! —
22.00	Poročita in šport — 22.20 Ptesna gtasba po naročitu — 0.00 Poročita.
NEDELJA. 9. 1.: 6.10 tgra na orgte — 8.15 Kaj je novega? — 10 30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopotdanski koncert — 13.00 Dežetni razgtedi — 13.25 Gtasbeni desert
—	14.30 Voščita — 18.30 Zborovska gtasba iz Avstrije — 19 30 Mati večerni koncert —
20.05	Avstrijska rattye — 21.30 Satirični te denski magazin — 22.00 Poročita in šport.
PONEDELJEK, 10. 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem
—	8.05 Oddaja za starejše tjudi — 9.05 Šotska oddaja — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14 30 Z zvenečo gtasbo — 15.00 §e vedno pritjubtjeno — 17.10 Kaj radi sti-iimo — 18 00 Dežetni razgtedi — 19.50 Mati zabavni orkester — 20.05 Radijska igra —
21.05	Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem — 22.00 Poročita in šport.
TOREK, 11. 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro, na Koroškem —
9.05	Šotska oddaja — 9.30 Dežeta ob Dravi
—	10.00 Zadootjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi
—	14.45 Novi raziskovatni podatki Koroškega instituta za raziskovanje jezer —
15.00	še vedno pritjubtjeno — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 18.00 Dežetni razgtedi — 20.05 Zveneča atpska dežeta —
21.00	Statno omizje kutturnikov.
SREDA, H. 1.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6 55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo
—	11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 16.45 Sreča ima dva obraza — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Avstrijska zborovska gtasba — 19.30 Za prijatetja ptanin — 20.05 Ljudska gtas-bena parada — 21.15 Oto in Rudi — 21.30 Mrtič in doga — 22.00 Poročita in šport.
ČETRTEK, H. 1,: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
9.05	šotska oddaja — 9.30 Živtjenje je kot šahovnica — 10.00 Zadovotjni z gtasbo —
11.05	tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.45 Živa pokrajina — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 16.45 „Sreča ima dva obraza" — 17.10 Operetne metodije
—	18.00 Dežetni razgtedi — 20.05 Koroška pratika — 21.00 tz mape not koroških skta datetjev — 22.00 Poročita in šport.
PETEK, 14. 11.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6 55 Dobro jutro na Koroškem —
9.05	šotska oddaja — 9.30 Avstrijska tjud ska g!ast?a — 10.00 Zadovotjni z gtasbo —
11.05	tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.45 Zabeteženo na koroških cestah — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 17.10 Za konec tedna — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Robert Stotz dirigira — 19.50 Orkester Sound Musič — 20.05 Koncert v gradu Esterhazy — 21.30 Pogovor z Hein richom Schiffom — 22 00 Poročita in šport.
SLOVENSKE ODDAJE R A D ! A CELOVEC
SOBOTA, !. 1.: 7.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
HEDEL7A, 7. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, JO. J.: H.4S Celovški radijski dnevnik — Kronika vasi Blato.
TOREK, IT. J.: 7.50 Dežela ob Dravi — H.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA. J!. J.: H.4S Celovški radijski dnevnik — Lijak domislic in glasbe
ČETRTEK, J!. J.: H.45 Celovški radijski dnevnik — Pravni nasveti za vsakogar — Revija koroških zborov.
PETEK, 14. J.: U.45 Celovški radijski dnevnik — iz kulturnega življenja koroških Slovencev
Stovensko kutturno društvo v Gtobasntc) vabi na
4. PODJUNSK) PLES
k) bo v soboto IS. januarja 4977 ob 20. ur) pri SoMarju v Giobasnici.
Nastopajo: mošk) zbor F. L. Lesičjak in miadinska foi-kiorna skupina ii Giobas-nice
Za pies pa bo igra) ansambei .Fantje ii Podjune"
SOBOTA, 8. 1.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Mtadina poje — 11.03 Sedem dni na radiu — 12.40 Veseti domači napevi — 14.05 tz deta gtasbene mtadine Stovenije — 14.25 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 16.00 „Vrti!jak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Gremo v kino — 19.45 Z ansambtom Francija Puharja — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedrito — 21.30 Oddaja za na še izsetjence — 23 05 S pesmijo in ptesom v novi teden — 0.30 Gtasba do 4 30.
NEDELJA, 9. 1.: 6.15 Danes je nedetja — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.40 Sktad-be za mtadino — 9.05 še pomnite, tova riši ... — 11.00 Pogovor s postušatci —
11.15	Voščita — 14.05 Nedetjsko popotdne
—	17.50 Zabavna radijska igra — 19.45 Gtasbene razgtednice — 20.00 V nedetjo zvezer — 22 20 Skupni program JRT — 23.15 Ptesna gtasba za vas — 0.30 Gtasba do 4 30.
PONEDELJEK, 10. 1.: 7.20 Beseda na da našnji dan — 8.08 Gtasbena matineja —
9.05	Pisan svet pravtjic in zgodb — 9.20 tzberite pesmico — 9.40 Vedre metodije — 11.03 Za vsakogar nekaj — 12.40 Pihatne godbe — 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom — 14.30 Voščita — 16.00 „Vrtitjak" —
17.00	Studio ob 17.00 — 18 25 Zvočni signati
—	19.45 Z ansambtom Borisa Franka —
20.00	Kutturni gtobus — 20.10 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugostovanskih studiev — 23.15 Za tjubitetje jazza
TOREK, 11. 1.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.30 tz gtasbenih šot — 11.03 Promenadni koncert — 12.40 Po domače —
14.05	V korak z mtadimi — 16.00 „Vrtitjak"
—	17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Obiski naših soiistov — 20.00 Siovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra —
21.15	Zvočne kaskade — 22.20 Pota jugo-stovanske gtasbe — 23.15 Popevke se vrstijo — 0.30 Gtasba do 4.30.
SREDA, 12. 1.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Za mtade radovedneže — 9.25 Zapojmo pe-
sem — 11.03 Po svetu gtasbe — 12.40 Pihatne godbe — 14.05 Ob izvirih tjudske gtasbe — 14.30 Voščita — 16.00 „Loto vr-titjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Odskočna deska — 18.30 Domače in tuje zborovske gtasbe — 19.45 Z ansambtom Moj-mira Sepeta — 20.00 Ljubtjanski umetniki Ljubtjani — 22.20 S festivatov jazza — 23.15
gtasbe — 0.30 Gtasba do 4.30.
ČETRTEK, H. 1.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Zborovska gtasba pre tektih dob — 11.03 Uganite, pa vam za igramo po žetji — 12.40 Po domače — 14.05 Kaj radi postušajo — 16.00 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 tz domačega opernega arhiva — 19.45 Z Ljubtjanskim jazz ansambtom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni
—	18.30 Poj z nami — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport
—	20.15 Mihaet Strogov — 21.35 šport —
—	22.30 Poročita.
PONEDELJEK, 10. 1.: 9 30 Na obisku pri Georgu Rendtu — 10.00 Mark Twainova Amerika — 10.30 Dvoboj v obtokih — !7 30 Za predšotske otroke — 18.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živatski raji — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 20.50 Akcija v Manhattanu — 21.35 Poročita in šport.
TOREK. 11. 1.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Astronomija — 10.00 Formatna !ogi-ka — 10.55 Smuk za ženske — 17.30 Za predšotske otroke — 17 55 Otrokom za-tahko noč — 18 00 Lisjak z ztatim uhanom
večer — 21.40 Lepe metodije — 22.20 Sto-venski godatni kvartet izvaja Borodina — 23.15 Pateta popevk in ptesnih ritmov — 0.05 Gtasba do 4.30.
PETEK, 14. 1.: 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Gtasbena šota za nižjo stopnjo — 9.30 tz gtasbene tradicije jugostovanskih narodov — 11.03 Po Tatijinih poteh — 12.40 Pihatne godbe — 14.30 Voščita — 16.00 „Vr-titjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Ve-tiki interpreti — 19.45 Z ansambtom Borisa Kovačiča — 20.00 Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz togov domačih — 23.15 Jazz pred potnočjo — 0.05 Gtasba do 4.30.
		A V S T R ! J A 1
H		SOBOTA, 8. 1.: 10.55 Smuk za moške — 15.35 Tatijev!
udoviti časi —	17.00 športna
abeceda — 17.30 Orzowei — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Gata večer v cirkusu Krone — 22.05 šport — 22.25 Njegovo zadnje izdajstvo — 23.50 Poročita
NEDELJA, 9. 1.: 9.55 Vetestatom za moške — 15.25 Neupravičena ura — 17.00 lobi in Tobijas — 17.30 Biene Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 Ktub seniorjev
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19 00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Victor Borge Comedy in mušic — 21.05 Druga Amerika
—	21.50 Prenos smuka za ženske — 22.15 Hiša na Eaton Ptaceu
SREDA, 12. 1.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Surovine in svetovno gospodarstvo: Kositer — 10.30 Neupravičena ura — 17.00 Sprehod — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 čikago medvedek & Co. — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Kruh, tjubezen in fantazija — 21.35 Poročita in šport.
ČETRTEK, IS. 1.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Etektrotehnika — 10.00 Bizantinski obred — 10.30 Kruh, tjubezen in fanta zija — 17 30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Razvoj !e-tatskih potetov — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Tete vizijska igra — 21.40 Poročita in šport.
PETEK, 14. 1.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Prvih 365 dni v živtjenju otroka —
10.30	Ktub seniorjev — 11.00 V znamenju Zora — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tetevizij-ska kuhinja — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Derrick
—	21.05 Grebensko prečenje v Evropo — 21.50 Prišti so z vesotja — 23.10 Poročita in šport.
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
* 2. NAM!ZNOTEN!SK! TURN!R V SELAH
Športno društvo Sete je tetos ie drugič priredtto novotetni namiznoteniški turnir, ki je stat pod pokrovitetjstvom Stovenske fizkutturne zveze. Kot gostje so sodetovati na tem turnirju igratci namiznoteniškega ktuba ..Fužinar" iz Raven na Koroškem in dati turnirju nek mednaroden značaj. Sicer bi morati priti v Sete tudi zamejski Stovenci iz ttatije, ki pa radi stabega vremena niso mogti na Koroško.
Pa tudi brez ttatijanov se je udetežito turnirja prek SO aktivnih in neaktivnih igratcev. V imenu športnega društva Sete je pozdravi! navzoče predsednik domačega športnega društva Hanzi Otip, v imenu SFZ pa je izreke! dobrodoštico njen predsednik Danito Prušnik. Stednji se je prav prisrčno zahvati! gostom iz Stovenije za sodetovanje na tem turnirju. Od odbornikov ..Fužinarja" sta bita navzoča predsednik Otmar Leš in tajnik Anton Maktin. Na tem mestu je trobe še omeniti, da igra ženska ekipa ..Fužinarja" v jugostovanski zvezni tigi, moška
S!ovenski attehki ktub vabi na
P!es SAK
k! bo v soboto, dne 29. januarja 1977 pr) Šoš-tarju v Gtobasntc)	Oč^or
Skupina C
Barbika Logar proti tngrid Trbižan Jotka Šavc proti Metki Horvat
21:17
21:17
21:17
21:17
KONČNE LESTVtCE: Skupina A
1.	Robert Jamšek
2.	Bojan Pavič !. tztok Janežič 4 Stojan šater
Skupina B
1.	Anton Maktin
2.	Ludvik Bavče S. Andrej Pandev
4. Ludvik Cutenberger
Skupina C
1.	Barbika Logar
2.	tngrid Trbižan S. Jetka šavc
4. Metka Horvat
ekipa pa v stovenski tigi. Na 2. novotetnom namiznoteniškem turnirju v Setah je zmaga! v skupini aktivnih igratcev Robert Jamšek, trener ženske reprezentance Stovenije, pri dektetih je zmagata čtanica stovenske pionirske reprezentance Barbika Logar, v skupini neaktivnih igratcev pa Anton Maktin. Vsekakor so gostje iz Raven pokazati visoko raven namiznoteniškega športa.
Od domačih ktubov DSG Sete, št. Jakob, št. Janž, SAK, Obirska in Dijaški dom igratci niso zasedti vidnejših mest, ktjub temu da so se hrabro borit). Najbotj so se odrezati Pave) Otip. Mirko Oraže (oba DSG Sete), in pa Marjan Vetik (SAK). Mtadi Nantt Travnik (Sete), ki je nedavno na prijatetjskem srečanju v Bitčovsu premagat itatijansko prvakinjo Mitičevo, se tokrat ni znašet.
Na tem mestu se je treba zahvatitt še Mirku Oražetu in Atbi nu Wa!dhauserju, ki sta poskrbeta za nemoten potek turnirja.
Nagrade so podariti Stovenska fizkutturna zveza, Stovenski vestnik, Naš tednik, Posojitnica Borovtje, Gentrade Cetovec, Mizarstvo Gabriet v št. Janžu, občina Sete, Mtrko Oraže in Franci Robtek.
REZULTAT! FtNALNtH TEKEM:
Skupina A
Robert Jamšek proti Bojanu Paviču tztok Janežič prot! Stojanu šaterju
Skupina B
Anton Maktin proti Ludviku Bavčeju	18:21
Andrej Pandev proti Ludviku Gutenbergerju
e 14. MEDNARODNI MLADINSKI SKOK)
V ZAHOMCU
72 skakatcev se je v nedetjo zbrato v Zahomcu, da se pome rijo na 14. mednarodnem tekmovanju v skokih, ki ga vsako teto prireja domače športno društvo. Tekmovanju je dato mednaroden značaj 7 skakatcev iz ttatije ter 17 iz Jugostavije. Vso kakor je bito tekmovanje vetik uspeh in žeteti bi bito, da bi Zahomčani nadatjevati v tem smistu.
Tekmovatci so se pomoriti v štirih skupinah: A Mtajši šo tarji, B Starejši šotarji, C Mtajši mtadinci, D Starejši mtadinci.
KONČNE LESTVtCE:
Skupina A
1.	Kaiser Mihi (Zahomec)
2.	Wiego!o Franci (Zahomec)
5. Hosnar Eduardo (Mt. Lussari)
4.	Pipp Gabrijet (Zahomec)
Skupina B
1,	Pipp Bernhard (Zahomoc)
2.	Godec Sigi (Zahomec)
5.	Roito Sitvostro (Mt. Lussari)
S. Ojct Tomaž (Zahomec)
Skupina C
1.	Koch Heinz (SV Vittach
2.	Pisjak Miro (SK Trigtav Kranj)
S. Rigoni Massino (Mt. Lussari)
S. Drum! Peter (Zahomec)
Skupina D
1. Prešeren Zoran (SK Jesonice)
SMUČANJE
!0.S in !0.S m 170.S točko M in 78.5 m 175.0 Točit M in M,5 m 147.1 Točko !7.S in M.S m 158.4 točko
!J in 50,5 m SO in M.S m SO in SO m 77.5 in M.S m
M
S!
57.5
50.5
S! m SŽ.S m SO m
170.0	točk T0S.7 točke 177.4 točko
145.0	točk
700.0	točke TM.S točke 177.7 točke TOO.T točke
SŽ.S in ST.S m 177.0 točk
71:14	71:15
71:17	75:18
7!:71	71:17
71:18	71:14
O USE MARIE MOREROD ZMAGALA V OBERSTAUFENU
Švicarska favoritinja ta svetovni poka) Like Marie Morerod je v ponedeijek tmagaia v siaiomu v Oborstautonu pred Hanni Wontei it Liechtensteina in francotinjo Patricijo Emonet. Av-ktrijke ko ke odrekate teio dobro, kaj ko takedie Monika Ka kerer 0.. Rogina Sacki S.. Annemarie Moker 0. in Lea StHknor 0. mesto
# V SLALOMU ZA MOŠKE ZMAGAL STENMARK
Oved ingomar Stonmark je na kiaiomu v Švicarskem Laat u dektakirai ovoje konkurente in kiavii kvojo prvo tmago ta kvetovni pokai v ketoni 70-77. Z taoktankom poidtuge kekundo jo poktai drug) Paui Frommeit it tiechtenkteina tretji pa Ovicar Wa)ter Trekth. Avktrijci ko biii tokrat kiabi: Hintorsoor je take de) TO. in Heidegger TT. mekto.
A V S T R ) J A 2
SOBOTA, 8. 1.:	,00
cerfna ura — 18.00 ' Hungaria — 18.30 B. gobčnika — 19.30 Razmičijujoči ka' — 20.00 Gaterija — 20.15 Otroci, ma
NEDELJA, 9. 1.: 17.00 Godbenik z
—	18.00 Beat Workshop — 18.30 Bt
—	19.50 Enciktopedija — 20.15 Zajtr! ienem — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK. 10. 1.: 17.30 Astronor 18.00 Angieščina za začetnike — 18.. g!ed sporeda — 18.30 Signati z drugi netov — 19 30 Formatna togika —
Hiša na Eaton Ptaceu — 20.50 Vstop
—	21.35 Čas v stiki — 22 05 Casabiat TOREK, 11. 1.: 17.30 Kmetijstvo dan
18.00	Angteščina — 18.25 Pregted spe
—	18.30 Novo v znanosti — 19.30 Sur
20.00	Vse rešeno — 21.45 Čas v sti kuttura — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 12. 1.: 17.30 Etektrotehnika — Francoščina — 18.25 Pregted sporedL 18.30 Vstop prost — 19.30 Bizantinski red — 20.00 Teteobjektiv — 20.45 No vaje — 21.45 Čas v stiki in kuttura — 2 Jungte Mustery.
ČETRTEK. IS. 1.: 17.30 Prvih 365 dni v ž tjenju A'roka — 18.00 Ruščina — 18.25 Pr gted sporeda — 18.30 Ni biti tahko pi gvin — 19.30 Na obisku pri Franzu Tun terju — 20.00 Ann Margret Otsen šov -21 00 Čas v stiki in kutttura — 21.35 Ktub 2 PETEK. 14. 1.: 17 30 Etektrotehnika — 18.00 Nemščina — 18.30 Zaktadi gotike — 19.00 Tirotske jastice — 19.30 Mark Twainova Amerika — 20.00 Ko je zginito Sredozemsko morje — 20.45 Nova — 21.05 Traiter — 21.50 Čas v stiki in kuttura — 22.25 High Chaparrat.
BB88R8		JUGOSLAV) JA
H		SOBOTA, 8. 1.: 8.00 Ma!a čebeiica — 8.15 Vrtec na
obisku — 8.30 Jote, Jote — 9 00 Zverinice iz Rezije — 9.15 Skrivnosti morskih gtobin — 9.45 Risanke — 10.00 Vetrnjak — 10.55 Statom za moške — 12.00 Po stedeh napredka — 15.55 Obzornik — 16.10 Košarka Kvarner : Brest — 17.45 Char-totina pajčevina — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepotitični komentar — 20.00 Moutin rouge — 22.00 Dnevnik — 22.15 62S
—	22.55 Kvartet Etvin Jones.
Or. Zdravko Inzko predavat o Mongotiji
Preteklo nedeljo smo pri Pušniku v Ločah sledili izredno zanimivemu predavanju o Mongoliji. Dr. Zdravko Inzko, kot diplomat OZN (UNO) v glavnem mestu Mongolije — trenutno za nekaj dni na dopustu doma v Svečah — nam je v zelo zanimivem in poučljivem predavanju pokazal zanimivosti in posebnosti te, nam precej neznane države.
Videli smo nad 100 izredno lepih skioptičnih slik ter zanimiv (ilm, katerega je snemal sekretar Hannesct Andfoscha, ki je letos poleti obiska! Zdravkota v daljni Mongoliji. Tako smo videli izredno lepe pokrajine ter gospodarske probleme te države. Z velikim zanimanjem smo st ogledali tudi Sibirijo (ob Transsibir-ski železnici, Bajkalsko jezero), Moskvo ter glavno mesto Kitajske
—	Peking.
Naša iskrena zahvala velja Zdravkotu Inzkotu, ki nam je s tem nevsakdanjim predavanjem vsaj malo odkril del, nam še komaj zna-nego sveta. Prireditelj je bil SPD" jepa — Baško jezero".
PREDAVANJA
#	V petek 7. januarja 1777 od 7. do
17. ure ..KuiTura v družini in doma' — ..Mali — parlnerica do,o žčajočih oiroit"
#	v soboto 8. januarja 1777, ob 8 ur) do nedelje 7. januarja ob 14
url ..Nenadomostijivo naioge moža v takonu in družini"
#	v ponedeljek 10. januarja 1777,
od 7 do 17. ure „!ročanjo in Tečaj ta čebelarje"
#	v torek 11. januarja 1777, od 7
do 17. ure ..Toča) ta kmetico in krnelo"
#	v četrtek H. januarja 1777, ob 7 uri, do petka 14 januarja ob 17. url, ..Kuharski Tečaj"
#	v soboto 15. januarja 1777, ob 7. uri, do nedelje 18. januarja ob 14 uri, ..Toča) ta žene in ma tore" — ..tena in mati v taka nu." vzgojni in medicinski vidiki njenih nalog.
Katoilžki dom prosvete
SODALiTAS v Tinjah